Ljubljana, četrtek 4. aprila 1946 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 31-22 do 31-26 ★ d* Leto VIL, štev. 80. Posamezna številka 2 din INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 Poziv voditelj em velikih sil zamdi fašističnega nasilja v Trstu Protestne brzojavke Pokrajinskega ttOO za Primorsko in Trst Trst, 2. aprila. Dopisnik TANJUG-a poroča: V zvezi z brutalnim početjem civilne policije v tržaških zaporih je Pokrajinski NOO za Slovensko Primorje in Trst poslal danes gene-ralisimu Stalinu, Trumanu, premieru Velike Britanije Attlee-ju, predsedniku francoske vlade Gouin-u, mednarodnemu Rdečemu križu v Ženevi, sekretarju organizacije Združenih narodov Trygve Lie-u in gospe Eleonori Roosevelt, brzojavko naslednje vsebine: »450 antifašistov, ki so bili zaprti o priliki antifašističnih demonstracij v Trstu 27. marca 1946., je pričelo gladovno stavko z zahtevo, naj se postavijo pred sodišče in po zakonu kaznujejo vsi, ki so jih ob aretaciji in pozneje pretepali, mučili, zasramovali in jim pretili. V prepričanju, da boste razumeli upravičenost protesta in zahteve, se obračamo do Vas s prošnjo, da nudite vso moralno pomoč prizadetim, tistim, ki so v najtežjih dneh borbe proti fašizmu na strani demokracij tvegali vse za zmago pravice in ljubezni med narodi nad barbarstvom, nasiljem in sovraštvom.« tržaških antifašistov zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji Dopisnik Tanjuga Trst, 2. aprila. poroča: Včeraj popoldne je pred sedežem anglo-ameriške vojaške uprave na trgu Unita 100.000 tržaških antifašistov demonstriralo proti brutalnemu postopanju civilne policije z antifašisti po tržaških zaporih. Ljudstvo je istočasno tudi manifestiralo za priključitev Trsta k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Zaradi terorja civilne policije so se morali manifestanti umakniti s trga Unita. Zbrali so se ponovno pred sedežem Mestnega osvobodilnega sveta za Trst na trgu Duca degli Abruzzi, kjer jim je govoril tov. Giorgio Jaksetsch ki je izjavil: Meščani, delavci, antifašisti! V sredo zvečer smo končali niz manifestacij, s katerimi smo med-zavezniški komisiji, ki je v našem mestu, hoteli povedati, kakšna je volja našega meščanstva glede naše usode, usode naše zemlje in našega ljudstva. Dan nato ste se vrnili na delo, v tovarne, na polja, na ladje, v urade in v šole, ker se zavedate, da smo za red, konstruktivno delo, da nismo zalega brezdelnežev in zlobnežev, temveč da smo ljudstvo, ki je zgradilo vse, kar predstavlja človeške dobrine. Hoteli smo nadaljevati svoje delo in smo z zastavami na naših hišah in rdečimi zvezdami na naših prsih pokazali članom medzavezniške komisije, ki sp med nami, da mi, dokler bodo naši gosti, ne bomo spremenili svojega stališča do komisije in da pozdravljamo v njih tiste ljudi, ki bodo morali dati našemu ljudstvu pravico, dati nam vsem to, česar si želimo in kar pričakujemo. Toda še isti večer so bila izvršena v prostorih SI AT'-a, v ulici Fabbio Filzi, vandalska dejanja, dejanja, ki jih moremo označiti le kot prava in resnično fašistična dejanja. Kasneje smo lahko ugotovili, da ta akcija proti našim ljudskim organizacijam ni bila osamljena, marveč da je imel nekdo namen z njimi nadaljevati. In res, v našem kulturnem krožku, ki nosi ime našega slavnega tržaškega junaka »Rinaldo Rinaldi«, so izvršili »preiskavo«. Spominjamo se, kaj je počenjala v letih 1919. do 1920. policija, ko je hotela s svojimi izzivanji najti pretvezo, da se je lahko zaganjala proti ljudskim množicam. Spominjamo se, da so leta 1921., tik pred volitvami, policija in karabinjerji čisto slučajno našli zalogo orožja in streliva, ki ni nikoli obstajala, ki pa so jo sami ustvarili, da so lahko obtoževali ljudske množice. In ta dejstva se ponavljajo po ma lem povsod, kjer hočejo ustrahovati ljudske množice s takimi sredstvi. Zaradi vseh teh izkušenj se lahko smejemo trditvam, da so v tem krožku našli orožje in strelivo, kajti v njem je bila samo skupina razorože-nih tovarišev, ki so stražili svojo organizacijo. To dokazuje, da naši voditelji ne govore o fašistični nevarnosti iz propagandnih namenov, ne govore o možnosti ponovnega rojstva fašizma, da bi prestrašili in vznemirjali množice, temveč zato, da se te nevarnosti ubranima. Zato so bili tam tudi naši tovariši, da bi bra-niil krožek proti napadom »squadre d’azione« (napadalnim oddelkom). Tem vzrokom, ki so že tako močno ganili naše množice in vse tržaške antifašiste, so se pridružili v teh zadnjih dneh še novi prav tako resni in vznemirlijiiv vzroki. Jetniki so nam pisali iz Coronea in nas z odprtim pismom, naslovljenim na guvernerja našega mesta, obvestili, da je policija najbolj pretepala in se znesla nad tistimi, za katere je ugotovila, da so bili partizani. To se ni dogajalo ob manifestacijah, kot bi kdo lahko mislil, da je kak član ei-vilne policije pretiraval to pretepanje v obrambo, ampak prav v prostorih policije, ko so antifašiste že preiskali in so vedeli, da so razoro-ženi in sami. Zadostovalo je, da so Imeli izkaznico Imreev ali SIAU-ja, da so skupine fašistov in nacionali- stov na* policiji skočile nanje in jim razbijale giave ter jih nato prepe-ljavale v bolnico. Ti naši tovariši niso poskrbeli le za to, da so prijavili ta dejanja, da bi se takoj končala. Započeli so tudi akcijo, da odgovorne oblasti intervenirajo, da se te stvari ne bodo več dogajale. Zato so začeli z gladovno stavko. Tovariši, slišali smo govoriti o gladovni stavki župana iz Torka, ki je umrl za lakoto, o Gandhijevi gladovni stavki, ki je trajala več tednov. Tudi jaz sem že poskusil gladovno stavko, ko sem bil leta 1928. zaprt v Coroneu skupno s sedemdesetimi tovariši. Takrat smo branili naše pravice, ki jih je hotelo osporavati izredno fašistično sodišče. Takrat smo morali braniti naš obstoj z zobmi in nohti. Lahko vam rečem, da se jetnik ne poslužuje tako lahko tega sredstva, kajti to je nekaj groznega, česar si ne more nihče, ki ni sam tega poskusil, predstavljati. Jetniki v tem trenutku ne jedo. Leže na žimnicah zato,.da mi izjavimo, da s takimi sistemi ni mogoče nadaljevati. Verjemite mi, da za ta dejanja niso odgovorni le posamezniki, ki vrše te zločine. Mi ne vemo, kaj hočejo početi z nami, ne vemo, do katere meje hočejo preizkusiti mirnost in potrpežljivost našega velikodušnega tržaškega ljudstva. Mi smo vedno deja. li, da smo za red, da smo za nepretrgano delo, da hočemo, da se v našem mestu ustvari bratstvo, ne pa sovraštvo. Toda na koncu vseh koncev imamo srce, imamo dušo, imamo misel, ki je vsa naša in ki je ni mogoče nekaznovano žaliti. Naši sovražniki so za trenutek mislili, da so na« upognili, da smo na tleh. Ne vemo, po kakšnem merilu so ocenjevali položaj, da so prišli do takih sklepov. Morda so mislili, da bomo klonili glavo pred drhaljo, ki jim jo je uspelo potegniti s seboj v njihovi »manifestaciji« s tem, da so izrabljali ime Italija in branili italijanstvo Trsta, lil ga ni nikoli nihče ogrožal. Morali bi videti njihovo obnašanje v četrtek, ko so predstavniki Enotnih sindikatov in notranjih komisij šli razpravljat z gospodarji. Zdelo se je, da smo se povrnili v tiste čase, ko so sami odločevali in ko delavci niso smeli niti dvigniti glave, da bi odgovorili. Mislili so, da so se vrnili v tiste čase, ko so mogli odločevati o življenju in smrti onih, katerim so dajali jesti, ki pa so jim nasprotno s svojim delom kopičili kapitale. Zadostovalo je, da smo videli poskuse, ki so jih storili v nekaterih podjetjih in tovarnah, da bi odpustili z dela delavce pod pretvezo, da so širili propagando. Množice so posegle vmes, in kjer nadaljujejo z odpuščanjem, smo gotovi, da ne bomo zapustili delavcev in da se bodo vrnili na svoje delovno mesto. Ta manifestacija ima odločno protifašistični značaj. Naša manifestacija je odkriti poziv vsem tistim, ki imajo v globini svoje duše le še malo demokratičnega, čustvovanja in ki imajo občutek, da krepe le stanje, ki lahko porodi nov fašizem, če se opredelijo proti nam. Pozivamo vse pošteno ljudstvo, naj se pridruži resničnemu tržaškemu ljudstvu ter prepreči nadaljnji pohod fašizma. Mi smo lahko zadovoljni. Že se kažejo neki znaki v določenih slojih in razredih našega prebivalstva, ki še do včeraj niso mogli videti stvarem do dna. Tovariši, našega odločnega borbenega duha ne bo upognila nobena nam nasprotna sila. Pred letom dni so se na gorah, ki se dvigajo za našim mestom, začeli najgroznejši napadi nacističnih sil proti našim partizanskim enotam. Bil je trenutek, in to prav pred enim letom, ko se je zdelo, da bodo nemške divizije s pomočjo republikanskih čet črnih srajc, X. Mas. popolnoma zatrle in uničile partizansko gbianje. Takrat se ni samo zlila kri italijanskih in slovenskih borcev za svobodo v naši pokrajini, ampak se je z njo spojila tudi kri onih angleških in sovjetskih predstavnikov, ki so zastopali svoje države pri naših- partizanih. In nacizem je bil maja meseca premagan in poražen. Tedaj so narodi hrepeneli po svobodi, ki so si jo priborili s tako hudimi žrtvami, tedaj - so narodi res dejali: »To je konec fašizma!« žal pa se zaradi vrste . okoliščin, ki jih povzročajo spletke nekaterih reakcionarjev, ki' se po vsem svetu ne morejo sprijazniti s porazom, ki so ga pretrpeli, v raznih državah ni mogel ustvariti mir. Kakor v Grčiji in' v’ daljni Indoneziji, tudi na naši zemlji še ni'tistega miru, za katerega smo se borili in pe vedno pričakujemo razsodbo za mir, ali bomo tu na naši zemlji lahko gradili zase ali pa se bomo morali še znojiti pod jarmom starih fašističnih gospodarjev. Da ni to- odvisno le od mirovne konference, da je to odvisno tudi od nas, so razglasili z atlantsko listino, v kateri je napisano, da bodo ljudstva uživala svobodo in pravico samoodločbe. V Jalti so sklenili, da si bodo ljudstva tako izbrala oni način življenja, ki bo bolj prikjpden njihovi naravi. In res, mi smo si priborili oblast, ki je bila za ljudstvo. To oblast so nam odvzeli, toda še jo bomo imeli, kajti z rešitvijo, za katero se borimo, bomo imeli vse možnosti, da bo oblast v rokah ljudstva. Mi vemo, da je ljudstvo res sposobno graditi demokracijo, ki bo mogla dati trpečim množicam kruha, dela in svobode. Tovariši, meščani, delavci! Ce smo se prej poslavljali z raznimi vzkliki, naj danes zadoni iz nas en sam mogočen krik, krik, kateremu se lahko odzovejo vsi svobodni duhovi Trsta, krik, ki nas je spremljal tudi v teku vse borbe: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Tržačani so z navdušenimi vzkliki spremljali govor tov. Jakseticha. Zahtevali so izpustitev antifašistov iz zaporov in obljubili, da bodo z vsemi silami podprli borbo aretirancev proti krivicam, ki so jim bile storjene, ip da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se preneha tako barbarsko ravnanje z antifašisti. Manifestanti so vztrajali na trgu kljub stalnim izrivanjem civilne policije, ki je z motorji in jeepi divjala med množico. Mogočen sprevod nad 100.000 ljudi je zavil po glavnib ulicah mesta proti zaporom Coroneo. Tržačani so hoteli pozdraviti svoje tovariše, jim pokazati, da so z njimi, da so se dvignili vsi pošteni meščani Trsta v odločnem protestu proti barbarskemu postopanju z antifašisti po naporih. Oficielnim oblastem pa ni bilo po godu, da bi jetniki videli ta vehčasten sprevod, zato je okrog 100 civilnih policistov blokiralo cesto pred zapori Coronea. Aretiranci po celicah so kljub temu čuli navdušene vzklike Jugoslaviji, zahteve 100.000 antifašistov po njihov^ iz- V Trstu je civilna policija s kamioni (črni možici z belinu čeladami!) zavarala med množico, bi je na trgu Unita zahtevala priključitev k Jugoslaviji. auiimuiiiiuuiimiiiiuiui pustitvi, znane antifašistične pesmi in zvoke godb. čeprav za rešetkami so se tudi oni pridružili 'mogočni ljudski manifestaciji z vzkliki: »Tito, Tito, Jugoslavija!« Ljudstvo v sprevodu jim je odgovarjalo in navdušeno ploskalo. Z vzkliki: »Zahtevamo osvoboditev naših tovarišev!« so manifestanti po stranskih ulicah zavili proti trgu Garibaldi, kjer so se ob 20. mirno razšli. Kakor pri vseh dosedanjih manifestacijah za Jugoslavijo niso fašistični izrivači tudi sedaj mirovali, že po ulici Nizza se je za manifestanti pri-podila gruča razbesnelih reakcionarjev z italijanskimi’ zastavami okrog vratu. Prepevali so šovinistične in žaljive 'italijanske pesmi, z oken oficirskega kluba v ulici Nizza pa so jim ploskali angleški oficirji in razne ženske v angleških uniformah Vendar šovinističnim izrivačem ni uspelo nikjer razbiti mogočne ljudske manifestacije. S svojim barbarskim divjanjem so le ponovno kazali svoja fašistična nagnjenja. Z metanjem petard v ulici Carducci so potrdili, da se prav v ničemer ne razlikujejo od prvih fašistov, ki so v letih 1920 in 1921 terorizirali po ulicah Trsta Slovence in poštene tržaške Italijane. Današnja ljudska manifestacija, h kateri se je zbralo brez kakšnih posebnih priprav in importiranj, kakor jd bil to primer pri reakcionarni manifestaciji 27. marca, okrog 100.000 ljudi, je vnovič potrdila discipliniranost in dostojanstveno nastopanje antifašistov v obrambi za svoje pravice in pokazala razliko med antifašističnimi in reakcionarnimi manifestacijami. Medtem ko je iz manifestacij reakcionarjev in uvoženih fašistov iz Italije dne 27. marca odmeval le val sovraštva in največje mržnje proti vsemu, kar je slovensko in protifašistično, je iz današnje manifestacije antifašistov vel duh bratstva in sloge v obrambi priborjenih pravic. Ponovna mogočna manifestacija za Jugoslavijo V Trstu je na trgu Unita manifestiralo za Jugo* slavijo zopet 150.000 Tržačanov Trst, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Mestni odbor Slovansko italijanske antifašistične unije za Trst je pozval vse tržaške antifašiste na manifestacijo za Jugoslavijo. Temu pozivu se je ob 17. odzvalo nad 150.000 tržaških antifašistov, ki so prišli manifestirat na trg Unita v sprevodu s številnimi jugoslovanskimi, slovenskimi in italijankimi zastavami z rdečo zvezdo. Delavci, kmetje, intelektualci bivši partizani, žene in mladina so do zadnjega kotička napolnili veliki trg, kjer je ob 18. otvoril zborovanje sekretar Mestnega odbora SIAU-a tov. Lau-renti in predal besedo tov. Jakse-tichu ki je v svojem govoru obrazložil razloge, zaradi katerih so se danes tako številne množice tržaškega ljudstva zbrale na manifestacijah. Ti razlogi so predvsem: pristranost okupacijskih oblasti, fašistično obnašanje civilne policije, importacija tisočev fašistov iz Italije in odpuščanje delavcev s strani industrijcev. Govoril je tudi tovariš Ivan Regent, ki je naglasil nujnost sodelovanja Slovencev in Italijanov ter delavcev, kmetov in intelektualcev v borbi proti fašizmu za priključitev teh krajev k ljudski republiki Jugoslaviji. Ljudstvo je govore spremljalo z navdušenimi medklici in vzklikalo maršalu Titu in Jugoslaviji. Z zborovanja so poslali protestno pismo zaradi zgoraj navedenih razlogov zavezniški vojaški upravi, in pozdravne brzojavke maršalu Titu, v katerih pozdravljajo tudi Jugoslovansko armado, osvoboditeljico Trsta in zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji, nadalje mednarodnemu Rdečemu križu, britanskemu poslancu Zilliacus-u, generalnemu sekretarju organizacije Združenih 'narodov in predstavnikom zavezniških držav. Pismo so poslali tudi zaprtim antifašistom v tržaških zaporih. Po zborovanju je ljudstvo v sprevodu šlo po mestu. S pločnikov na ulicah v središču so jih tržaški protifašistični Italijani pozdravljali z vzkliki: »Vogliamo la Jugoslavia! Vogliamo i partigiani a Trieste!« Sprevod se je za hip ustavil pred tržaškim zaporom Coroneo, kjer so manifestanti pozdravljali po krivici zaprte antifašiste. Iz zaporov so se zaslišali mogočni klici: Tito! Jugoslavija! Sprevod manifestantov se je ustavil ob morju pred hotelom, kjer ima sedež medzavezniška razmejitvena komisija in pozno v noč ma-marifestiral za Jugoslavijo. Civilna policija v Trstu je aretirala urednika zagrebškega »Vijesnika« Trst 2. aprila. Dopisnik Tanjuga Poroča: Med veliko ljudsko manifestacijo danes v Trstu na trgu Unita je civilna policija aretirala urednika zagrebškega lista »VijeSnik«, Mahmuda Kon jbodžiča, ki se je mudil v coni A z rednim zavezniškim dovoljenjem. Ta aretacija je nov dokaz samovolje in terorja, ki ga izvaja civilna policija v coni A. Tržaško prebivalstvo medzavezniski komisiji Trst, 2. apr. Dopisnik TANJUG-a poroča: Osvobodilni svet za Trst je poslal medzavezniski razmejitveni komisiji 632 pisem tržaškega prebivalstva, naslovljenih na zavezniške vlade ali njihove predstojnike, v katerih se pritožuje nad postopantjem civilne policije in splošnim položajem, ki ga. je povzročila zavezniška vojaška uprava, in zahteva priključitev Trsta k Jugoslaviji. Piama imajo 7766 podpisov. V spremnem pismu poudarja Osvobodilni svet, da je zavezniška vojaška uprava odklonila sprejem priloženih pisem in njihovo dostavitev naslovljencem. Osvobodilni svet za Trst je poslal medzauezniški razmejitveni komisiji tudi daljše pismo, v karterem razlaga današnje stanje in postopanje zavezniške vojaške uprave proti antifašističnemu ljudstvu Trsta. V uvodu poudarja, da zavezniška vojaška uprava že od vsega početka prevzema oblasti, skuša sistematično zabra-njevati prebivalstvu Trsta, ki je naklonjeno Jugoslaviji .izražanje svobodne volje. Osvobodilni svet za Trst, obtožuje kot tolmač volje tega ljudstva, v piamu zavezniško vojaško upravo pristranosti in krivičnosti Navaja, da je zavezniška vojaška uprava že od vsega početka'na vse načine preprečevala gibanje antifašističnega ljudstva, ki je naklonjeno rešitvi tržaškega vprašanja v korist Jugoslavije, podpira pa na drugi strani tiste, ki še danes kažejo sovraštvo proti slovanskemu življu in proti nekaterim zavezniškim državam in njih voditeljem. V nadaljevanju pravi Osvobodilni svet za Trst: »Zavezniška vojaška uprava izvaja čistko med fašističnimi elementi trico, da se najbolj kompromitiranim predstavnikom fašizma in vojnim zločincem ne zgodi nič hudega in da ostanejo ma svojih mestih, pridobljenih pod fašistično vlado.« Nadalje navaja, da je zavezniška vojaška uprava poverila vodstvo slovenskih šol vojnemu zločincu Baragi, da se mora slovensko ljudstvo pred sodišči še vedno braniti v italijanskem jeziku, ker fašistični zakoni, ki so še vedno v veljavi, prepovedujejo rabo slovenskega jezika, da s© bivšim partizanom ne priznavajo premije, podpore in možnosti do dela, da pa se vse to priznava bivšim pripadnikom italijanske fašistične vojske. O preganjanju antifašistov govori Mestni osvobodilni svet v pismu: »Ponašanje organov civilne in tudi vojaške policije napram priznanim antifašistom, ki v stotinah ječe po ječah, kjer jih pretepajo kakor v čašu fašističnega terorja, je nečloveško. Samo to, da pripadaš antifašistični organizaciji, je dovolj, da te v zaporu pretepajo. Sicer pa se v nasprotnem primeru fašisti takoj izpuščajo iz zaporov.« Pismo zaključuje Mestni osvobodilni svet takole: »Ljudstvo, ki Osvobodilni svet » Trst zastopa, je bilo vedno zaveznik in se obrača kot zaveznik do zaveznika in ne kot premaganec, z zahtevo po skorajšnji rešitvi mejnega vprašanja«. Protest okrožnega NOO za Goriško I50 antifašistov aretiranih pri manifestacijah ob obisku medzavezniške razmejitvene komisije Trst, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Okrožni Narodno osvobodilni odbor za Goriško je poslal guvernerju zavezniške vojaške uprave za Gorico, majorju Longu, protestno pismo zaradi aretacije nad 150 antifašistov, ki so bili aretirani med manifestacijami, ki jih je goriško ljudstvo priredilo ob prihodu medzavezniške razmejitvene komisije v Gorico. V protestnem pismu navaja Okrožni Narodno osvobodilni odbor za Goriško, da so bili omenjeni antifašisti aretirani brez pravega ra» loga. »Imamo vtis, da načrtno zapirajo italijanske in slovenske antifašistične borce samo zato, ker so izrazili ali hoteli izraziti svojo voljo po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Opazili pa smo, da je civilna policija dopustila, da so šovinistične italijanske skupine napadale naše mirne mani-festante in celo mimoidoče ljudi.« Okrožni Narodno osvobodilni odbor za goriško okrožje navaja nadalje primere napadov s strani reakcionarjev na znanega slovenskega goriškega advokata dr. Medveščka, napad na Davorino Bevkovo in na stanovanje predsednika. Pokrajin- skega narodno osvobodilnega odbora tov. Bevka ter vrsto drugih napadov, pri katerih civilna policija kljub danim možnostim ni posredovala in kaznovala krivcev. Svoje protestno pismo zaključuje okrožni odbor za Goriško z naslednjo zahtevo: m »V imenu 80.000 Slovencev m antifašističnih Italijanov goriškega okrožja zahteva goriški Okrožni Na rodno osvobodilni odbor izpustitev zaprtih antifašistov!« Fašistična izzivanja v Gorici dajejo pogum nemškim ujetnikom Trst, 2. aprila. Reakcionarne šovinistične manifestacije v Gorici, ki so jih priredili pretekle dni- so dale poguma tudi nemškim ujetnikom, ki so takoj pokazali svojo hitlerjevsko naravo. Prejšnjo nedeljo zvečer sp nemški ujetniki v taborišču na Travniku v Gorici izzivali mimoidoče antifašiste Čadeža Jožeta, Goloba .Franca in Goiloba Ivana z besedami: »Stalin kaput, Tito kaput. Russland kaput«. Eden izmed ujetnikov je zagnal proti antifašistom celo kamen, ki pa je ziadel neko tovarišico iz Ajdovščine, ki, je slučajno šla mimo. Zadeta tovarišica se je onesvestila in padla na tla. Prepeljati so jo morali v bolnišnica • Medzaveznfška komisija v Postojni Ajdovščina, 3. aprila. Dopisnik TANJUG-a poročat Dopoldne je prispela mednarodna komisija v Postojno. Ob tej vesti so zapustili meščani pisarne, delavci tovarne in kmetje polja ter se s številnimi zastavami in transparenti zbrali na glavnem trgu. Prišli so tudi iz Hruševja, Hrasta, Matenje vasi, Rakitnika in Stare vasi. Iz grl pet-tisočglave množice so neprestano orili vzkliki: »Tito, Jugoslavija!« Številna množica ljudi je spremljala mednarodno komisijo skozi postojnske ulice do Postojnske ja- kjer je mednarodno (komisijo pozdravil član. okrožnega sodišča v Postojni tovariš Bizjak Lojze. Opozoril je mednarodno komisijo na še sveže sledove partizansikh akcij v Postojnski jami, ki pričajo, pod kakšnimi težkimi pogoji so se borili primorski partizani za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji Pe ogledu Postojnske jame je skupina mladincev zaplesala kolo. . Mednarodna komisija se je po obisku v Postojni odpeljala skozi vasi cone B, kjer so jo čakale številne množice kmetov in kmetic, jo pozdravljale in zahtevale priključitev k Jugoslaviji, v Tret. Dr. Anton Melik; NAŠE PRIMORJE Z ZBOROVANJA KULTURNIH DELAVCEV IN ZNANSTVENIKOV V LJUBLJANI Izjava veleposlanika Poljske republike Jana Karola Wendeja o pomenu prijateljske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo Pogodba bo pripis mogla k utrditvi mednarodnega sodelovanja in prija' teljstva, kakor tudi k nagli obnovi in miru, po katerem teži izmučeno človeštvo Ko stoji znanstvenik pred nalogo, kako naj po svojih močeh in spoznanjih pripomore, da se potegne pravična meja med Slovenci ter Hrvati na eni pa Furlani-Itali-jani na drugi strani, ne more biti v zadregi za kriterije. Nudi mu jih narava sama, nudi jih v obilici, saj dejansko stanje v mejnem področju, ki je po diplomatskih normah »sporno«, je zelo preprosto kaj malo komplicirano, brez dvoma pa mnogo, mnogo manj, nego bi bilo sklepati po trušču, ki ga ženejo v svetu okrog tega vprašanja. Kriterije nam narekuje dejansko stanje samo, to se pravi, daje nam jih resnica sama, čisto preprosta resnica. Ta naša Primorska dežela je vendar samo nadaljevanje one iste zemlje, kakršno imamo na srednjem Slovenskem in v zahodni, obmorski Hrvatski. Tu je nadaljevanje istih tektonskih in geoloških pasov Dinarskega gorovja, pa v geomorfološkem pogledu istega pretežno kraškega površja. In dinarski gorski sistem, ki zavzema ves široki zapadni del Balkanskega polotoka, se nadaljuje v isti smeri in z vsemi istimi tipičnimi geološkimi ter tektonskimi in geomorfo-loškimi svojstvi še skozi vso Julijsko krajino tja do Furlanske nižine. Že sama natura priča, da je tu, v Julijski krajini, ista zemlja, kakor na to stran stare italijansko-jugoslovanske meje ista kakor v vsem zapadnem delu Balkanskega polotoka. Toda tisti kriterij, ki je za nas najvažnejši, tisti, ki mora največ odločati tudi v zunanjem svetu, pa je prebivalstvo samo, so naši trdni, samozavestni in borbeni Primorci. Tudi če bi bila njihova zemlja drugačna, če bi ne bila po geološki-tek-tonski strukturi in geomorfološkem značaju svojega reliefa tako trdno povezana z Balkanskim polotokom, — tu je narodnost, je materinska govorica naših primorskih rojakov, ki je ista kakor tostran stare, po letu 1918. imperialistično vsiljenje meje. In tu je pred vsem volja prebivalstva, ki se je manifestirala na tako očiten način že v prejšnjih generacijah, še prav posebno mogočno pa v borbah narodnoosvobodilne vojne in končno še v zadnjih tednih, ko je po Julijski krajini potovala in delovala strokovna komisija za razmejitev. Narodnost, ki se razodeva na zunaj z razprostranjenostjo materinskega jezika in narodne kulture, pa -z etnopolitično voljo prebivalstva, norodnost je tisti vodilni, za vsako resnično demokracijo najbolj odločujoči kriterij, ki ga moramo najprej in najbolj vprašati za svet, kadar je treba izvršiti razmejitev med dvema državama. In ugotovitev narodne meje je v Julijski krajini docela preprosta, prav gotovo ne komplicirana zadeva. Tamkaj, kjer imamo opravka s pravo narodno mejo, to je med Jadranskim morjem v Tržaškem zalivu ter visokimi Alpami, je povsod tako, da so slovenske vasi docela določno ločene od furlanskih in italijanskih; mešane' so izjema med njimi. In zlahka moremo ugotoviti, kako teče narodna meja od Pontebe-Pontablja čez gorske