teto II.« fttev. 277 PMtMM V Liubllanl, četrtek dne 24. novembra 1921 ppgamezna it«v, 50 par - 2 K Ichaja «» * »JutrmJ. Stane celoletno . . 240 S mesečno....... 20„ ta inozemstvo ,. 600 „ Oglasi za vsak mm viilne stolpca (68 mm) . 2 S mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 . i... .i-i-.l ••.■•,) pi m .m- l Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo! Miklošičeva cesta St. 16/1 Telefon It 72. Upravnl&tvoj Prešernova nllca rt bi Telefon št. 36. Račun la. pošt. ček. urada štev. 11.842. LJubljana, 23. novembra. Se je y svežem spominu, kako so slovenski separatisti hoteli zlorabiti isdevo ljubljanske medicinsko fakultete v svoje politično svrhe. Skonstruirali eo veliko nacijonalno afero in uspolo jim je, vpreči v svoj voz ono grupo kulturnih avtouomlstov, ki si jo bila nekega lepega dne uzurpirala pravo, da predstavlja slovenske kulturne delavce. Dne 20. oktobra je zapel »Slovenec* oduSevljeno himno jdasični resoluciji, ki so jo na sestanku v Slovenski Matici skovali gg. Hinterlechner, Kraighor in Serko in s katero so razglasili vesoljnemu svetu, da hoče Jugoslavija »demontirati slovenstvo*. »Najboljši med najboljšimi, predstavitcljl naše umetnosti in kulture« — tako se je glasila klerikalna pohvala avtorjem resolucije. Javnost naj bi se zapeljala v zmoto, da stojijo slovenski kulturni zavodi in kulturna društva res za famozno izjavo. .Resnica je krepit o jša od potvore, pamet močnejša od zablodo. Dne 29 oktobra se jo oglasilo »Slovensko zdravniSko društvo«, ki jo bilo prvo poklicano, 3a reče moško bosedo. Bilo je naravnost prizadeto, kor so resolu-cijonaši vzeli vprašanja medicinske fakultete za povod svojega nastopa. Sodha je bila jasna ln ostra. Drju. Kraigherju so zbrani zdravniki povedali, da jo njegova kulturna resolucija'»kukavičje jajce«, ki ga jft znesel dr. Kraigher ln podložil zdravniškemu društvu v izvalenje«. Proti Kraigherjevi resoluciji pa je koncem debate glasovalo 32 članov, za njo sta pa bila le dr. Serko in dr. Kraigher, ki sta bila s tem glasovanjem v medicinskem društvu dejansko »domonti- Pokvarjeni politični načrti POTRTOST V RADIKALNEM K LUBU. - KAKO SE JE G. MARKOVIČ POGAJAL. Slabi izgledi razorožitve ITALIJA IN FRANCIJA PROTI RAZOROŽITVI NA MORJU. FRANCOSKO ZASTOPSTVO NA KONFERENCI. rana«. Danes se Je oglasil drugI faktor, ki jo ga z afero tehnične fakultete hoteli angažirati za politiko »Avtonomista«. Razširila se je bila vest. da je izjavo o flomontlranju podpisalo tudi Udru-lenje jugoslovanskih inžinirjev ln ar-bltektov. Nocoj so je vršil občni zbor tega Udruženja. Pokazalo se je, da se naši tehniki ne dajo od nikogar zlorabljati ln da njihovo mišljenje nima opraviti z nazori gospoda dekana tehnične fakultete. Soglasno je občni ibor sprejel sledečo resolucijo: Občni zbor Udruženia Jugoslovanskih inženlerjev In arhitektov odobrava spomenico, ki lo le predožll odbor glede vprašanja ljublianske tehnične fakultete ln izjavila sledeče: Našemu političnemu aledlnjenja mora neizogibno slediti tudi kulturno edlnstvo, v katerem nai služilo poedine kulturne individualnosti In duševne sile skupni višji kulturi lugoslovanskega naroda. Dolžnost nas vseh le. da to edinstvo z vsemi močmi pospešujemo ln da mu ne slavimo nasproti ožjih kulturnih edinie. Kar s« posebel tiče razvola našega gospodarstva ln tehnične kulture, nag.a-šamo, da vidimo v tem kulturnem edin stvu pogoj In edino podlago za gospodarsko osamosvojitev našega naroda in države In za Intenzivno izrabljanje vseh naših prlrodnih zakladov in umstvenih sil. Zaradi tega naglašamo tudi, da služi vsaka visoka šola v naši državi iztirje-vanju te skupne višje kulture, in da le treba vprašanje vhokih šol in poeditvh fakultet razmotrlvall le s tega stališča, ozirale se pri tem na državne, gospodarske In strokovne potrebe. Konstatlramo, da predsednik Udruženia jugoslovanskih Inženjerjev In arhitektov, sekcija Ljubllana, nI podpisal Izjave, kl so jo sprejeli dne 20. oktobra t. I. nekateri kulturni delavci.» Tako je bajka o demontaži pri kraju, grda politična demagogična fraza razkrinkana in dokumentirano na konkretnem slučaju, kako misli in sodi prava slovenska inteligenca o velikih naših nacijonalnih vprašanjih. Demokratski klub sa sašiSto najemnikov Beograd, 28. novembra. (Izv.) Demokratski klub se je, kakor javljeno, na svoji včerajšnji seji bavil med drugim tudi z načrtom nove, od ministrstva izdelane stanovanjske naredbe. Po živahni debati je klub sklonil, da je smatrati načela nove naredbe za nosprejemljiva in »prejel kot podlago, na kateri naj se sestavi nova naredba, sledeča načela: Najemnikom bodi zajamčeno sedanje stanje do L maja 1928. Sedanje najemnine naj veljajo do 1. maja 1923. Za čas med 1. majem 1928 in 1. majem 1926 je predvidena primerna revizija najemnin. Določila o novih zgradbah ostanejo neizpre-menjena, Beograd, 23. novembra. (Izv.) Politična situacija se danes nI bistveno Iz-premenila. Kakor se kaže, se radikalci počasi premišljajo, kar je v zvezi z njihovimi Izjalovljenimi poizkusi, stvorltl z drugimi strankami, brez demokratov, vladno večino. Zato se tudi pričakuje, da ho na jutrišnji seji radikalnega kluba padla povsem drugačna odločitev, kakor se je preje mislilo, ker stoje radikalci pred laktom, da so vse nllh komblnaciie propadle. Klerikalci so odkrito Izjavili, da z radikalci ne morelo v vlado, muslimani pa se drže skrajno rezervirano. Tudi pogajanja z zemljoradnlkl so se izjalovila, a od pogaianj z zajedničarjl se je vrnil Laza Markovič v Beograd s popolnim neuspehom. Ker so ravno na pogajanja z zalcdnlčarii polagali radikalci veliko važnost, so vsled neuspeha tem-boll razočarani. Dcprlmirano razpoloženje radikalcev se vidi danes Iz časopisja, kl stoji blizu njihovi stranki. Naenkrat lo časopisje svlra turobno in razmotriva kal bi bilo, če bi radikalci izstopili lz koalicije In prepustili demokratom skrb za vlado. Današnja »Tribuna« Izvaja v svo jem uvodnem članku, da |e želja radikalcev, da preidejo v lojalno opozlcllo... To so nesporni znaki iztreznienla, kl obetajo skorajšno popolno razčlščcnje položaja. Beograd, 23. novembra. (Izv.) O pogajanjih, kl so lih vodili razni eksponen',1 one grupe v radikalni stranki, katera le hotela skomblniratl novo koallcllo, da bi mogla prelomiti z demokrati, le Izvedel vaš dopisnik sledeče: Voditelj radlkalsklh fronderlev le dr. Laza Markovič. Načrt ie bil sledeči: Novo koallcllo na| bi tvoril! radikalu, zajedničarjl, klerikalci, zemljoradnlkl, muslimani pod vodstvom Stojana Protiča. Kombinacija je bila zelo naivna ln primitivna, Najprel so se vršili neobvezni razgovori s klerikalci. TI so radikalsklm fron-deriem nasvetovall, nai pridobilo zajed-nlčarle In podporo Radlča. Poslanec Markovič je zato odšel v Zagreb, da se pogaja s »hrvatskim blokom«. Tam je dobil odgovor, da bi nova vlada morala kot glavno točko postaviti revizijo programa, ln sicer v najmanj federalističnem obsegu. To Je pomenjalo gladko odklonitev, ker bi ogromna večina radikalne stranke nikdar ne pristala na tak program. Pogajanja z muslimani so obtičala ta-kol v začetku. Muslimani so Izjavili, da nimajo zaupanja v radlkalske politike, kl stoje na čelu nove kombinacije in da bi v novi vladi preveč nadvladala vele-srbska tendenca. Do originalnega zaključka so prišli klerikalci. Neki njihov voditelj je vašemu korespondentu danes odločno Izjavil: O oflcljalnlh pogajanjih z grupo g. Marko, viča nI govora. Vsa posvetovanja so bila popolnoma neobvezna. Markovičeva kombinacija le v ostalem nesprelemlllva. Ml danes vemo, da se za n)o skriva Protlčcva špekulacija, po kateri bi obstojala poleg Velike Srrbije, mala Hrvatska In slabotna Slovenija. Reči moram, da nam Je potem sedanji »centralistični sistem vendar le ljubši. Jutri se vrši seja radlkalskega kluba. Vršili st bo pod vtisom popolnega poraza Ms«4reqrf<«if Pariz, 23. novembra. (Izv.) »Agenco Havas« poroča lz Washingtona, da je italijanski delegat izjavil na seji komisije zastopnikov devetih držav, da je za Italijo obramba s podvodniki neobhodno potrebna. Z ozirom na t« okoliščine se jo italijanska dolegaeija postavila na stališče, da mora imeti v Sredozemskem morju enako močno brodovje, kakor najmočnejša sredozemska pomorska vlast, razven Anglije. Washington, 28. novembra. (Izv.) Uradno so poroča, da jo francoski ministrski predsednik Briand zahteval kot bazo za brodovno Bilo Francije mornariški program za leto 1914., čegar Izvedbo je preprečila svetovna vojna. Izjavil je, da mora Francija na vsak način imeti tako močno brodovje, kakor leta 1914. Od Anglijo predlagana omejitov podvodnic jo za Francijo nesprejemljiva. Francija potrebuje bro- Zanimive davčne številke POSLOVNI DAVEK. — KOLIKO DAVKOV JE BILO VPLAČANIH. — PREDLOG DRJA. ŽERJAVA O TROŠARINI IN TAKSAH. KONTROLA PRI VINOGRADNIKIH ODPRAVLJENA. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Danes dopoldne se le vršila sc|a zakonodajnega odbora, na kateri se je predvsem glasovalo o uredbi davka na poslovni obrt, kl (e bil s 15 proti 6 glasovom vrnjen sekciji, da se Izvrši sprememba glede nagrad za davčne uradnike, kl so vzbudile obči odpor proti celi naredbi. Finančni minister le dokazal, da le davek na vojne dobičke deloma plačan v Srbiji, ker Je bil razporeden in plačan zaledno z rednimi davki. Davek na vojni dobiček se bo seda) ukinil in Izterjati bo samo te ostanke. Predložil Je pregled o plačanem neposrednem davku v paraleli za čas od 1. I. 1919. do 30. X. 1921. V Srbiji in Črni gori je bilo predpisano 149 milijonov 137.610 dinarjev, plačanih pa 155,113.000 dinarjev, torej 104 odstotkov, v Sloveniji 145,909.750, plačanih pa 91 milijonov 407.250, torej 56.5 odstotka, v Bosni In Hercegovini 134,026.000 dinariev, od katerih le bilo plačanih 89 milijonov 528.500 dinarjev, kar znaša 66.7 odstotka. Hrvatska in Slavonija 167 milijonov 320.000 dinariev, od katerih ie plačanih 139,879.500, torej 82.5 odstotka. Dalmaciji je bilo predpisanih 9,642.829 dinarjev, od katerih je bilo plačanih 9 milijonov 642.829 dinariev, od katerih je bilo plačanih 9,662.500 dinarjev, torej 100.1 odstotka. Vojvodina je plačala 143 milijonov 543.750 dinarjev. Kar se špecijalno tiče zemljiškega davka, je plačala Srbija leta 1919. 6,438.178 dinarjev, kar znaša 100 odstotkov, nove pokrajine pa 1,632.128 dinarjev. V letih 1920. In 1921. je plačala Stara Srbija 103,187.160 dinarjev. V vsi državi Je bilo skupaj predpisanih 606,036.189 dinariev neposrednih davkov, plačanih pa 635 milijonov 135.500 dinarjev. Potem se Je pretresala uredba o taksah In trošarinah. V Imenu zemljoradnlškega kluba Je Izjavil Vola Lazlč, da ne bo glasoval za uredbo ker nima zaupanli \ vlado. Isto Je Izjavil tudi poslanec klerikalnega kluba, Dullbič. Poslanec Droie-nik (SKS) le polemiziral proti prenosni pristojbini na dedščlno. Poslanec dr. Žerjav le Izjavil, da bo načeloma glasoval za uredbo, ker je tehnično nemogoče zakon o taksah strokovno predelati v tako kratkem času v zakonodajnem odseku, toda le pod pogojem, da ilnančnl minister pristane na to, da bo zakon v veljavi samo do konca leta 1922., a se v tem času skliče komisija strokovnjakov In interesentov, kl naj bi izdelala edinstveni zakon o taksah in trošarinah za vso državo. Ta zakonski načrt naj bi se predložil parlamentu najkasneje do 30. junija 1922. Finančni minister Je ta predlog sprejel v celoti, ker ie uvidel upravičenost te zahteve. Pri glasovanju je bila uredba v načelu sprejeta. Potem se le prešlo na špecijalno debato o trošarini na vino. Finančni mini ster Je Izjavil, da finančni organi v bodoče ne bodo več vodili kontrolo pri producentlh v kleteh, marveč ko Je vino že v prometu. Istotako ie sprejel predlog poslanca Dullbiča, da se uvede trošarina samo v onih mestih Dalmacije, kjer se le do sedaj plačevala. ( Seja le bila zakjučena ob 8. url zvečer, prihodnja se vrši Jutri dopoldne. dovje za obrambo in bo zato zahtevala toliko podvodnlkov in lahkih kri-žark, kolikor jih bo potrebovala za obrambo svojega obrežja. Glede oklop-nic jo Briand naglašal, da jo Francija pripravljena napraviti Hugbesovemu razorožitvenemu programu koncesije. Pariz, 23. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Briand odpotuje v Četrtek lz Washingtona, kjer bodo jio-tem zastopali Francijo delegati Sa.r-raut, Vivianj ln Jusserand. Z ministrskim predsednikom Briandom odpotujejo v Pariz tudi Bertheiot, Cheysson in general B?rtier, iz čosar se sklepa, da so na washlngtonski konforcnci ne bo razpravljalo niti o omejitvi oboroževanja na kopnem, niti o vojnih dolgovih, niti o obrestvitvenem vprašanju. Admiral Le Kon ln mornariški izvedenci Francijo cetanejo še daljo v W,i-shingtonu. Anglija in gospodarski polom Nemčife OnPOR PROTI FRANCOSKI POLITIKI. London, 23. novembra. (Izv.) »Daily Express« se bavi v uvodniku z možnostjo gospodar, poloma Nemčijo in vprašuje vlado, ali so kaj zanima za vprašanje, kaj so bo zgodilo v slu-čaju, ako bi bil potreben nov pohod zavezniških čet čez Ren. Gotovo jo namreč, da Nemčija prihodnjega plačila no bo izvršila in da bodo potom Francozi zahtovali zopet nadaljno okupacijo nemškega or.emlja. List naglaSa, da se mora Anglija v tem vprašanju postaviti na stališče, da bi bil gospodarski in finančni polom Nemčije neizogiben, ako bi bila Nemčija oškodovana z nar daljnim zosedenjen) njenega ozemlja, V interesu Anglijo je, da obstoja cve-toča Nemčija, ne pa propadajoča, ker je ž njo v živahnih trgovskih stikih'. NASE ZUNANJE POSOJILO. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Danes je posetil finančnega ministra Kumanudija PAKETNI PROMET Z INOZEMSTVOM. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Zaradi padca vrednosti dinarja je ministrstvo angleški poslanik Young. Ostal je dalj pošte in brzojava odredilo, da so počen- časa pri njemu. Poset je v zvezi z našimi trgovskimi in financijskimj zvezami z Anglijo kakor tudi z našim zunanjim posojilom. UREDBA O INŠPEKCIJI RADA. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Uredba o inšpekciji rada, kl je bila izdelana v ministrstvu socialne politike, je bila predložena plenumu zakonodajnega odbora. Po tej definitivn! redakciji imajo inšpektorji rada v vseh pokrajinah kazensko oblast po določbah zakona o zaSčiti delavcev, o delovnem času ln o inšpekciji rada. Pritožbo se pošiljajo kot dosedaj na ministrstvo socialne politiko. ši s 1. decembrom pri plačevanju taks za poStne pakete v inozemstvo računa 1 Švicarski frank z 10 dinarji. Faktična vrednost dinarja napram franku seveda ni izražena v tem. Mesečno ee sedaj pri nas odpošlje v Inozemstvo prtlično 3000 paketov, medtem ko se jih uvozi okoli 42.000. RIBOLOV NA OHRIDSKEM JEZERU. Beograd, 23. »novembra. (Izv.) Včeraj je minister poljoprivrede g. Pucelj sprejel deputacijo Iz Ohrida in okolice, ki se je pritožila, češ da druStvo, ki je vzelo koncesijo za ribolov v najem, ne izpolnjuje točk te pogodbe. Deputacija je tudi prosila, da bi se dovolila eksploatacija prebivalcem obrežja sploh Kitaisko v»ralan*e na wash. konferenci Pariz, 23. novembra. Kakor poroča posebni poročevaloc Agence Ilavas Iz Washingtona, so v komisiji za daljni iztok zastopani odposlanci v posebnem sklepu pokazali trdne namere: 1.) da bodo uvaževall suvereniteto, neodvisnost in integriteto Kitajske; 2.) da bodo dali Kitajski popolno prostost razvoja in osnovanja uspešne vlade; 3.) da uporabijo vos vpliv, da so uveljavijo načela enakosti v trgovini in industriji za vse narode, kl bivajo na kitajskem ozemlju; 4.) da bc obvezujejo, da trenotnega položaja ne bodo izkoriščali in si ne prisvajali predpravic, temveč so vzdržavali vseh dejanj, ki bi mogla ogrožati varnost Kitajske. Anqle3ki »rotest rarest? francosko-turškemu sporazumu London, 23. novembra. Govori so. da je angleški kabinetni svot na svoji včerajšnji popoldanski seji sklenil, poslati francoski vladi noto. Nota bo sestavljena v