grebene do ustja Rezijanskega potoka, pa še dalje čez gorske hrbte v razvodju med zgornjim Terom ter Tilmentom na okolico Tarčenta ter dalje v glavnem ob stiku med hribi Beneške Slovenije ter Furlansko nižino na rečico Idrijo, pa ob zapadnem ter južnem vznožju Brd in še dalje na stiku med zahodnim vznožjem Krasa in Soško ravnino do jadranske obale pri Stivanu Devinskem. Nobenih posebnih studij ni potreba za ugotovitev te narodnostne meje; izkazale so jo vse uradne in neuradne statistike, pa naj so bije stare avstrijske ali italijanske ali posebej naše. Ce bi na svetu vladala samo pravica, bi se morali čuditi, odkod sploh prepir zaradi meje, zakaj meja med slovenskim ter romanskim življem je tu evidentna. Na prvi pogled je vidna danes in je bila prav tako vidna skozi dolga stoletja, malodane 1300 let, od one sive davnine, iz katere nam zgodovina poroča o langobardskem limesu. In ta starodavna utrjena narodnostna meja se lepo naslanja na prirodno razliko med razgibanim svetom Krasa ter hribovja na eni pa Furlansko nižino drug: strani. Kras in planote ter hribovja v srednjem Posočju, to so oni skrajni, zaključni deli Dinarskega gorskega sistema, ki sega z Balkanskega polotoka semkaj, pa se šele tukaj, natančno na meji med slovensko ter furlansko-itali-jansko narodno enoto, skrije pod debelo nasipino široke ravne Furlanije. Slovensko - romanska narodna meja doseže jadransko obalo ob Iržijču, in sicer natančno pri Sti- vanu Devinskem, do koder sega z Balkanskega polotoka kraško dinarsko obrežje s svojimi specifičnimi prirodnimi svojstvi, tako svojskimi, da se ta tip obale v mednarodni znanstveni literaturi sploh imenuje »dalmatinski« obalni tip. Do koder sega dalmatinski ali dinarski obrežni tip v prirodnem smislu, sega hkrati tudi jugoslovansko prebivalstvo; narodna raz-poredba se presenetljivo natančno vjerna z osnovami, kakor jih je ustvarila natura sama. In ta znamenita prirodna in narodna meja se spet natančno ujema z dejstvom, da doseza tu Jadransko morje svojo najsevernejšo lego. Do tod je še vzhodna jadranska obala, ki pripada Balkanskemu polotoku. Kar je Italijanov in Furlanov tostran očrtane narodne meje, so vsi izven sklenjenega romanskega ozemlja, so vsi v narodnih otokih, ki pa so po večini narodno mešani. Med take narodne otoke, zelo mešane vrh' tega, spada že Gorica. Gorica se nahaja sredi slovenske okolice. Le če štejemo Italijane in Furlane skupaj, imajo v mestu Romani večino nad Slovenci, dasi prav pičlo. Toda med vsemi tremi narodnimi skupinami, vzetimi ločeno, imamo Slovenci relativno večino tudi po italijanskih statističnih podatkih. Gorica je mesto, ki je nastalo na stiku Soške in Vipavske doline, poseljenih popolnoma samo s Slovenci; temeljna funkcija njenega mestnega naselja je bila in je v tem, da nudi tržno, upravno, kulturno ter prometno in sploh gospodarsko središče obema tema dvema slovenskima dolinama. Osnovna urbanska funkcija veže Gorico na slovensko okolico; brez nje bi bilo mesto samo še izpuljena korenina brez življenja, okolica brez mesta pa organizem brez osrednjega življenjskega organa, brez srca. K romanskim narodnim otokom in mešanim krajem spadajo tudi mesta na obali Julijske krajine, poleg Trsta, Pulja in Reke zlasti manjša mesta na zahodni istrski obali, ki so si domala vsa zelo podobna po svoji gospodarski in demografski stagnaciji ali celo nazadovanju. Ta manjša mesta živijo od pomorstva in od ribištva, pa od male trgovine in obrti, od industrije le malo; njihovi prebivalci pa so v velikem delu še vrtnarji in vinogradniki, bodi da so sami obdelovali svoje vinograde, sadovnjake, oljčne nasade ter vrtove ali pa da so to delo zanje opravljali najeti delavci in koloni. Ta mala obrežna mesta pa so hkrati upravna in gospodarska središča tudi za istrsko zaledje, za kmetsko hrvatsko in slovensko prebivalstvo istrske notranjosti. Tri mesta pa so na obali Julijske, krajine, ki so se povzpela daleč čez druga pristaniška naselja. To so Pulj ali Pula na južnem koncu Istre, Reka ob severnem koncu Kvarnerskega zaliva ter Trst, največje mesto ob Tržaškem zalivu in v Julijski krajini sploh. Pulj se je povzdignil kot vojna luka stare cesarske Avstrije, ki je v njem ustanovila tudi velike pomorske vojne arsenale. Reka se je razvila v glavnem šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko si je stara Ogrska v njej zgradila svoje pristanišče za pomorski promet. Trst, naš slovenski Trst, pa je zrasel v toku stoletij v vodilno pomorsko in trgovsko mesto na slovenski obali Tržaškega zaliva, ker je bila to poglavitna maritimna postojanka slovenskega zaledja pa preko njega okno v svet za vse široko srednje Podonavje. Vsa tri velika me-sta-pristanišča Julijske krajine so se do svojih vodilnih vlog povzpela samo radi tega, ker so opravljala funkcije dostopa do morja za široko kontinentalno zaledje od Jadrana pa tja do Karpatov, od Vzhodnih Alp pa tja do v severno obrobje Bal kanskega polotoka. Največ hrušča ženejo v Italiji zaradi Trsta. In vendar je ravno pri Trstu docela očitno, kako ga je razmahnilo in pognalo v vodilno posredovalno vlogo sožitje med Jadranskim -morjem ter njegovim vzhodnim in severnovzhodnim zaledjem. Trst odseva in zrcali tako-rekoč celotno lego Julijske krajine, ki je bila in je še,dandanes Primorska dežela za vso Slovenijo, za vse kontinentalno zaledje. Trst tokere-koč simbolizira celotno prometno-geografsko in gospodarsko funkcijo Primorja, Julijske krajine. Tu se odpro na stiku med Dinarskim gorskim sistemom ter Alpami najzlož-nejši prehodi na Tržaški zaliv, ki je najbolj daleč v kontinent pomaknjeni severni del Jadranskega morja. In čez te zložne prehode, na katerih se vzdignejo prevali samo na 609 m v »Postojnskih vratih«, je narava nakazala y površju širo- ko odprte poti bodi ob vzhodnem vznožju Alp proti severu, proti Dunaju in Češkoslovaški, bodi v sredo Panonske kotline, proti Budimpešti, bodi po starodavnem prehodnem pasu med Savo in Dravo k velikemu vodnemu sotočju pri Beogradu. Trst je bil v zadnjih stoletjih pred letom 1918. v glavnem luka za slovenske dežele, za vzhodno Avstrijo z Dunajem in za Češko. Pri tem radi pozabljamo, da Tržaški zaliv nekdaj ni nič manj privlačil prometa tudi od srednjega Podonavja ter od stičnega pasu med Panonsko nižino in Balkanskim polotokom, od današnje severne Jugoslavije. Souporaba plovnih poti po panonskih rekah, zlasti po Savi, je mnogo pripomogla, da se je ta smer jako močno uporabljala. Pogosto so citirali starodavno pripovedko o Argonavtih: ki so s svojo ladjo dospeli po Donavi in Savi navzgor pa po Ljubljanici do Vrh-nike-Navporta, od tam pa jo prenesli na zgornji Jadran. Ce le kdaj, je umestno sedaj, da se spomnimo na to argonavtsko vožnjo, ki nam priča, da so že v zgodnji antiki poznali in uporabljali prednosti prehoda od področja današnje severne Jugoslavije do morja v severnem Jadranu. In še v mnogo kasnejših razdobjih je bilo obilo prometa po Ljubljanici in Savi še dalje preko Siska. Konec mu je prinesla prav za prav šele železnica. In zopet je značilno, da so v dobi železnic naj starejše proge razen dvotirne »južne železnice« speljali do Barča in do Siska, kjer se začenja na veliko plovni spodnji tok Drave in Save. Šele ko je po uvedbi dualizma, po letu 1867, Ogrska začela forsirati Reko in posebno železnico do nje, pa umetno zaprla promet na Trst, se je polagoma izoblikovalo stanje, ki je do danes zapustilo vtis, kakor da je Trst luka samo za slovensko, vzhodnoalpske in češke dežele. V resnici pa je po prirodnem položaju Trst najpri-kladnejša luka tudi za severno Jugoslavijo, kamor kaže pot naravna prometna magistrala ob Savi. Dinarsko gorovje se v smeri proti jugovzhodu zelo razširi in postaja višje, kar dela velike ovire prehodom čezenj. Nič ni značilnejšega od dejstva, da je od Broda ali od Beograda in s tem iz Vojvodine bliže po železnici na Trst nego po ozkotirnih bosanskih železnicah do morskega pristanišča v Gružu-Dubrovniku. Dostop na Trst je za severno Jugoslavijo tem bolj važen, ko se nahaja ravno v njenih severnih predelih velika večina poljedelskih predelov in industrije celotne zvezne republike Jugoslavije. Življenjska, od narave nakazana vloga Trsta je v tem, da živi in deluje kot posredovalec med kontinentom in prekomorskimi deželami, med kontinentalnim in mediteranskim svetom. Takšno vlogo pa more vršiti le, ako je priključen na celinsko stran. Priključen na apeninsko stran je bil v vlogi imperialističnega penetratorja. Julijska krajina je po ogromni večini svojega ozemlja docela poljedelska in živinorejska dežela. Industrija je v njej koncentrirana v robnem področju, v vodilnih mestih, posebno pa ob Tržaškem zalivu od Milj čez Trst do Tržiča pod Krasom. Tudi za tržaško industrijo velja spoznanje, da more najbolje uspevati, ako se obnovi naravno razmerje t. j. ako se Trst poveže z zaledjem Slovenije in Jugoslavije. Delovno ljudstvo primorskih mest, Trsta še prav posebno, se zaveda te resnice, pa je zato tudi poglavitni del italijanskega prebivalstva izrekel svojo voljo ter jo dokumentira takorekoč vsak dan na novo: da želi in hoče živeti v politični in gospodarski skupnosti z narodi Jugoslavije. Kaj more biti še močnejših argumentov o tem, da spada Julijska krajina v skupno enoto z Jugoslavijo? Narodnost velike večine prebivalstva, volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentira v toku strašne borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje, — vse to vpije, vse to kriči svetu dejstvo: TUKAJ JE JUGOSLAVIJA. Jugoslovanska razstava v Pragi Praga, 2. apr. Včeraj dopoldne so odprli v Walensteinski palači v Pragi razstavo »Borba jugoslovanskih narodov proti fašizmu«. Govorili so minister za prosveto dr. Nejedly, minister za informacije Kopecky, pomočnik ministra za zunanje zadeve dementis in jugoslovanski poslanik dr. Darko Cernej- Beograd, 3. aprila. VčeTaj popoldne je veleposlanik Poljske republike g. Jan Karol Wende sprejel v prostorih poljskega veleposlaništva zastopnike domačega in tujega tiska in jim dal v zvezi z ratifikacijo pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Poljsko in Jugoslavijo, ki jo je v ponedeljek odobrila Ljudska skupščina FLRJ, naslednjo izjavo: Včeraj je bila na skupni seji Zveznega sveta in Sveta narodov Jugoslavije Ljudske skupščine ratificirana pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko. V zvezi z zelo živahno razpravo o ekspozeju predsednika vlade maršala Tita, ki sem jo poslušal z največjim zaimanjem, bi želel pripomniti nekaj besedi o stališču, ki ga ima Poljska da te ratificirane pogodbe, in nekaj besedi o konvenciji o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko, ki je bila prav tako podpisana v Varšavi 16. marca t I. Poleg trgovinskega sporazuma in protokola o izselitvi Poljakov iz Jugoslavije, ki sta bila sklenjena v januarju letošnjega leta, pomenita zadnji pogodbi za poljski narod potrdilo njegovih stoletnih prisrčnih čustev do bratskih jugoslovanskih narodov. Poljski narod je izražal to že tedaj, ko je v imenu svobode brata do včeraj prelival svojo kri v skupnih zgodovinskih bitkah, in tedaj, ko je preganjan od carizma iskal zatočišče-in moč za nadaljnjo borbo med brati Srbi. Zadnje pogodbe so pravno formuliranje neprestanih stremljenj in čustev poljskega naroda. Pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči dokazuje naš napor, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti od obnove nemškega »Drang nach Osten«, in da preprečimo ponovno nemško napadalnost. Poljaki se predobro zavedajo možnosti novega povampirje-nja nemških osvajalnih teženj kakor tudi njihove perfidne sposobnosti, da si pridobe pristaše in lahkoverne pokrovitelje. Poljska, ki jo je vojna strašno uničila, ki jo je usoda tako močno in tako tragično prizadela, želi predvsem mir in še enkrat mir. Pogodba z Jugoslavijo je za Poljsko nadaljnji korak v izgradnji do možnosti trajnega evropskega miru. So na žalost politiki, ki niso zadovoljni, če niso nobene meje v ognju. Ti politiki, ki so izgubili zaupanje celo pri svojem narodu, se brezobzirno odrekajo-svojim še včeraj danim svečanim obveznostim in podpisom, žvenketajo z orožjem — kar je, kakor se kaže. njihov življenjski cilj. Ti politiki potujejo po svetu in sejejo razdor, čeprav se jasno zavedajo, da vodi to do nove svetovne vojne vihre. Na srečo so življenjski cilj drugih politikov mir, sloga in harmonija med ljudmi dobre volje. Oni ne zapirajo vrat pred nikomer, ki takšen mir jn sodelovanje iskreno želi. Ti politiki se vračajo s svoje poti z občutkom, .da so izvršili za svoj narod in za druge dolžnost utrjevanja medsebojnega zaupanja in prijateljstva med narodi. Glejte, kaj se dogaja za železno zaveso med Stettinom in Trstom, ki si jo je izmislil Churchill. V brezkompromisni borbi za svobodo in mir ima Poljska za seboj junaški delež v vojni, ramo ob rami z Rdečo armado kakor tudi z armadami naših zapadnih zaveznikov — Združenih držav Amerike in Veljke Britanije. Poljska ima za seboj pogodbo o vzajemni pomoči in povojnem sodelovanju s svojim velikim sosedom in slovanskim bratom Sovjetsko zvezo. Poljska je vezana s starimi tradicijami, posvečenimi zvezami prijateljstva in sodelovanja s Francijo, ki so dokumentirane s pogodbami, v katerih trajnost poljski narod ne dvomi. Sedaj ratificirana pogodba z Jugoslavijo je torej nadaljnji člen v verigi miroljubnega prizadevanja in teženj Poljske. Omenjena pogodba ima še en cilj. Njen 4. č’-n, ki se nanaša na organizacijo Združenih narodov, 'dosledno teži .po oživljenju in utrjevanju duha te organizaciije, katere ustava v zadostni meri ceni vrednost takšnih dvostranskih pogodb. Končno je konvencija o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Jugoslavijo v gotovi meri dopolnitev pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Ona bo omogočila tudi našim bratskim narodom, da bodo vzajemno črpali iz svojih knjižnic intelektualno in umetniško življenje. Omogočila bo vsestransko znanstveno sodelovanje, izmenjavo študentov in znanstvenikov, književno in umetniško sodelovanje. Približala nas bo med seboj in nas spoznala enega zj drugim. Na ta način bo prav tako pripomogla k utrjevanju mednarodnega sodelovanja in prijateljstva, a dosledno tudi k hitri obnovi jn miru, po katerem teži izmučeno človeštvo. Nato je veleposlanik g. Jan Karol Wende odgovoril novinarjem na nekaj vprašanj. • Na vprašanj© o vtisih ratifikacije poljsko-jugoslovanske pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči v Ljudski skupščini je odgovoril: Ko so bila v Varšavi pogajanja med jugoslovanskimi politiki in poljskimi ob sklepanju pogodbe o vzajemni pomoči in prijateljstvu, ki so trajala zelo malo časa, smo vedeli, da se morajo odnosi med našima dvema de- želama razviti in razširiti. Vedeli smo, da je to najgloblja težnja naših narodov. Manifestacija prijateljstva ob ratifikaciji te pogodbe je samo potrdila to naše prepričanje. V zvezi z obiskom maršala Tita v Poljski je veleposlanik g. Wende dejal: Maršal Tito je bil deležen v Poljski najprisrčnejšega sprejema, ki ga more biti deležen samo brat. Prepričan sem, da je maršal Tito občutil prisrčnost s strani Poljske prav tako, kakor mi Poljaki čutimo prisrčnost s strani Jugoslavije. Maršal Tito je v Poljskj izredno popularen. Med partizanskimi borci v Poljski je bilo ime maršala Tita in njegove legendarne borbe geslo za razširjenje in povečanje partizanske borbe. V Varšavi, v Lodzu in v naših vojaških središčih je naletel maršal Tito na najlepši sprejem in se je lahko prepričal, da čutijo najširše množice poljskega ljudstva ganj in jugoslovanske narode v svojem slovanskem srcu najtoplejše prijateljstvo. Nato je veleposLani odgovoril na vprašanje o stališču poljske vlade glede vprašanja Trsta in Julijske krajine: Stališče poljske vlade glede Trsta in Julijske krajine je bilo jasno in nedvoumno formulirano v noti poljske vlade ob sestanku petih ministrov za zunanje zadeve v Londonu jeseni lanskega leta. Simpatije poljskega naroda so na strani Jugoslavije. To izraža tudi poljski tisk, ki priobčuje in širi jugoslovanske težnje v prisrčnem tonu. Kar se tiče sedanjega položaja v Trstu, upam. da bo mednarodna komisija, ki proučuje položaj na tem ozemlju, našla pravilno rešitev, ki bo zadovoljila Jugoslavijo. Na vprašanj© o notranjem političnem položaju v Poljski v zvezi z zadržanjem Mikolajczyka je veleposlanik g. Wende izjavil: Čeprav je Mikolajczvk stopil v vlado Narodne enotnosti, ‘se kaže, da te: enotnosti ne želi. Kot podpredsednik demokratičnne stranke lahko izjavim, da je zahteva Mikolajczyka, naj dobi 75% poslaniških mest v parlamentu, prav tako smešna kakor nerealna. Lahko mu zagotovim, da se 4 politične stranke, ki so v bloku demokratičnih strank, in sicer poljska socialistična stranka, poljska delavska stranka, Praga, 2. aprila. Predsednik vlade Zdenek Fierlinger je med obiskom v sevemozapadni češki govoril na javnem zborovanju v Nachodu. Fierlinger se je dotaknil vprašanja enotnosti Ljudske fronte in drugih notranjih vprašanj češkoslovaške, nato pa je prešel na zunanje politični položaj. FTedsednlk vlade je rekel: »Češkoslovaška je vzpostavila prijateljske odnose s Sovjetsko zvezo in poglobila svoje zveze z zapadnim! državami. Pogodba o zavezništvu z Beograd, 2. aprila. Šef misije UNRRA-e za Jugoslavijo Mihajlo Sergejčik je aojavil naslednjo izjavo: Glede na krizo v prehrani po svetu želi glavni direktor administracije Združ. narodov za pomoč in obnovo UNRRA-e, naj bi vsi narodi, ki pre: jemajo UNRRA-ino pomoč, spoznali dejstva v zvezi s pomanjkanjem žita po svetu. Glavni direktor in vse UNRRA-ino osebje obžalujejo, ker ne motre ta organizacja dobavljati večjih količin hrane in ostalih potrebščin deželam, ki prejemajo to pomoč. Treba je upoštevati, da razpolaga samo s tistimi predmeti, ki jih ji dajejo ina razpolago včlanjeni narodi, ki niso bili okupirani in imajo možnost pomoči, fej jo administracija razdeljuje. Čeprav so količine, ki jih lahko nudijo v pomoč, večje od normalnega izvoza, vendar niti oddaleka ne morejo zadostiti pobreo, ki so nastale zaradi najbolj uničevalne vojne v zgodovini. V mnogih delih sveta je bila žetev zelo slaba, kakor se skoraj ne pomni, in s tem Beograd, 2. aprila. Delegacija britanskih zadružnikov, ki je te dni v Beogradu gost naših zadružnikov, je danes obiskala Glavno zadružno zvezo FLRJ. V angleški zadružni delegaciji so lord Raslom, glavni ta j nit: Glavne zadružne zveze Velike Britanije, mister Perkins, predsednik Glavne zadružne zveze Velike Britanije in predsednik izvršnega odbora zveze, mister Gill, predsednik zveze angleških nabavljalnih zadrug, minister Puterson. predsednik zveze nabav-1 jalnih zadrug Škotske in mister Hall, član izvršnega odbora glavne zadružne zveze Velike Britanije, ki zaradi bolezni ni bil pri današnjem sprejemu. Predsednik Glavne zveze kmečkih zadrug Milivoje Pavlovič je prisrčno pozdravil gode. V imenu angleških zadružnikov se .je zahvalil za sprejem glavni tajnik kmečka stranka in demokratična stranka, popoloma prepričane, da bodo dobile volitve z znatno večino. Splošne volitve v Poljski bodo letos, kakor je izjavil predsedik V. Bierut. Letos bo imel poljski narod možnost, da se v splošnem referendumu izjavi o raznih vprašanjih političnega in socialnega značaja, ki so se pojavila r Poljski po osvoboditvi. Na vprašanje, kaj lahko pove v zvezi s Churchillovo izjavo o zapadnih mejah Poljske, je veleposlanik g. Wende odgovoril: So politiki, ki se z lahkim srcem odpoveda svojim podpisom, obveznostim itd. Med take politike spada tudi g. Churchill. Nihče drugi kakor prav v. Churchill je na konferenci v Potsdamu priznal in podpiral pravične zahteve Poljske, da dobi svoje deleže na Zapadu. Zaradi svojih razumljivih protidemokratičnih teženj hoče g. Churchill izzvati nov plamen sovraštva in konfliktov na naši zapadni meji. Ta igra je jasna in vse demokratično javno mnenje sveta enako ocenjuje stališče g. Churchilla. Lahko šo dodam, da je g. Churchill človek, ki je izgubil zaupanje angleškega malega človeka in ki zato ne more pričakovati, da mu bo zaupal mali človek Združenih držav, Francije, Poljske ali Jugoslavije. Nato je veleposlanik g. Wende, govoreč o odnosih med Poljsko in Ve--liko Britanijo, poudaril, da Poljska upa, da bodo vprašanja, ki še rtiso urejena, rešena v najkrajšem času v duhu medsebojnega spoštovanja. Maršal Tito sprejel poljskega in rumunskega poslanika Beograd, 2. aprila. Maršal Jngosla-vjie Josip Broz Tito je dopoldne sprejel veleposlanika Poljske republike Jana Karola Wendeja. Popoldne je maršal Tito sprejel veleposlanika Rumunije Tudiora Via-nu. Zastopnik Lužiških Srbov pri maršalu Titu Beograd, 2. aprila. Maršal Jugoslavije JO:ip Broz Tito je popoldne sprejel predstavnika Lužiških Srfbov dr. Rjenča. Sprejemu je prisostvoval tajnik Slovanskega komiteja v Beogradu Radovan Lalič. Jugoslavijo, ki se pričakuje v bližnji bodočnosti, bo nov prispevek k ideji mednarodnega slovanskega sodelovat nja.« Glede vprašanja obmejnega področja na odseku Nachoda je rekel: »V interesu Poljske kakor tudi Češkoslovaške je, da se to vprašanje čim prej uredi in da se ustvari enoten sistem proti vsakemu nemškemu napadu. Smatrati moramo prijateljstvo in zavezništvo s Poljsko kot novo jamstvo za našo in poljsko varnost in trajen mir v Evropi.« te je povečala potreba po uvozu hrane pri stotinah milijonov Ljudi v mnogoštevilnih deželah. Računajo, da je sedanja svetovna potreba po uvozu pšenice v prvi polovici 1946. leta 19.5 milijonov tdn, medtem ko se cenijo količine, Id. so po sveta na ‘razpolago za izvoz, na okoli 11.5 milijonov ton. Glede na to ne more dobiti nobena dežela, ki mora uvažati žito. niti oddaleč dovolj, da bi krila svoje potrebe. UNRRA-ini organi za oskrbovane po vsem svetu iščejo vse mogoče vire za izvoz žita in jih izkoriščajo, da bi se po možnosti podaljšale dobave prizadetim narodom v osvobojenih deželah. Oni so resno zaskrbljeni, ker so dobave v razmerju s potrebami takio majhne, in delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi dobili več in na ta način pomagali zboljšati usodo mnogim ljudem. Toda, kakor je glavni direktor že večkrat izjavil vladam. ki jih UNRRA oskrbuje, so izgledi izredno kritični in bodo dobave vsekakor veliko manjše, kakor bi UNRRA želela. Glavne zadružne zveze Velike Britanije lord Raslom. Dejal je, da so britanski zadružniki takoj po vojni organizirali obiske v drugih deželah. Najprej je bil Organiziran obisk v Sovjetski zvezi, nato v Poljski, a sedaj so prišli v Jugoslavijo, da se spoznajo z jugoslovanskim zadružništvom. Predstavniki zadružnih ridanov Velike Britanije bodo obikali v Beogradu vse naše zadružne ustanove. Razen tega bodo obiskali vsa važnejša središča in ustanove v Jugoslaviji, kjer bodo ostali do 15. aprila. Vremenska napoved za četrtek 4. aprila. Jasno in toplo, v poznih popoldanskih urah ali zvečer delna pooblači-! tev. Popoldne najbrž vetrovno. Pogodba o zavezništvu z Jugoslavijo bo poglobila slovansko sodelovanje Izjava predsednika češkoslovaške vlade IZJAVA ŠEFA MISIJE UNRRAi ZA JUGOSLAVIJO MIHAJLA SERGEJČIKA ZASTOPSTVO BRITANSKIH ZADRUŽNIKOV JE OBISKALO GLAVNO ZADRUŽNO ZVEZO Odkup presežkov kmetitskih pridelkov se namaiiuie Uredba, ki je odredifa odkup presežkov kmetijskih pridelkov, je predvidela, da se odkupna akcija izvede v februarju in marcu. Na sestanku osrednje odkupne komisije, ki je bil v ponedeljek dne 1. aprila v ministrstvu za trgovino ' in preskrbo v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da dosedanji rezultati niso zadovoljivi. Ker moramo zlasti v odkupu krompirja doseči popoln uspeh, je ministrstvo odredilo, da se odkup presežkov kmetijskih pridelkov nadaljuje tudi v aprilu. Krompir, ki ga potrebujemo za druge republike, mora biti zbran do 10. t. m., med tem ko se bo nadaljeval odkup krompirja za domače semenske potrebe in odkup drugih pridelkov še ves mesec. . Ta sklep je logična posledica vsega našega napora, da bi omogočili našemu kmetijstvu doseči letos višino predvojne proizvodnje in da bi zagotovili prehrano našega prebivalstva do nove letine. Povsod se organizira pomoč kmetu, ker mora pri svojem delu premagovati težave, ki izvirajo iz vojnega opustošenja. Nobene teh težav ne omalovažujemo, če trdimo, da je med vsemi pogoji za popoin uspeh najvažnejša pravočasna in zadostna oskrba s semeni. Nič ne bo pomagala kmetu še tako dobra in popolna obdelava zemlje, če ne bo imel dovolj semena. V tem je ravno največja važnost sedanje odkupne kampanje, posebno glede krompirja. Odkup presežkov krompirja nam mora za vsako ceno zbrati toliko semenskega krompirja, kolikor ga potrebujemo za druge. republike in Slovenijo. Neštetokrat smo že poudarili, kako smo z drugimi republikami gospodarsko povezani in da si moramo zato v vsaki zadregi pomagati. Le tako bomo dosegli popoin uspeh. Vsak federalni egoizem bi se nam vgem maščeval. Če na primer Slovenija letos ne bo zbrala vsega semenskega krompirja, ki ga od nas pričakujejo druge republike, zemlja drugih republik zato ne bo ostala neposejana. Zgodilo pa se bo, da se bo vprašanje semenskega krompirja, ki ga ob primerni uvidevnosti lahko že letos uspešno rešimo, prihodnje leto znova pojavilo in nas ponovno obremenjevalo. Vedeti moramo poleg tega, da bo Vojvodina dala za našo prehrano 11.000 vagonov žita. torej desetkrat več kakor pričakujejo krompirja od nas vse republike. Mi žito nujno potrebujemo, brez njega si ne moremo zamisliti zadovoljive prehrane Slovenije. Toda kako bi nam bilo pri srcu, če bi se Vojvodina izneverila svoji obvezi in bi nam vrnila po istem merilu, če odkup krompirja ne bo ut pel. Prav zato moramo zbrati toliko krompirja, kolikor ga potrebujemo za druge republike in za nas. Tako bomo izpolnili samo naše gospodarske, temveč tudi moralno in politično obvezo, ko bomo pokazali, da znamo naše bratstvo in edi.nstvo pokazati tudi v dejanju. Upoštevajmo, da bomo* o 13. Oktober 1S90. Sager. Strasche & Kras CiSi iudoll Ptoch. geb 12 Aped 1895. MifergchÄe. Pctstrau 147 Kreis Pecao mil PawlitSCh. geb 9 Marz 1916. Angestellter. Marburg. Andreas-Hofcr-Gasse 9 'ranz Ornik, -eb 25 Oktober 1919 -Theoloeiestudent. Malicnberg Nr 13. Kreis Pettao osel Naprudnik. -eb 19. August 1923. Besitzerssohn in Greis Nr. 23. Kreis GIG Albert Wogrinetz, ;A 27. Marz 1904. Kesselschmied in Marburg-Brunndorf. VXerl&attenstrasse 6 ohann lilemnitzkTf, -eb. 16. Mai 1914. Mechaniker. Marburg. Lendgasse Nt 4 ■riedrieh Potekew. geb 16. September 1915. Bergmann. Tnfail Loke N: 478 ohann Prosenz. geb 24 Oktober 1909. Handelsreisender. Tr Jail. Nr 82 udw/g Aehtig. gcb. 3 AuCust 1914. GememdeanzesteHter Gnns Nt 34. Kreis GIG \ntOlf Štampar, geb 30 Dezeml*er 1907. Fahrdienstleiter in Polst rat! Nr 39. Kreis Pettao llasius Matko. gel». 30. Jänner. 1909. Lar.dwirf in Dobroll Nr 29. Kreis GIG oset Knititsch, Oktober 1898. Kaufmann in Raal Nr. 133.. Km- Marbiuy llasius WigCtZ, gcb 25. Februar 1925. Fleischhauer in Rast 154. Kreis Marburg Franz Pitz, gcb L Jänner 1923. Fnseuriehrimg. TriaJ-Loke 506 Albin Tschater. g«b 3 Februar 1916. Bergmann in Gras L Gemeinde Pragwald Krefi GIG Marburg an der Drau, den 3. April 1942. Der Chef der Zivilverwaltung . in der Untersteiermaik Da ne bomo pozabili! Razglas šefa civilne uprave za Spodnje Štajersko dne 3. aprila 1942. o ustrelitvi tridesetih talcev v Maribora, tridesetih zavednih slovenskih ljudi, delavcev, kmetov, obrtnikov, študentov, obsojenih na smrt zaradi namišljenih zločinov in »komunističnega uporništva«. Njihov edini zločin je bil, da so bili Slovenci, njihova imena so fašistični krvniki v razglasu ponemčili. Takšnih razglasov so nalepili nemški in italijanski fašistični okupatorji na stotine po slovenski zemlji, število umorjenih talcev je šlo v tisoče, vse v znamenju načrtnega iztrebljanja slovenskega ljudstva. To je samo ena izmed strahotnih metod, ki jih je krvavi fašizem Uporabljal v podjarmljenih deželah! • Upravno politična šola v Betnavi pri Mariboru skrbo. Zanašali smo se, da nam bosta darovali UNRRA in Vojvodina. Zanemarili smo domače presežke pridelkov, čeprav niso brezpomembni v današnjih prilikah. V času, ko imamo s kolikor toliko zadovoljivo ureditvijo prehrane resne skrbi, smo dopuščali, da so ostajali presežki pridelkov bogatejših kmetov raztreseni po posameznih kaščah ali pa da se. izginjali v skladišča špekulantov in črnoborzijancev. Jasno je, da pri današnjem položaju v interesu celote tega ni mogoče trpeti še naprej. Ne gre zato, da bo ta ali oni sit in da bo imel vsega v obilju, temveč za to, da se dvigne prehrana vsega delovnega ljudstva in da do nove letine prebrodimo vse težave. Za vsakogar, ki pravilno in brez ozkosrčne sebičnosti gleda v bodočnost, je očitno, da bo uspešen odkup imel ugodne posledice tudi za tiste, ki se čutijo danes prikrajšane, ker morajo oddati del svojih pridelkov. Interes celote pa ne dopušča njihovega špekulantskoga izmikanja. O dejanski ljudski blaginji lahko govorimo le tedaj, če se izboljša položaj vsega ljudstva ne pa samo nekaterih posameznikov. Zbiranje maščob je zelo važno za našo prehrano. Do odkupne kampanje maščob nismo zbirali, prav tako nismo napravnli ničesar, da bi v ta namen izkoristili mleko. Naša živinoreja nam daje letno 70 milijonov litrov mleka. Če ga 40 milijonov litrov porabimo v gospodinjstvih nepredelanega. ga ostane še vedno* 30 milijonov litrov, iz katerih bi lahko pridelali 800.000 kg masla. Dosedanji uspehi odkupa maščobe niso v celoti zadovoljivi. Res je, da smo od 120.000 prijavljenih za-kolov dobili 180.000 kg maščobe in slanine ali 96% po zakonu predpisane količine. Nismo pa zajeli neprijavljenih zakolov, ki bi nam mogli prispevati najmanj še 50 % zbrane maščobe. Prav zato bomo morali v bodoče poostriti nadzorstvo nad zakoli. Žita oziroma fižola mora odkupna akcija zbrati 1000 oziroma 150 vagonov. Doslej smo po podatkih prejšnjega tedna zbrali le “180 vagonov žita in 60 vagonov fižola. Nekatere odkupne komisije so ob vnemi, da zberejo čim več krompirja popolnoma pozabile na žito in fižol. Zato je tudi odkup žita in fižola podaljšan do konca aprila. V redu in zadovoljivo se je razvijal odkup sena za vojsko. Ministrstvo za trgovino in preskrbo je vsem odkupnim komisijam dalo natančna navodila za nadaljevanje odkupne akcije. Če se bodo po njegovih smernicah zavzele za dosego popolnega uspeha in če bodo njihovo delo primerno podprli vsi politični činitelji, smo prepričani, da bomo mogli ob zaključku poročati, da smo to važno akcijo izvedli zadovoljivo. Izgnanci iz Bosne se vračajo na svDje domove Vse prebivalstvo okraja Rogatice v Bosni je na delu, da čim lepše sprejme 11.000 pregnancev, ki jih» je med vojno pognal okupator s pomočjo ustašev v taborišča in drugam. V vse sarajevsko okružje se bo vr-nMo okrog 40.000 takih trpinov. Pregnanca imajo po večini požgane domove, zato jih bodo preoivalai sosednjih vasi, ki niso toliko trpeli, sprejeli pod streho, dokler z združenimi močmi ne postavijo norih acme-v. Posebno pridna je mladina, ki hoče trpinom pokazati vso ljubezen f>ri sprejemu in jim bo tudi pomagala pri obdelovanju zemlje. Jugoslovanska vojska oo pregnance pripeljala v domače kraje s kamijoni. Rdeči križ je že poslal v Rogatico večjo množino živil. Zavest .vzajemnosti širokih ljudskih slojev v tem okraju, ki je v vojhi posebno hudo trpel, doživlja lepo preizkušnjo. Prav tako je prebivalstvo složno na delu v tuzlanskem okraju, kamor se vrača 8200 pregnancev. Polna pomladi in drevja, ko odpira listje, je pokrajina. V sredi vrtov ob malem gaju leži bet-navski gradič. Za njim se dviga Pohorje. Tam samevajo bunkerji partizanov Blizu gradiča je strelišče, za streliščem so bombne jame, v te jame so Nemci zakopavali trupla talcev. Leto dni je, kar so padli poslednji talci. Na Pohorju se oglaša .^ekira. Hiše, ki so b’le poškodovane od bombnih napadov, so popravljene. Prekrite z novimi rdečihru strehami. To so naselja malih ljudi ob robu Maribora. Iz tovarn čuješ brnenje strojev, udarce kladiv. S širokega radvanjskega polja prihaja pesem ljudi, ki kopljejo na vrtovih in razbijajo gnide na ogonih. Med topoli betnavskega- dvora orje traktor zadružno zemljo. Zemlja je bila razdeljena med tiste, ki so leta in leta kot hlapci in najemniki garali na njej. Toda ti ljudje so uvideli, da vsak- svoje krpe sveta ne bo mogel obdelovati tako, da bi kar največ Dridelal Združili so se, ustanovili zadrugo in tej zadrugi so se priključili tudi agrarni in-teresentje, ki so' si razdelili sosednje Rotovo veleposestvo. Sedaj skupno obdelujejo zemljo s stroji in skupno uporabljajo gospodarska poslopja betnavskega gradu. Betnavski grad sam pa služi trenutno drugemu namenu: v njem je nastanjfn upravne politični tečaj za mariborsko okrožje. Te dni so zaključili prvi tečaj in prvi kader političnih in upravnih delavcev se vrača domov na krajevne odbore, da tam vse, kar so se v dobrih treh tednih naučili, uporabijo v praktičnem življenju. Nekateri obrobni predeli mariborskega okrožja niso namreč imeli toliko stikov z narodno osvobodilnem gibaiiju in ljudje so bili prepuščeni samemu sebi v veliki vihri okupacije. Zato se tu in tam po osvoboditvi niso prav znašli in niso znali prijeti za delo. Tako se je večkrat zgodilo, da so ti ljudje, ki so dobri, pošteni in zdravi, podlegali sovražnemu prišepe-tavanju. V upravno političnem tečaju so predavatelji po kratkem orisu, razmer v stari Jugoslaviji posvetili največ pažnje poglavju osvobodilne borbe. Prikazali so udeležencem vso strahotno usodo, ki nam jo je namenil okupatob, razlagali ustanovitev Osvobodilne fronte govorili o junaštvu prvih partizanov, o ofenzivah, ki so hotele uničiti slovensko gijpanje, a ga niso zlomile, prikazovali so rast ljudske oblasti, nastanek prvega svobodne ga ozemlja, prve svobodne volitve na njem. Udeleženci so spoznali, kako dragocena je s krvjo pridobljena naša svoboda, kako so vsi zakoni in celotni upravni način današnjega življenja plod te krvave osvobodilne borbe, kako so resničen izraz ljudske volje. In tako se je zgodilo, da ni samo eden udeležencev rekel ob koncu tečaja: Če bi mi vse to prej vedeli, bi bili po prijeli čiste drugače za delo. Šli bomo domov in bomo nadoknadili to, kar smo zamudili do sedaj. In na zaključni proslavi je izjavil eden tečajnikov v svojem govoru: Kadar nam bo delo težko, se spomnimo na narodno osvobodilno borbo in lažje nam bo šlo. V visokih svetlih sobah gradu imajo tečajniki svoje spalnice. Vsepovsod vladata red *in disciplina. Velika obednica ima krasno poslikan strop, ob času učenja so zbrani v sobi, ki je pritlična kakor šolski razred. V treh tednih so tečajniki kljub temu, da so prišli iz naj različnejših krajev okrožja, od Dol nje Lendave, Gornje Radgone, od Prevalj in drugod in kljub temu, daso bili različni po svoji izobrazbi — od učiteljev pa do kmečkih sinov z dvema razredoma ljudske šole, in tudi različni po svoji politični dozorelosti zrasli v takšno skupnost, da je mogel govornik ob kon- cu ugotoviti: Med nami je enotnost, ki je mogoča samo pri družini! Ob pol šestih so vstajali, nato jutranja gimnastika, zajtrk, učenje, predavanje, opoldanski odmor, ponavljanje tvarine v krožkih, večerja, zabava po njej, skupno branje časopisov in samostojnih referatov, s katerimi nastopajo tečajniki ob večerih. Krožke je sestavljalo navadno šest članov, ki so skupaj ponavljah gradivo predavanj. Posebno mnogo pažnje so polagali na večerne samostojne referate, kajti s temi samostojnimi nastopi so tečajni ki pridobivali na sigurnosti nastopa in v razpravi in kritiki, ki je sle-»* dila, so se urili- v vsestranskem presojanju problemov, ki so jih obravnavali. Tečajniki so morali biti pridni, če so hoteli v treh tednih predelati obširno snov. Zato so izvolili svoj hišni odbor, ki je urejal vse življenje. Ta odbor si je nadel tudi nalogo dvigniti uspeh učenja s tekmovanjem. Tako so tečajniki uvedli tekmovanje med posameznimi okraji. Izvolili so si komisijo, ki je iz vseh referatov izbrala vprašanja: In tako so že davno pred splošnim vstajanjem vstajali in se učili in zopet učili, da bi se njihov okraj pri skušnji čim bolje odrezal. Končno je prišel dan preizkušnje. Ta preizkušnja ni bila ocenjevanje, temveč merjenje moči tečajnikov samih, ki so hoteli dati obračun o svojem delu. Vsi so se zbrali v predavalnici in kot gostje so prisostvovali tudi člani okrožja in zastopniki množičnih organizacij. Komisija tečajnikov samih ie zastavljala vprašanje in šele takrat se je pokazalo, koliko snovi so ti ljudje v treh tednih predelali. Tečaj je ime) predvsem nalogo, da ti ljudje ki bodo sedaj delali v krajevnih odborih in odborih OF najdejo pravilen odnos do vseh tistih malih problemov, ki jih srečujejo v vsakem življenju. Preizkušnja je dokazala, da .je tečaj v glavnem dosegel svoj namen. Dal je tečajnikom trdnost v presojanju in odprl jim je nove poglede na marsikatero vprašanje, mimo kate-redga so šli do sedaj z zaprtimi očmi. To, kar se danes tukaj godi, ni izpit — jih je nagovoril edea predavateljev, to je samo jzraz var-šega tekmovanja v učenju. Izpit boste delali zunaj na terenu s svojim delom. Tem besedam je odgovoril tečajnik. Kar smo se naučili, nam bo služilo v prid Videli smo stoletno borbo delavcev in kmetov za svobodo. Vemo, da ta borba za nas ni končana. Bijemo se v borbi gospodarske obnove in osamosvojitve. V tej borbi potrebujejo ljudje dobrega in pravilnega vodstva. Tega jim mi hočemo dati. V prihodnjih dneh se bodo napolnile sobe betnavskega gradu z novimi tečajniki. Tako se bo v nekaj mesecih izoblikoval v mariborskem okrožju nov upravno politični aparat. Njegovo delo bo prišlo v najkrajšem času do vidnega izraza. F. F. Slavonski Brod bo nanovo pozidan Slavcu'ki Brod je med tistimi mest.*^ Id so najbolj fepela v pretekli vojni Sedem in dvajsetkrat -je bil bombardiran, 15 tisoč bomb so odvrgli nanj. Ker je imelo mesto pred vojno 15 tisoč prebivalcev, je prišla na vsakega prebivalca po ena bomba. Pred bombardiranjem je štel Slaven' ki Brod 2600 hiš. Ob koncu vojne so ugotovili, da jih je 475 popolnoma porušenih, 187 deloma, 294 pa težko poškodovanih. Med ostalimi je bilo 449 stavb lažje poškodovanih, 819 pa jih je utrpelo škodo neznat-nejšega obsega. Skupno število vseh poškodovanih poslopij znaša torej 2224 ah 86 odstotkov. 'S postaje v medo drži cesta, dolga približno kilometer. Na tem področju je težko izslediti hišo, ki ne bi bila porušena ali vsaj poškodovana. Tudi v središču mesta se ponavlja ista slika. Mnoge dvo in trinadst-ropndce so tako razdejane, da ni mogoče -reči, kaj bodo ukrenili z njimi: ali jih bodo mogli popraviti, ali pa jih bodo porušili do temeljev. Zaradi tega je bilo v Slavonskem Brodu po vojni težko najti stanovanje in tudi samo streho nad glavo. Komur se je to posrečilo, se je lahko imel za srečnega človeka. Da so lahko odprli poti za pešce in vozila, je bilo treba odpeljati na tisoče kub. metrov ruševin. Najtežje so bile seveda poškodovane industrijske naprave, vojašnice, železniško omrežje in postajne zgradbe. .Mestni stavbni urad v Slavon-'skem Brodu se je lotil dela z vso energijo. Pri tem je pozval na pomoč vse prebivalstvo. Organizirali so prostovoljno delo moških in žensk, vozil in drugih sredstev. V razmeroma kratkem času so odpeljali na tisoče kubičnih metrov ruševin. Popravili so mnogo javnih in zasebnih poslopij, šol in domov. V prvi vrsti so uredili zgradbe za realno gimnazijo, ljudsko šolo, žensko strokovno šolo ter mešano šolo v Brodskem Vinogorju. Popravili so tudi javne zgradbe, da so se vanje vselili javni uradi Poleg tega je stavbni urad uredil 169 stanovanjskih hiš. Dve brodski tvornici za lesno industrijo — Slavonija in Slaveks —, od katerih je bila prva popolnoma, druga deloma porušena, sta danes zopet v obratu. V glavnem je tudi popravljena tovarna, za vagone, pri ka- teri so bili nekateri objekti zelo hudo poškodovani. Za vsa ta dela je bilo treba 30.800 dnin, toda plačanih je bilo samo 12.801) dnin, za kar se je porabilo 1,139.126 dinarjev. Prebivalci Slavonskega Broda so prispevati 7790 dnin v vrednosti 263.000 dinarjev. Tudi lastniki hiš in po lcpij so s svoje strani ppdvseli, kar je bilo v njhovi moči, da ®e je mesto popravilo. Izboljšali in uredili so 60 neznatno in .102 lahko poškodovani hiši ter potrošili v ta namen 5,200.000 din. Danes so oblasti in prebivalstvo Slav. Broda pred novimi nalogami Potrebna jim je pomoč vsega prebivalstva in vse države, kajti brez te -pomoči, tako sledi iz poročila gradbenega oddelka ljubkega odbora brodske mestne občine, se mesto ne bo dalo popraviti. Gradbeni oddelek je izračunal, da je treba odstraniti še osem tisoč kub. metrov ruševin. Toda to je šele začetek; v teku časa bo treba zgraditi popolnoma nqtvo mesto na prostoru nekdanjega Slavonskega Broda. V načrtu, ki se pravkar pripravlja, je premestitev ranžirnega in tovornega kolodvora ter železniškega in potniškega prehoda iz Slavonije v Bosno. Ta prehod bo v središču mesta, talko da se bosta Slavonski in Bosanski Brod zlila v celoto. Novi načrt ho popolnemu spremenil lice današnjega Slavonskega Broda,. Predvideno je, da bo treba za odstranitev ruševin še 11.600 delovnih dni, oziroma okoli 20 tisoč dnin. Za izvršitev tega načrta je potrebno devet milijonov dinarjev. K izvršitvi načrta za leto 1946. so pristopili dne 2. • marca. Mladina je začela urejevati park »Klasija«; odpel jaila je ruševine ter v prvih petnajstih dneh napravila 1684 dnin. 2e lani je naša vojaka v Slavonskem . Brodu odstranila ostanke starega. mostu, ki je vezal Bosno in Slavonijo. Stara proga je šla okrog mesta. Zdaj je že zgrajen nov most, preko katerega vozijo vlaki naravnost v Bosno. Ker je s tem stara proga postala odveč, so jo porušili in odstranili in zdaj zasipavajo prostor, po katerem je tekla. Dijaki mešane realne gimnazije so uredili nasade na pločnikih, kjer so Nemci zgradili bunkerje, ki so zdaj že odstranjeni. Naše ljudsko sodstvo VLOGA ODVETNIKA V LJUDSKEM SODSTVU* po svoji najboljši vesti sodeluje pri iskanju pravice in resnice, da pomaga ljudskemu sodišču do pravilne in pravične sodbe. Zlasti v dolbi preporoda našega sodstva mora tudi odvetniški stan doprinesti svoj delež. Danes se ustvarja novo pravo, ki nima ničesar skupnega z zastarelim, protiljudskim pravom iz predvojne dobe, M je slonelo na okostenelih paragrafih in ki je bilo zgolj v prid takrat vladajoče klike. Ne le sodnik, tudi zagovornik mora biti izključno v službi ljudskih koristi. Če danes še doživljamo primere procesov, v katerih nekateri zagovorniki zgreše svojo nalogo in postajajo zopet zagovorniki starega kova ter ne pomagajo sodišču pri iskanju resnice, potem je to zgolj zato, ker še niso dorasli diobi, v kateri živimo, ker si še vedno domišljajo, da so stari proti ljudski paragrafi edino zveličavni. S takim svojim postopanjem . grešijo ne samo proti ljudskim koristim, marveč s tem izpodkopavajo tudi ugled našega ljudskega sodstva in se postavljajo ?v isto vrsto z ono reakcijo, ki javno in tajno rovari proti ljudski oblasti, valo v rt»ši narodno osvobodilni bor-1 njegova prva in giasaia dolžnost^ da*j Čas je že, da se ta odnos odvetni- Tudi naša nova ljudska sodna zakonodaja pozna ustanovo poklicnih zagovomikov-odvetnikav. Zakon celo določa, da mora sodišče po službeni dolžnosti določiti vsakemu obtožencu zagovornika, če si ga obtoženec sam ne more preskrbeti. Zato na vseh razpravah pr,i naših ljudskih sodiščih sodelujejo tudi odvetniki. Kakor pa se je pri nas izprememla funkcija sodišč, tako so naravno nastale same po sebi nujne in neizogibne globoke spremembe tudi v funkciji odvetnika - zagovornika. Enkrat za vselej so miniti časi, ko je smatral odvetnik za svojo, prvo in glavno dolžnost, svojega dobro plaču-jočega klijenta za vsako ceno »izmazati«, doba, ko je bilo zavijanje ljudstvu nerazumljivih paragrafov glavna odlika dobrega odvetnika. — Dane; bi. To pravo je ljudsko pravo, brez izumetničenih paragrafov, pravo, ki pozna samo krivdo m kazen. Treba je samo malo prisluhniti ljudskim množicam in takoj postane jaiana vsa veličina resničnega ljudskega prava. Naše ljudstvo ima pror kleto fin čut za poštenost in pravico in zna pravilno Inati dobro od slabega. Dokaz temu je vsa borba naših narodov, to dokazujejo tudi vse žrtve, ki jih je naše ljudstvo doprineslo v nafodno osvobodilni borbi, ker je čutilo, da gre za pravično in pošteno stvar. Temu ljudstvu bi morali prisluhniti zlasti vsi tišji odvetniki, ki nastopajo kot zagovorniki in ki se še vedno niso do kraja otresti stare advokat ke miselnosti. Potem se ne bo več dogajalo, da bi poskušal zagovornik zagovarjati zločinca in nje- injamo novo pravo, ki je resnično m i gov zločin. Dolžnost zagovornika ni pravično, ker se je kovalo in obliko-1 samo braniti obtoženca, marveč je kov do ljudskega sodstva temeljito popravi in usmeri na pravilno pot Naše ljudstvo terja to s pohao pravico. Kakor odklanja nesodobne sodnike, enako tudi za nesodobne odvetnike ni mesta v našem ljudskem 'sodstvu. Danes, ko smo se osvobodili ne samo okupatorja, marveč vsega protiljudskega sistema p* edapril-ske dobe, danes, ko smo resnično 'svobodni, ko imamo resnično ljudsko demokracijo, mora nastati tudi resnično ljudsko pravo, ki bo služilo izključno koristim delovnega ljudstva.' Tu so poklicani tudi odvetniki, da doprinesejo svoj delež, da* dobimo resnične ljudske zagovornike, ki poznajo samo zakon in pravico, odvetnike, ki niso več samo sluge dobri» plačajočih bogatašev, marveč resnični zagovorniki ljudskih koristi. Ko se bo to zgodilo, bodo tudi odvetniki uživati pni našem ljudstvu tisti ugled, ki jdm gre, ter se bodo za vselej otresli onega nelaskavega slovesa, ki so si ga pri našem ljudstvu pridobili po zaslugi gnilega ustroja predaprilsfce Jugoslavije. SLOVENSKI POROČEVALEC ST. 80 / ČETRTEK 4. APRILA 1948 i STRAN Brezuspešni naperi branilcev v Nnrabergn Znani sovjet ki pravnik prof. Trajnim piše v »Pravdi«; »Na niimberšld razpravi so _ bila dana zagovornikom izredno široka pOcolatstiLa. Sodišče in predvsem predsednik si na vse načine prizadevata, da bi omogočila popolno izpolnjevanje odredb ustave mednarodnega sodišča, nasprotno pa jib obramba neprestano krši. Kršenje pravit je prišlo predvsem do izraza v novi fazi razprave, ko je obramba pričsla podajati dokazno gradivo. Tožilstvo in obramba se poslužujeta vsakovrstnega dokaznega gradiva, dokumentov in prič. Zlasti je treba poudariti razmerje, ki vlada, v Nümbergu med zagovorniki in pričami obrambe. To je prišlo do izraza med za Lišrvanjem prve priče obrambe generala Bodenschatza. ki je bil poklican na prošnjo Göringovega zagovornika Staimnerja. V križnem za-«iševanju glede konference, ki je bila leta 1939. v Londonu med skupino Britancev in Švedov o odnoša-jth med Veliko Britanijo in Nemčijo, je giavni ameriški tožilec Jackson postavil vprašanje, ali je bil Dahle-rus navzoč. Bodenschatz je odgovoril: »Ne mirrena povedati s stoodstotno gotovostjo, ali je konferenci prisostvoval . Vem, da mi je advokat v razgovoru pripovedoval , da je bil Dahlerus navzoč, vendar tega z gotovostjo ne morem potrditi, mislim pa, da je Dahlerus bi! navzoč, ker mi je to rekel odvetnik dr. Stam- mer.« Na taki o novi torej temelji pričevanje o navzočnosti L. Dahlerusa na konferenci. Tako si je priča _ Boden-schatz »zasnoval« bistven dei svojega pričevanja na obvestilu, ki ga mu je dal odvetnik, ki ga je nato poklical za pričo. Taka je tcirej »priča« — general Bodsnschatz, in so njegova »obvestila iz prve roke«, ki jih je dobil od odvetnika Stammer ja! Vsekakor je oč Ivi dno. da so se zagovorniki v Niimbergu posluževali izpovedi prič na tale način, da so kršili zakon ter ob podajanju dokumentarnega gradiva izgubili vsak smisel za stvarno'.: t. Sodišče je sprejelo in še vedro sprejema številne prošnje obrambe, v katerih se zahteva, da sodišče upošteva • razne dokumente, ki večkrat nimajo bližnje zveze z razpravo. Tako je zagovornik gestapa »izredno ponižno prosil visoko sodišče«, da prouči knjigo »Zaledje v-eh bojišč« nekega Maksa Jordana, ki — kot piše zagovornik — zanika obstoj »kolektivne krivde«. Stališče tožilstva temelji namreč na načelu kolektivne odgovornosti članov teh zločinskih organizacij. Zagovorniki smatrajo Jordanovo knjigo za tako važen dokument na Pivnam področju, da je zagovornik prosil sodišče, da jo uporabi! Zagovornik SS organizacije je prosil sodišče, naj prouči ‘tednik »Schwarzes Korps«, ki predstavlja baje »neizpodbiten dokaz, da je organizacija SS izva jala dosledno - sistematično propagando idealizma,« Lahko bi rekli, da zagovorniku SS organizacije ne manjka humorja, ako ne bi lebdeli pred našimi očmi milijoni do smrti mučenih žrtev. Vsekakor ne meremo odrekati težkega položaja branilcem na niimber-ški razpravi. Lažje je namreč najti grah na dnu morja, kakor argument v prilog hitlerjevskih morilcev, vendar pa se zagovorniki v stiski svojevoljno poslužujejo skovanega dokaznega gradiva. Metode, ki jih uporabljajo nekateri zagovorniki, ne služijo stvari pravice, ampak imajo nemen, da zamotajo in zavlečejo razpravo. Ni dvema, da so taki poizkusi obsojeni na propad.