tom smislu, da angorski dogovor ni lokalni dogovor, da so tiče stremljenj zaveznikov v Orientu in da se je Francija, ko je sklenila dogovor, oddaljila od svojih zaveznikov. Nota izjavlja nadalje, da bi bila Anglija prisiljena, da čuva sama svojo interese na bližnjem vzhodu. Novi nemiri na Irskem London, 23. novembra. V Belfastu so izbruhnili novi nemiri. Delavci, ki so včeraj hoteli oditi na delo, so bili napadeni, pri čemer je bil eden usmr-čen, več pa ranjenih. Skupno so dosedaj Štirje mrtvi. Razven tega bo več ranjencev najbrže podloglo svojim ranam. London, 23. novembra. (Izv.) Pri včerajšnjih nemirih v Belfastu na Irskem jo' padlo na raznih krajih več bomb. Tudi v neki tramvajski voz je bila vržona bomba, ki je ranila tri osebe. V nekem drugem delu mesta je bilo ubitih 6 oseb. PREKINJENA POGAJANJA MED ANGLIJO IN EGIPTOM. Rim, 23. novembra. Egiptovsko od-iioslanstvo, ki je vodilo pogajanja z angleško vlado, je dospelo v Kairo. V proklamaciji »Na narod« naznanja odposlanstvo, da. so morala pogajanja prenehati zaradi nepopustljivosti angleške vlada Cehi in MadSarl Praga, 28. novembra. (Izv.) Med Češkoslovaško in Madžarsko so trgovinska pogajanja zopet obnovljena. Madžarski delegati so žo prispeli v Prago. Češkoslovaški trgovinski minister Novak je izjavil, da je v Interesu obeh držav, da so doseže sporazum. Časopisje Je pa napram obnovitvi pogajanj zelo skeptično. Tako pišo »Tribuna«: Madžarski državni upravnik Horthy bo je po ponesrečenem poizkusu obnovitve ogrskih zgodovinskih mej, ki je bil izvršen z vednostjo odgovornih činiteljev madžarske vlade, sedaj odločil za boj proti Češkoslovaški z energično notranjo in zunanjo propagando. Priznani madžarski agitatorji so dobili ukaz, naj prično v državah Velike antante zopet intenzivno delovanje proti češkoslovaški republiki. UREDITEV VPRAŠANJA NADUR V SREDNJIH ŠOLAH. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Finanč-no-prosvetna sekcija zakonodajnega odbora je imela danes sejo, na kateri je. razpravljala o honorarnih profesorjih. Sklenjeno jo bilo, da ostane pri sedanjih honorarnih urah. Izvršona jo bila samo izprememba v zmislu, da ostane staro število obligatnih ur, pri profesorjih preko 20 let službo pa Be zniža število obligatnih ur za 2. Za profesorje s fakultetno naobrazbo se poveča nagrada na 25 dinarjev, za ostale na 16 din. Za direktorje srednjih šol jo odrejena posebna nagrada, kl se pri zavodih 6 preko 000 dijakov kvalificira s 6, v zavodih s 800 — 600 dijakov s 4 in v zavodih 7, manje dijaki z 2 honorarnimi urami. Nagrada se Izplača tudi v slučaju bolezni. Razpored honorarnih ur vrši profesorski kolegij. To volja tudi za strokovne šolo, ki ne spadajo pod prosvetno ministrstvo. OBTOŽNICA PROTI BEOGRAJSKIM ATENTATORJEM. Beograd, 23. novembra. (Izv.) Preiskava proti komunističnim atentatorjem na kralja Aleksandra je končana. Danes jo bila obtožnica izročena are-tirancem, ki bodo jutri predani sodišču, nakar se bo takoj pričela sodna razprava. OTROŠKA ROPARSKA DRUŽBA. Beograd, 28. novembra. (Izv.) Komisar železniške komisije Jo aretiral lOletnega dečka Josipa Antonoviča po katerem je odkril potem celo družbo 12- do 141et,nih fantičov, ki so kradli po postaji. Mladi apašl bo posebno zadnjo dni pridno delali in Bi nabavili po železniških vagonih precejšnje količino žita, moko, čokolade sliv t dr. Likvidacija albanska <5ove<«« »o uspe na; «. ZadeVfi bruhnila jo zopet stavka, in sicer za- Cauno samo kovinarjev, V zaiinjih dneh je skušal zopet spravit) v tok pogajanja nu-d deiavei ln Industrijalci novi mostni komisar Cavalieri, Prvotno so u|uili, da bo izid teli pogajanj ugoden. V soboto pa je prišla katastrofa. Zadnji in dufimtiviii odgo-vor industrijalcuv so smutiali delavci, oziroma njih zastopniki zu nesprejemljiv. /-1i0 so proglasili splošno stavko za celo Julijsko lionečijo, začenši t 2-1. uro nedeljo 20, novembra. G i tu nji ni sedaj tako popolno, kakor prvič. Fašistovska delavska zbornica je namreč v noči od sobote do nedelje dosegla nekak sporazum z industrijalci in v pondeljek so viseli po mestu prvj plakati fašistovske »stranke«. ki je nastala po rimskem kongr t iz znanih »bojevniških butni«. Pač pa je štrajk bil soglasno sprejet od komunistov in socijtilistov, ki so si sicer vedno v laseh. Tudi republikanci »o se izjavili za splošno stavko. Proglaženje stavke jo bilo gotovo najhujši udarec za vse ono gospode, ki so se na ustanovni seji svetovalnega odbora le pomilovalno zasmeh-Ijali Tuntarjevi izjavi, da noče sodelovati. Prvi dati s.i ni čutila stavka tako hudo, ker je 21. november v Trstu cerkven praznik. Solo so itak bilo zaprte in takisto razne trgovine. Stavke »e ne udeležujejo: državni uslužbcnci železničarji, kočijaži in tokrat tudi ne mestni stražarji. Pač pa jo ustavljen tramvajski promet in zvečer je uiest" v temi. Fašisti in vojak! skušajo tu pa tatu odpomoči. Tako so vlili'« po mestu težki kamijoni s kavarniškimi t>toliea-tni. ki naj nadomestijo tramvajsko vozove na glavnih progah. Vojaki nakladajo moko za pekovsko udruženje in društvo arhitektov in luženjerjev jo stalno na razpolago za vzdrževanje najnujnolšega dela. V središču mesta so trgovino odprte, pod pritiskom fašistov seveda. Ti so zasedli tudi tiskarno »Tržaškega I,loyda«, kjer bodo izda jali svojo buletlne. Pri Sv. Jakobu je prišlo do manjših incidentov. Streljanjo iz revolverjev seveda lil iz ostalo. Danes, v torek, Jo šlo že nekaj delavcev na delo. v »plnSucm so pa stavka nadaljuje. Kdaj in kakšen Im) konec stavko, ni mogoče predvidevati. Sedaj, ko je albanska afera za nas v*aj začasno zaključena na pritisk Anglije ln Italijo, si lahko nekoliko pobliže ogledamo naše bodoče odito-šaje z albansko državo. Kar so tiče dobrih odnošajev g to sosodo, moramo hiti precejšnji dvomljivci. CcmuV Ze sam način postanka albanske države na« navdaja z nezaupanjem. V Albaniji ni zmagalo načelo pravičnosti niti načelo narodne samoodločbe. V Albaniji je zmagal isti princip, kakor leta 1018., ko je Italija v zvezi z bivšo Avstro - Ogrsko določila albanski državi takšne mejo, ki so najbolj odgovarjale |M)lilično • vojaškemu prodiranju imenovanih dveh držav v albansko ozemlje. Anglija je sedaj intoresirana v Albaniji radi svojega kapitala, katerega Ima naloženega v Italiji. Italijo pa vodi isti cilj in |>a šo politične spletke proti Jugoslaviji. Po tein sodeč, bo Albanija vedno jiolje teh križajoči!) se vplivov, radi katerih se ne bo mogla nikoli razviti v svobodno državno telo. Zvesta načelu, da mora Ilalkan prilasti samo balkanskim narodom, zahteva naša država, da je Albanija res svobodna. Iz nobenih drugih kakor Iz teh idealnih razlogov ter radi zagotovitve miru v bodočnosti, so je našit država bavila z albanskim vprašanjem na način, kakor smo to videli v zadnjem Č"U. Kakšno stališče pa more zagotoviti mir iu dobre sosedne od noša je med Italijo In našo državo? Ali stališče, na katerega se je postavila Juso--iavija ali stališče I.lovd Georgea in markiza Della Torretta? Sedanja Albanija ni svohodna. njena vlada v Tirani ni nič drugega nego organ italijanskih spletkarjev, ki so lo avantgarda angleško - italijanskega prodirala proti Solunu. Veliko vprašanje pa je, če more taka politika naši drž i-vi nuditi dovolj jamstev za dobro ul-nošaje z albansko državo. Mir med Jugoslavijo in Albanijo to-r/-j ni odvisen od našo volje In naše 'bžave, temveč od voljo onih. k| so <"zeli v zakup svobodno voljo in neodvisnost Albanije. Gospoda Lloyd Gfor-re In Della Torretta naj torej zapišeta na svoj račun vso morebitne spore med Jugoslavijo in Albanijo, ki bodo nastali kdaj pozneje. Stavka v Trstu Trst, 22. novembra. Skoro Istočasno kakor ustanovna seja svetovni, sveta za Julijsko Re-oečijo, ki ima tudi nalogo proučevali gospodarske probleme zasedenega ozemlja, se je vršilo v sohoto v Delavskem domu zborovanje zveznega sveta in zaupnikov notranjih delavskih odborov. Z nopetostjo je pričakovalo