« Zaključni sestanek Društva narodov ženeva, 1. aprila. Asociated Press poroča, da bodo vse članice Društva narodov določile svoje predstavnike za zaključni sestanek v Ženevi, ki naj bi bil prihodnji mesec. posedaj je Mio objavljeno, da bodo Argentinijo zastopali državni podtaj. nik za zunanje zadeve in stalni delegat v organizaciji Združenih narodov Quintana, veleposlanik v Parizu Phillippe Espil in Adolfo Scilingo, Južno Afriko poslanik v Stockholmu Egeland in Donald Bell, Kanado državni podtajnik za zunanje zadeve Hume Wrong in uradnk iz ministrstva za zunanje zadeve W. Rive, Norveško predsednik norveške skupščine Karl Hambro in stalni delegat v Društvu narodov Skylstad, Turčijo generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Feridun Kein al čakin, narodni poslanec Nihad Erin ter poslanik v Bernu Jakub Kadri Karaosmanoglu. Jugoslavijo bo zastopal opolnomočeni poslanik Mato Jakšič. Zasedanju bo prisostvoval tudi namestnik generalnega sekretarja organizacije Združenih narodov Adrian Pelt. ' Obupen položaj indijskih rudarjev M»skva, 31. marca. Komentirajoč brošuro člana vseindijskega sindikalnega kongresa Dangeja o življenju rudarjev v Indiji, pravi »Trud«, da je podal sliko mračnih pogojev, pod katerimi živijo indijski rudarji. _ V brošuri je rečeno, da žive indijski rudarji pod najriabšimi delovnimi pogoji na svetu. Mezde indijskih rudarjev so 13krat manjše od mezd angleških rudarjev. Indijski delavci delajo 9 ur na dan, vendar samo teoretično, ker v resnici delajo mnogo več. Lastniki rudnikov črpajo ogromna bogastva iz Vi 1: e. medtem ko na stoti) oče indijskih ruda-ijev komaj kupi za sebe obutev in obleko. V novi vladi Kimona Georgijeva je utelešena volja ljudstva Nova vlada Domovinske fronte v Bolgariji je še krepkeje strnila sile . bolgarske d emokraclje Sofija, 3. aprila. Pod naslovom »Nova vlada Domovinske fronte« je priobčilo »Rabotničesko delo« naslednji članek: »Bolgarski narod je z radostjo pozdravil novo vlado Domovinske fronte. Na čelu vlade je ponovno modri državnik in prepričani pripadnik Domovinske fronte Kimon Georgi] e v. V vladi so dosedanji ministri in novi ministri iz krogov narodnih predstavnikov — vsi prvi aktivisti domovinsko frontovskih strank. Ljudstvo ni hotelo biti samo oddaljen in pasiven opazovalec naporov, ki so bili storjeni za sestavo nove vlade. Vzporedno z razgovori, ki jih je vodil za sestavo vlade Kimon Georgijev. so bili po tovarnah, ustanovah, mestnih četrtih, po mestih in vaseh številni mitingi in konference. Bolgarski državljani so izjavili, da je treba pri pogajajih upoštevati tudi njihovo mnenje, da ije.treba računati tudi z njihovo voljo. Na konferencah in mitingih je Ljudstvo zahtevalo, da opozicija ne ovira več naporov za sestavo nove vlade, da se točno izpolnin moskovski sklep, da se ne dovoli razpust Narodnega sobranja, da se čim nrej sestavi domovinsko froirtovska vlada, ki naj nadaljuje delo 9. septembra, da se do konca izvede program Domovinske fronte in da se dejansko uporabi zakon o zaplembi nezakoni pridobljene imovine, kakor tudi vsi drugi zakoni, ki jih je odobrilo Narodno sobranje, da se dokončno očistijo vse ustanove in podjetja fašistov in da se zagotovi miren razvoi in ustvarjalno delo na vseh področijil. V opozicijskih časopisih so zasikale kače. ko se je dvignil glas ljudstva. »Krši se parlamentarna praksa, dovoljuje se vmešavanje izvenustavuih či-im Melje v. organizirajo se nalašč naročene konference — so zajavkali tribuni reakcije. Opozicijske skupine ne priznavajo ljudstvu pravice, da govori v svojem imenu, da postavlja svoje zahteve. Ne priznavajo niti njegove volje. ki se je izrazila na volitvah in zahtevajo razpust narodnega predstavništva. ki je bilo izvoljeno v popolni svobodi in oh splošnem navdušenju. Kljub vsem naporom opoziciji ni uspelo, da bj odvrnilo državno ladjo s prave začrtane poti. Izredno od; krite so bile nijene namere, cinične in drzne so bile njene zahteve. Vsakomur ie bilo jasno, da se bo opozicija trudila, da bi dobila položaje, ki si jih je iz voj e vala narodna demokracija. in da bo reakcija poskušala ustvariti svoje pozicije na oblasti. To drznost je lahko pojasniti s pomočjo od zunaj. Opozicijski voditelji so šli zelo daleč. Svoje zahteve so poizkušali celo argumentirati s »tolmačenjem; moskovskih sklepov. Neki njihov časopis ie cinično izjavil, da je sklep »skrajno ozek«. V zahtevi, ki so jo postavili, so bili pa zelo široki in v polnem nasprotju z moskovskim sklepom. Razumljivo je. da to zahteve niso mogle biti sprejete. Predstavniki Domovinske fronte so poslušali glas l judstva. ki se je izražal na sestankih in mitingih po vsej deželi. Lahko se reče. da je v novi vladi utelešena volja ljudstva. Še trdneje so se strnile sile narodne demokracije, združene v Domovinski fronti. Odstranjena je roka reakcije, ki se je stegovala po krmilu oblasti. Po svoji organizaciji in sestavi ie nova vlada primerna za ustvarjalno delo na vseh področjih, zlasti pa za delo na področju gospodarskega razvoja. Vlada je polna izkušenj in bo upravičeno lahko predstavljala in hranila interese Bolgarije pred velikimi zavezniki in pred vsemi drugimi državami. Bolgariji se ne more več očitati, da ni bilo storjeno vse, kar je bilo potrebno za uresničen ie sklepov treh velikih sil v Moskvi. Da tega sklepa ni bilo mogoče uresničiti po ponovnem poizkusu, ki je bil storjen v tolikšni dobri veri. so krivi samo voditelji opozicije. Za nas predstavlja dragoceno ugotovitev izjava, ki jo je ustmeno podal sovjetski ooolnomočeni poslanik Kirsanov ministrskemu predsedniku Kimonu Georgijevu: Sovjetska zveza smatra, da so pogoji, ki jih je postavila za sodelovanje v vladi opozicija, v nasprotju s sklepom moskovske konference in da so zaradi tega nesprejemljivi. Nasprotno pa sovjetska vlada smatra za primerne pogoje, ki jih ie postavil v pogajanjih z opozicijo Kimon Georgijev, t. ij. smatra, da so bili ti pogoji v skladu z moskovskim sklepom. Z veliko radostjo pozdravljamo novo vlado Domovinske fronte in ji želimo čim več uspehov v bodočem dein.« Prvi sestanek nove vlade Sofija, 2. aprila. Prvi sestanek nove vlade je bil v nedeljo. Ministrski predsednik Kimoin Georgijev je prečrtal osnutek deklaracije, s katero se bo vlada predstavila Narodnemu sobranju. Minister za finance prof. Ivan Stefanov je referiral o pogajanjih v Moskvi glede sklenitve trgovinske pogodbe, ki bo podpisana ob koncu tedna. V svojem poročilu je poudaril da je. Sovjetska zveza pristala na defoavo vsega zahtevanega blaga po ceni, ki je izredno ugodna za obe stranki. Mnistrskd svet se je včeraj sestal k ponovnem zasedanju, ki se je nadaljevalo pozno v noč. Danes' ob 11 dopoldne je sklicano skupno zasedanje predsedstva Narodnega sobranja in predsedstva parlamentarnih skupin. Včeraj so bila zasedanja socialistov, radikalov m parlamentarne ■skupine bolgarske Delavske partije (komunistov), kmečke stranke in pripadnikov Zvena. . Obravnavali so vprašanje sedanjega položaja dežele ter bodočega dela v Narodnem sobranju. Sovjetska vlada pozdravlja Georgijeva Sofija, 2. aprila. Ministrski predsednik Kimon Georgijev je včeraj sprejel opolncmočenega poslanika Sovjetske zveze v Bolgariji Kirsano- Moskva, 2. aprila (Tass) V zvezi s sporočilom, ki ga je dal dopisniku agencije Associated Press namestnik vojaškega komandanta v f^erlinu polkovnik Magennis, češ da morajo Združene države Amerike v Nemčiji zagotoviti odločnejše politično vodstvo zaradi onemogočanja komunizma, piše »Pravda«: »Ameriške vojaške oblasti v Berlinu so v okrožju Schönnenberg aretirale 12 vodilnih članov Komunistične partije s sekretarjem okrožnega komiteja Gerhardtom Jurom na čelu. Kot razlog za aretacijo je služila okrožnica Centralnega komitejar Komunistične partije Nemčije sekretarjem okrožnih komitejev, da naj obveščajo berlinsko vodstvo o najvažnejših političnih dogodkih v okrožju ter dajejo navodila krajevnim partijskim organizacijam glede njihove udeležbe pri delu v ' občinskih odborih. Dopisnik »New York Herald Tribune« poroča, da je ameriška vojaška uprava istočasno odobrila ustanovitev »bavarske domovinske in rojalistične stranke« v Miinchenu, ki se zavzema za povratek monarhije. Odobritev glede ustanovitve te- stran- va, ki mu je v imenu sovjetske Vlade in v svojem imenu izročil pozdrave ob priliki sestave nove bolgarske vlade. Nejčev — član odbora Domovinske fronte Sofija, 2. aprila. S sklepom Centralnega komiteja bolgarske Delavske partije (komunistov) je bil za člana Narodnega komiteja Domovinske fronte imenovan bivši minister za pravosodje dr. Mi-nčo Nejčev, ki bo zavzel mesto Trajča Rostova, ki mu je bila poverjena dolžnost ministra za elektrifikacijo v vladi Domovinske fronte. Istočasno je bil dr. Minčo Nejčev imenovan za prvega podpredsednika parlamentarne skupine bolgarske Delavske partije komunistov. ke je nasprotna sklepom krimske in berlinske konference. Vojaške oblasti Združenih držav Amerike kažejo veliko popustljivost napram fašističnemu izmečku, medtem ko je nji» hova politika glede Komunistične partije napadalnega značaja. Magennis In njemu podobni pozabljajo na gläyne naloge zavezniške uprave Nemčije. Te naloge nikakor ne bi smele obstojati v izvajanju protikomunistične križarske vojne, kajti s tem sta se svoj čas v Nemčiji bavila Hitler in Himmler, ampak v demokratiziranju dežele in odločnem izkoreninjanju fašizma. Obsodba okupacijske politike v zapadni Nemčiji Pariz, 2. aprila. Marcel Fourier kritizira v časopisu »Franc Tireur« okupacijsko politiko v zapadnih conah Nemčije, ki 6e v glavnem izvaja v znaku strahu pred »komunistično nevarnostjo«. V zvezi s tem Marcel Fourier vprašuje: »Ali ne vidimo, da v britanski coni služijo kot pomožni odredi celi polki bivših SS oddelkov in da so ostali bivši oficirji nemške vojne mornarice na svojih položajih?« Sutan Sarir poziva Britance, naj prenehajo hoj proti Indonezijcem London. 2. aprila. «Daily Worker« prinaša v svoji današnji številki na vidnem mestu naslednjo poslanico predsednika vlade v Indoneziji dr. Sutana Sarira britanskemu narodu: Vojaki iz Anglije, Indije in Holandije vodijo že več mesecev pravo vojno v Indoneziji — v Surabaji, Bandungu, Semerangu — ter ubijajo in sami padajo. Zakaj? Britanski in indijski vojaki so prišli sem zato, da razorožijo Japonce in pomagajo internirancem. Toda mi smo, predno so oni prišli, že obračunali z japonskim militarizmom, ko smo mu iztrgali upravno oblast. Vzpostavili smo svojo lastno republiko. 4 , Desetletja smo se borili za svojo svobodo proti holandskemu imperializmu. Japonci so strli holandsko kolonialno moč. Samemu sebi smo bili prepuščeni, ko smo se znašli z licem ob licu z japonsko okupacijo. Ko Se nam je končno posrečilo obvladati japonski militarizem, smo to napravili. Sedaj je naša lastna dežela pod našo upravo. Svobodni smo. Takoj, ko se nam bo nudila možnost posvetiti se že dolgo pričakovani izvršitvi naših nalog, bomo izvedli vse potrebne politične, ekonomske in socialne reforme v vseh življenjskih in družbenih področjih. Vendar tega sedaj ne moremo še napraviti, ker moramo posvetiti vso pozornost vprašanju, kaj delajo Britanci in Holandci v naši deželi. Britanski, indijski in holandski vojaki nam kratijo svobodo gibanja v naši domovini . Zalaganje Areentinije z orožiem New York, 31. marca. (Tass). Po poročilu dopisnika »New York Herald Tribune» iz Buenos Airesa je britanski minister za zunanje zadeve Bevin odklonil predlog ZDA, da bi podpisal Modro knjigo, ki obtožuje polkovnika Perona fašističnega delovanja. Po razpoložljivih podatkih je Bevin vprašal ministra za zunanje zadeve ZDA Bymesa, ali bodo ZDA jamčile Britaniji preskrbo-vanje z mesom, kar pa Byrnes verjetno ni mogel jamčiti. Dopisnik dalje piše, da je Britanija pristala na to, da proda Argen-tiniji 150 šolskih letal, katerih prvi del je že prispel pred dnevi v Argentinijo. Britanija bo verjetno v kratkem pričela pošiljati tudi orožje in drugo vojaško opremo ne glede na nedavni gentlemanski sporazum z ZDA, na podlagi katerega se je obvezala, da ne bo prodajala orožja. Ameriško ministrstvo za vojsko namerava pričeti s pošiljanjem orožja v Argentinijo, še predno bi Britanija in druge države mogle prevzeti glede tega iniciativo. ZDA prav tako stremijo po tem, da si zagotovijo uporabljanje ameriškega orožja po vseh državah Latinske Amerike. Vzpostavili so svojo lastno upravo iti nastavili povsod holandske uradnike. Samo zato morajo sedaj britanski, indijski in holandski vojaki ubijati in umirati. Zakaj vse to? Vaša laburistična vlada nam pravi, da imate vi moralne obveznosti napram Holandcem in da morate spoštovati holandsko suverenost nad našo deželo. Ali naj to pomeni, da je vaša obveznost v tem. da vzpostavljate holandski imperializem in holandski fašistični kolonialni sistem v naši deželi? Predno je britanska vojska vstopila v akcijo, ki je bila v soglasju z uradno britansko politiko napram indonezijski republiki, ni bilo pri nas nobenega »terorista« niti »ekstremista«. Tovariši, če se hočete boriti proti imperializmu, morate prenehati uporabljati britanske in indijske vojake za borbo proti naši republiki Haag, 2. aprila (Tass): Kakor poroča holandska agencija ANP, pozivajo radijske postaje raznih krajev v Indoneziji na borbo proti Holandcem. Radijska postaja v Suralkarti se je obrnila 29. marca na vse odporniške skupine na Javi z naslednjim pozivom: »Holandci nam motijo mir in red. Mnogo Indonezijcev materialno trpi zaradi protizakonitega postopanja holandske uprave, katere zadržanje se lahko primerja z zadržanjem razbojnikov. Holandska uprava vrši tatvine in uboje. Pripravljeni moramo biti, da se borimo toliko časa, dokler ne bo zadnji Holandec zapustil Indonezije.« Britanski izvoz v Francovo Španijo ■ London, 2. aprila (Tass). »Spanish News Letter« obrača pozornost na podatke, ki jih je objavilo ministrstvo za trgovino 21, marca in se nanašajo na britanski izvoz v Francovo Španijo. Na podlagi teh podatkov je znašal februarski izvoz iz Anglije v Španijo 62 milijonov funtov sterlingov, kar pomeni povečanje za 2.9 milijona v primeri z januarskimi podatki. V spisku predmetov izvoza so razni stroji, kemikalije, železni in. jekleni proizvodi, instrumenti, električne instalacije in naprave. Ko se je dotaknil pisec članka nakupa 13 premičnih električnih central za 1,330.000 funtov sterlingov, je objasnil ta nakuip s tem, da bodo te centrale uporabili za sodelovanje z nemško znanstveno raziskovalno komisijo v raznih krajih Španije, ki so oddaljeni od središča pre-skrbovalcev z električno energijo. Ukazi Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR. Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je odlikoval za dolgoletno uspešno državniško in partijsko đe^ lovanje oto priliki 70-!etnice rojstva Samoj lovo Rozalijo im Mihajla Fede-roviča .Vladimirskega. Aretacije voditeljev Komunistične partije v ameriški zasedbeni coni Nemčije Grško ljudstvo je bojkotiralo9 volitve Monarhistična organizacija „Ksitos“ je doživela pri volitvah popoln poraz Atene, 2. aprila (Tass). Parlamentarne volitve v Grčiji so bile v znaku velikega nasilja. Vsa policija in narodna gaTda je bila mobilizirana za vzdrževanje reda. Ojačene motorizirane patrulje so ves dan križarile po ulicah Aten in Pireja, zlasti pa po delavskih predmestjih. V Atenah in Pireju so ponekod celo nasilno priganjali volivce na volišča. Mnogo ljudi, ki so bojkotirali volitve je bilo aretiranih. Po nepopolnih podatkih so bili v provinci Tamo spopadi med oboroženimi tolpami monarhistov in onimi, ki so bojkotirali volitve. Uradna obljuba, da bo pomočil vsak volivec palec v barvo, ki ne gre s prstov, da bi se na ta način preprečilo večkratno glasovanje, ni bila izpolnjena. Kakor je znano, so izjavile uradne osebe, ker ni bil odobren zakon o overovljen ju votivnih imenikov, da je overovljenje nepotrebno, čeg da bodo izkoristili barvo, ki se ne da odstraniti. V nekaterih oblasteh so za tri ure podaljšati glasovanje. Celo v krajih, kakor je n. pr. Kalamata, ki je znana po razuzdanosti monarhističnih tolp, je bojkotiralo volitve tri četrtine volivcev. V središču propagande voditelja monarhistično-fašisti-čne organizacije Zervasa, to je v mestu Janjini, ni glasovalo 60% volivcev. V Tripolisu, ki ga. smatrajo za središče monarhistov, je volitve bojkotirala polovica volivcev. Res je, da dovoljuje sedanji zakon podaljšanje volitev, toda samo v primeru, ako je po izteku votivnega roka na volišču še mnogo volivcev, ki bi radi glasovali. Dejansko so podaljšali rok glasovanja v onih rajonih, kjer je bil odstotek onih, ki so bojkotirali volitve največji in kjer sploh ni nihče čakal, da bi naknadno volil. Ne glede na teror ’in lažno izvedbo volitev v Atenah je bojkotiralo po nepopolnih podatkih, volitve več kakor 30%, v Pireju pa 40°/o. V mnogih mestih (Larisa, Volos, itd.) je bojkotiralo volitve 73%. V poedinih krajih pa, kakor izgleda, sploh ni glasovalo več kakor 10 do 15% volivcev. Bojkotiranje volitev ja bilo zgolj političnega značaja. Desničarji so že v- naprej razglasiti, da bodo smatrati one, ki ne bodo glasovali, za »nevarne komuniste«. Dokument, brez potrdila o udeležbi pri volitvah, pomeni izgubo službe in v nekaterih primerih tudi življenja. Zato ne bo čudno, če si bodo priborili monarhisti s takimi volitvami večino v parlamentu. Okrog 75 odstotkov abstinence Atene, 2. aprila. Agencija Reuter poroča, da je na dan grških volitev E AM objavil v Atenah uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je bilo glasovanje podaljšano za 3 ure, s čimer se je dala možnost, da so prisilili na volišča volivce tudi po uri, ki je bila določena za zaključek glasovanja. V omenjenem poročilu je zlasti govora o glasovanju na področju Soluna, Volosa, Larise in številnih delavskih Četrti v Atenah. Nato je rečeno, da je EAM zahteval intervencijo zavezniške komisije opazovalcev. Na dan volitev je prišlo, v kolikor je do sedaj znano, na več krajih do incidentov, v katerih je bilo ubitih 18 oseb. Grško ministrstvo za javno varnost je objavilo poročilo o spopadu, ki je izbruhnil med pristaši desnice in levieč v peloponeški vasi Peligali, kjer sta bili ubiti 2 osebi. United Press poroča v zvezi z votivnimi rezultati, da je monarhistična organizacija »X« doživela na volitvah popoln neuspeh. Prvaki EAM-a trdijo, da se je glasovanja vzdržalo okrog 75% volivcev. Tako so izjavili, da se je po dosedanjih podatkih glasovanja vzdržalo v Volosu (Srednja Grčija) 75%, v Lamiji 53% v Kilkisu 70% v Nigri 66«/», v Edesi 67% in v Janini 74% United Press prav tako poroča, da je policija pretepala osebe, ki so nosile znake EAM-a. Prav tako so biti napadeni tudi bolniki v sanatoriju Asvestohor. V Atenah je bilo na dan volitev opoldne v aristokratski četrti Kolo-naki- 45% abstinence, medtem ko je v predmestjih Aten abstinenca dosegla 70—80%. Vojake so prevažati z avtobusi ter so glasovali brez odobritve. Ob 13. je prišla iz Plitohora vest, da je tamkaj prišlo do prvih spopadov med policijo in ljudstvom. Nemiri so znatni. V Solunu je grška policija stala pred volišči z avtomobili, na katerih so bile montirane strojnice. Zaprtih *je bilo 1000 oseb. Policija je blokirala četrt Sarantaklisis. V zadnjih dnevih je bilo v solunskem okrožju ubitih okrog 20 oseb United Press prenaša poročila londonskih časopisov o volitvah v Grčiji in poroča, da je »Daily Worker« objavil poročilo, ki nudi mračno sliko nasilja in glasovanja pod pritiskom. V poročilu se trdi, da so desničarji večkrat glasovali. Generalni guverner severne Grčije je obvestil vlado, da je v severnih predetih prišlo do »manjših spopadov« m da je nekaj mrtvih in ranjenih. Atene, 3. aprila. Grško ministrstvo za notranje zadeve je objavilo podatke o volitvah z 900 volišč. Po teh podatkih je glasovalo. izmed 527.776 vpisanih ; volivcev 274.242. Volivcev, ki niso glasovali, je 74% Dopisni!; britanske radioobvešče-valne službe poroča, da ni glasovalo na otoku Kreti polovica, na otoku Lesbosu pa dve tretjini volivcev. Solun na dan volitev Atene, 2. aprila (Tass). Barehatt, dopisnik »Daily Expressa« v Solunu, opisuje na sledeči način stanje v mestu na dan volitev: »Koncem preteklega tedna je zapustilo mesto mnogo mladih ljudi, ker so se bali nasilstev. Mesto je zares zajel val aretacij pristašev grške narodne osvobodilne fronte (EAM-a).« Barehatt piše nadalje: »Današnje volitve so potekle »mimo«, ker je bila policija gospodar položaja. Kamioni, polni stražnikov, so križariti po ulicah in prepevali šovinistične pesmi kakor n. pr. »Šli bomo na Sofijo« in »Izobesili bomo našo zastavo na gričih Sofije!« Osebe, ki so širile letake, naj ljudje ne glasujejo, je policija takoj pretopla. Napravil sem en tak posnet«*, vedar pa mi je stražnik odvzel fotografski aparat in me odvedel' na stražnico. Tam mi je uspelo osvoboditi dva mlada človeka, člana EAM-a, katerih »zločin« je bil v tem, da sta širila blizu volišča letake s pozivom na bojkot volitev. Policija mi je več kakor desetkrat preprečila, da bi se razgovarjal z Grki. Prisiljen sem bil predstavljati se kot Grk in dvakrat sem se rešil pred aretacijo samo s tem, da sem pokazal svojo legitimacijo. Mnenje bivšega člana ameriške delegacije Atene, 2. aprila, član ameriške delegacije za opazovanje volitev profesor Neuman, ki je pred kratkim nenadoma odpotoval v ZDA, ker je bil odpoklican, je objavil v grškem tisku pismo, v katerem je orisal svoje stališče glede grške notranje politike in poleg tega opozoril, da obstojajo številni lažni votivni spiski. Delavstvo bo obnovilo Francijo Pariz, 2. aprila. Sekretar Komunistične partije Francije Maurice Thorez je v svojem govoru ob pričetku obratovanja obnovljene steklarne v Albyju omenil stopnje bitke za proizvodnjo v Franciji. Zlasti je Poudaril sijajen napor rudarjev, id so prekoračim predvojne rezultate za 8%. Thorez je izjavil: »Naša rešitev je odvisna predvsem od nas samih. Po zaslugi zveze vseh delavcev bomo Francijo obnovili«. Glede zunanje politike je Thorez izjavil, da mora temeljiti na skriti za varnost Francije, zlasti glede na nevarnost, ki ji grozi zaradi ostankov fašizma in vrnitve nemškega imperializma. Kar se tiče mednarodne varnosti, si bemo prizadevali, da čim bolj' podpremo organizacijo Združenih narodov, ki naj bi v bodočnosti odstranila vsako nevarnost napada.« Duclos pri dr. Benešu Praga, 2. aprila. Predsednik repulv tike dr. Beneš je sprejel Jacquesa Du-closa, podpredsednika francoske ustavodajne skupščine, ki se je udeležil kongresa Komunistične partije Češkoslovaške v Pragi. Pri sprejemu je spremljal Duclosa francoski odpravnik poslov Gamrier. Protifašistični tisk v Španiji . New York, 2. aprila (Tass). Weiss, madridski dopisnik agencije »Over Seas News« poroča o povečanem delovanju ilegalnega španskega republikanskega tiska. Časopis Komunistične partije »Mundo Obren»« v Madridu, izhaja dvakrat mesečno na 8 straneh in izdaja skoraj vsako nedeljo malo prilogo. Socialisti redno izdajajo letake in glasilo mladinskega gibanja »Juventud«. Časopis »ABC« je pred kratkim pisal o ilegalnih izdajah, ki se širijo po Madridu in drugih mestih. V zadnjih dneh je objavljal vojna poročlia o partizanski akcijL Največji vtis je napravil vestnik »Atak« na štirih straneh, z novicami iz raznih okrajev Španije o napadih partizanov na policijska poslopja, o zagovarjanju fa-langistov in tako dalje. Preselitev Ukrajincev iz Poljske v ZSSR Beograd, 31. marca. • Tare poroča: Ukrajinci, ki živijo na Poljskem, so z velikim navdušenjem vzeli na znanje dovoljenje za preselitev v Ukrajino. Pred kratkim je iz raznih predelov Poljske prelo na področje Lvova okrog 13.000 Ukrajincev. Tamkajšnje prebivalstvo je prisrčno sprejelo svoje brate. Uradne sovjetske ustanove so poskrbele za nove sovjetske državljane ter jim skušale čim preje nuditi v:e, kar je potrebno za nastanitev. Država jim je stavila na razpolago stanovanja, žito, poljedelsko orodje, denar ter krave in konje. Andrej Borisjuk, ki sedaj živi v vasi Čiškj Tva oodrnčiu Lvova, travi o svojem novem življenju sledeče: »Življenje je bilo za nas prej težavno in zaradi tega so se številni naši ljudje izselili v Ameriko ali begali po Evropi za srečo. Vendar pa jo tamkaj mamo našli. Pravo veselje nrm je prinesla šele Rdeča armada. Sovjetska domovina nas je sprejela kot svoje drage in enakopravne otroke.* Naše gospodarstvo Industrija aluminija v Jugoslaviji Z rastočo uporabo najrazličnejših zlitin lahkih kovin ne samo v ietal. stvu, temveč tudi v strojni tehniki in v lahki kovinski industriji, se je svetovna potrošnja aluminija v zadnjih desetletjih ogromno povečala. Geologi v vseh državah se zato zanimajo za ležišča boksita, ki je izhodni material za proizvodnjo aluminija. Jugoslavija ima obilna ležišča bo-ksitne rude, in sicer na vsem obalnem pasu Jadrana, deloma pa tudi v notranjosti, predvsem v Liki, okrog Bosanske Krupe, Jajca itd. Kakovost tega boksita je precej različna, vendar imamo velika ležišča odlične boksitne rude za pridobivanje aluminija. V zadnjih letih pred vojno je bila Jugoslavija v svetovni proizvodnji boksita na četrtem mestu, in sicer takoj za Francijo, Madžarsko in ameriškimi Združenimi državami. Velika ležišča boksita pa so tudi v Istri. Skoro ves boksit smo pred vojno izvažali v inozemstvo, kajti majhna tvornica aluminija v Lozovcu pri Šibeniku je porabila le neznaten del naše proizvodnje boksita. Skupaj z Istro smo pred vojno nakopali okrog 700.000 ton boksita na -leto, kar predstavlja surovino za proizvodnjo 180.000 ton aluminija. Praktično se je pričelo pridobivanje aluminija šele pred dobrimi 55 leti. Takrat je znašala svetovna proizvodnja komaj 40 ton. Leta 1988. je že narasla na 500.000 ton, med vojno pa se je po cenitvi strokovnjakov povzpela celo na 2 milijona ton. Rastočo uporabo aluminija v tehniki je zlasti omogočila pocenitev proizvajalnega pbstopka, kar je imelo za posledico, da se je cena alumi-Dija od 1. 1890. zmanjšala skoraj na «no dvajsetino. Tako se je povečala uporaba aluminija na področjih, kjer se je prej izključno uporabljal baker, zlasti pa tam, kjer je važna tudi teža kovinskega izdelka, kakor na primer v letalstvu in v prometu sploh. Proizvodnja aluminija je odvisna od raznih činiteljev. če hočemo izdelati eno tono aluminija, potrebujemo 4 tone boksita, 8 do 10 ton premoga in 25.000 kilovatnih ur električnega toka. Tvornice aluminija morajo biti torej čim bliže surovinam, da preveč ne narastejo transportni stroški, torej tam, kjer sta na razpolago premog, in električna energija in kjer je v bližini tudi boksit. Boksita in premoga imamo v zadostnih količinah v Istri, žal pa tam nimamo možnosti za pridobiva nje cenene električne energije, ne glede na to, da se premog iz Raše uporablja tudi za druge namene. Za pridobivanje aluminija iz boksita b. prišla v poštev Dalmacija, vendar so možnosti pridobivanja omejene zaradi tega, ker imajo dalmatinske velike hidrocentrale poleti malo arcKtričnega toka zaradi izredno nizkega stanja vode. Najbolje kaže nasloniti industrijo aluminija v Jugoslaviji na močna ležišča mlajšega premoga-lignita v Sloveniji in Srbiji, in sicer v Sloveniji na bazi premogovnih ležišč v Jelenju, v Srbiji pa na bazi tamošnjih velikih ležišč lignitnega premoga. Tudi okupator je imel v mislih slične načrte. Zato je pričel postavljati na Ptujskem polju veliko »ovarno aluminija, in sicer v Stroi-šču pri Ptuju. Načrti, po katerih je pričel graditi to tovarno, kažejo, da ,e bila zamišljena kot ena največjih .ovarn te vrste v Evropi, preračunana na zmogljivost 30.000 ton aluminija na leto (v primeri s tovarno v Lozovcu pri Šibeniku bi bila zmogljivost tovarne v Stmišču 15-krat večja). Položaj tovarne v Str-.lišču ima brez dvorna svoje prednosti. v neposredni bližini (v Velenju) so‘ na razpolago velike količine premoga, saj se ležišča lignita v velenjskem bazenu cenijo na 1 milijardo ton. Ta premog omogoča tudi pridobivanje cenene električne energije. Ko pa bodo dograjene električne centrale na Dravi pri Dravogradu in na Mariborskem otoku in nadaljnji dve centrali med Dravogradom in Falo, bo električne energije več kot dovolj. Tudi glede surovinskih virov je lega tovarn v Strnišču ugodna. V Strnišču je predvideno predelovanje boksita v glinico kakor tudi pridobivanja samega aluminija po elektrolitični poti. Dela pri gradnji te tovarne se sedaj nadaljujejo. Seveda bodo po-.trebni še veliki stroški, preden bomo to tvornico dogradili. Pomen aluminija za gospodarski procvit iaše države je na dlani. Predvsem pa je važno, da v bodoče ne bomo izvažali boksitne rude, ki nam daje malenkostni izkupiček, temveč bomo raje izvažali aluminij, za katerega bomo v inozemstvu dobili dvajsetkrat višjo ceno kakor za boksit. Morda bo v prihodnjih letih spričo ogromnega povečanja zmogljivosti aluminijeve industrije na svetu ponudba aluminija na svetovnem trgu znatna, vendar se moramo zavedati, da aluminij vedno bolj izpodriva druge kovine, zlasti baker, cink in kositer, četudi je danes aluminij še nekoliko dražji kakor baker, ima vendar glede na mnogo manjšo težo velike prednosti. Vrhu tega je treba pomisliti, da se za isti predmet iz aluminija porabi po teži mnogo manj kovine, kakor če je predmet iz bakxa ali medenine. V bodočem načrtnem gospodarstvu Jugoslavije bo industrija aluminija zavzemala zelo važno mesto. Zato moramo čim prej dograditi veliko tvornico v Strnišču pri Ptuju. Tehnične izkušnje, ki si jih bomo pri tem pridobili, pa bodo služile za nadaljnjo izgraditev industrije aluminija v Jugoslaviji. Tekmovalni uspehi sevemohrvatskih premogovnikov Med premogovniki na Hrvatskem se je že v začetku lanskega novembra pričelo prvo tekmovanje na poziv sevemohrvatskega rudnika Konjščine. To tekmovanje je trajalo do konca januarja t- 1. Navzlic veliki delovni vnemi pa rudarjem premogovnika Konjščine ni uspelo priboriti si prehodno zastavo za najboljši rudnik Hrvatske. Zastavo je komisija prisodila znanemu dalmatinskemu premogovniku v Siveriču pri Drnišu, kjer je rudarjem v času od 1. novembra do konca januarja uspelo dvigniti proizvodnjo za 55 %, delovni učinek pa celo za 76 %. Drugo mesto je bilo prisojeno rudniku Konjščini, kjer se je proizvodnja povečala za 20% tretje mesto pa rudniku Ladanje. Z uspehom tega tekmovanja pa se rudarji rudnika Konjščine in rudnika Ladanje niso zadovoljili in so pozvali ostale premogovnike’ Hrvatske na novo šestmesečno tekmovanje, ki se je pričelo 1. februarja. Poziv so sprejeli vsi rudarji vseh hrvatskih premogovnikov. Takoj so izvolili komisijo, ki vodi sedaj to tekmovanje. V severnem delu Hrvatske se je vključilo v prvomajsko tekmovanje 60 rudnikov. Rudarji so se zavezali, da bodo prekoračili proizvajalno nalogo za najmanj 5%, 'da bodo zboljšali delovno disciplino, povečali štednjo z materialom in skrbeli za čistost premoga. Dosedanji potek tekmovanja kaže, da ima največ izgledov, priboriti si prehodno zastavo, premogovnik Gornja Konjščina. Rudarjem v tem premogovniku je uspelo že v februarju povečati proizvodnjo nasproti januarju za 25 %, v prvih 10 dneh marca pa celo za 32 %. Tudi drugi premogovniki so pokazali lepe uspehe. V rudniku Maretič Novi se je dvignila proizvodnja za 31 %, v rudniku Mursko Središče za 20 % in v krapinskem rudniku za 17 %. V krapinskem sektorju je pričel obratovati rudnik Radoboj, ki je bil hudo porušen. Le manjše število rudnikov še ni pokazalo primernih uspehov. Med posameznimi skupinami se najbolj odlikuje skupina rudarja Stjepana Lugariča v rudniku Pri-sjeka (pri Novi Gradiški). Lugari-čevi skupini .je uspelo prekoračiti delovno normo za 43 %. V rudnikih so organizirali tudi popravilo jamskih vozičkov. Tako so v delavnici rudnika v Starem Golubovcu uspeli v 22 dneh popraviti 22 jamskih vozičkov. Dosedanji rezultati kažejo, da so doseženi najboljši uspehi tam, kjer so sindikalne organizacije tesno povezane z upravami rudnikov in s tekmovalnimi odbori. Kontrolne komisije pazijo tudi na to, da je premog čist in da ni pomešan z zemljo. V nekaterih rudnikih posvečajo temu vprašanju premalo pažnje, kakor na primer v krapinskem. Med naloge tekmovanja spada tudi štednja z jamskim lesom in drugim potrošnim materialom. Na tem področju pa sta pokazala največje uspehe rudnika Golubovac in Radoboj. Izplačilo pogrebnine po smrti državnih uslužbencev Finančni zakon za proračunsko leto 1946 vsebuje v členu 42 naslednje določbe: Po smrti aktivnega ali pa upokojenega uslužbenca, dninarja ali delavca se izplačajo kot pogreboma dvomesečni kosmati aktivni fdnbsno pokojninski prejemki ti'temu, k: je oskrbel pogreb. Med 'kosmate pokojninske prejemke za to plačilo na spada znesek, za katerega .je bila pokojnina zmanjšana po čl. 25 prav.loijca za izvajanje uiredbe o ugotovitvi pravice d° pokojnine (po tem členu se prkojnina zmanjša za znesek, kolikor presegata pokojnina in stalni mesečni dohodek 5000 din). Izplačilo se izvrši na osnovi potrdila p; istojnih državnih organov da je dotična o.eba plačala stroške pogreba. To izplačilo gre in se vknjiži v breme istega kredita, iz Katerega ,e umrli uslužbenec, upokojenec odnosno dninar ali delavec dobival prejemke. Enako se kot pogrebnina izplačajo dvomesečni kosmati aktivni prejemki uslužbencev in delavcev državnih brodarskih ustanov, ki po nesreči pr: službi na plovnh objektih atone j o, pa jih ni bilo mogoče najti n pokopati. Ta pogrebnina se izplača članom d nižine, ki jih je tak uslužbenec-ali delavec vzdrževal. Za male eletrične žarnice do 5 vatov se ne plača trošarina Po predpisih o državni trošarini se na električne žarnice do 15 vatov jakosti plačuje • državna trošarina 3 din od vsake žarnice. V zvezi s tem določilom je zvezno ministrstvo Tla. finance pojasnilo, da se za male žarnice do 5 vatov jakosti, ki se uporabljajo za žepne svetilke in za kolesa (bicikle), kakor tudi za ig-nalne žarnice za avtomobile in motocikle, ne plačuje državna trošarina, ker te žarnice ne služijo za stalno razsvetljavo. • — Iz ministrstva za finance. Pravilnik za izvajanje zakona o neposrednih davkih (Nadaljevanje*) Davčne olajšave Pri določitvi davčne osnove kmetom je treba upoštevati tudi davčne olajšave pp čl. 35 zakona, po katerem se davčnim zavezancem z davčno osnovo do 60.000 dinarjev letno zniža davčna osnova za vsakega mladoletnega otroka za 5 %, osebam nad 60 let starosti pa se zniža davčna osnova za 10 %. Pristojni krajevni odbori morajo sestaviti spisek vseh takih davčnih zavezancev, ki so v načelu obdavčeni boi kmetje. Spisek se sestavi po stanju z dne 31. decembra dotičnega davčnega leta. Če imajo kmetje dohodke (plače, honorarje, nagrade) kot člani ljudskih odborov, se ti dohodki ne štejejo z ostalimi dohodki od kmetijstva, temveč se ločeno obdavčijo, z davkom Po odbiirku. Ce pa imajo dohodke še iz drugih viabv (razen od kmetijstva in od hranilnih vlog), morajo vložiti davčne prijave za vse dohodke, tudi za dohodke, ki jih imajo kot člani ljudskih odborov. V tem primeru se obdavčijo kot zavezanci davka po prijavi (IV. skupina). Davek po odbitku od dohodkov, ki jih imajo bot člani ljudskih 'odborov, se v tem primeru obračuna. Zakup in uživanje kmetijskega posestva Zakupci in uživalci kmetijskih posestev veljajo za zavezance davka na dohodke od kmetijstva Prav tako se obdavčijo kot kmetje tisti, ki obdelujejo tuje kmetijsko posestvo in z lastnikom posestva delijo dosežene dohodke (pridelke) na polovico, tretjino ali v kakem drugem razmerju. V tem primeru se pri ugotavljanju davčne osnove upošteva tako pri lastniku, kakor pri obdelovalcu posestva dejstvo, da se pridelki z dotičnih katastrskih parcel delijo. Zakupci in uživalci kmetijskih posestev (razen vdov s pravico vdovskega užitka) morajo vložiti prijavo o obstoju zakupnega razmerja odnosno obstoju pravice uživanja. Prijave je vložiti pristojnemu davčnemu oddelku v 15 dneh od dne prevzema kmetijskega posestva v zakup odnosno v uživanje. V prijavi je navesti katastrsko enoto, pogoje in dobo zakupnega razmerja odnosno vrednost in dobo uživanja Kot vrednost uživanja je vzeti letno denarno vrednost, ki bi se mogla doseči, če bi oil° uživano kmetijsko posestvo dano v zakup. To prijavo pa ni zamenjati z davčno prijavo, kakor je predpisana za zavezance IV. Skupine, ker plača zakupec odnosno uživalec davek po oceni brez prijave kakor ostali kmetje. Ce zakupec ali uživalec kmetijskega posestva (razen vdov s pravico vdovskega užitka) v 15 dneh ne prijavi pristojnemu davčnemu oddelku, da je vzel posestvo v zakup ali v uživanje, se kaznuje po čl. 58 zakona z denarno kaznijo od 50 do 5000 din. Davčno prijavo kot zavezanci davka po prijavi (IV. skupina) pa morajo vložiti oni davčni zavezanci, ki se sicer bavijo s kmetijstvom, pa imajo še dohodke iz drugih virov (razen dohodkov od hranilnih vlog ali dohodkov kot člani ljudskih odborov) in se zaradi tega ne morejo šteti za kmete po tem zakonu. Kakor smo že poudarili, pa se dohodki postranskega pridobitnega dela malih kmetov, ki nima značaja stalne obrti (dninair-stvo, tovorništvo, sekanje lesa), ne smatrajo kot dohodki izven kmetijstva. Vdovam s pravico do vdovskega užitka ni treba vlagati prijave o prevzemu kmetijskega posestva v uživanje. Vdova plača akontacijo davka v višini zadolžitve za prejšnje leto, ki je bila določena na ime njenega moža, odnosno sorazmeren del davka, kadar ne.uživa celega posestva. Zakupci in uživalci kmetijskih posestev plačajo davek po oceni brez prijave, če se jim lahko prizna lastnost kmeta. V nasprotnem primeru pa morajo prijaviti vse svoje dohodke kpt zavezanci IV. skupine. Lastniki kmetijskih posestev, danih v zakup, pa morajo (če niso otro-ci kmetov izpod 18 let starosti ali pa kmetje, trajno nesposobni za pridobivanje v kmetijstvu) vložiti davčno prijavo glede dohodkov od zakupa in vseh ostalih dohodkov in plačajo davek po prijavi (IV. skupina). Davek hišnih pomočnic, postreščkov, krošnjarjev, uličnih prodajalcev in potujočih agentov Ta oblika dohodnine obsega razmeroma majhen krog davčnih zavezancev, ki se jim dohodki težko ugotovijo. Davek po določeni postavki plačajo hišne pomočnice (hišni pomočniki) in osebe, ki opravljajo določeno pridobitno delo samostojno (izven službenega odnosa) ali opravljajo usluge drugim za nagrado ob izključni ali pretežni uporabi lastne telesne ‘“'glej »Slovenski poročevalec« z dne 30. marca in 3. aprila t 1. sile, toda ne v stalni poslovalnici ali na stalni tržnici, temveč na javnih mestih ali s potovanjem od kraja do kraja ali od hiše do hiše brez uporabe tuje delovne sile, zaprežne ali motorne sile kakor: postreščki, žagarji, krošnjarji, ulični prodajalci, razna, šalci časopisov, snažilci obutve itd. Sem spadajo tudi mali zidarji, tesarji, drvarji, ki se bavijo s popravili in z gradnjo kmečkih poslopij po vaseh, če se s temi posli ne bavijo stalno na istem kraju, nadalje muzikantje, god- ci (ki hodijo od lokala do lokala, od hiše do hiše), perice, postrežnice in podobno. Vsi ti morajo pred začetkom dela plačati davek po določeni postavki, ki znaša 300 din na leto. V posebno skupino davka po določeni postavki spadajo še potujoči agentje in trgovski potniki, če nimajo stalnih poslovnih prostorov. Za te zavezance znaša davek 2400 din na leto. Kako se plača davek Gori navedeni zavezanci davka P° določeni postavki morajo plačati davek pred pričetkom dela, in sicer v celem letnem znesku, če se delo začne v prvi polovici leta, v polletnem znesku pa, če se delo prične v drugi polovici leta. Ta davek je plačati ne glede na to, ali se delo opravlja z do. voljenjem ali brez dovoljenja obla-stev. Oblastva, ki izdajajo dovoljenja za opravljanje takih del, ne vročijo dovoljenja prosilcu, dokler ne dokaže, da je plačal davek. Plačilo tega davka se dokaže s potrdilom, ki ga izda davčni oddelek po predpisanem obrazcu. Če trgovski agenti ali trgovski potniki pridejo iz inozemstva, morajo plačati ta davek na vhodni carinarnici. Isti davčni zavezanec je za isto davčno leto dolžan plačati davek po določeni postavki samo enkrat, to je samo v eni ljudski republiki, ne glede na to, ali opravlja svoje poslovanje v območju več ljudskih republik. Zavezanci davka po določeni postavki morajo po pravilu plačati davek pri okrajnem (četrtnem) ljudskem odboru kraja svojega stalnega bivališča. Davek pa se lahko plača tudi pri tistem okrajnem ljudskem odboru, v čigar območju je ustanova, ki izdaja dovoljenja (knjižice) za opravljanje dotiöne-ga dela, kakor tudi pri tistem okrajnem (četrtnem) ljudskem odboru, v čigar območju se opravlja dela ali se pri opravljanju dela zateče davčni zavezanec, ki ni poprej plačal davka. V tem primeru mora okrajni (četrtni) ljudski odbor poslati plačani davek onemu ljudskemu odboru kraja, kjer ima davčni zavezanec stalno bivališče, da bi ta odbor mogel odmeriti tudi davek na poslovni promet. Za pobiranje davka na poslovni promet pridejo v poštev samo zavezanci 2. in 3. točke čl. 19 zakona (postreščki, žagarji, krošnjarji, ul/ični prodajalci, raznašalci časopisov, snažilci obu- tve ter potujoči agenti m trgovski potniki), ki izvršujejo samostojno pridobitno delo, ne pa hišne pomočnice, ki Eo v službenem odnosu, do poslodavca. Okrajni (četrtni) ljudski odbor odmeri poleg davka po določeni postavki tudi davek na poslovni- promet onim zavezancem, katerih bivališče leži v območju tega okraja, ali pa na ozemlju druge ljudske republike. Krajevne doklade Zavezanci davka po določeni po. stavki iz 2. in 3. točke 19. člena zakona (postreščki, žagarji, krošnjar, ji itd. ter potujoči agenti in trgov, ski potniki) plačajo krajevni davek (doklado) po stopnji, ki velja za območje okrajnega ljudskega odbora, pri katerem se plača davek. Na davek, ki ga plačajo hišne pomočnice (hišni pomočniki), pa se ne pobira krajevna doklada. Davčni zavezanci davka po določeni postavki morajo plačati ta davek v vsakem primeru, ne glede na to, ali imajo še dohodke iz drugih virov ali ne. če imajo dohodke Iz drugih virov, morajo vložiti davčno prijavo samo za te druge do. hodke (razen dohodkov od hranilnih vlog). Plačani davek po določeni postavki je dokončen, ne glede na višino dohodkov od dotičnega dela, . za katero je davek plačan. Zato se dohodki od takega dela na ugotavljajo in ne seštevajo z ostalimi dohodki iz drugih virov. Rok za plačilo davka in kazni H.a_ pomočnice (pomočniki) morajo plačati davek, preden nastopijo službo, če pa so bili v službi že prejšnje leto in delo nadaljujejo, pa morajo davek poravnati do 1. januarja novega davčnega leta. če ne plačajo davka v določenem roku, se kaznujejo s kaznijo 150 din. Ta kazen ne izključuje izterjanja rednega davka in obresti. Tudi poslodavec, ki sprejme hišno pomočnico, ki ni plačala davka, se prav tako kaznuje s kaznijo 150 din. Kazen odmeri finančni organ pristojnega okrajnega ljudskega odbora. Ostali zavezanci davka po dolo-čeni postavki (postreščki, žagarji, krošnjarji, ulični prodajalci itd. ter potujoči agenti in trgovski potniki) pa se kaznujejo, če se o pravem času ne prijavijo, da bi plačali davek, po čl. 58. zakona z denarno kaznijo do 5000 din. (Nadaljevanje sledi) Prvi piščanci iz valilnice v Št Vidu V torek je bilo v valilnici v Št. Vidu posebno živahno. Prvi piščanci so prihajali na dan. Od prvega vlaganja v valilne aparate je minilo 21 dni in že v nedeljo zvečer se je začelo iz aparatov oglašati čivkanje. Ves ponedeljek so najpogumnejši kljuvali lupino in kmalu so se prvi otresli pretesnega oklepa. Včeraj pa so se kar v trumah pojavljali na mrežicah v valilnikih. Proti večeru so bili po večini izleženi vsi piščanci iz prve partije, zakaenelci pa s o moral prepustiti prostor v velikem iz. valilniku in se preseliti v manjše va. lilnike, kjer so nadalje drug za drugim premagali težave v boju za življenje. Vsi mokri so se izmotavali (z jajc in polegali poleg, dokler se niso posušili, da so bili sposobni za življenje izven valilnika. V večji izva-lilnik pa so vložili drugo partijo va-lilnih jajc, iz katerih se bodo izvalili piščanci čez tri dni. Prvo valjenje je dobro uspelo. Va-litniki, ki so povzročili znatne težave, preden je bilo popravljeno, kar je razdejal okupator, so dobro prestali preizkušnjo. Delo za obnovo perutnine bo uspelo. To pot so se izvalili piščanci iz valilnih jajc, ki so jih prinesli v valjenje perutninarji iz Ljubljane in okolice. Iz drugih krajev dobavljena jajca so bila vložena kasneje. Največ valilnih jajc dobiva valilnica iz štajerske. Najbolj marljiva pa je živinorejska zadruga v Špitaliču, ■ ki ima zelo vnete odbornike. Zbrala je znatno število vestnih rejcev štajerske kokoši. Jajca štajerskih kokoši so začele dobavljati tudi druge živinorejske zadruge, predvsem pa zadruga v Mozirju. V gornji Savinjski dolini je dosti štajerskih kokoš. in tudi kokošje kuge v teh krajih ne poznajo. Zanimanje za piščance je izredno veliko. Naročila, ki prihajajo, gredo v stotine. Zagrebški rejci so doslej naročili 1000 enodnevnih piščancev. Rejci se zanimajo za Štajerko kot tipično kmečko kokoš, ki se v popolni prostosti odlično izkaže, dalje za leghom in rodajlendke. Za te kokoši je zanimanja manj. S kakšno vnemo se ljubljanski perutninarji pečajo s kokošjo rejo, kažejo primeri, da posamezni perutninarji prinašajo v'valjenje po 50, 60 in tudi 100 jajc. So Pa tudi ljubitelji, ki prinašajo po štiri jajčka, da si bodo vzgojili za dom kako kokoško. Valilni mojster je imel včeraj s svojimi sodelavkami v valilnici polne roke dela, saj je bilo treba vso noč paziti na naraščaj, ki je prihajal iz valilnikov. ‘ — Žveplo za naše vinograde. V ši- beniško luko je prispel Unrin parnik »Sape«, ki je pripeljal 1107 ten drobno zmletega žvepla za potrebe našega vinogradništva. Poleg žvepla je ta ladja pripeljala tudi 2154 ton živinske teme in manjše množine konzerviranega mesa in mleka. V pristanišče Kaštel pa je prispel parnik »Josef Smeling« ki je pripeljal 8796 ton pšenice. = Vinarska razstava v Mariboru. V začetku maja bo v Mariboru velika vinska razstava, na kateri bodo razstavljeni vzorci vina prvenstveno iz mariborskega okrožja, pa tudi iz ostale Slovenije. K sodelovanju so bila vabljena vsa državna vinograrina posestva, vinarske zadruge, državno podjetje »Vino«, okrajni kmetijski referenti in zasebni vinogradniki, da se nemudoma lotijo organizacije te prve velike vinske razstave po osvoboditvi. Novčanice po 106.000 lejev. Dne 27. marca so prišle v Romuniji v promet nove novčanice po 100.000 lejev. Guverner rumumske Narodne banke je opozciil, da se te novčanice izdajajo zgolj zaradi tega, da se olajša denarni promet navzlic temu so skušali trgovci zanetiti paniko, da bi jo izkoristili za povišanje cen. Življenje in delo v 'Sovjetski zvezi Povečanje električne energije za 70 % Znanstveniki na Na a novi petletnega načrta se bo povečala v Sovjetski zvez: električna energija za 70% v primeri v predvojno količino. Zmogljivost električnih central se bo nekolikokrat povečala v glavnih industrijskih oblasteh. V Moravi bodo zgradili velike električne centrale. Na ta način bo zmogljivost moskovrtrih električnih central podvojena v primeri s seda-nj’m stanjem. Električno centralo v Stalingradu bodo popravili in povečali. V njej bodo montirali dva nova turbo-gene-ratorja, od katerih bo imel vsak zmogljivost 100.000 kw. Delala bosta na paro in z velikim pritJkcm. Druga zelo pomembna naloga bo obnova in ojačenje električnih central v Doneškem bazenu in v oblasti Dniepra. V teku 1946. leta, prvem letu petletke, bodo d ograd, li električno centralo v Zujevki. Tu bodo postavili eno turbino s 100.000 kw, ki jo je izdelala tovarna v Harkovu. Hidroelektrična centrala Lenin na Dnjepru bo obnovljena s predvojno zmogljivostjo. V teku te petletke se bo podvojila zmogljivost električnih central v Leningradu. V prihodnjem letu bodo obnovili električne centrale pri Rau-hijali in na Dolnjem Zviru. Na tej reki gradijo novo veliko hidroelek-trično centralo. Na Volgi bodo zgradili električno centralo v Astrahanu in Cizranu. Del električne centrale v Astrahanu bo pričel obratovati že letos. V Gruziji gradijo novo. električno centralo v Hramu. Ta centrala bo zadovoljila vse potrebe Gruzije glede električne energije. Tudi v Uzbekistanu, Kazak-stanu in drugih repuolikah gradijo h razširjajo električne centrale. Skupno bodo zgradili 220 električnih central Pomoč Kirgizije Dublinskemu vseučilišču Kirgiška podružnica Akademije znanosti ZSSR »Frunze« je prejela pismo poljskega veleposlanika v ZSSR in rektorja vseučilišča v Lublinu Rabeja, v katerem proti ta kir- giške znanstvenike, da bi pomagali pri obnovi lublinskega vseučilišča, ki so ga uničili fašisti. Prezidij kirgiške podružnice Akademije znanosti ZSSR je ob tej priliki sklenil, da bo vzdrževal redne zveze s poljskimi znanstveniki. Vseučilišču v Lublinu so poslali zbirko znanstvenih publikacij kirgiške podružnice, poslali pa bodo tudi herbarij kirgiškega rastlinstva z vzorci več sto vrst insektov, ki so karakteristični za Centralno Azijo. Poizkusi s presaditvijo srca Sovjetski znanstveniki že več let delajo pozikuse e presaditvijo srca. Ta problem študirajo profesorji Nikolaj Sinidn, Sergej Bruhanjenko, Boris Ognjev in drugi. Nikolaj Sinddn, profesor medicinskega instituta »Gorki«, je izvršil zelo uspešne eksperimente s presaditvijo srca Te dni je odobrilo ministrstvo za narodno zdravje in Akademija za medicinske znanosti fonde za razširjenje laboratorijev prof. Sinicina. Profesor je že pričel z operacijami mačk, zajcev in p»ov. Psi in mačke živijo 5 do 7 dni po presaditvi srca. astronomskem kongresu Sovjetska delegacija, ki je sodelovala na mednarodnem astronomskem kongresu v Kopenhagtnu, 6e je vrnila v Morkvo. Pri razgovoru z dopisnikom Tassa je udeleženec kongresa, predsednik astronomskega sveta Akademije znanosti ZSSR Mihajlov izjavil: Na mednarodnem arircniomskem kongresu so govorili znanstveniki Združenih držav Amerike, Francije, Holandije in Švedske o materiji, ki je v prostoru med zvezdami. Nato so pričele z defcm komisije im razpravljale o vprašanju sodelovanja oovjet-skih astronomskih ustanov pri delu mednarodne zveze astronomov za proučevanje premičndc in malih planetov. Na koncu So sklenili, da poverijo razlikovanje teh problemov državnemu astronomskemu institutu »Starnberg« in institutu teoretične astronomije Akademije znanosti ZSSR. Izvršni čdbor mednarodne astronomske zveze je dvakrat za/edal. Izpopolnil je komisijo za proučevanje posameznih astronomskih problemov. v to komisijo je vstopilo 35 sovjettkih znanstvenikov, med kate- rimi tudi akademika Šajn in Fesen-kov in člani dopisniki Akademije. znanosti Mihajlov Ambaircumijan, A. J. Orlov, Blažko in Kazalna. Jaz sem stopil v Izvršni odbor (tot podpredsednik zveze. Akademik Fesenkiov je v.topil v komisijo za jonisfero kot eden izmed štirih svetovnih astronomov. Vse to nedvomno dokazuje, da so dosegli sovjetski astronomi velike urpehe. Poučiti kmetijski filmi V donskih pokrajinah uspešno predvajajo filme s področja agronomije in tehnike. Preko 800 kolhozndkov je gledalo že prvega dne z velikim zanimanjem znanstveni film »O izkoriščanju poljedelskih strojev«. Nadalje so videli kolhoznjki tudi filma »O pravilnem ravnanju s traktorji« in »Kemija in žetev« ter mnoge druge. Naloge sindikatov v atovi petletki Prezidij vsezveznega centralnega sovjeta sindikatov je sklenil, da bo 15. aprila plenarni sestanek. Na dnevnem redu bo naslednje: Naloge sindikalnih organizacij pri izvršitvi petletnega načrta za oonovo in razvoj gospodarstva ZSSR v času od 1946 do 1950. Referat bo imel Kuznecov. Življenje v moskovskem konservatoriju v filmu Novi film »Mladi glasbeniki« prikazuje vsakdanje življenje v eni izmed najzanimivejših sovjetskih ustanov — glasbeni šoli moskovskega konservatorija, ki jo obiskuje 480 otrok. Režiser filma Vera Strojeva in filmski operater hodita od razreda do razreda in vodita gledalce, ki jim prikazujeta oddelke za violino, za violončelo, flavte in oddelek za skladatelje. V institutu so učenci raznih nar ■rodnosti. Gledalci lahko vidijio na platnu malega Burjata Tabrida Gar-mejeva, ki je bil pripeljan v Moskvo iz Ulanude, kraja, oddaljenega od Moskve 6000 km, 8 letnega češkega dečka čelista Jaroslava. Rubinsteina, sina glasbenika, ki se' je kot član češkoslovaškega korpusa boril proti hrtlerjevcem, in 6 letnega Dodika Demideva iz Leningrada, čigar mati je za časa obleganja umrla od lakote, medtem ko je oče p rdel na leningrajskem bojišču. V glasbeno šolo moskovskega konservatorija sprejemajo najbolj nadarjene otroke, od koder odhajajo kot dobri glasbeniki. Razen v glasbi poučujejo otroke tudi v predmetih, ki se predavajo po srednjih šolah. KULTURNI PREGLED Pismo iz Pariza: Narodni svet francoskih književnikov 2e nekaj časa je tega, kar sva s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem bot edina tujca prlostvovala občne-»Mu zboru francoskih književnikov. Tista nedelja, ko so se zbrali francoski književniki na razborit posvet, je eden najvažnejš-h datumov v sodobnem kulturnem življenju Francije. Zato 'ni napak, če vas vsaj pov.