vse •nesto izida tega zliorovnnja. Odločiti Je Imela o skrajnem sredstvu v boju kovinarjev proti velelndustrijalccm. Boj traja že dolgo. So pred dobrim mesecem so hoteli zapreti ladjedelnice v Trstu in istočasno so hoteli znižati plače delavcem v tržaški ladjedelnici. Kot protest proti tej grožnji je dvignilo tedaj enoglasno vse prebivalstvo. Vse stranke so si bile tedaj Mine proti glavnim akcijonarjem ladjedelnic, proti raznim Poličem in Kt>-/.ullčem, kakor so jih imenovali. Tedaj jo bili zanje vsi ti gospodje Jugoslovani. dasi nI na njih jugoslovanskega uič dragega kakor končnice njih im> n in morda slovenska trohojniea na reklamni tabli Cosulichcve agencije v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Stavka jo bila tedaj popolna, stavkali so celo mostni stražarji, ki so prišli vsled tega vsi v disciplinarno preiskavo; le proti koncil so so izneverili gibanju rasisti. Stavka je končala: stališče med delodajalci in kovinarji so jo imelo rojiti v naslednjih dneh. Poga;anja pa smrn niangoiBKe rase oeiemn piemo- nn. Da svojo vlogo šo bolj okrepi, v w namen je ameriški predsednik pozval v NVusliingloti na sodelovanju tudi evro|»ske veleaile. V zvezi z njimi Je hotela Amerika zavarovati lastne inte-roso nasproti žollcmu plemenu. Računi v \Vashingtoiiu pa se ne gibljejo v pravcu kakor eo si ga predstavljali delegati Evrope in zastopniki Amerike. Predvsem jo treba povda-rili, da obstojo veliko načelne razliko že med samimi zastopniki Evrope in Amerike kar se tiče rešitve problema Daljnega vzhoda. Evropske državo, na čelu jim Anglija, se v prvi vrsti nc uklnnjujo brezpogojni ameriški zahtevi. da se morajo ukiniti vse dosedanjo interesne sfere, ki pomonjnjo za gotovo državo prednost prod Ameriko. Po drugi strani pa se o vprašanju Daljnega vzhoda wa*liingtonskn konferenca lavi v navzočnosti samo eno države, ki zastopa mongolsko pleme, z Japonsko. Kitajska, na katere račun pro glavni del posvetovanj v IVasliiiig-tonu, na posvetovanjih ni zastopana. In to je največja namaka razorožit vene konforonre v prostolicl ameriških Združenih držav. Toliko bodi povedano o prizadevanju washinsrtonske konference glede Daljnega vzhoda. V okviru ožjega programa pa se v \Vas!iinskima zaveznikoma pridružuje bolj radi formalitetc. Če presojamo obetajoče se uspehe washingtonske konference s tega vidika, moriuno priti do spoznanja, da poteka v VVashingtonu razorožit* ena konferenca vse drugače nego so si o posvetovanjih vnaprej ustvarjali mnenj« lahkoverni optimisti. Končni rezultati washingtonskih posvetovanj se dajo že dane« jasno vnaprej slutili Mesto splošnega razoroženja bo po sklepu vvashlngtonske konferenco nastopilo vsesplošno svetovno oboroževanje, s katerim »o lm hote] »vet dobro pripraviti za vso konflikte, ki so na ouzorlu v preračunljivi bodočnosti. In posledica toga pospešenega o'.orožo-vanja bo, da se bo trenotek predvidene borbo med belim in žollim plemenom približal tor predčasno zaplol ves svet v požar najstrašnejše vojne, ki se jo kdaj vršila mod ljudskimi plemeni. Iigle^i w?ihhnt mke konference V Wa«hiiigtonu zborujejo to dni zastopniki evropskih velesil Anglij". Francije in Italijo ter nujbulišl sedanji državniki Amerike in odposlanci Japonske. Gospodje konfereiičiiikl so si postavili lepo nalogo, ki hI celo zaslužila epiteton »vzvišena«, če bi res odgovarjala svojemu namenu. Zakaj njen namen je olajšati in izboljšali splošni položaj človcčanstva v tein smislu, da bl se svet zanaprej no oborožcvul in ne vojskoval. \Vnshiiigtonska konferenca bi torej morala biti po svojem bistvu posvetovanje za uvedbo 6vetovneirii miru. Tako so vsaj dejali propovedni-ki idejo za razorožitev predno ro v ivashingtonskl Beli hiši začeli voditi razpravo o tem vprašanju. Pa kakor je slučaj malone povsod v življenju, tako se je tudi v VVashingtonu pokazalo, tla obstoje gledo raz-oroževan'a velikansko razlike med teorijo in prakso. Nočemo sicer reči, da je imel sklicatelj wnslilngtonske konference, ko je izprožil svojo idejo, pred očmi samo dobrobit bodočnosti ameriškega ljudstva. Tudi po drifri strani no verujemo, da so ga do to ideje privedli zgolj nagibi altruizma. r>odi pa temu kakorkoli, resnica je. da jo Amerika s svojo ideio razorožitveno konferenco hotela dobro v prvi vrsti sebi drugim pa šele tedaj, če bi od nje kaj ostalo. Na sedanji konferenci se je hotela Amerika predvsem sama ubraniti preteče velike opasnosti, kj grozi od Po s vefu — Barthov o nemški opasnosl!. Povodom tretje ohletniee vkoraka nja francoskih čet v Strassbourg. je imel francoski vojni minister Bartliou na slavnosti v Strasshoiirgu govor, v katerem jo med dniTlin izjavil: Ministrski predsednik Rriand so nahaja tre-notno v \Vashlri2tonu. da manifestira nred vsem svetom miroljubnost Fran-eiie, a zahteva obenem tit'1! za Francijo potrebne garancije. Francija ne lio sprejela nobenih pogojev, ne da hi se ponrej Izvedla popolna razorožitev Nomčiie, kl je Francijo napadla in provoeirala. Nemčija je premagana, a poraza šo vedno noče priznati, kor no mino niti en dan. da se no bi zopet in zopet ugotovilo, da noče izpolniti svojih mirovnih obveznosti. — Novi nad lreadnou"htl. Poročevalec »Agence Ilavas» javlja iz VVn-»hingtona. da bo Amerika podvzela korake za nadaljno ogromno poveča-vanjo bojne mornarice v slučaju, da H-ashirgtonskn konferenca no li uspeta. Amerika je proti vsaki spremenltvl lltighesovlh predlogov in stoji neomajno na stališču, da mora znašati razmerje mod ameriško in »aponsko bojno mornarico 5 proti 3. Vojni sekretar Zodln,ionih držav je izjavil, da je najnovejši tip ameriškega rad.lre-adnoughta »Marvland* prekosil dosedanjo največjo hitrost bojnih ladij za 21 vozlov. — Žepna ura bivčega ccsarja Karla io postala'v Curihu prava senzacija. Neki urar 'o je dal v izložbo s pojasnilom. da je uro naročil Kari prod svojo poslednjo avanturo. Deloma jo plačal v naprej ln iztrotovili so mu io no natančni zahtevi za ceno 12.000 švicarskih frankov. Toda Kari je opustil naročilo, kor so so mod tein razmere izpromonilo In jo dal napredni za SjOO frankov. Ura je opremljena z barometrom. kompasom, hitrostnim merilom in s kronometrom, ki bije ure, četrture in tudi minuto. — Plebisc"t za proh!b?ci.'o a!lsohr'a. V zadnjem času so v Švici močno širi nokrot proii znuživnnju alkoholnih pi-iač. Vlada jo odredila, da se vrši plebiscit o tem. ali so ima prepovedati prodaja alkohola ali ne. Glasovalo bo bo po občinah in po kantonih. Prosvcla XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu v llubllanl. — Predavanje o graiikl. — V četrtek dne 24. t. m. ob nol 3. url popoldne bo predaval g. prof. S. Santcl o tehnikah grafike. Podpiral ho predavate!) svoja Izvajanja z nekaterimi praktičnimi poizkusi. Julil Vetetto koncertlra v llubllanl. Gospod Julil IJetetto, na|od!lčneiši slovenski operni Iti konccrtnl pcvcc, bo konccrtiral v Ljubljani v sredo dne 7. dc-cumbra f. I. »Glasbena Matica« bo v svo-icm jubilcinem letu priredila ciklus več koncertov slovenskih umetnikov, v katerih sc bodo Izvajale slovenske skladbe izza 50 let obstanka »Glasbene Matice«. Kot prvi tak knnccrt bo nastop r. Jii'l)a Betctta dne 7. dccembra z zelo zanimivim sporedom. Še en koncert g. P. Holodkova in ge. Vesel-Polla. Na splošno željo občinstva sc ponovi konccrt slovitega ruskega ba-ritonista g. P. Holodkova In primadone zagrebške opere. gc. Vcsel-Polla v petek dne 25. t. tn. v ljubljanskem opernem gledališču ob S. url zvečer z novim sporedom. Vstopnice so na prodal pri blagajni v opernem gledališču ob običajnih urah Cen j prostoiov so vsled Izrednih stroS-kov za 20 odstotkov višje. Predavanje o Jugoslovanih v Parizu. Francoska teozofska zveza v Parizu bo priredila tekom zime več predavanj o jugoslovanskih razmerah. Do sedaj so določena naslednja predavanja: prof. A. Arnautovlč, tajnik slovanskega Instituta v Parizu, o vstvarltvi naše države, prof. dr. Slavko Jcžlč Iz Zagreba o Jugoslovanskem