šno obvestimo o osnovnih tendencah kongresa in predvsem o njegovih sklepih. Morda more malokateri dogodek tako razjasniti današnje stanje franco ke književnosti, kot ga more zborovanje, o katerem kanimo pravkar pisati. Conseil National des Eerivains — CNE — je bil ustanovljen v začetku francoskega odpora zoper hltlerrzem. Za glasilo so si pisatelji ustanovili tednik po imenu Lettres Francaises. Tednik je seve izhajal v globoki ilegali. CNE in Lettres Francaise- sta zbirala okoli sebe vse, kar je bilo v francoski literaturi naperjenega zoper hitlerizem. Tako so se znašli v okrilju društva in na straneh tednika piateljl iz katoliškega in komunističnega tabora, pisatelji najrazličnejših nazorov in najrazličnejših življenjskih metod. Častni p.edsednJk pa je bil FranSois Mauriac. Dve poglavitni deli je društvo opravilo: bilo je zgled borbenosti in predvsem enotnosti v Narodni Fronti (kateri je bilo priključeno). Drugič: sestavilo je »čmo listo« tistih francoskih peresarjev, ki so pisali ped taktirko Goebbelsa. — Ta črna lista je marsikakega francoskega pif ca primorala prati svojo dušo pred sodišči, celo vrsto njihovih del pa je prepovedala tiskati in prodajati. V povojnem življenju je bil CNE trn v peti reakcionarnim razbijačem francoske narodne enotnosti. Ko so razbili vse, kar je bilo enotnega med okupacijo, so se spravili še na CNE. Morda Mauriac pri tem početju ni bil čisto nedolžen, saj je v uvodnikih Fi-garoja najbolj gla.no razdiral zadnje ostanke francoske enotnosti. Postal je pravo pravcato trobilo reakcije. Zato je bila prava nuja Sklicati temeljit posvet. Louis Aragon je takoj spočetka z vi to ostrostjo protestiral zoper razdi-ralske nač-te in dosegel, da so še pred razpravljanjem sprejeli resolucijo, v kateri pisatelji in pesniki izjavljajo, da hočejo živeti še naprej v okrilju CNE in da hočejo ostati enotni. Nato je bil sprejet program, ki ga je začrtal z bleščečo jasnostjo in (eleganco že omenjeni pesnik. Ro tem programu bo postal CNE nekak posvetovalni organ vlade v vseh literarnih vprašanjih. V svojih rokah bo obdržal in še celo izpopolnil »čmo listo«. Zakaj? Nevarnosti za francoski narod še niso mimo. Fašizem še zdaleč ni dotolčen. Tudi med zavezniki je na žalost še veliko prikritih elementov, ki rovarijo zoper ponovno vstajenje resnično republikanske Francije. — »Črna lista« pa jemlje iz rok pe:e:a tistim, ki jih hočejo spreminjati v orožje zoper Francijo in napredno človeštvo. — CNE mora postati reprezentant francoske književnosti doma in na tujem. Francoski vladi mora posredovati tako podobo o francoski književnosti, kakršna dejaraiko je. Tako se ne bo moglo zgoditi, da bi vlada pošiljala v tuje dežele nedostojne predstavnike naj lepše franpeske umetnosti. — CNE mora vzdrževati najtesnejše zveze z ambasadami tujih dežel in preko njih posredovati veličino francoskega književnega duha tujini. — Preko njih se bo CNE povezal z organizacijami književnikov tujih dežel in z njimi vzdrževal stike. CNE bo skrbel za pisatelje, ki bodo prišli v Francijo, skratka, postati mora centralna kulturna agencija stikov v notranjosti dežele in stikov s tujino. — Tako bo postal tisto žarišče človečanske kulture, ki je že tolikokrat plemenito oplodilo največje duhove sveta. Hkrati pa bo tolkel po narodnem defetizmu, hudi bolezni francoske inteligence Krivda tega narodnega defetizma reakcionarne sorte je v tem, da ;e je tujina v marsikaterem oziru odvrnila od Francije. Ni malo sicer dobromislečih ljudi, bi so de-fetistom nasedli in podcenjujejo, da, celo zasmehujejo današnjo francosko književnost. Toda od leta 1939. naprej doživlja francoska književniast izrazit polet. Znamenje tega poleta mora biti tudi CNE. Predvsem pa .seve njen najodločnejši tolmač. — Zato bo napisal za tujino poseben manifest, v katerem bo razložil jasno in napredno stališče francoskega duha. Letošnjega iunija meseca bo tudi organiziral v Parizu mednarodni kongres pisateljev (v istem času, ko bo v Parizu mirovna konferenca). — Končno: CNE mora vselej dvigniti glas, kadar koli to zahteva interes Francije in interes človečanstva. Tako danes obsoja fašizem v Španiji, ki je zatrl vso prežlahtno špansko kulturo, obsoja fašizem v Grčiji, ki meče v ječe napredne pisatelje in duši razvoj sleherni demokraciji * ' S tem programom, ki je bil soglasno sprejet, je v društvu zaplalo novo žrvljenje. Reakcionarji, _ ki so verovali, da bo društvo razbito, so bili topot zadeti v živo. kajti CNE je glasno izpričal, da ne bo samo ohranil dediščine narodno osvobodilnega boja. temveč jo v duhu ‘enotnosti in službe naprednemu človeštvu razvijal naprej. To je razvidel tudi minister prosvete g- Naegelen, ki je na zborovanju pokazal kot največii uspeh CNE-ja ohranitev enotnosti. »V nas vseh živi nekakšna nostalgija Po preteklih letih.« tako je reke1, »ker smo izgubili največ jo dragoceno't: enotnost.« In nato je nadaljeval: »Vaša enotnost je * tem bblj dragocena, ker predstavlja- te največje bogastvo Francije. Danes nimamo ekonomskega bogastva. S financami je velik križ. Imamo pa književnost — in ta je nsše osnovno boga .tvo. CNE je poklican, da s tem bogastvom upravlj-a. Obljubljam da mu bo vlada pri tem pomagala.« Po ministrovem govoru je zborovanje načeto problem, ki je nastal okoli tednika Lettres Francaises. Tednik je bil glasilo CNE. Literarna srenja z Mauriacom in kritikom Andrejem Rousseaujem na čelu pa je začela očitati, da se preveč ukva.ja s »politiko«. Skratka: iz Lettres Francaises je ta literamo-politična stenja hotela napraviti larpurlatističn; magacin, ki bi na veselje reakcionarjev plaval kot izredno lep fantom nad oblaki im niti v sanjah ne oi vedel, kaj se dogaja na tej krvavi zemlji. Tako stališče je kritik Andre Rousseau na zborovanju očitno in odločno postavil. Odgovoril mu je Claude Morgan, direktor tednika. Dejal je: Za časa okupacije se je vsakemur zdelo naravno, da smo se v prvi vrsti borili zoper fašizem, in sicer tudi na političen. ne samo na »literaren« način. Razumljivo je, da se nihče ni dvignil zoper tako stališče lista, saj je bilo to stališče v: eh, ki so hoteli doživeti vstajenje Francije. Toda danes kljub vsem žrtvam — fašizma še ni konec in Francija še ni iz nevarnosti. Literatura pa ne more. in ne sme biti brezbrižna, če gre v teh časih za odločitev človeške usode. Zato Lettre; Francaises nadaljujejo z bojem, ki so ga začele za časa okupacije. Postale so tednik bočečega se antifašizma in tednik obnove. Stališče Claudea Morgana so književniki sprejeli. Tedaj je Andre Rousseau iz protesta zapustil dvorano. (Nikdar ne bom pozabil spektakla, ki ga je ta. sicer vse čaeti vredni kritik s lem povzročil.) FranSois Mauriac pa je bil iz društva izključen — in sicer z glasovanjem. Vodstvo društva sestavljajo sedaj tile francoski književniki: predsednik je Jean Cassou. V predsedništvo -padajo: Charles Vildrac, Louis Martin Chauffier. Raymond Queneau, Stanislas Fumet Za 'glavnega sekretarja je bil izvoljen Louis Aragon. Odborniki pa so: Yvonne Desvignes, Lahy Hol oec, Edith Thomas, Elsa Triolet, J. R. Bloch, Paul Eluard, Guillevic, Henri Malherbe. Claude Morgan. Leon Moussinac, J. P. Sartre in Vec-cors. * Po občnem zboru je začel CNE s plodovitim delom na vseh koncih in krajih. Povsod se čuti njegov vpliv. Pisatelji in pesniki Francije pa so prav za pray pokazali pot za obnovo francoske veličine in slave. Ko se bo Francija z enotnostjo antifašističnih sil postavila v prve bojne vrste za napredek in svobodo človeštva, takrat bo spet našla svojo veličino, veličino »dežele, kjer vlada svoboda«. Jože Brejc. Po domovini Glas od Pivke 0 domači filmski proizvedisp Med izraznimi sredstvi naše narodne kulture se še ni mogel uveljaviti film. In vendar je film sredstvo, ki pomeni za 20. stoletje toliko kot morda tisk za 15. stoletje. V naši novi državi je po načelih demokracije omogočen vsem narodom ploden razvoj na vseh področjih pozitivnega ustvarjalnega dela. Filmsko podjetje FLRJ — direkcija za Slovenijo, ki upravlja zdaj že skoraj vse kinematografe v Sloveniji, ima poseben oddelek za produkcijo. Doslej so delavci tega odseka* katerega. tehnično vodstvo je v rokah udarnika tov. Rudija Omote, izdelali vsak mesec po nekaj sto metrov filmske reportaže iz našega političnega in gospodarskega življenja — za jugoslovanski žumaL Pred kratkim pa so se odprle možnosti, da snemamo svoj film. Filmsko podjetje je objavilo nagradni natečaj za .filmski scenarij. Seveda gre v začetku le za kulturne in dokumentarne — kratke filme in filmske črtice, ki naj vsebujejo prikaze iz naše slavne preteklosti ali pa naj obravnavajo podobe iz posameznih področij našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Natečaja se je udeležilo nekaj piscev. Jasno pa je, da je s tem vprašanje naše produkcije šele prav načeto Vsakdo ve, da je za film potrebno na eni strani mnogo gmotnih sredstev, na drugi strani pa strokovno sposobnega kadra. Skušnje naših strokovnjakov sicer niso še bogate. Toda že ti tedniki, ki so jih izdelali srečno, z mnogo vese. lega navdušenja pri delu — so nam lahko lepa obljuba za izdelek domačega kratkega filma. Dosedanji maloštevilni poskusi filmanja pri nas — pred vojno — imajo brez izjeme značaj amaterstva in diletantizma. V stari Jugoslaviji se je iz ljubezni do tega čudovitega izraznega sredstva ukvarjal s filmom posameznik in snemal po svojem okusu in misli, in — seveda — v okviru svojih šibkih gmotnih sredstev. Poleg posameznikov, ki so spoznali in vzljubili snemalno kamero, so «e ojunačila društva (Skalaši) in s skupno močio skušala ustvariti slovenski film. Toda pravi prodorni uspeh — je jasno izostal. Kot radio ne more biti stvar privatnika* niti društva — tako s filmom ne bo mogel uspeti posameznik. niti ožja družba. Film je po svojem bistvu sredstvo, ki mu mora široka skupnost posvetiti svoje sile in napore. Film je po svojem učim ku — last skupnosti — še bolj po more biti to po svojem nastanku. Prvi pogoj za film je stopnja urejenega gospodarstva, ki lahko nudi filmski proizvodnji čisto materialne možnosti. Danes že moremo govoriti o izvestni stopnji urejenega gospodarstva, kajti formo bodočnosti smo si že usvojili in ji gremo z naglimi koraki naproti. Državni sektor je najmočnejši sektor gospodarstva Delovno ljudstvo v znamenju tekmovanja vlaga vse svoje sile v delo za obnovo in napredek našega gospodarstva. Pionirji — strokovnjaki v domači filmski proizvodnji, so pokazali v svojem delu mnogo požrtvovalnosti* iznajdljivosti in poguma. Toda posta, vitev ateljejev, tehničnih naprav, izdelava kostumov, rekvizitov, kulis in še drugih pripomočkov, zahteva precejšnjih gmotnih sredstev. Prav zaradi tega terja domači film tako po gospodarski plati kakor po svoji vzgojni vlogi napore, sredstva* zanimanje in podporo najširših množic naroda in države. Treba je toren' izrabiti vse možnosti. da bodo gmotna sredstva na razpolago. Poleg podpore filmskega pod jetja samega in dTŽave, je uvedeno v vseh kinematografih plačevanje dinarja za domačo proizvodnjo, tem prispevkom na vsako vstopnico bo vsak kinoobiskovaliec položil maihen del za rast in razvoj naše proizvodnje. S tem pa vstopnina še vedno ne bo visoka, posebno če io primerjamo z vstopnino po drugih mestih v federalnih enotah naše dr- žave, kjer povsod presega višino naše vstopmme. Naše ljudstvo j.e pokazalo v na-rodno-osvobodilni borbi enako kot v delu za obnovo primer sijajne zmogljivosti in požrtvovalnosti. V istem smislu bo treba napeti vse sile, če bomo hoteli premagati težave* ki so zlasti pri pionirskem delu pri filmu precejšnje Dvig naše domače filmske proizvodnje pomeni preizkušnjo naše politične zrelosti in organizacijske zmogljivosti. Predvsem pa pomeni preizkušnjo sile našte kulture, katere izraz bo — prvi slovenski film. K—č Simfonični koncert beograjske filharmonije Beograjska filharmonija je priredila v dvorani Kolarčeve univerze svoj 9. simfonični koncert. Kot prvo točko programa so izvajali klasično simfonijo 25. opus, ki jo je uglasbil sovjetski skladatelj Sergej Prokofjev. Nato je beograjska filharmonija izvajala prvič pred beograjsko publiko veliki »Koncert za violino in orkester« sovjetskega skladatelja Adama Iljiča Hačatilr-jana. Nato je orkester izvajal narodno armensko melodijo. Kot solist je nastopil violinist Stjepen Sulek, skladatelj in docent na visoki šoli državnega konzervatorija v Zagrebu. Končno je beograjska filharmonija izvajala znani »Koncert za violino, čelo in orkester — Mol-opus 104«, ki ga je uglasbil Anton Dvorak. Poslušalci so navdušeno pozdravili našega mladega nadarjenega čelista Mirka Domerja, ki je nastopal kot solist. Za časa vojne se je udeležil narodno osvobodilnega gibanja in postal član »Gledališča narodne osvoboditve Dalmacije«. Ta lepo uspeli koncert beograjske filharmonije je dirigiral šef za glasbo na beograjski radijski oddajni postaji dirigent Mihajlo Vukdra-govič. (Tanjug.) Kcmcert jugosio- DoLge mesece smo pričakovali mednarodno komisijo in. zdaj je vendarle prišla. Bogve kolikokrat (mo že okrasili, popravili slavoloke, počistili vas in pripravili cesto, da bi čim svečaneje sprejeli komisijo. Dokazati jim hočemo, da ni* mio zaman trpeli preganjanja italijanslrih fašistov, nemških barbarov in njihovih pomagačev, domačih iSdaja!<#v. Pokazali bomo na naše porušene domove, na mesta, kjer so padale, naše žrtve za svobodo. Tudi bunkerje jim bomo pokazali, kamor smo se v času okupacije skrivali pod zemljo. V naši vasi je leta 1944. padlo sedem zavezniških padalcev, ker so se njihova letala pokvarila. Vse prebivalstvo naše vasi, posebno m1 iina smo jim takoj pritekli na pomoč. Prinesli smo slivovke, vina, kruha, kar smo imeli pri rekah v okrepčilo za-vezn iškim vojakom, potem smo jih pa odpeljali do prve partizanske edi-nice. Začudeno so nas gledali rešemci, •s solznimi očmi so se zahvaljevali. Cez io minut so že pridrveli losači, to so bili četniki kralja Petra. Komaj •so priddhali v vas, vsi prepoteni in razjarjeni in nas jeli strahovati, kje so padalci. »Mar mislite, da bodo padalci prišli v Juršče?« smo jim odgovarjali, in tako so se brez irpeha spet vrnili v postojanko. Mi pa smo bili srečni, da smo rešili sedem zavezniških padalcev, ki so e e potem že po štirinajstih dneh vrnili na svoja mesta. Vse bomo povedali mednarodni komisiji. Petindvajset let smo trpeli ■suženjstvo. Pretekla vojna nam ;e zapustila požgane domove, mnogo smo žrtvovali in trpeli za zemljo, na kateri živimo in za svojo svobodo. Naše trpljenje ne sme biti zaman, nešteti grobovi nam tako govorijo. Zato tudi hočemo in odločno zahtevamo, da se Primorska s Tr tom priključi k Titovi Jugoslav ji. R. žužek društva v Budimpešti Dopisnik Tanjuga poroča: Jugo- slovansko-madžarsko društvo je v sodelovanju z budimpeštansko občino priredilo v dvorani Glasbene-akademije koncert, na katerem eo izvajali dela madžarskih in jugoslovanskih skladateljev. Pred pričetkom koncerta sta imela govor budimpeštanski župan Joszef Kövago in narodni poslanec György Marosan, ki sta govorila o delovanju in vlogi jugoslovansko-madžarekega društva. Nato so bile izvedene skladbe sodobne madžarske glasbe, skladateljev Bartoka in Kodalyja, kakor tudi deli jugoslovanskih skladateljev, in sicer Slavenskega »Balkanofoni-ja« in Hrastićeva »Ohridska legenda«. Koncertu so prisostvovali predsednik republike Tildy, predsednik vlade Ferencz Nagy s člani vlade, predsednik madžarsko-jugoslovanskega društva Gyula Mor, rektor univerze,- pomočnik šefa jugoslovanske delegacije pri zavezniški kontrolni komisiji za Madžarsko podpolkovnik Jovo Lončar s člani delegacije, kakor tudi številni politični in javni delavci madžarskega življenja. Celokupen program koncerta je prenašal madžarski radio. Zapiski Slovaki bodo snemali slovaške filme v Pragi. Osnovna zahteva nove češkoslovaške republike je dobro razmerje med Čehi in Slovaki. Sodelovanje obeh bratskih narodov se v vsaki smeri razvija- idealno. Sedaj je prišlo tudi na sodelovanje čeških in slovaških filmskih umetnikov. Yečja skupina mladih slovaških filmskih delavcev bo snemala skupno s češkimi filmskimi strokovnjaki slovaške filme, istočasno se bodo Slovaki v različnih kurzih priučili BILI SMO V PODLIPOGLAVU Že ob pol šestih zjutraj smo se zbrali mladinci pred papirnico v Vevčah, počakali še nekaj zamudnikov, potlej te pa urno s kamioni odpeljali v Podlipoglav. Pridružili so se nam mladinci iz Podlipoglava in Sa-dinje vasi. V Podlipoglavu smo se lotili dela po skupinah. Tako je šlo hitreje od rolk. Veliko hišo smo očistili ruševin, na pol podrte hiše -mo na željo lastnikov podrli do kraja, razvažali materijal, zasipali dvorišča, čistii opeko in sejali pesek. Dela na pretek. Med delom se nam je pridružila stara mamica, ki je pridno nosila kamenje za ograjo in začela pripovedo-. vati; Prav danes je obletnica — bilo je 24. marca 1942, ko so pridrveli v vas kamioni z itahjanskimi vojaki. Padlo je povelje, naj se izpraznijo hiše. Strah nam je stiskal srce, v grozi smo trepetali in. nosili na bližnji travnik vse, kar smo mogli... toda povelju je sledilo povelje m vse,, kar so mogli, so nam sproti pobrali, naše domove »o pa že požirali ognjeni zublji . Mnogo je kupov razvalin, trdo smo morah delati, da je bilo kaj uspeha. Starejši so nas mlade pohvalili, češ, da nam gre delo izpod rok kakor njim, ki so tega že vajeni. Razvedrile so nas take besede in dejali smo, da nam je najbolj pri. srcu obrPva domovine, da bo v njej čim preje zavladalo blagostanje. Zaveden državljan ne drži križem rok in ne čaka na milost od drugod, ampak zgrabi za kladivo, kramp, lopato in srp, da ä ustvari lepšo bodočnost in si iz znoja in prestanega trpljenja zgradi nov dom. Tako je potekel zopet delovni dan, mi pa smo v svojih srcih sklenili, da se bomo še žrtvovali delovnim dnem, dokler ne bo izginila zadnja ruševina z naših tal. Mimica — mladinka. COL NA VIPAVSKEM Mnogo čitamo v časopisih, kako delajo po drugih krajih. Zato tudi mi nočemo zaostajati. Čeprav je naša vas zelo porušena, in stkioro nimamo prostora, kjer tri. prirejali prireditve, smo si zbili preprost oder v tovarni za parkete in 25. marca smo imeli dobro uspelo prireditev. Vaščani so do zadnjega kotička zasedli prireditveni prostor. Nastopili smo v dveh enodejankah in sicer Klopčičevi »Materi« in Glebovem »Zadnjem srečanju«. Na sporedu je bilo več deklamacij, med posameznimi točkami je pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi, ki jih naše ljudstvo zelo čisla. V pričakovanju mednarodne komisije smo vas lično okrasili. Imamo večerno šolo. kjer izpopolnjujemo naše znanje. S porušene stavbe, ki je namenjena za mladinski dom, pospravljamo ruševine, posebno pionirji so prav pridni pri tem delu. R. M. DOLŽNOSTNI ODKUP V HORN J E RADGONSKEM OKRAJU V našem kraju smo pričeli z dolž-nostnim odkupom pridelkov šele 6. februarja. Na sedežih krajevnih ljudskih odborov in po posameznih vaseh smo priredili neštete vaške sestanke, na katerih so vaščani spoznali pomen dolžmotstnega odkupa ter se porazgovorili o količinah in načinu oddaje pridelkov. Pri določanju količine srno upoštevali površino im kakovost orne zemlje. Vaščani so večinoma povsod takoj spoznali pravilni namen dolžnostnega odkupa in so sami poudarjali, - da je treba to nalogo lOOodstotno izpolniti. To so tudi takoj storili kraji Zg. Ščavnica, Ščavnica, Gornja Radgona, Police, Lctna-noši, Očeslavci, Stavešinci, Apače in Sv. Benedikt. Ponekod pa so posamezni kraji pokazali precej mlačnosti. Povsod tam smo 17. marca skli- cali zboce volivcev, na katerih so aktivisti znova razložili, kolike važnosti je ta odkup pridelfcv zlasti tik pred spomladansko setvijo, ko je treba posejati vsako ped zemlje tudi v onih krajih, ki nimajo semen. »Če ne bomo sejali, ne bomo želi, če ne bomo sadili, ne bomo kopali!« — tako so ljudje govorili in izjavljali, da bodo zamujeno popravili. Zbiralnice in zadruge so zdaj čez mero zaposlene z delom, kajti vaščani vozijo z vseh strani pridelke. Do 23. maroa smo zbrali 447.997 kg krompirja ali 88 % določene koiične, fižola 76.510 kg ati 76 % določene koiične, 98.273 kg pšenice ali 39 %> in 191.444 kg ostalega krušnega žita ali 39 %. V našem okraju imamo težave z nekaterimi ljudmi, ki so povečini prikrili in zamolčali svoje pridelke. V nekaterih.primerih so vaščani sami nastopili p:oti takim skrivačem in jih razkrinkali. Poskrbel pa bomo, da bo nag okraj izpolnil v celoti svojo dolžnost. Med našimi organizacijami se je najbolj izkazala AFŽ. V vasi Šratov-cih so male kmetice in bajtarice izjavile, da bodo dale vsaka še po 50 kg krompirja, čeprav so že prej 100% izpolnile dolžnostno oddajo. Prav isto so storile tudi vse žene z malih kmetij v Oče.-lavdh: »Nimamo dosti, ampak rade prispevamo, da bomo vsi boljše živeli ob novi letini . . . Sram pa naj bo Pne, ki imajo vsega preveč, a se ne zganejo!« az MARLJIVA MLADINA NA DALMATINSKIH OTOKIH Na dalmatinskih otokih tekmuje mladina v obnovitvenih delih in doseže vsak dan kak lep uspeh. Doslej je največ napravila mladina vasi Kali, kjer je 80 mladincev popravljalo ceste, pristanišče in Mladinski dom. Posebno lep uspeh so dosegli 2. marca, ko so v enem samem dnevu skopali 3000 oljk in 4000 trsov. Nadalje se je izkazala mladina v vasi Poljani, kjer je prav tako popravila ceste in pomagala pri setvi. Mladina v Sutomištici je v 8 dneh posadila krompir na posestvih padlih borcev, popravila Mladinski dom in uredila obalo. Mladina vasi Soline je tri dni kopala vinograde družinam, ki nimajo delovnih moči. Za starke je nasekala ' drva ter popravila cesto od morja do šole. Mladina na Velem Ratu je sekala drva za tamošnjo posadko, popravila cesto in kopala po vinogradih. Poleg tega so mladinci v dveh dneh zasadili 12.000 borov. Na otoku Ugljanu je skl nila mladina pripraviti 10 prireditev v prid svoje vasi. Zgraditi hočejo vaško čitalnico in Mladinski dom. ZAGREB BO IMEL* NAJVECJI AKADEMSKI DOM NA BALKANU Izvršni odbor Mestnega ljudskega odbora v Zagrebu je dal visoko-šolcem na razpolago prostore Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti na trgu »N« pri džamiji. V štirih poslopjih je nad 500 sob; v katerih bo prostora za 2000 viso košolcev in za vse njihove ustano ve. študentje bodo sami zbrali pol tretji milijon din za opremo. To bo največji Akademski dom na Bal kanu. filmske umetnosti, tako da bodo zmožni samostojno delati. Slovaške filme bodo snemali v znanih praških filmskih ateljejih na Barrando. vu. Prav tako bodo v Pragi snemali različne kratke kulturne filme, namenjene Slovakom. Prvi slovaški režiser,- ki pride v teh dneh v Prago, bo Palo Biel-ik, ki je igral glav-no vlogo v znanem slovaškem narodnem filmu »Jamošik«. REGULACIJA REKE CETINE Sinjsko polje je med največjimi in najboljšimi dalmatinskimi polji. Vendar je pogosto izpostavljeno po vodilji in je zamočvirjeno. Treba je zatorej regulirati reko Cetino. O delih- za melioracijo Sinjskega polja smo že poročali. Zdaj beleži »Slobodna Dalmacija«, da so odstranili iz struge reke Cetine že 25.000 ku-bikov peska in kamenja. Dela 'na desnem bregu so končana in se pričenja delo na levem bregu. Z regulacijo Cetine bo 4700 ha plodne zemlje rešene vsakoletnih povodnji. TRAKTORSKE BRIGADE V OKROŽJU KARLOVCA V karlovškem okrožju imajo štiri traktorske brigade z 19 traktorji, ki zdaj obdelujejo zemljo. Prva stalna traktorska brigada v Pisaro- vini ima sedem traktorjev in lastno popravljalnico kmetijskega orodja; s svojo izkušenostjo daje zgled mladim brigadam. V Topuskem je druga traktorska brigada, ki ima prav tako sedem traktorjev in je pridno na delu. Kmetje so izprva nezaupljivo gledali oranje s traktorji, zdaj pa prihajajo drug za drugim prosit zanje. Tretja brigada je v Vojniču. S tremi traktorji prehaja z njive na njivo. Te dni nastopa v karlovškem okrožju še četrta brigada. Za naraščaj je poskrbljeno. Pravkar so v posebnem tečaju izvežbali 16 novih traktoristov. NAŠI LJUDJE V FRANCIJI Dne 16. in 17. marca so se zbrali Parizu delegati Združenja Jugoslovanov v Franciji na svoj II. kongres. V imenu jugoslovanske vlade je delegate pozdravil naš pariški veleposlanik Marko Ristič. S kongresa so delegati poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, predsedniku francoske vlade in francoskemu zunanjemu ministru. Mednarodni komisiji v Trstu so poslali resolucijo, kateri obsojajo nasilja v coni A in terjajo od mednarodne komisije, da pri svojih odločitvah upošteva razpoloženje ljudstva v Trstu in Julijski Krajini, ki se želi rešiti tujih nasilnikov. . Osrednji upravni odbor Združenja Jugoslovanov v Franciji je 14. marca izročil našemu veleposlaniku v Parizu 681.598 frankov, ki so jih jugoslovanski državljani v Franciji zbrali, da bi se s tem denarjem v Jugoslaviji postavil plavž v pomoč naši industriji. Veleposlanik Marko Ristič je objavil v pariškem glasilu »Nova Jugoslavija« obširno in toplo zahvalo. Dne 14. marca je bila v pariškem hotelu »Lutetia« velika otroška svečanost. Prireditev je organiziralo pariško združenje jugoslovanskih žena. Otroci so prišli v spremstvu staršev in prostrana dvorana se je kmalu napolnila. Prireditve so se udeležili tudi vsi naši študentje in študentke. Po pozdravnih nagovorih so otroci izvajali svoj spored z mičnimi igricami, pesmimi, recitacijami in plesi. Sledila je pogostitev, pri kateri so zbrali 12.507 frankov v prid našim vojnim sirotam. Zbirke za naše vojne sirote ge nadaljujejo in »Nova Ju-oslavija« redno objavlja spiske darovalcev. Tako je list 21. marca navedel, da je bilo dotlej zbranih že 43.690 frankov za vojne sirote v Jugoslaviji. Tudi v drugih francoskih krajih, koder prebivajo naši rojaki, se vrstijo dobrodelne prireditve. Tako je pokrajinski odbor v Hayangeu (Moselle) organiziral' 24. marca veliko prireditev, ki je bila proslava našega narodnega praznika 27. marca. Na sporedu je bilo petje moškega zbora, več mladinskih igric ter enodejanka »Mati« in opereta »Kovačev študent«. O uspelih sestankih poročajo tudi iz Nice in iz krajev v Severni Franciji. JAVNA DELA V TUZLANSKEM OKROŽJU Kako napreduje obnova v Bosni in Hercegovini, kaže proračun tuzlen-skega okrožja, kjer je za javna dela namenjenih nad 47 milijonov dinarjev. Popravili bodo ceste in mostove, uredili potoke, zgradili in popravili ljudske šole ter poskrbeli za javno zdrastvo in socialno skrbstvo. Delovni načrt je prav obsežen. NOVA OBRTNA ŠOLA V KOLAŠENU črnogorsko ministrstvo industrije je sklenilo odpreti letošnjo jesen v Kolašinu novo obrtno šolo, v kateri bodo vzgajali mojstre za rezljanje hrastovega lesa. Kakor znano, je .mnogo pravoslavnih cerkva in raznih palač okrašenih z znamenitimi izdelki iz rezljanega hrasta. Ta tradicija, ki sega v zgodnji srednji vek, se bo tu nadaljevala. Poleg tega bo nova šola vzgajala mojstre za okras no kiparstvo, slikarstvo in uporabno umetnost. Šola bo imela internat in bodo siromašni nadarjeni dijaki deležni podpore. V šolo bodo sprejemali tudi dijake iz drugih ljudskih republik. AKADEMSKI DOM »IVO . LOLA RIBAR« V BEOGRADU IZROČEN SVOJEMU NAMENU Mladina beograjske univerze je dobila svoj ponosni dom, imenovan po Ivu - Loli Ribarju. Otvoritvena svečanost je bila v nedeljo dopoldne v prisotnosti predsednika Prezidija Narodne skupščine dr. Ivana Ribarja in prosvetnega ministra Srbije tov. Mitre Mitrovič - Djilasove, ki je v daljšem govoru orisala pomen novega doma. Poklonila se je spominu mnogih žrtev, ki jih je dala mladina beograjske univerze v narodno osvobodilni borbi z Ivom - Lolo Ribarjem na čelu. Izpregovoril je tudi predsednik dr. Ivan Ribar oče pokojnega narodnega heroja Iva - Lole Ribarja. Mladina je poslala pozdravno brzojavko maršalu Titu z obljubo, da bo napredovala pri svojem delu in da bo zvesta tradicijam svobodoljubja. Skromna svečanost je bila tudi v Domu študentk, ki je bil prav tako v nedeljo izročen svojemu namenu. Izpregovoril je rektor univerze dr. Jakovljevič. DVA DELAVCA IZUMITELJA V Zavidovičih v Bosni tekmujejo vsa gospodarska podjetja, med njimi v prvi vrsti velika žaga »šipa-da«. Tu se odlikujejo posamezni delavci, ki vnašajo nove načine dela in večajo proizvodnjo z lastnimi izumi. Tako sta Mirko Komljenovič, vodja mehanične delavnice, in delavec Rudo Tomež sestavila nove dele pri stroju in 'povečala proizvodnjo poL nojarmenika za 35%. Dnevne vesti P R E SKRBA Oskrbite se s kurivom do konca julija! Premog s« |e pocenil skoro za IS odstotkov RUSKI TEČAJ 51. lekcija Cafi I. lipu ycTpötfCTBe cä^a h yxpne 3a hhm TpeOyeTca Heiiäjio 3HäHHÖ, ijpyÄä H ÖnHTHOCTH. Ilpćav^e Bcerö paa cä^a HysKHo BiiöpaTb Hanööjiee y^ööHO MecTO. Hejib3H, iianpuMep, pa3B0Äim> ca# Ha ćaenb hh3Kom, HJIH Ha Ö'ieHb B03BbimeHH0M MĆCTe. Ha HH3K0M MĆCTe Ca#ÖBbI6 AepĆBbH H KyCTH CTpa^älOT OT H3JIHHIHett CbipOCTH, a Ha Ö'ieHb BHCOKOM MĆCTe BĆTpH Bp€#HT ^epĆBbHM BO BpĆMH HX RBeTeHHH. Htööbi ca# npHHoCHJi HaHßÖJibuiyK» nöjib3y, Heo6xo#iiMo 3a-ca^HTb erö njiOAÖBbiMH #epeBbHMH h KycTäMii xopöiunx copTÖB. H. CaßÖBbie #epeBbH h KyCTbi TpeöyiOT TaKÖro ate ciapä-TejibHoro yxö#a, KaK h oropo#Hhie öbohi;h. rjiäBHbie paßoTH b ca#y npoH3BÖAHTca BecHÖio. Kan TÖJibKO CTäeT CHer h npocöxHer 3eMjiH, npeae#e Bcerö AepeBbH h KycTH irpäTejibHo ocMäTpuBaioTCJi. npH štom oöMäabi-BaiOT HcnopneiiHbie MecTä. kodh y #epeBbeB ocööoio 3aMä3Koro, o6pe3äioT cyxi'ie hjih nojiÖMaHHbie bćtrh, nonpaBjmiOT no#nöpKH H H3r0p0Ab H npOH. ÜÖCJie 3T0T0 B3pbIXJIHK)T KpyrOM AepĆBbeB H KyCTOB 3ĆMJHD, HO TaK OCTOpÖ/KHO, HTÖßbl He noBpe#HTb MCJTKHX KopemKÖB-nÖHeK. JleTOM BpeAHT ca#äM .päaHbie HacenÖMbie. Bpe#Hbix Hace-KÖMbix b ca#äx öbiBaeT mhöto; o#hh h3 hhx nöpTHT KÖpy, #pynäe — jiHCTba, -a HHbie —• nöpTHT njioflbi, ACJiaa hx nepBHBbiMH. C npHßjiHHteHHeM 3Hmbi Heoöxo.TiiMo no3aoÖTHTbCH 0 sanpre nJIO#ÖBbIX AepĆBbeB OT M0pÖ30B. Vrt Pri ureditvi vrta in ravnanju z njim je potrebno nemalo znanja, napora in izkušenosti. Predvsem je za vrt važno, da se izbere najprimernejši prostor. Vrta, na primer, ne smemo urediti na zelo nizkem ali na zelo visokem prostoru. Na nizkem prostoru trpe sadno drevje in grmi od preobilice vlage, na zelo visokem prostoru pa škodujejo drevesom ob času njih cvetenja vetrovi. , Da bi dajal največjo korist, ga je potrebno zasaditi s sadnim drevjem in grmi dobrih vrst. Sadno drevje in grmi zahtevajo prav tako skrbno ravnanje, kakor tudi vrtna zelenjava. Poglavitna dela na vrtu se opravljajo spomladi Kakor hitro skopni sneg in se osuši zemlja, je predvsem treba drevje in grme skrbno pregledati. Pri tem se poškodovana mesta skorje namažejo na_ drevju s posebno mažo, suhe in polomljene vejice se obrežejo, popravljajo se opore in ograje in drugo. Zatem se okoli drevja in grmov zrahlja zemlja, toda tako previdno, da se ne poškodujejo tanke skorjice drevesnih popkov. Poleti škodujejo vetrovom razne žuželke. Škodljivih žuželk je na vrtovih mnogo: nekatere izmed njih kvarijo skorjo, nekatere listje, nekatere,pa kvarijo plodove in jih narede črvive. Ko se bliža zima, je potrebno poskrbeti za varstvo sadnega drevja pred mrazom. • SLOVNICA Devršni in nedovršni glagoli Dovršne glagole delamo iz nedovršnih: ? I. da dostavljamo predpono ali predlog (ftaxärb — orati, BC-naxäTb — zorali, a Bcnaxäji — a köhhhji nax&rb = sem končal z oranjem; a Ha-nncaJi — a kohhhji iracaTb — sem napisal; 2. s pripono -H- (a pemćui — sem odločal; dovršiti glagoli H penmji — 9em odločil); 3. s pripono -Hy- (a pf-sj-n — sem pihnil, zapihal), * KpHK-Hy-Ji — sem zavpil. Oblika sedanjega časa dovršnih glagolov v ruščini nima pomena sedanjega časa, ampak pomeni prihodnji čas: ceU 'tac H03BOHIÖ — takoj pozvonim (bom pozvonil), kakor n. pr. v slovenščini: jutri pridem k vam, jutri te obiščem. Pretekli čas nedovršnih glagolov ima pripone: -a- (pem--ä-jr, 6poc-a-ji, nycK-a-ji), -h- (roBop-H-Ji, ithji-h-ji — žagal), -e-(KpacH-e-Ji — rdel, xot-ć-ji— hotel), -o- (koji-6-ji — cepil, klal; mo,t-oji — mlel), -HB-, -HB- (paccKa3-HB-aji — pripovedoval, BcnäxHB-aji — oral), -ob-, -eB- (f>ece#-OB-žui — zabaval se, HOH-eB-a.11 — prenočeval). Prihodnji čas nedovršnih glagolov sestoji iz dveh besed: iz glagola 6fpj — bom in nedoločnika (a 6fpv paöÖTaTb — delal bom, a 6y#y roBopHTb — govoril bom), a 6fpy paccKÜabi-BaTB — pripovedoval bom). . Nekateri glagoli delajo dovršno in nedovršno obliko iz različnih osnov: 6paTb — jemati, B3jm> — vzeti, roBopHTb — govoriti, CKaaärb — povedati, KjiacTb — polagati, devati, nojrožKHTb — položiti, deti. Mnogo nedovršnih glagolov ima pripono -biB-, -HB-, a v deblu samoglasnik a, ustrezajoči dovršni glagoli pa imajo v deblu o. Primera cÖp&cbiBart —metati, cöpÖGHTb — vreči, cnpäniHBaTb —■ vpraševati, cnpocHTb —-vprašati. * riocnoBtiubi — Pregovori r#e naxapb njianeT, TaM amen cKaneT. — Rjia/pi HäBÖ3 rycio, b aMöäpe He öy^er h^cto. — naxärb, ööjibme xji66a ate- BaTb. Kjer orač joče, tam žanjica skače. —- Ce boš dobro gnojil (polagaj gnoj gosto), y kašči ne bo prazno. — Čim globlje or ješ (orati), tem več kruha uživaš (žvečiti). Poach roBopHT: »CeS mchh b 3ČJry. pa. b nöpy.« — Poacb ABe HeAČJiH 36JieHHTCH, ABe HeAČJiH KOJiocHTCH, A®e HeAČJiH OTABemer. Aße HeAČJiH HajiHBäeT, ppe aepejia noACbixaeT. Rž pravi: >Sej me v pepel a v. pravi čas.< — Rž dva tedna zeleni, dva tedna gre v klasje, dva tedna odcveta, se dva tedna debeli (napenja)-in se dva tedna suši. Koledar Četrtek, 4. aprila: Izidor. Spominski dnevi 4. aprila 1942. Prva konferenca med slovenskimi in hrvatskimi funkcionarji v Grbajelu pri Brodu na Kolpi. Dežurne lekarne Danes: Lekarna Piccoli, Dunajska cesta 6; lekarna Hočevar, Celovška cesta 62. NARODNO GLEDALttČK Drama četrtek, 4. aprila ob 20. uri: Simo. nov: In tako tudi bo. Premiera. Red Premierski. Petek, 5. aprila ob 20. url: NuSić: Pokojnik. Sindikalni abonma, red SC. Sobota, 6. aprila ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Sindikalni abonma, red SB. Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: Shakespeare: Zimska pravljica. Izven. Ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Izven. Konstantin Simonov: »In tako tudi bo«. Današnja premiera v Drami, delo sovjetskega avtorja, prikazuje povratek frontnega polkovnika, inženirja Saveljeva med domovinsko vojno v njegovo prejšnje stanovanje v Moskvi, kamor se je bila medtem vselila rodbina arhitekta Voronceva, ki je izgubila svoje stanovanje zaradi sovražnikovega bombardiranja. Polkovnik Saveljev je izgubil v vojni ženo in otroka ter ga je skoraj strah pred svojim prejšnjim domom. Toda v Voroncovih spozna dobre in prisrčne ljudi in v Olgi, arhitektovi hčerki, najde pot, ki mu kaže v pozitivno in srečno bodočnost. Delo režira prof. Osip Šest. Saveljeva igra Slavko Jan, Voroncova Fran Lipah, Olgo Ivanka Mežanova, teto Sašo Ruša Bojčeva, Marijo Sergejevno Marija Vera, Ano Grečevo, majorja Elvira Kraljeva, polkovnika Ivanova Lojze Potokar, Vasjo Karetnikova Branko Miklavc, Nadjo Mila Kačičeva, Vanjo Branko Starič. Predstava je za red Premierski. Opera Petek 5. aprila: (Generalka). Sobota, 6. aprila ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Sindikalni abonma, red S A. Nedelja, 7. aprila ob 19.30 uri: Mla-kar-Lhotka: Vrag ha vasi. Izven. Fran Lhotka: »Vrag na vasi«, ba^ let, za katerega sta napisala scenarij tn ga koreografirala naša odlična koreografa in plesna umetnika Pia in. Pino Mlakar, bo v Operi izvajan kot premiera v nedeljo 7. t. m. ob 19.30. Vsebina je povzeta po neki jugoslovanski pravljici. Krstna izvedba tega reprezentativnega baletnega dela je bila leta 1935 v Zürtchu. V Zagrebu je bil »Vrag na vasi« kot izvirno delo domačega skladatelja izvajan prvič leta 1937 in doživel 25 uprizoritev. Pri izvedbah v naši Operi bosta sodelovala kot gosta Mira Sanjina, primabalerina beograjske Opere, in Oskar Harmoš, koreograf in solople-salec zagrebške Opere. V ostalem sodelujejo poleg obeh naših umetnikov Pie in Pina Mlakarja še baletni solisti: Bravničar jeva, Japljeva, Rem. škarjeva, Eržen, Suhi, Pogačar in pa pomožni baletni zbor. Dirigent M. Polič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Sobota 6. aprila ob 20.15: »Gospa ministrica«. Nedelja 7. aprila ob 20.15: »Gospa ministrica«. FRANČIŠKANSKA DVORANA Nedelja, 7. aprila, ob 16. uri: Petelinova: žaromil, mladinska igra. 764-n Mariborsko gledališče Četrtek 4. aprila ob 19. uri: CollaltO: »Beneškj trojčki«. — Predstava za ZMS. Petek 5. aprila: Zaprto. (Generalka.) Sobota 6. aprila ob 15. uri; Sestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Premiera. Izven. Ob 20. uri: Čaikovskij: »Jevgenij Onjegin«. Predstava za Sindikate. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA Kodeljevo: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Ob 20. uri. Matica: Sovjetski film »Visoka nagrada«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Sloga: Sovjetska dokumentarna filma »Dunaj« in »V Po. meraniji«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Union: Ameriški film »Zakaj smo se srečali«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. CELJE Dom: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Metropol: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik. MARIBOR Esplanade: Sovjetski film »Dnevi in noči«, tednik. Grajski: Francoski film »Rudnik gori«, tednik. KRANJ: češki film »Po krivem obsojena«, tednik. PTUJ: češki film »Gabrijela«, tednik. « Razpis. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS razpisuje mesto šolskega sluge na državni gozdarski šoli v Ljubljani. Prošnje je poslati najkasneje do 14. aprila 1946 ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS odd. III. Prosilci naj vlože svojeročno pisane prošnje z opisom življenja in dokumenti po § 3 ur. zakona. Prednost imajo prosilci, ki imajo veselje do vrta, in so zmožni manjših hišnih popravil. Verifikacija izpričeval. Naslednji dijaki naj se zglasijo v ministrstvu za prosveto, odsek za srednje šolstvo, oziroma naj takoj pošljejo svoj naulov, da se jim vrnejo verificirana spričevala iz drugih federalnih enot. Uršič Angela Helena, Jerman Filipina, Gošnak Regina, Jereb Borut. (Iz pisarne ministrstva za prosveto.) »Naš dom«, gradbeno strokovna založba v Ljubljani, obvešča vse naročnike ob izidu prve knjige »Naše stavbno gradivo«, da bodo prejeli v tekočem mesecu tudi naslednje tri knjige: »Naš kamen« (kamen, beton, opeka)-, »Naš kmečki dom« I. del (Hiša na vasi) in »Naš kmečki dom« II. del (Poslopja za živino in pridelke). Nepredvidene ovire vsled višje sile so zakasnile tisk in dostavo naročenih knjig. Rokopisa za ostali dve knjigi: »Naš stavbni les« (za gradnjo in industrijo) in »Naš delavniški les« (za razne obrti) pa sta pripravljena za tisk. Obvestilo Interesentom za logarske tečaje. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo sporoča vsem interesentom za logarske tečaje, ki niso bili sprejeti v tečaj na gozdarskih šolah v Mariboru in Ljubljani, da bodo njihove prošnje rešene v zvezi s tečaji, ki bodo pričeli julija ali avgusta t. 1. Opozorilo. Od Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani smo prejeli: Do otroških doklad imajo zavarovanci socialnega zavarovanja pravico le za zakonske, nezakonske, pozakonjene in posvojene (adoptirane) otroke, ne Pa tudi za. druge, aikoravno jih je vzel zavarovanec v brezplačno preživljanje. Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu je po uvedeni enotni stopnji prispevkov za vse ustanove obveznega socialnega zavarovanja odredil, da naj se predpisujejo prispevki mesečno vedno za 26 dni, če je zavarovanje trajalo nepretrgoma ves mesec brez ozira, koliko dni ima dotični-mesec. Zato so se predpisali prispevki za 26 dni tudi za mesec februar. Ta razlika pa se do enega dneva v prilog podjetja izravna pri ostalih mesecih, ki imajo več kot 26 delovnih dni. — Tako zaračunavanje zavarovalnih prispevkov omogoča, da je za poedinega zavarovanca oo neizpremenjenem zaslužku me ečni prispevek vedno enak. Razprava proti vojnim dobičkarjem na Viču. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička četrti Vič sporoča, da bo v petek 5. aprila ob 17. v dvorani FD Edinost (bivši Sokolski dom) javna razprava o višini vojnega dobička, ki so ga dosegli med vojno Nagode Leopold in Ida, uradnik »Navoda«, Cesta v Mestni log št. 37, in Jamnik Franc, preglednik fin. kontrole v pok., Ceiia na Rožnik št. 9. Na razpravo ima vsakdo dostop. čebelarjem ljubljanske družine. V petek 5. aprila ob 6. uri zvečer bodo imeli sestanek oni čebelarji ljubljanske družine, ki se zanimajo za paši-šče akacije v Vojvodini. Sestanek bo v Knafljevi ulici 9. Pred tem, to je ob 5. uri, bo odborova seja v zadružnih prostorih. Predsednik. Terenski odbor Vrtača priredi danes, v četrtek, 4. t. m. ob 20 na tehnični srednji šoli v telovadnici, Aškerčeva cesta, množični sestanek kulturno prosvetnega značaja. — Predavanje, zborna recitacija in glasbene točke. 767-n Kuratorij četrti Rakovnik javlja: Prireditev v korist dnevnega zavetišča na Prulah bo drugo soboto, dne 13. aprila. 768-n Na državni gimnaziji v Kranju bo-do popravni, dopolnilni in posebni izpiti 15. in 16. aprila od 8 dalje. Pravilno opremljene prijave za izpite sprejema ravnateljstvo do 10. aprila. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani prosi vse' delegate, udeležence izredne skupščine dne 7. t. m., ki bodo prenočili v Ljubljani, da se pismeno javijo do sobote tajništvu Naproze — Ljubljana. Tyrseva c. 29. 772-n Koncert sovjetske komorne glasbe priredi Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR v ponedeljek 8. aprila oh pol 21 v veliki Filharmonični dvorani. — Dela skladateljev: Hreranikov, Mjaskovski, Prokofjev in Šostakovič bodo izvajali: altistka Elza Karlovac, Ljubljanski godalni kvartet (Pfeifer, Dermelj, Šušteršič, Šedlbauer) in pianist Pavel Sivic. — Vstopnice so od danes popoldne dalje v predprodaji v Knjigami Glasbene Matice. 771-n AFŽ Terena II-Nebotičnik priredi danes, 4. aprila 1946, v Frančiškanski dvorani kulturno prosvetni večer pod geslom »Za tebe. mamica«. Spored zelo pester. Čist dobiček je namenjen socialnemu fondu Terena II- — Vsi vljudno vabljeni. Piedprodaja vstopnic "v trgovini Agnola — Dunajska cesta • 10. 770-n Ob razdelitvi zemlje z agrarno reformo na Dobrovi pri Ljublj., Brezju tn Šujici so agrarni interesenti zbrali 910 din za Osvooodilno fronto. Zemljo je dobilo okrog 60 ineteresentov, ki so s pravično razdelitvijo vsi zadovoljni. Zahvala. Na mednarodni ženski dan je AF2 na Vrhniki pogostila y;e žene in matere padlih partizanskih borcev in umrlih internirancev. — Med najpotrebnejše so tudi razdelili prostovoljne prispevke od lepo uspele akademije. S tem je AFZ pokazala, da ceni one, ki so največ doprinesli k osvabojenju. Obdarovanke se po tej poti organizaciji AFŽ najlepše zahvaljujemo. 73-5-n Elektrotehniki. V petek 5. t. m. ob 20 bo 2. debatni večer strokovnega kluba elektrotehnikov. Predava tov. inž. Murašov Adim o snovi: Pogoji za sprejem na sovjetsko univerzo. — Vabljeni! 769-n Koncerti naših prvih, najodličnejših solistov spadajo med naše najbolj priljubljene in obiskane, koncertne prireditve. Več izvajalcev na enem večeru in raznolikost sporeda privabijo tak večer v koncertno dvorano mnogo glasbo ljubečega občinstva, ki te naslaja na skrbno sestavljenem in prvovrstno izvajanem sporedu. — Tak večer priredi naša Akademija za glasbo v veliki Filharmonični dvorani jutri, v petek ob 20. Nastopili bodo: Julij Betetto, Janko Ravnik, Jan S 1. aprilom se je premog pocenil. Največje znižanje cene je pri velenjskem premogu, in sicer za 109 din pri toni ali za skoraj 15% ter stane sedaj tona le še 629 din. V primeri z velenjskim premogom so drva pri toni znatno dražja in to ni malo, če vemo, da primemo osušen velenjski premog odlično gori ter daje mnogo več toplotnih kalorij kakor drva. Ako upoštevamo, da je treba drva še razžagati in tudi nacepiti, kar precej stane, je očividna prednost velenjskega premoga pred drvmi posebno še glede cene. Izkušnja kaže, da ugovor glede izgorevanja velenjskega premoga ne drži. Öe je dovolj osušen, je posebno primeren za štedilnike. Zato je tem večje važnosti, da si ga gospodinjstva nabavijo že sedaj, ker se bo do zime prav lepo osušil. Glede trboveljskega premoga pa je treba povedati, naj se nihče preveč ne zanaša nanj, ker bo šel skoraj ves za industrijo in železnice. Verjetno je, da ga bodo gospodinjstva prejemala v majhnih količinah na nakaznice kakor doslej, dočim je velenjski premog tako rekoč že v prosti prodaji. Vsaka družina si ga sme nabaviti do 2000 kg, bodisi hkratu ali pa v manjših obrokih najmanj po 500 kg. Potrebno pa je, da si gospodinjstva DELITEV ŽIVIL ZA MESEC APRIL Potrošnkl ‘okrožnega mesta Ljubljane prejmejo na osnovne živilske nakaznice izdane za mesec april od oddelka za trgovino in preskrbo MLO: v poslovalnicah Nabavne in prodajne zadruge ter pri trgovcih, katerim so oddali naročilnice po 2400 gr koruzne moke na osem odrezkov za kruh, 1000 gr ržene moke in 5600 gr enotne moke, skupaj 9000 gr na trse odrezke za kruh. Vsa ostala živila na osnovne in dodatne živlske nakaznice prejmejo potrošniki v količinah in na odrezke objavljenih v časopisih 31. marca t. 1. Koruzne izdelke, ki jih nameravate hraniti, dobro presušite, da bi se ne kvarili. Slane ribe so v prosti prodaji. Trgovci naj si jih nabavijo pri podružnici Navoda. Vse potrošnike opozarjamo na veliko hranilno vrednost in vitaminsko vsebino paradižnikovih in sadnih sokov, ki so prav v tej letni dobi, ko še nimamo sveže zelenjave“ iff sadja, otrokom in starčkom pravo zdravilo. Nabava teh sokov je pri 'sedanji nizki ceni vsakemu omogočena. Po tri doze paradižnikovega soka in tri doze sadnega soka prejmejo starčki od 60. do 65. leta na m'ečno karto »M 60 do 65« odrezek »652«, starčki nad 65 let na mlečno karto >M 'ST«, odrezek »762«. Za delitev sadnih sokov otrokom od 0—14 so bili določeni odrezki že z ohjavo ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 31. marca 1946. Lahk delavci bodo prejeli namesto masti, 200 gr soljene slanine na že objavljeni odrezek LD 201. TRGOVCI naj prevzamejo blago pri podružnici Navoda po sledečem vrstnem redu: dne 4. aprila, Nabavna in prodajna zadruga, Zveza menz in gostilničarska zadruga; dne 5. aprila od črke G (Goršič Danica) do K (KrispeT Coloniale); dne 6 .aprila vsi zunanji trgovci iz bivših občin Št. Vid, Ježica, Polje in Kozarje; - dne 8.- aprila od črke K (Krivic Ivan) do M (Motoh Bogomir); dne 9. aprila od črke M (Možina Alojzij) do S (Soklič Matko); dne 10. aprila od črke S (Stanovnik Jože) do Z (Zorman Janez) in dne 11. aprila od črke A (Adamič Marija) do G (Gorjanc Marija). VAŽEN SESTANEK V LJUBLJANI Važen sestanek vseh uličnih-kra-jevnih ljudskih odborov vseh deset mestnih četrti, KLO Kozarje — Podsmreka in Vrhovci ter vseh terenskih in četrtnih ljudskih odborov se bo vrši! danes v četrtek dne 4. t. m. točno ob pol 8. uri v telovadnici Tehnične srednje šole. vhod iz Aškerčeve ceste (glavni vhod). Sestanka se morajo obvezno udeležiti od vsakega uličncga-krajevnega ljudskega odbora vsaj ulični sekretar in poverjenik odnosno njiju namestnika. gospodarski referenti vseh terenov ter predsedniki, sekretarji in referenti za preskrbo vseh četrtnih ljudskih odborov. Razpravljalo se bo o zelo važnih spremembah poslovanja in sicer glede določitve in razdeljevanja osnovnih živilskih nakaznic, dodatnih živilskih nakaznic za otroke in mladino, za LD. TD, NM in invalide fašističnega terorja, nakaznic za mleko, nakaznic za kurivo in nakaznic za petrolej za razsvetljavo ter v zadevi preskrbe bolnikov v zasebni oskrbi, nosečih žen, oskrbovancih v raznih zavodih in družinskih članov oficirjev in vojaških uradnikov JA. Vsi udeleženci sestanka naj prinesejo s seboj papir (n svinčnike. Skoro vsi ulični odbori so v preteklem mesecu zaupane jim naloge dobro izvršili. V tekočem mesecu pa se bo izvršilo določeno delo po novih navodilih in sicer v tekmovanju med uličnimi-krajevnimi ljudskimi odbori Šlais. Anton Trost in člani Ljubljanskega kvarteta: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenda Šedlbauer. — Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. 766Ai nabag^p velenjski premog najkasneje do konca julija za prihodnjo zimo. To velja za mesta in industrijske kraje. Zvezno ministrstvo je namreč odločilo, da bo od 1. avgusta dalje .ves železniški vozni park na razpolago za prevoz hrane in poljskih pridelkov. V tej dobi torej ne bo na razpolago vagonov za prevoz premoga, kar velja prav tako za gospodinjstva kakor za obrate, urade, industrijo itd. Vsakdo naj računa s tem dejstvom in naj se ne zanaša na zadnje dni, ker se utegne primeriti,-da bo takrat naval zakasnelcev tolikšen, da bo marsikdo po lastni krivdi ostal brez kuriva za zimo. Opozarjamo torej vse interesente, da si pri svojih trgovcih, uredijo dobavo premoga čim prej. Obrati ln lokali imajo prav tako možnost nabave in narj stopijo v stik s svojimi dobavitelji Kar se tiče drv, ni bojazni, da -bi jih potrošniki ne prejeli dovolj za podkuriti. Odslej se prodajajo drva na mero in ne več na težo. Mokra drva so težja in manj zaležejo, a kupljena na težo so veljala prav toliko kakor enaka teža prvovrstnih drv. Uradi, obrati, gospodinjstva, lastniki lokalov in drugi, nabavite si takoj velenjski premog za svoje, potrebe! na poseben udarniški način v okviru prvomajskega tekmovanja. Uspeh tekmovanja bo objavljen. PRIJAVE ZA DODATNE ŽIVILSKE NAKAZNICE ZA DELAVCE zaposlene pri težkem delu TD za osebe, zaposlene pri lahkem delu LD, za vojne invalide, ki niso nikjer v službi, za pripadnike Narodne milice in paznike kazensko-poboljševa!-nega zavoda ter za invalide fašističnega terorja za mesec maj v mestu Ljubljani, se morajo predložiti najkasneje do 15. t. m. pri pristojnih ljudskih odborih in- sicer na enak način, kakor doslej. Kdor se do tega roka ne bo prijavil, ne bo dobil dodatnne živilske nakaznice. Upravičenci, ki iz utemeljenih razlogov (n. pr. nastop službe po 15. v mesecu itd) ne bodo mogli pravočasno predložiti predpisanih potrdil oz. prijav, naj se naknadno prijavijo za prejem dodatnih živilskih nakaznic pri svojem četrtnem ljudskem odboru. Opozorilo: »Prijavo delavcev zaposlenih pri težkem delu »TD« podpisujeta predstavnik pod jetja in predstavnik delavskega sindikata, katera jamčita in odgovarjata za pravilno prijavo delavcev, ki so zaposleni v podjetju pri težkem delu in izpolnjujejo j predpisane pogoje. Potrdila tieloidajalcev (za prejeta dodatnih živilskih nakaznic LD) podpisuje predstavnik podjetja ali ustanove, kjer je delavec ali nameščenec zaposlen. Ako sindikalna podružnica še nima štampiljke, zadostuje, da podpiše potrdilo njen predstavnik poleg štampiljke delodajalca. Sindikalne podružnice morajo izstavljena potrdila podpisati tudi onim delavcem, kj niso člani sindikalnih organizacij, so pa v dotičnem podjetju ali ustanovi v službi* s čimer potrjujejo, da je imenovani delavec ali nameščenec resnično tata zaposlen. Kjer še ni sindikalnih podružnic ali bodo v najkrajšem času ustanovljene, zadostuj®, da podpiše potrdilo samo predstavnik podjetja s klavzulo, da podjetje nima sindikalne organizacije. DELITEV JAJC Potrošniki v mestu Ljubljani prejmejo za mesec april v vseh mlekarnah po TO jajc na osnovne živilske nakaznice. Mlekarne smejo izdajati upravičencem jajca !e jn izključno pod pogojem, da pritisnejo predhodno na hrbet osnovne živilske karte za mesec april žig mlekarne. Mlekarne obveščamo, da bo Centralna zbiralnica mleka postopoma dobavljala jajca posameznim mlekarnam. OBJAVA MLO, oddelek za trgovino in preskrbo objavlja: Na nakaznice okrajnih odborov izstavljene po predlogih odkupnih komisij (5 m blaga, 1 srajco, 1 spodnje hlače) smejo imetniki kupiti le v območju okrožja, kjer je bila nakaznica izstavljena. Isto velja tudi za okraje ljubljanskega okrožja, katerih druge nakaznice so sicer veljavne tudi za nakup v trgovinah okrožnega mesta Ljubljane. u-- *1 ■ —■ ‘ Prepoved gojitve tobaka V času okupacije se je v Sloveniji (posebno v delih, ki so jih okupirali Nemci) gojilo mnogo tobaka, Zato imajo verjetno še mnogi tobačno Berne. Precej semena pa se je streslo po vrtovih in njivah, kjer bo vzklilo in rastlo. Zgodilo se bo, da bo marsikdo imel na vrtu rastline tobaka. V tej zvezi opozarja monopolski inspektorat za Slovenijo, da je vsaka gojitev tobaka v Sloveniji, tudi za lastno porabo, najstrožje prepovedana. Zlasti opozarja pcebival-ztvo, naj tudi saimorastle tobačne rastline po vrtovih in njivah takoj uniči, da bi se izognili poznejšim sporom in strogim kaznim, ki bo predpisane za neupravičeno gojitev tobaka. Na področju Ljudske republike Slovenije je uprava državnih monopolov v Beogradu odobrila samo poizkusno gojitev tobaika v določenih krajih Bele Krajine, ki se bo izvajala pod nadzorstvom monopolskega inšpektorata in ministrstva za kmetijstvio vla-| de LRS. „____ j Radio Ljubljana DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 569 m/243 m/46 m 6.30—7: Lahka glasba. 7—7.15: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Eden. dva. tri ln več klavirjev. 