ku'turnem življenju In prof. dr. A. Debeljak iz Ljubljane o nrši književnosti. Razen tega sc vrše redna predavanja o jugoslovanskih jezikih na pariški SoMsSI vestni!! DARUJTE ZA ZLETNI SKLAD JU. GOSLOV. SOKOLSKEGA SAVEZA Stroški ta I. lugoslovenski vsesokolski zlet bodo ogromni. Dolžnost v»,ega lugo. slovenskega Sokolstva le. da podpira zletni odbor pri tej prireditvi ter mu kolikor mogoče olajša teiko delo. Poživlja-mo vse brate In sestre, da ob vsaki pri. liki zbiralo prostovoljna prispevke za zletni /o/id Jugoslovanskega sokolskega Šport in turistifta Turbiovski klub •Skala» v Llubllanl Odbor turUtovskcjsa kluba »Skala« Ima danes, v četrtek, zvečer ob & url pr| •Novem Svetu« važno sejo. Polnoitevllna udeležba potrebna. Zagrebške beležke Pri poljskem generalnem konzulu je bil »prejem. Ruski konzul jo prišel prvi iu z njim poljska dama. Dober znak je in budj to. Razšlo so so nam misli |hj |ioljili umetnosti in po — onih de. želah, kjer so gospodje prej delovali. Tudi Zagreb bojo ju dal smer mislita iu besedam. Dostojevski v Zagrebu. No vem, če kdo pri nas natančneje pozna velikega Rusa. čigar stoletnico obhajamo, nego profesorica dr. Milica Dogdanovič. Vsak teden po dvakrat prodava o njem na vseučilišču; kakih 10—12 predavanj bu. Lahek in gladek ji je govor. S snovjo se igra. Prijetno jo je poslušati. V nedeljo, dne 20. novembra je priredila Literarna sekcija ruskih študentov na vseučilišču svečano akado lilijo Dostojevskega, Ekspresionizem. V soboto, dno l'J. novembra «e je zaključila umetniška razutava slikarja Savo Sumanoviča. Eksproalonist je; zato so nekateri zgražajo. V nedeljo, 20. novembra se je v istem umetniškem paviljonu otvoril« nova izložba. Štirje-beogradskl umetniki razstavljajo. Dijeilč, Dobrovič, MI-ličič, Nastasijcvič. Najekstremnojšj je Bijelič, Bosanec rodom, profesor umetniško akademije v Beogradu. Vprašanjo, kaj predstavlja ta ali ona slika. je pri ekspresionizmu nesmiselno; čo vprašaš, si se žc — blamlral. Dolgo so mude v paviljonu kr. pokrajinski namestnik Jtiraj Demetrovlč, šef za prosveto dr. Alau|iovič in poljski generalni konzul dr. Saczepanskl. V Zagrebu so vrste ena Izložba za drugo. Sokol tn Jugoslovenska Matica. V solMito, dne 10. novembra jo Sokol v Bogavlčevi ulici (Jugoslovenskl, no separatistički hrvatski) priredil akademijo v korist Jttgoslovensko Matice. Tam zunaj šuntajo brata proti bratu; mržnja slavi svoje orgije; a evo, v naši dvorani zadoni jiesem skladnosti in harmonije: »Kad desnicu si dafo Slovcnac. Srb, Ilrvat«, in ugodno je človeku nri duši. Po načinu pesmi »Onam' onamo za brila ona ..., da vidim Prizren* nam deklamlra desetletno dekle prigodnico o Gorici in Trstn. Sedaj pa nastopajo telovadci: publika se čudi razvojnosti. ki jo je sposobno člove?' o telo. Vaj" so določene visoki šoli za Iztočne Jezike. Jugoslovanski umetniki v Parizu. Člani" Sokolski zlet v Lmhljani beograjskega narockicga pozorlšta, gosp.' Prisoten jo načelnik oddel^nja za Mlhajlo Kovačcvič, kl |c študiral ita pariškem kcnssrvatoiiju, bo nastopil v u!o£l Sliy!oka v slavnostni predstavi Sltakes-pcarjcvega v korist udrufenja francoskih dramskih umetnikov. Za našega umetnika pomeni gotovo odlično priznanje, da so ga naprosili za gostovanje na slovitem gledališču ob tako slovesni pri-llkl orosveto h;vši mini»ter dr. Tugomir Al.ntoovič In prezidij znirrebško podružnice .lngoslovenske Maticc. PoDak. Rus, Sokolstvo. vse lo mi je v mislih, ko stopim na ulico. »Da braitchen Sie nur ein paar CheU's,» nravi gospod svojemu spremljevalcu. Pobegnem v tramvaj in nemški »ekspresionizem« me obda od dveh strani: oa lovi si razlagata nekaj dve dami, na desni pa mladenič dvori dekletu, vse nemški. CLAUDE FARKEKE: 37 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Po gospodovalnem obrazu zaigra nasmešek, kakor odsev prihajajočih /;nug in ponosnih triumfov. 10 Noč je temna ko v rogu. Flibustejci te splazijo ne;'išno do sprednjih pa-tisad. Suh, paleč veter zavija skozi vejevje in šumeč pripogiba visoko travo. Tilio, previdno korakanje prihajajočih napadalcev se meša s tem ;točn!m šelestom in se i njim tako spoji, da od vseli petdeset ali šestdeset španskih stražnikov, ki opravljajo na obzidju rv'o službo, niti teden ne zaslISi ln ne zasumnja ničesar. Tomaž Trublet, sedaj imenovan Tomaž Jagnje, koraka na čelu svojih junakov. Ko dospe do palisad, se ustavi, kajti mnenja jc, da je sedaj 2e dosežena prava razdalja, ko se naj napad započne. S skoraj neslišnim glasom dihne zapoved in petdeset najboljših, ž« " naprej odbranih korzarskih strelcev nabaše svoje puške, toda na dokaj nenavaden način. Namesto krogel vtaknejo v puškine cevi strclice, v ta natnen nabrane; na zadnjem koncu vsake strclice jc dobro privezan šop sulic volne, s katero so si strelci napolnili vse žepe. Na to pritaknejo svoje iuntc, vsi naenkrat, kakor na vežba-lišču, in sprožijo, da zagrmi vseh petdeset strelov kakor cn sam. Ta trenutek švistne petdeset ognjenih strclic po zraku in se zapiči v strehe stražnic, kolib in skladišč ter vseli drugih lahkih barak, ki so postavljene na bastljah ali nad jarki, druge strclice sc pa zaplčijo še mnogo po-guboiiosneje v strehe merta, v velike magncinc ... Povsod, kamor sc je zaplčiia takšna strclica. vsplapolaio skoraj isti trenutek ognjeni zublji, kl jih suhi veter raznaša dalje - -. »Evo, kaj sem vam rekel 1» vsklik-ne Tomaž ponosno. Splošen krik mu odgovori. Skrivanje in molk sedaj nista bita več potrebna. Vroči močni veter razpihava požar in vname vse, kar je gorljivega. Obzidje je ognjeno razstvetlje-no, po njem pa begajo presenečeni Španci križem kražem. Jarka razsvetljava iira ieinlie vid Ti Flibustej- ccm niso več opasni. Tostran jarka na kazematah in za branikom razstavljene straže se pričenjajo že tudi vznemirjati in nekateri se spuste v beg, da dosežejo še v pravem času obrežje. Njihove črne postave sc ostro odbijajo od razsvetljenega ozadja. Uprav prijetno je, kako lahko pomeriš v vsakega posebej in jih kar po vrsti odpihneš, ko priplezajo na vrh roba, namenjeni, da poskačejo onostran v jarek, in ko iz polnega grla kriče tovarišem za obzidjem, naj jim vendar takoj odpro vrata in pridejo na pomoč. Flibustcjci se poslužujejo svojih mušket, kakor lovci. Za četrt tire ni na obzidju nobenega živega nasprotnika več. Sedaj pa za-pove Tomaž z gromkim glasom: »Napred, bračo! Juriš!« In iznova mu odgovori vsa vojska z gromkim krikom: »Jagnjel Jagnje! Jagnje!« »Napred! Napred, bračo! Kolji! Kolji!» • • • Z nekaj skoki so preko obzidja. Naskakovatei splezajo po ramah tovarišev na vrhnji rob, tako ročno, kakor da bi kdo grozdje zobal. V sklenjeni koloni se zaženo potem naprej. za niimi Tomaž, njih general in Lorcdan, njih vodnik in kvartirmoj-ster. Tako goni vsa grozna četa, bije, kolje, strelja, lomi, prevrača in dere med ognjem, krvjo, razbitki, razprskanimi in raztrganimi kadavri, strahotno kakor trop pošasti v že na pol zavzeto mesto. » • • Uro pozneje je ves posel domalega opravljen. Skoraj brez udarca so zažgana glavna poslopja. Vojašnice, orožarna, mestna hiša, ki jej Kastili-janci pravijo «ayunlamicnto», dalje s povsem nepotrebnimi čarovniškimi bukvami napolnjena knjižnica in dvoje skladišč sredi mesta; vse to gori s polnim plamenom, zavzeto iti zažgano po razumnem in veščem načrtu Benečana Lorcdana. Na poti jih ui ustavil nikakršen utrjen samostan. Po dolgem diru skozi trideset ozkih uličic, kojih vsaka je ožja ln bolj zavita, ko katerakoli zakotna ozka steza v Saint-MaI6-u, prispo končno zmagalci do zaprtih vrat, za katerimi je zopet jarek z vzdignjenim mostom. Onstran jarka pa moli v tmino gmota nekakšne trdnjave s strelnimi linami. Toda niti vrata niti jarek ne zadržujeta Flibustcjcev. Onih trideset vojakov, ki branijo do-ston v zunanji utrdbi, ia brž Dovcše- nih, za svarilo, ln četa dere dalje, kakor hudournik. Iz zunanje utrdbe vodi nekakšna dovozna rampa v notranjost trdnjave. V naskoku jc zavzeta tudi ona, ln branilci v svoji popolni zmedenosti in preplašeni kakor zajci se niti nc spomnijo, da bl spustili železno rešetko. Na čelu vseh plane Tomaž pod obokom ter za v ihti svojo široko sabljo nad glavo. Sovražniki sc tudi sedaj kar razprše. Vsa napadalna četa plane za svojim | voditeljem, ki kakor nikdar tudi sedaj ni dobil najmanjše rane. Izgleda, da Je končna zmaga žc dobljena. Moštvo v prvi stražnici Jc posekano. Vojaki pred orožnim skladiščem se udajo brez obrambe. Jedino veliki stolp ie še treba zavzeti, kakor da ja to poslastica velikanske poj -dinc, po-žrte prenaglo in pogoltnjene kakor t odprtini žrelom... Tomaž Trublet, imenovan Jagnje, obriše svoji od klanja okrvavljeni roki ob hlače ln se ostro obrne k svojim, da poišče z očmi rdečebra-dega Angleža, Flibustejca Bonny-ja. Ko ga najde, ga vpraša, in glas mu zveni hripavo, kakor da jc vinjen: »Brate Bomiy, ali jo ženska tu?» (Dalje prihodnjič.) omače vesff • Pratnlk iijediujenja. Ura.I no »o objavlja: J. (|i-ci'inKir t>e prazmijo kol državni praznik ujndinjunjn troimeno-pi naroda Srbov, Ilrvatov in Slovim-cev v enotno državo pod žezlum dina-[tije Karadjordjuvičev. — V la namen so darnj« ta dan ob II). dopoldne v stolnici »v. Nikolaja v Ljubljani slovesno cerkveno opravilo i zahvalno pos nujo in z državno liiinno. Tudi v svetiščih vseh drugih veroizpoveiluitj be vrši služba božja z običajnimi obredi, in sicer se vrši v pravoslavni kapelici ob 9. in v evangelijski cerkvi ol> 10. dopoldne. — Po končani službi božji v stolnici sv. Nikolaja bo sprejemal pokrajinski namestnik v svoji pisarni čestitke uradov, korporacij in posameznikov. — Na šolali se ne vrši pouk; v državnih in drugih javnih uradih in obratih — in po možnosti tudi v zasebnih obratih — naj delo počiva vsaj dopoldne, da so more čim večje število prebivalstva udeležiti proslave. — V »i državni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastavo. • Proslava 1. decembra v Parizu. Institut ia slovansko vedo v Parizu l>o priredil v proslavo ujedinjenja Jugo-rlovanov Intimno akademijo, na kateri bo govoril znani publicist Auguste Gauvain. Ostali del večera bo posvečen jugoslovanski pesmi in glasbi, • Naša razmejitev z Italijo. Ministr-k! predsednik g. Nikola Pašič je predvčerajšnjim sprejel v avdijenci generala Maistra, predsednika, razme fitvene komisije, iu polkovnika Da-ikaloviča. Poročala sla o sedanjem stanju razmejitvenega vprašanja. • Kralj Aleksander obišče Dalma Cljo. Splitska »Nova Doba« doznava Iz zanesljivega vira, da bo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander prihodnjo pomlad obiskal Dalmacijo. • Napadi na načelnika ministrstva narodnega zdravja dr. Andrija Stam-parja. Pokrajinski zdravstveni svet za Slovenijo so je na zadnji seji havil mod drugim s časnikarskimi napadi oa dr. Stamparja, načelnika v ministrstvu narodnega zdravja, ln na nekatere druge zdravnike tega ministrstva. 0 teh na|iadih so poročali tudi nekateri slovenski časopisi, ki so pa napade samo registrirali. Na najiade same pride po potrebi odgovor od druge strani. Dr. Stampar je agilen, Inieija-tlven in požrtvovalen uradnik, ki skuša z energijo in vztrajno doslednostjo uveljaviti v liašern javnem zdravstvu moderna socijalno - medicinska iisfela. Zasluga dr. Stamparja In njegovih kolegov v ministrstvu narodnega zdravja je, da se je ita polju naše sanitete ustvarilo marsikaj, s čimer se lahko ponašamo tudi pred Internacijo-nalno medicinsko javnostjo. Da se je moglo našo zdravstvo v neugodnih razmerah po prevratu ohraniti na prejšnji višini in da je celo v mnogih zadevah znatno napredovalo, je zasluga našega ministrstva za narodno zdravje. v katerem je delo dr. Stamparja vsega uvaževanja in priznanja vredno. Dr. Štamiiar jo vsled svojega poznavanja slovenskih sanitarnih razmer zla- tajo dobiti pripravne mladenBe ta obisk sibskih kmetijskih »ul. • Kandidat črno • modro - rdečo koalicije ia mesto predsednika Mestne hrauilnico v Ljubljani je, kakor smo izvedeli, član ravnateljstva Kranjske hranilnice g. Albin Prepluli, izdajatelj »A vtonomlsta«. • Nabavni prispevek za ljubljanske mestne upokojcnce. Občinski »vet ljubljanski je na svoji predvčerajšnji noji sklonil, la so Izplača mestnim upokojencem, o žiru ma vdovam z nepreskrbljenimi otroci onkratnl nabavni prispevek v znesku 4000 kron, s preskrbljenimi otroci 8000 kron, samcem pa pa 2000 kron. Sirotam mostnih uslužbencev so nakažo nabavni prispevek v znesku 500 kron. Onim, kl vlivajo milostno pokojnino, tuio župan po svoji previdnosti nakazati primeren nabavni prispevek. • Prodaja avtomobilov. Z ljubljanskega magistrata poročajo: Na magistratni de ski objavljen jo razglas komande Dravske divizijske oblasti gledo prodaje 48 avtomobilov In 1 električnega priklopnega voza, ki se vrši dražbenim potom o• mnScl čok vnnvčiti. Jakopinu sc prave ter društveno vesti v vseli treh -i0 r',cl Tanco sumljiv in jo zato opozor i narečjih. Prispevke za redakcijski del nanj orožnike. Lepega dne je orožniški kakor tu li oglase za reklamni del. kl bodo imeli posebno v lesno IndustrijsI Ih slo ih trotovo najboljši uspeh. »prejema redakcijski odbor za slovenski del pri Podružnici Udružcnja v Ljubljani. Kri žanke, kjer sc spnremajo tudi priglasitve novih članov U druženja. • PromocPa. Na dunajskem vseučilišču bo promovlran hitri za doktorja prava g. Josip Novak iz Maribora. * Mariborsko zdravniško društvo. V četrtek dno 21. novembra oh 18. uri so vrši v Mariboru v hotelu »Pri Zamorcu« «= Po Izkaza Narodne banke SHS dre 15. novembra je bilo v prometu ta vsoto l„507.412.035 dinarjev papirnatega denarja (+ 7,030.100). Kovinska podlaga je znašala 420,912.078.40 din. (— 101.714 ilin. 28 p.). Številke v oklepaju pomenijo izpremembe od 8. do 15. novembra. — Stabilizacija naše valute. »Riječ« je prinesla Izpod peresa predsednika Slovensko banke g. Zinimormanna članek o valutni stabilizaciji. G. Zimniermann zastopa mnenje, da so nameravani ukrepi vlade gledo monopolizacije devizne In uionopolsko takso tudi ta lrpfWienJl* odnosno novo vrsto vžigalic. Vilgaličn* etiketo, ki jili bo odslej istotako odobravala uprava državnih monopolov, lx>-do morale imeti državno oznako, napla v cirilici in latiulcl ln ime dotlčne tvot-niče. •» Produktna borza v Novem Sadu dne 19. novembra: pšuniea: baSka (80 kg) 1350 (blago), sreinska 1330 (blago); rt: baška (74 kg) zaključek 1080; krmilni ječmen: baSki (.01 kgl 980 (blago); oves: lin tki 880 (blago), sretnsltl 830 (blago), srbski 820 (denar); koruza: baška stara 1050 (blago) 1030 (denar), nova 030 (blago), banatska stara 1000 (blago) zaključek 1000; moka (z vrečami): baSka St. 0 1850 (blagu), moka in kuho 1750 (blago), k i u Ana moka 1550 (bl(igo); otrobi (z vre čaml): baški 630 (blago); fižol: teli novi 1150 (blago), Kari 1030 (blago). Tendone* mirna. =» Naše jadransko brodovje. Konce iv inesoca so bodo sestavili v Kimu pred stavniki naših brodarskih podjetnikov s predstavniki Italijanske vlade, da se doseže formalen sporazum, gledo termina, in načina, kako naj Italijani vrnejo ladje naših državljanov, ki bi jih bili morali po svoječasno med Trumbičem in Ber-tollnljem sklonjenem sporazumu vrniti le meseca avgusta, a so vrnitev vodno zavlačevali, da so so medtem okoriščali < temi brodovi. >« Razpis natečaja ta dobavo brzojavnih in teleronsklh potrebščin. Poštno iu brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje natečaj za dobavo brtojavuib in tolefonskih potrebščin. Ponudbe oaj te pošljejo čimprej naravnost na Tehnični oddelek poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani- Natančnejšo pojasnilo so dobi v brzojavnem skladišča (v Virantovi luši. Sv. Jakoba trg 2). Potrebuje sc: Vezalna žica 2 mm debela 1 lulogr.; povijalna žica za ol> 1.7 mm debela 300 kg; stenska žioa (vrvca) 2 X 1 mm, 0.5 — 0.75 mm« 0000 m; 1.38 mm Hooperjeva žica, 1.38 mra debola 5500 ui; flmež 200 kg; črna oljnata barva 500 kg; siva oljnata barva 700 kg; minium 400 kg; porcelanasti valjčki (krožci) 10.000 kosov; vijaki za les, 4 cm (okroglo glavo) 2000 kosov; dvojna žica za ran žira-njo 0.7 mm debela 4000 m; želozni čepi z vijakom 10.000 kosov; steklene posodo za vrečno (Salmijakove) člene, pa vzorcu 500 kosov; notranje čašo za Met-dlngcrjeve člcno 500 kosov; steklene covke za Meidingerjcvo člene 2000 kosov; čopiči za prah 100 kosov: olje za aparato (urarsko) 80 kg; Berginannov« cevi, 13 mm 600 m; Izolirana (minizirana) g. h. žica 6 mm5, za akumulatorje 150 metrov. zdravstvenih razmer in jc v meri pripomogel do tega, da se Sloveniji javno zdravstvo konsolidira-lo in da jo dana podlaga za uspešen napredek. V novejšem času je doktoi Stampar sodeloval pri sankciji za pridobitev azila v porodniške namene. * Imenovanja v generalnem štabu S kraljevim ukazom so se v glavnem generalnem štabu izvršila imenovanja novih pripravnikov. To ji? prva generacij novih častnikov generalnega Štaba, ki je po trinajstih mesecih napornega dela dovršila študije ->n trlav-ni generalni štab naše nove kralejvine. ® Sprejem v sluHho državnih železnic. Ravnateljstvo državnih železni- v Suho tlcj sprejmo nekaj uradniJkih pripravni- kov. Prosilci naj so za informacije obra- odborova se:a »Zdravniškega druStva v Saio do g. žel. uradnika Janka Janežiča " — ' v Somlioru. žel. postaja. Za odgovor naj priložijo znamke. * Sprejem slovenskih raladenlčev. v srbske kmetijske šole. Kmetijsko ministrstvo odiln 6 prostih mest za obisk kmo tijskih Sol v Kraljcvu, Bukovu in Sabcti, kl so namenjena sinovom slovenskih staršev. Prosilci imajo nositi le stroške potovanja. dočim prevzame ministrstvo vse druge stroško oskrbovanja in šolanja. Prošnje za sprcjcin v sibsko kmetijsko šole. ki pričnejo s 1. marcem 1022 in trajajo po 2 let-i, naj se z običajnimi dokazili predlože zadnji čas do 15. januarja 1922 pokrajinski upravi, oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Pogoji za sproem so: starost 14 do 18 let, dovršitov najmanj ljudske Solo, telesno zdravje in dobro vedenje. Tudi se morajo starši zavo-zatl. da ostanejo' učenci po dovršen! šoli na domačem posestvu. Bodi pripominja-no, da so v Bukovo sprejemajo le učenci it vinorodnih krajev. V Kraljevo in Sabac. pa učenci iz i.-inorejskih in poljedelskih krajev. Opozarjamo na to ugodnost brezplačnega šolanja vse naše gospodarje, kl imajo ukaželjne sinove, ker Mariboru«. Z oziroin na Izredno važni dnevni red so vsi člani odbora uljudno vabijo, da so u Icležo sestanka. • Namestitev ohlastnijsk:h uradov v Mariboru. Kakor smo poročali, jn prispela v Maribor posebna komisija, da poišče primerno poslopje zn namestitev mariborske oblasti. »Tabor« doznava. da prihajata v poštev v prvi vrsti Mostna hranilnica in marihorski Ora l. katerega je kupil to dni trgovec Berdajs. Grad bi bilo seveda treba primemo preurediti in renoviratl. • Uradne ure trgovskega gremlja v Mariboru so od 9. do 12. ure. Predsednik sprejema stranko s.imo od II. do 12. ure v gromi alni pisarni. Zbornični dnevi so ob sredah od 9. do 12. uro v prostorih greinija v Jurčičevi ulici št. 8. • Za svojec narodnega mučenlka Kro-mur.n. Na fantovščini g. Iv. K rak ar ja so 'o nabralo v gostilni »pri Strgulcu« ta bedno dceo nodolžne narodne žrtve kovača Kromarja svoto 400 K. • Častni občani krčcvlnskl. Iz Krče-vino pri Mariboru nam poročajo: Občinski odbor je Imenoval gg. pokrajinskega namestnika ministra Ivana se nudi s tem lepa prilika, da se pouče j H riba rja, velikega slovenskega v naprednem kinetijetvu in (poznavajo |rodoljuba g. dr. Pavla Tumorja in obenem tudi razmere po novih delih našo »kupne države, knr moro služIti le v pri-In«; finScmu »kupnem« gospodarskemu iivl enju. Priporočamo zadevo tudi me-rodajnlm lokalnim faktorjem po deželi, 4a m zavzamejo zs to vprašanje tn tku- šolskega ravnatelja v p. g. Mihaela N e r a t a sa častne občane naše občin*. • Smrtna kosa V tukajšnji državni bolnici je umrl včeraj vsled kap! bivši avstro-ogrski ceneni Avgust Klela • narednik Jakob Metelko v resnici ustavil T.-tnceta, priHo lp.l čel:, opazil takoj, da jo Icnica 1010 potvorena v ltli'0, nakar Ta je aretiral iu izročil sodišču. Sodišče je na podlagi pravdoreka po rottilkov obsodilo Tancctu na 2 leti tež ko ječo. Vrh tega bo po prestani kazni tudi izgnan Iz naše kraljevino. SLFIPEC - 0CT02EN POŽIGA. Popol lno so jo vršila razprava proti 27-lctnrimi bivšemu hlapcu Janozu Grlln talu Iz Sv. K ma pri Kamniku. V dvo rano vstopi telesno in očividno tudi duševno močno zaostal mladenič. V min dosti je izgubil po nesreči eno oko, pred tremi leti pa jo oslepel tudi na drugo. Obtožen ,ie bil. da jo 1. septembra v hiši svoo matere Marije v pritlični kleti pod netil s slamo obloženo posteljo, nakar je požar vpepelil hišo, gospodarsko poslopje in vso krmo. Usodnega dne se je slepi Grtlntal nahajal sam s svojo sestro Julijano v hiši, dočim so bili ostali pred hiSo. Sestra mu jo te odrezala kos kruha in odšla nato v sobo, njega pa pustila v voži. Kmalu ae' je pri valil skozi podstrešje dim, ki jo prihajal iz gorečo kletk Poslopje jo bile mahoma v plamenu. Vsaka pomoč je bila izključena, kur je bila streha krita s slamo. RcSili so z veliko težavo samo pohištvo. V sploini zmešnjavi so doma*i takoj sumili, da je za-žgal Janez, kl je sicer precoj hu lobncga značaja. Nekoč je polil materi več mor-nlkov pšenico s iictrolejem in razbil tn U v skednju uro. Tudi iz hiralnice v Komendi so ga odpustili radi njegovega surovega značaja. Vendar pa razprava nikakor ni mogla dokazati njegove krivdo. Mat! ln sostra Frančiška sta se odpove-dalo pričevanju, mlajši brat Anton in pa svakinja Marija Grtlntal, kakor tudi sestra Jultjana pa niso mogli pojasniti, kako Je nastal požar. Porotniki so zanikali vprašanje, da bi Janez Grtlntal nalašč podiietil ogenj, kl je povzročil potem tako veliko škodo, z 10 proti 2 glasoma, nakar je bil obtoženec oproščen. Borza Zagreb, devize: Berlin 112.50—111, Milan izplačilo 1270 - 1280. Ček 1270 — 1275, London Izplačilo 1230 — 1255, ček 1230 — 1210, Ncwyork kabel 817. ček 313, Pariz 2200 — 2210, Praga 329 —■ 332, Švica 5850 — 5900, Dunaj 5.t0 — 5.15, Budimpešta 31 — 84.50, valu tet •lolari 310 — 313, rublji 25 — 28, mar-ke 120 - 130. loji 202, liro 1200 — 1270. sko »Oliznano« in prekini sodom proti j cecgri-d, valute: dolarji 77. marku tihotapcem in nnvijnlcem. Posebno so 35 fjr, ]evj 40.50. devize: London inora paziti, da se prepreči izvoz zlata 8I5i pari7 r)(;o. prnga 83.50. Dunaj 1.30. in srebra iz naSe državo. Organizacija za Bpi.,in gPr,0i M;1an 304. Budimpešta 9. omptna banka 740 — 75ft Brodska banka 380 — 390. Jadranska banka 1515 — 1555. Jugoslovanska banka 495 — 500. Ljub. kreditna banka 815 - 905. Narodna banka 510 - 520. 1'raSlodiona 5(550 - 5700. zboljšanje dinarja hI mornla v inozemstvu povečali povpraševanje po dinarju. To bi nc bilo težko, kor se naha'a v inozemstvu * prometu komaj 500 milijonov dinarjev." Osnovati lil so moralo ekspozituro v Pragi, na Dunaju, v Curihit, Berlinu. Amsterdamu, Parizu in eventualno Londonu. *= Razglas o Izpremonjenl monopolskl taksi na vžigalice. Z odločbo upravnega odbora samostojne monopolske uprave in z odobritvijo g. ministra za finance, so 'e monopolska taksa na vžigalico izpro-menila ter so bo odslej pobirala tako Ic: I.) na veliko švedske vžigalico v škatlicah z okroglo 00 kllnčki po 0.125 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne srno biti več nego 05 klinčknv: 2.) na male švedsko vžigalice v škatlicah z 0-kroglo 50 kllnčki po 0.10 din. od škatlico, samo da v en| škatlici ne smo biti več nego 65 Idltičkov; 3.) na parafinsko vžigalico v škatlicah Iz mehkoga papirja z okroglo 100 klinčki po 0.15 din. od škatlice, samo da v oni škatlici ne sme biti več nego 110 klinčkov; 4.) na žve-plene vllgalice v škatlicah Iz mehkega paplrša t okroglo 100 klinčki po 0.15 din. od škatlice, samo da v eni škatlici ne smo biti več nego 180 klinčkov. Tvornico morajo vsako Izpremcmho v vsebini škatlic In zamot/iv prijaviti monopoiski upravi, preden spravijo izpremenjeni tip ▼ promet, tako da ji» mogoče odrediti Berlin, devize: Rim 1I3R.85 -1141.13 London 1111.35 — 1113.05, Nevv.vork 278.17 - 279.03. Pariz 1908 - 1907, Švica 6252.20 - 5202.80. Dunaj 8.88 — 8.92, Pratra 288.70 — 289.30, Budimpešta 29.9" - 30.03. Curih, devize: Berlin 1.90. Nevvvor*: 5.31. London 21.19. Pariz 87.05. Milan 21.85. Praga 5.00. Budimpešta 0.57, Zagreb 1.70. Varšava 0.15. Dunaj 0.17, avstrijsko žigosane krono 0.12. Vremensko poročila Liublinns "06 m n«d moriem. Dan 23. nor. 2- b E le 2 s n g £ . 49 0 -5 0 48 7| 3 7 749 8'-2'2 Vetrovi bretv. •L tvtp Nebo megl" aeno Srednja vfrtajioja temperatura 0'0, normalna 19. Vremenska napoved: lepo, mrtlo, tev.vrem« Solnce Tikal* ob 7'14, tahtja ob 16'19 M Ali 011 L A S I ■Im*)* do SO b*e*di Din. vaaklh nadaljnjih 6 baaedl t Din. - Tr-«*vakl »glaai. doplac vanja, noprarrlftnlne do SO baaedl S Din, veaklh MMJnJ* • b*aadj 8 Dbi. — Ptada aa napr*]. (Lahko tudiv anarokah.) Na vpratanja a* odgovarja to, tke J* vpratanju prlloiaaa znamka sa odgovor. S L. I Z IJ1 MMTO HIŠNIKA Man sa lakaj aH Maaela. Cenj. poandbe pod .Hllalk« aa npravo .Jntra*. 1908 IL KONTORISTKO m« •motno ataaogiaflje, »troja-pisja in Jaalkor, m ilče. Poandbe pismeno pod »D. konto rlztinja« aa npravo «Jntr»». STAREJŠA DAMA, teHa slov., italj. in nemlkega jezika, Ute iloibe kot drn-sabniea, oair. bolničarka ali v pomoč gospodinji. Cenjene ponudbe pod .Btanjla dama« na opravo .Jutra«. 1910 GOSPODIČNA, 1609 * srednješolsko Izobrazbo, sprejme kakršnokoli pisarniško delo u na dom. Cenjene ponudbe pod »Pisarniško delo« na upravo« Jutro. ISCEM 1891 CTROBKO VRTNARICO k dveletnemu dečku. Naslov v upravciltvu <«ntra». SLUŽBO OSKRBNIKA, ■kladiičnika ali kaj stičnega i&e trgovsko naobraien mlad upokojenec. Ponudb* pod • Služba« aa anančni narod Drago Beaeljak In drog, Ljubljana, Sodna ulica 6. 1981 - fRETNEGA VLAGALCA, možnega v nadziranja ekspe-'itijskih del, sprejme Kohn-k» tovarna v Ljubljani. 188C MARLJIVA GOSPODIČNA s izpitom meščanske Sole, polnoletna, llče slntbe kot začetnica v kakiaem uradu, tadl k polti; v mestu ali na deieli. Ponudbe jo poslati pod .Slovenka* oa nprav-nUtvo .Jetra'. 1918 postavno kolodvor Zagreb v zaprtih vagonih. Novak, Zagreb, Makzlminka oesta 64. Telefon 80-80. 1985 PRODA SE HIŠA Z NJIVO jnOTMflfirc— na Gor. Teiki rodi itev. 8 po CELI LETNIKI tw» »Slov. Naroda., .Slovan ca« in dragih listov, slasti od leta 1914. naprej, H knnijo. Ponudb« pod .Kompletni letniki« na opravo .Jutra". jako ugodni ceni. Poliva te pri Fran on Murnu na Drski pri Norem mesto. 1919 SENO NA PBODAJ 10.000 kilogramov. Kopi i« pri Francu Morno na Drski pri Novem metui. i-30 .LJUBLJANSKI ZVON. dobre ohiaajen in kompleten od prvega de aadajega letnika se pod ugodnimi pogoji kupi. Poundbe pod «VisokošolecIV» na upravo .Jutra.. ism ENONAD8TROPNA HIŠA na Gorenjskem, t notranjščini nanovo popravljena, ob-■toječa Ii itlrth sob la dveh kuhinj ter balkona, 80 minut peš od Bleda, 6 minut od železniške postaje, se ngodno proda. Prijave pod «M. k. -Bled« na npr. .Jutra«. 1991 majam vec italijanskih ZNANSTVENIH KNJIG ae proda. 1886 Vpraša se v upravi .Jutra.. PRODAM VEČ SPALNIO boljše vrite, poli tirane ln hrastove masivne ter kohlnj-aka oprave po aelo nizki oeni. Ivan Andlovic, mizar, Goapo-•vetaka cesta št. 18, KolizeJ, pritličje, vrata 88. 1988 BELE LEPE PLATNENE ČEVLJE ST. 85 in črne usnjene itev. 40 ie ceno prodajo. Vpraša se v opravi .Jntra*. 1894 NA PRODAJ JE HOTEL «8TOL» Blejska Dobrava pri Vint-garjn. Hotel obstoji s gospodarskimi poslopji, leaenico in kegljiščem. Bodočnost ve-likal Polzve se pri lastnika •Bellevne«, Ljubljana. 192g PRODA BE GLASOVIH dvor. tvrdke Streleher A Sohn, Wien, velik, zelo dobro ohranjen. Ljubljana, Hranilnlika e. 7/1, vrata 48. Cana nizka. PRODA se 1915 nanovo zidana mala hita za takojšnjo vselitev in poleg nekaj prostora za stavbiiče. Poizve se pri Strela, anončna pisarno, Noro mesto. zelje prodaja v glavah (sladko), zdravo, reč vagonov po K 620'— za meter, naznanja, da je pričela poslovati dne 21. t m. ter sprejema vsa ▼ bančno stroko spadajoča naročila. 19SS Najstarejša izdelovalnica perila. Najfinejši izdelek. ~ Perilo po meri, C. i. HAMANN Mestni trg 8. Staro ielezo cele vagone, kupi Centralna nakupovalnlca starega železa v LJubljani, Gosposvetska cesta št I. 1906 Lestenec (Las tor) selo lep, trioglat, m proda. Povpraša se t upravnižtvn .Jutra*. Površnje suknjiče iz rjavega, črnega usnja, pripravne za lovce, šoferje, potnike itd. = damske plašče In kostume = zimske suknje in obleke za gospode izdeluje r najhitrejšem času in po najnovejši modi prikrojevalni zavod in krojačnica S. POTOČNIK Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6. Ht rupol&go vedno fino angleSko In brnsko blago. JI FR. FAGANEL, CELJE Oosposka nlloa 26 USNJE vseh vrst po najniill dnevni ceni. im Prepriiajte sel Sklicujte se pri svojih — naročilih na oglase v »Jutru"! Veije Industrijsko podjetje usnjarske stroke, v prijaznem kraju na deieli Išče dva samostojna knjigovodja ter obenem korespondenta, zmotna slovenščine, nemičlne, po možnosti tudi srbohrvaščine Za stanovanje je preskrbljeno. — Roflektira ie samo na resne in dobre moči. Plata pa dogovora, mesto trajno. — Sprejmejo se tudi za to delo event. samostojne ženske moči. Ponudbe * sliko, prepisi spričeval in referencami poSljejo se naj na nprarniitvo te?! Hita pod šifro „900". 1617 Uka Waiohtttova: Fravljloe. Z večbarvnimi slikami. Ves. 40 K, po poiti 2 K več. Cika Jeva Zmaj-Gradnik: Kalamandarlja. Vez. 16 K, po pošti 9 K več. Sarll: Bob ln Tadl. Poveat o dveh dečkih a slikami. Broš. 21 K, vez. SO K, po pošti 8 K več. Knjige se naročajo pri Tlakoval zadrugi ▼ Ljubljani, Praternova nlloa, nasproti glavna potte, 1930 Nai predobri, nepozabni in brezmejno ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod Franc Pirkmaicr nad učitelj In ravnatelj posojilnice v Framu ter častni občan framske občine je dne 21. t m. ob 19. ui, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sa umirajoče, v ptujski bolniinici a vedno zatlsnil svoje oči. Truplo predragega rajnika prepeljemo v sredo dne 2S. t. m. ob 12. uri iz Ptuja v Fram, kjer ga pokopljemo dne 24. t m. ob 11. dopoldne na tamkajšnjem žup. pokopališču. Maše sadušnice se bodo brale v Ptuju, Framu, Celju, Tompojevcib, Slov. Bistrici in Cakoveu. Ptuj, dne 21. novembra 1921. Marija Pirkmaler, roj. Kukovlč, soproga. — Franta Pirkmaler, nadšumar; Miroslav Plrkmaler, davčni upravitelj; dr. Otmar Pirkmaler, vladni tajnik in vodja okr. glavarstva; Gabrlel Pirkmaler, pristav južne železnice; inžsner Milko Pirkmaler; Božo Pirkmaler, abii real., sinovi. — Mlcl Hlebce, roj. Pirkmaler, Ljubica Pirkmaler, učiteljica, hčeri. — Jože Hlebce, revident južne železnice, zet. - Zlatka, Vera, Vladko, Nada, Majda, Mlrček, Stnlljan, Marljlca, Fedor, Lldlca, vnuki in vnukinje. $ I I VI/ VI/ Gustav Eger naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov v najgloblji žalosti pretresljivo novico, da je njegova srčno dobra, iskreno ljubljena soproga, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa Marija Eger, roj. Globotschnigg lastnica tvornice in veleposestnica danes po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, preminila. Pogreb bo v petek dne 25. t. m. ob y24. popoldne iz hiše žalosti v Železnikih na tamošnje pokopališče, kjer se zemeljski ostanki drage pokojnice polože v rodbinsko grobnico. V Železnikih, dne 22. novembra 1921. reditni zavod za trgovino in industrijo, Uublian«, Brzojavni naslov: Krodlt Ljubljana PreŠeritOVB UllCfl 50, V laStltem POSlOPJlI. "" Telefon *t. 4Q ln *S7 Obrestovani« vlog, nakup ln prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt ln inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- ln Inozemstvo, safe-deposlts Itd. Itd.