12.30—12.40: Dvorak: Karnevalska ouver-tura. 12.40—12.55: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30 Opoldanski koncert. Sodelujejo: klarinetist Miha Gunzek in kontrabasist Straäek Josip, pri klavirju B. Adamič. 13.30—13.45: Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Samospeve so. dobnih slovanskih skladateljev poje bariton. Franc iAngus. spremlja Samo Hubad. 14—14.30: Mozart v D-duru. izvajajo člani Tržaškega godalnega kvarteta. Simeone Baldassare. Samuel Harry, Luz-zato Sergio, Gašperini Nereo.. 14.30—14.45: Napoved časa ln poročila. 14.45—15: čaj. kovsklj: Italijanski capriccio; Ljadov: Za' čarano jezero. 15: Poizvedbe. 18—18.30: Hamerson: Pasacaglla, Mozart: Duo za violino ln violo, izvajata Nikola Petrovlč-vlolina ln M., Skalar-viola. spremlja Bojan Adamič. 18.30—18.50: Oddaja za mladino, m. Kongres mora imeti delovni značaj. Govori tov. Jurančič, član tajništva GO-ZMS. 18.50—19: Sovjetske koračnice. 19—19.20: Vojaška oddaja. 19.20— 19.30: Grünfeld: Diner. Albe niz: Tango; Grünfeld: Pepelka, Igra Alfred Grünfeld na klavirju. 19.30—19.45: Oddaja ministrstva za notranje zadeve: Uvod k zakonu o matičnih knjigah. -19.45—20: Ruske zborske pesmi. 20—21: Prenos, simfoničnega koncerta Radijskega orkestra pod volstvom Uroša Prevorška iz Trgovskega dima za tiskarne: Blaznik. Merkur, če- mažar. 21—21.15: Napoved časa. poročila objave ln pregled sporeda. 21.15—21.30: Vaški kvintet Igra slovenske in umetne pesmi. 21.30—22: Violinist Uroš Prevoršek igra skladbe slovenskih skladateljev, spremlja ga prof. Pavel šlvlc. 22: Iz naših jutrišnjih časopisov. 22—23: Plesno glasbo izvaja Plesni orkester RL, dir. B. Adamič. Radio Ljubljana obvešča poslušalce, da se od 1. aprila dalje pričenja večerna oddaja ob 18. uri in ne več ob 17.30 kaki» doslej. Večerne oddaje trajajo do 23. me. Opozorilo! Vse inserente vljudno prosimo, da pri oddaji oglasa napišejo razločno svoj naslov in kraj. Vsled nerazločno napisanega naslova nastanejo neprilike za oglaževalca, ker hi v oglasu njegovega točnega naslova. Oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« Telesna vzgoia Pensen in korist! teka čez drn in strn Srečke za glavno žrebanje, ki bo trajalo od 9. do 27. aprila kupujte in pravočasno obnovite pri glavni kolektori „ZAKLAD“ - FRANC JAMKÜK, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 14 Po pošti poslane srečke morajo biti plačane do 4. aprila! 17,284.000.— dinarjev v 22.000 dobitkih bo izplačanih! Dne 7. aprila priredi teler novzgojna zveza Jugoslavije p«> vseh kraj.h d:-žave spomladanski cross-country, ki ga poznamo' v Sloveniji že dolgo vrsto let pod imenom »tek čez drn im stm« Ta tele novzgojna spomladanska manifestativna prireditev nima 6amo svojega velikega propagandnega p:mena. ampak je tudi zelo koristna. Pot cross-countryja bo tpeljana predvsem po gozdnem terenu. Dolžina proge je prilagojena starosti, sposobnosti in t.polu nastopajočih, od 1 do 6 km. Pot bo vodila navzgor in navzdol, p. eko zaprek in ovir. ki jih najdemo v naravi. Zaradi tega je tek čez drn in strn ena najnaravnejšh panog lahke atletike v okviru celotne telesne vzgoje, dostopna širokim ljudskim množicam, saj ne zahteva posebnih materialnih zahtev. Zato ne bomo ih rali posebne obleke in čevljev, ampak bomo tekli v vsakdanji ali slabši obleki in navadnih čevljih. V zdravstvenem pogledu je tek'čez dm in strn zelo koristen. Pri teku v naravi se utrjujeta predvsem srce in pljuča, ki uta vir zdiavega in pravilnega funkcioniranja mnogih drugih notranjih organov. Tek čez dim in’stm nudi človeku vse lepote narave, bi se spreminjajo na vsakem metru. Za zdravje pa je potreben tistim, ki delajo ves teden v zaprtem prostoru, predvtem delavski in š°l=ki mladini. Letošnji spomladanski tek čez drn in stm mo:a zajeti široke sloje delovnega ijustva vseh starosti, predvsem pa mladino. Pii izvedbi m udeležbi na tej telesnovzgojni manifestaciji bodo sodelovali: Fizkultuma zveza, AFŽ, ZMS, sindikati in druge organizacije. Letošnji crosis-country bo pokazal enotnost naših organizacij; tekmovali bodo pripadniki telesne vzgoje iz šol, tovarn, ustanov in vasi. Vsi bodo stremeli za istim velikim in pomembnim ciljem: zajeti široke ljuđ ke množice, predvsem mladino, in s svojim zunanjim izgledom in globoko vsebino stotisočem pokazati prvi korak v telesno vzgojo in jih v njej aktiviziiati. Aktivizacija širokih ljudskih množic v telesni vzgoji pa pernati začetek aktivnega smotrnega udejstvovanja in razvijanja vsestranskih sposobnosti. . Maršal Tito je‘izrazil težnje širokih ljudskih množic, ko je rekel, naj bo leto 1946. leto obnove. Da bo pa ta naloga izvršena, moramo 7. t. m. s . spomladanskim tekem čez drn in strn, ki pomeni začetni vrelec delovnih sposobnosti, na široko odpreti vrata v telesno vzgojo. Mladim je potrebna zabava, so* ji potrebna igrišča,« je rekel maršal Tito. Iz te izjave sledi, da je treba daiti mladini svežost in vedrost, ki sta osnbva za ustvarjalnost pri obnovi. In začetni vir tega je spomladanski tek čez drn in stm. Če hoče biti naša država vama in srečna, morajo biti državljani tele no zdravi in sposobni za premagovanje naporov, ki jih zahteva vojna. Nočemo vojne, prav zaradi tega pa se moramo usposobiti v vojaškem pogledu. Znan je izrek: »Če hočeš mir, se pripravljao na vojtn-o«. Mi smo prati a:vajalrdm vojnam, bomo pa. če bo potrebno, vodili proti vsakomur pravično, osvobodilno vojno. Naš spomladanski tek mora biti prvi korali k množični vojaški vzgoji in pripravljenosti, kajti močna država z zdiavimi državljani je predpogoj miru. Na teku čez drn in stm — manifestaciji miru in izgradnje — bo sodelovala tudi vojrika. To tekmovanje bo simboliziralo neštevilne juriše in zmage, ki sio jih izvedli naši borci za mir in srečnejšo bodočnost. Spomladanski tek čez drn in stm bo pregled naše notranje meči, poleta mladih eil naše nove republike, obenem pa bo pokazal procvit teles-novzgojnega delovanja in nosil pečat svobodnega poleta silakih ljudskih množic. Letošnja spomladanska cross-country manife tacija mora dati novega poleta našim še nesvobodnim bratom. da bodo'še bolj glasno izrazili svojo voljo po čimprejšnji združitvi s Titovo Jugoslavijo, da bo tudi njim omogočeno svobodno udejstvovanje na vseh pdročjih življenja, pa tudi v telesni vzgoji. FOS Prijave za tek Na poziv okrožnega telesnovzgoj-nega odbora za udeležbo pri nedeljskem cross-countryju se je doslej prijavilo preko 6000 mladincev in mladink. To število pa je odločno premajhno za Ljubljano. Nekateri šolski zavodi niso prijavili zadostno število tekmovalcev. Tudi sindikati naj se za tek resneje pobrigajo. Naj ne bo delavca-mladinca in ne dijaka, ki v nedeljo ne bi sodeloval na teku. Pričakujemo, da se bo število doslej prijavljenih najmanj podvojilo, kajti obvezali smo se za to. Po društvih se je doslej prijavilo naslednje število: »Železničar« 1152, »Udarnik« 1112, »Edinost« 750, »Partizan« 695, »Svoboda« 660, »Krim« 550, »Rdeča zvezda« 220. Št. Vid 215, Ježica 207, »Borec« 112, Stepanja vas 110. j Mc&i ag£asC Službo iščejo POSTREŽNICA z znanjem kuhe in osta. lih del išče zaposlitve dopoldne do 13. ure, najraje v okolišu Most. Cenj. ponudbe na Javno borzo dela pod 'Marij iva-t. 7287-1 SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA - BILAN-CIST in korešpondent z 201etno prakso išče službe za takoj, najrajši v Ljubljani ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »Knjigovodja« na Javno borzo dela. 7272-1 DIPLOMIRANA FARMACEVTKA, Hrvatica (stažist) z enoletno prakso išče službo. Ponudbe na: Vera Kurent. Zagreb. Pod Zidom 12. 7338-1 Službo dobe KUHARICA-GOSPODINJA se takoj sprej. me v večjo trgovsko hišo. Naslov v Javni borzi dela. Ljubljana. 7247-2 ZA VRT IN ŽIVINO se sprejmeta moški in ženska. Delata samostojno, vsa oskrba, stanovanje ter 2500 din plače. Naslov v Javni borzi dela. 7334-2 GRAVERSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v Javni borzi dela. 7319-2 TAKOJ SPREJMEMO 1 SELFAKTOR MOJSTRA in 1 mojstra za volnarske statve. Vunateks, Majšperk, pri Poljčanah. 7327-2 Zaslužek RAZNA ZASTOPSTVA išče dobro uveden zastopnik z velikim poznanstvom poslovnih krogov. Ponudbe na ogl. odd. »Slovč por.« pod »Zastopnik«. 6357-4 NA DOMAČO HRANO (kosilo) sprejmem 3 do 4 osebe privatno. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Privatno«. 7348-4 ŠIVALNI STROJ Vam očistim, popravim. Oddajte naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Poceni«. Vas obiščem. 7278-4 Prodam PISALNI STROJ, portable, prodam. Ambrožev trg 3/1., levo, cukrarna. 7396-5 ČEVLJE, črne. ševro. nove in rjave, malo nošene štev. 37 prodam. Lončarska štev. 5. 7393-5 ŽAGANJE, bukovo, okrog 3000 kg prodam. Fr. Rehberger. Rožna dolina. Ce_ sta Vn/15. 7391-5 ČEVLJE, moške. črne. lak, skoraj nove, št. 42. poceni prodam. Trdinova ul. 5. podpritličje. 7389-5 Vse, ki se pismeno obra-■ čajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALIH OGLASOV prosimo, da priložijo 4.— din za o dgovor. (lahko v znamkah). Obveščamo vse, da bo vsak odgovor Izostal, ako znamka ae bo priložena. OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, ŠELENBURGOVA UL. 3 RADIO. 4cevni, »Eumig«, prodam. Ignac Hočevar. Mivka 23. 7390-5 POHIŠTVO ZA SAMSKO SOBO naprodaj. Ogled ob večernih urah. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7387-5 AVTO GUME 7.00—18 in 5.50—16 kupim; 16X50 (20 eolske) prodam. Ponudbe na podružnico »Sl. poroč.« v Mariboru pod »Avtogume«. 7138-5 »LOVEC«. 5 letnikov 1926—30. novo vezan in zelo dobro ohranjen, nadalje Brockhausov leksikon 1892—97 prodam. Medama, židovska ulica 6. # 7315-5 RADIO »PHILIPS«, mala oblika, 4cevni, kakor nov. ugodno naprodaj. Starič. Dvorakova 3, dvorišče. 7314-5 MOTORNO KOLO TWN 125 kub., zadnji model, nožne prestave, nove gume. prodam ali zamenjam za večjega. Derganc. Predovičeva ulica 33. Moste. 7292-5 GOJZARJE št. 38 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7395-5 MOŠKO IN ŽENSKO OBLEKO za srednjo postavo, žametno jopo in žensko baretko. vse v dobrem stanju prodam. Bogo_ jevič. Gledališka 12, levo. 7175-5 POSTELJO, posteljno omarico in mizo. trd les. novo, za zelo ugodno ceno pro_ da mizarstvo Mekine, Stepanja vas. Litijska 8. 7385-5 KLAVIRSKO HARMONIKO. 24 basov, znamke »Schneider«, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7384-5 ^BLAUPUNKT«, 5+1. prvovrsten aparat, 3 valovne dolžine, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7383-5 KOLONSKO VODO in »Locion« pripomoček proti izpadanju las, orehovo olje, tekočo brilantino. tudi razpošiljamo. Polanc, Kopitarjeva 1. 7382-5 9000 KOMADOV ZIDAKOV prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7380-5 KREDENCO ZA JEDILNICO in mizo s 4 tapeciranimi stoli ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7379-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Trnovski pristan 16a. 7378-5 ŠKORNJE, elegantne, lahke. št. 44 prodam. Vprašati od 15. do 17. ure. Ravni, kar jeva ulica 12. 7376-5 BLAGO, predvojno, za moško obleko ali damski kostim prodam. Ogled: Damsko krojaštvo Šubelj, Tyrševa 35. 7375-5 MODERNO OTOM ANO. omaro, furnirano. skoraj novo. prodam. Skalar, Stross. mayerjeva 10/III. 7373-5 ELEKTRIČNA KUHALNIKA, na 2 in 3 plošče, popolnoma nova. prodamo. R*_ dolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica štev.12. 7372-5 OTROŠKI VOZIČEK, lep. globok, ugodno prodam. Na ogled od 13* do 14: Zelena pot št. 3b. Kolezija. 7371-5 DVA FOTOAPARATA, velikost 9 X12 in 12X18 s povečevalnim aparatom ter več umetniških slik prodam. Ogled vsak dan od 10.—12. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«. 7370-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Gostilna Mihelčič, židovska steza 1. 7368-5 PSA, nemškega volčjaka, ki je zelo dober čuvaj prodamo. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7367-5 BRIZGALNO ZA SADJE, dobro ohranjeno. in zlato žensko zapestno uro prodam. Trg. Kregar. Resljeva cesta 7. Ljubljana. » 7339-5 ČRNE LAKASTE SALONARJE, nove štev. 37Vi in eleganten črn kostim za -srednjo postavo prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7336-5 ŠESTILO Richter Präcision. naj večji in srednji format, prodam ali zamenjam za moško kolo. Ogled od 12/ do 15. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7357-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7365-5 KAVČ IN MOŠKO OBIJAO, vse prvovrsten material po ugodni ceni prodam. Na ogled med 14. in 15. .uro. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7364-5 SAMSKO SPALNICO poceni prodam. Na. slov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 7363-5 MOŠKO KOLO. popolnoma novo poceni prodam. ABC. Medvedova 8. 7362-5 ČRNE ČEVLJE, semiš, lak, št. 37, predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7361-5 ŽENSKE NIZKE ČEVLJE, skoraj nove, črne. št. 37, prodam. Gosposvetska 13, vrata 15. 7360-5 MOŠKO KOLO. športno, v dobrem stanju, z dobrimi gumami, in plašč iz balonske svile, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7346-5 BLAGO predvojno, za moško obleko ali kostim, divan s 4 stoli (garnitura), bele čevlje št. 35. posteljo z mrežo in omarico ugodno prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7359-5 SALONARJE, črne, rabljene, št. 38V2, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov.'po-ročevalca«. 7358-5 DVE KOLESI, moški, eno športno in eno navadno, prav dobro ohranjeni, prodam. Celovška cesta 55/1. 7356-5 10 SODOV ZA ^ ŽGANJE, skupno 5366 litrov la. tudi posamezno naprodaj. Dopise na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Hrastovi«. 7355-5 AVTOMOBILSKA SAŠUA z motorjem in kolesi v dobrem stanju, motor 6 cil. 40 ks., naprodaj. Dopise.na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Opel«. 7354-5 VOZ zapravljivček prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7353-5 KRMILNO PESO 1500 kg prodam. Zaloška cesta 13. 7351-5 ŽENSKI KLOBUK, črn. klobučevinast, širokokrajen. nov. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7347-5 PLAŠČ BALONAR. moški, malo rabljen, srednje velikosti, prodam. Predovičeva ulica 15. devsno. 7345-5 VOZ. težak za prevažanje lesa. in gepelj. vse v dobrem stanju, prodam. Franc Prosenc. Komenska Dobrava št. 5. pri Kamniku. 7344-5 »HOHNER«. diatonično harmoniko, prodam. Vprašati salon »Jožica«, Novi trg štev. 1. 7318-5 STISKALNICO za sadje in zelišča, manj_ šo. močno, prodam. Ogled od 12.—15~ ure. Križevniška 9/II. '7320-5 RAČUNSK^ STROJ »Triumphator« prodam. Na ogled pri Elektro-Bogataj. Kongresni trg 19. 7317-5 DEŠKE ČEVLJE št. 38. močne, črne. visoke, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«. 7316-5 SREČKE ZA GLAVNO ŽREBANJE KI SE VRŠI OD 9. DO 27. APRILA, KUPUJTE PRI GLAVNI KOLEKTORI Andrej Zajec, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. lo RADIOAPARAT, v dobrem stanju, prodam. Frančiškanska ulica 10/1.. na dvorišču. 7291-5 DVE RADIJSKI ŽARNICI V c 111 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7289-5 HOČETE MNOGO JAJEC ln nič kokelj? Potem gojite le pasmo LEGHORN. Jajca te pasme, čiste, bele. dobite od 15. t. m. dalje (do takrat oddane) pri Valentinu Babniku. Glince 9. pošta Ljubljana 7. 7288-5 NOVE ŠKORNJE iz boksa, prvovrstne, št. 44 prodam. Kavškova št. 5, I. nadstropje, levo. * 7286-5 »SINGER« ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. okrogel čolniček, železno stojalo in radijski aparat. 4cevni. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 7285-5 PISALNO IN OKROGLO RAZTEZNO MIZO proda mizarstvo Alojz Erjavec. Žabar jeva 4, Vič. pri Gasilskem domu. 7284-5 2 MOŠKI OBLEKI po 900 din, za srednjo postavo, ter par nizkih čevljev št. 42, prodam. Bajželj. Beethovnova št. 16. klet. 7283-5 HRASTOVO MOSTNO TEHTNICO, ročni voziček, vozno dvigalo in gumijasto diro prodam. Zaloška cesta 35. 7281-5 3 MOŠKE OBLEKE, nove (2 temni, 1 sve- tla). 1 par novih gojzarjev št. 43 naprodaj. Kolezijska 23/1. 7298-5 ŠPORTNI VOZIČEK, malo rabljen, ugodno proda Marija Joh. Stari trg štev.19. 7297-5 DVE SREBRNI VAZI. terakotni kip in gledališko kukalo prodam' Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7296-5 KLAVIRSKO HARMONIKO,* 24 basov, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7295-5 MOŠKE ČEVLJE št.. 43. črne. In moške semiš plave št. 41. nove prodam. Trdinova 2, Binder. 7313-5 BREHMS »TIERLEBEN« 13 zvezkov, naj-novejša izdaja, prodam. Popolnoma nove knjige. Zelenko. Tyrseva cesta 31, II. nastropje. 7312-5 20 AŽ PANJEV ČEBEL in čebelnjak proda Hrastar. »Saturnus«. 7311-5 DRAGOCEN PRSTAN prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7310-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvojni, prodam. Ogled v Vošnjakovi 4, sprejemališče za barvanje. 7305-5 PISALNI STROJ »Erika«, model S. odlično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7304-5 HINKO SEVAR, knjigarnar na Starem trgu št. 34, proda ugodno kompletne v platno vezane CANKARJEVE ZBRANE SPISE. 7303-5 PISALNI STROJ, težek, pisarniški, odličen. prodam. Jesenkova ulica štev. 8/1.. desno. 7302-5 POSTELJO z hovimi žimnicami na vzmeti prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 7300-5 MOŠKE ČEVLJE, bele. platnene, z rjavim usnjem kombinirane, dobro ohranjene št. 41 in nove ženske, črne salonarje semiš, predvojni material št. 37 ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7321-5 STAR KLAVIR in staro kredenco poceni prodam. Tacen 33. 7340-5 KOSTIM, pomladanski, prodam. Poljanska cesta 18/11.. levo. 7366-5 AMERIKANKO, novo, 110 mm. 6 čeljusti, prodam najboljšemu plačniku. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Stružnica«. 7333-5 NOVO SPALNICO prodam, vzamem v račun elektromotor do 5 ks ali moško kolo. Ponudbe na podr. »Slov. poroč.«, Celje. 7328-5 NOVO MODERNO SPALNICO, furnirano in politirano z ogledalom, vložki in žimnice naprodaj. Na ogled od 15. do 18. ure. Maribor (Magd.). Stritarjeva ulica 5/1. 7325-5 NOV MEHANIČNI STRUŽNI STROJ z bogatim priborom ter nekaj Ključavničarskega orodja takoj prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega . poročevalca«. Maribor. 7324-5 ŠPORTNI VOZIČEK proda m. Mencej. Streliška 22. 7323-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK prodam. Prenk. Vodmatska 14/1. 7322-5 RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever, Marijin trg 2. S. P. 50-5 Kupim V KOMISIJSKO PRODAJO sprejmem vsakovrstna samo dobro obranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana. Aleksandrova št. 3. 7129-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na vašo željo jib prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. telefon 37-80. S. P 1-6 NAPRAVO ZA SNEMANJE NAPISOV ZA CINE KODAK 8 kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.«. pod »Napisi«. 7377-6 BELE ČEVELJČKE za 3 leta staro punčko kupim. Šlibar. Škofja ulica 10. 7374-6 MOTORNO KOLO. dobro ohranjeno, do 350 cm3, kupim ali dam protivrednost. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7369-6 2 ELEKTROMOTORJA kupim. 3 ks. z 2800 obrati ln 5 ks. s poljubnimi obrati Janko šiška. Knafljeva ui. 4 Ljubljana- ’ 7350-6 DVE POSTELJI, dobro ohranjeni oziroma novi, enaki, ln omarice (mehak les), kupim. Naslov pustite v ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Postelja«. 7290-6 26 m JEKLENE VRVI debeline 31 /. mm kupimo. Tovarna »Pekatete«. Vič. Ljublana. 7280-6 GUMIJAST PLAŠČ »Pirelli« 26X1V:. zič-nik. tudi rabljen, kupim ali ga zamenjam za plašč »Balon cord« 26 X 200. Ivan Oman. Klanc 16, Kranj 7341-6 Zamenjam DOBRO ^GOVEJE SENO zamenjam za ženski šivalni stroj še v dobrem stanj u. Vprašati pri Izlakarju. Bleiweisova ce-sta 15-IU. 7394-7 ELEKTROMOTOR, nov 5.5 ks., 380 voltov, zamenjam. za motorno kolo od 98 do 200 cm3. Naslov v podruž. »Slov. poroč.«. Kranj. 7343-7 RJAVE SALONARJE št. 37. nove. moder, ne. zamenjam za kakršne koli.št. 38~ Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7282-7 V najem MLEKARNO vzamem v najem ali odkupim. če je mogoče s sobo. Ponudbe na cgl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Gotovina 55«. 7309-9 LOKAL ZA, TRGOVINO iščem od Zvezde do Evrope in od glavne pošte do Balkana na Sv. Petra cesti. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »307«. 7335-9 Kdor obnavlja svaje srečke za III. razred, naj v iaotnem interesu nakaže po potočnici predplačilo da mu bo možno srečke odposlati do dneva žrebanja, ki se bo pričelo 9. aprila in bo trajalo do 27. aprila 1946. Novim naročnikom so % srečke v raznih serijah na razpolago v Planinškcvl kolekturi »VRELEC SREČE« Ljubljana, Tavčarjeva 5» Kazno NAŠLA SEM DENARNICO Ha trgu 30. marca. Dobi se pri Ani Gašperšič. Sostro 41, p. Dobrunje. 7392-14 IZGUBILA sem 1. aprila ob 10*. uri dopoldne po Bleiweisovi cesti zlato žensko zapestno uro. Ker mi je edino, kar mi je (poleg dveletnega otroka) ostalo od bombardiranja, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne proti nagradi: Celovška c. 240a. Fani Postrak. 7388-14 ZAJEC se je zatekel v Aljaževo 5. Jerman. 7386-14 PERJE, kemično čiščeno, pri »Obnovi«, Maribor, Jurčičeva ulica 6. 6407-14 SELITVE in druge prevoze prevzame avtoprevoznik Jakomin. Ljubljana. Križ_ na ulica 22. pri Sv. Križu. 6779-14 ZAPESTNA URA »Ika« je bila izgubljena od Primskovega do gostilne »Beksel«. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja. da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Alojz Jenko, čevljarstvo »Kem«, • Primskovo 19. 7342-14 ŽENSKO ZAPESTNO URO sem našel v Prešernovi ulici. Dobi se pri Repu. fri_ zerju. Gledališka 8. 7301-14 IZGUBILA SEM DOZO ZA PUDER in sliki v usnjenem ovitku. Ker mi je to drag spomin, prosim najditelja, da to izroči v ogl. odd. »Slov. poroč.« proti nagradi. 7299-14 NA DEŽELO DAM DVA OTROKA 4 in 7 let stara na vso oskrbo. Plačam za oba otroka mesečno 1200 din. Dopise na: Rakičan 94.. p. Murska Sobota*. 7337-14 Poizvedbe TOVARIŠ VILJEM BEDENE. roj. 18. mar. ca 1927 v Reštanju št. 69. pošta Raj-henburg, se pogreša. Prosim za sporočilo vse tovariše in tovarišice, če kdo kaj ve o njem. šel je v partizane 15. novembra 1944. v Kozjanski odred in za Jurklošter v 14. divizijo, 13. brigado. Od takrat ni več glasu o njem. Kdor kaj ve o njem. naj sporoči proti nagradi na naslov: Jcžef Smole. ReštanJ št. 69. Senovo pri Rajhenburgu. 73G8-14 Vse vrste prevoze kakor tuđa selitve prevzame Prevozništvo MOČNIK, preje Plečko, LJUBLJANA. Koblarjeva št. 7 — Telefon št. 22-86 V. ZVEZEK RUSKEGA TEČAJA je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, ki so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti. ‘ Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi, tretji in četrti obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«. + 'Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je bil v septembru 1943 v Bologni po okupatorjih ustreljen naš ljubljeni mož, očka, brat, stric, nečak in svak BOGDAN ZUPAN RAČUNSKI INŠPEKTOR FINANČNE DIREKCIJE V LJUBLJANI Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 11. aprila 1946 ot 7. zjutraj. Ljubljana, Bled 3- aprila 1946. žalujoči: JANA, žena; NADA, hčerka, in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je zapustila naša dobra žena, mama in stara mama . ZORMAN HELENA UPOKOJENKA TOBAČNE TOVARNE Pogreb bo iz hiše žalosti, Zaloška cesta 195, v petek 5. aprila k Sv. Križu. Ljubljana 5. aprila 1946. žalujoči: mož; sinovi: MIRKO, VINKO, DOLFE; hčere: REGINA, ANICA PAVLA, KRISTINA; sestre: ROZA, ALBINA, in ostalo sorodstvo P„Tr0pi<;? ■»f.i-g.jt.ma uredništva »Slovenskega poročevalca«:. Ljubljana.^'Knafljeva ulica št. 5/11. Telefon uredništva in uprave St. 31-22 do 31-26. + Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ■+■ Glavni urednik Lev Modi^ Uspehi drž. prvenstva v table tenisu V nedeljo so bile zaključene tekme za državno prvenstvo v namiznem tenisu. Na-tekmovanju go dominirali igralci subotiškega »Spartaka«, ki so si od desetih prvih mest priborili osem. Najboljši igralec je bdi Haran-gozo H. ki je s svojo igro pokazal, da nedvomno spada med igralce svetovnega razreda. V tekmovanju ni izgubil nobenega seta in je vse svoje nasprotnike premagal gladko in z lahkoto. Naziv državnega prvaka za leto 1946 je dobil popolnoma zasluženo. Isto bi lahko rekli tudi za ostale igralce »Spartaka«. Po končanih tekmovanjih je tajnik telesnovzgojnega odbora Vojvodine Dušan Vukovič izročil zmagovalcem nagrade. Prvaki so dobili zlate kolajne, drugo plasirani srebrne, tretji in četrti v vsaki skupini pa bronaste. Izročeni go bili tudi trije zelo lepi in dragoceni pokali. Juniorsko moštvo »Spartaka« si je priborilo pokal, ki ga je poklonil telesno vzgojni odbor Vojvodine, pokala, ki sta jih darovala »Spartak« in subotiško »Jedinstvo«, pa sta si priborila moško in žensko moštvo »Spartaka«. Po končanem tekmovanju je vrstni red v državnem prvenstvu naslednji: Moški posamezno: 1. Harangozo H (»Spartak«, Subotica), 2. Dolinar (»Akademičar«, Zagreb), 3. Konc in 4. Roža (oba »Jedinstvo«, Subotica). Moški pari: 1. brata Harangozo Tenišča TD Železničarja so pripravljena Teniska sekcija TD Železničarja ofcvarja svojo sezono. Pomlad je. Vabijo nag lepa, sončna in razsežna igrišča, tiha, mirna in odmaknjena mestnemu prahu in hrušču. Vsena-okoli krasen razgled, kar daje igriščem še poseben mik. Ena izmed najmlajših vej športnega udejstvovanja TD železničarja je teniška sekcija. Z namenom, da se popularizira in napravi dostopen teniški šport tudi širšim ljudskim plastem, je TD železničar poleg ureditve igrišč kar najbolj skrbno pripravil tudi inventar, ki bo na razpolago proti minimalni odškodnini. Vabljeni so vsi prijatelji teniškega športa. Prijave sprejema pisarna TD Železničarja na štadionu. DROBNE ZANIMIVOSTI Naši teniški igralci so se vrnili iz Moskve. V ponedeljek se je vrnila iz Sovjetske zveze naša telesno vzgojna delegacija, ki je bila tam mesec dni. Kakor smo že poročali, šo naši teniški igralci nekaj časa trenirali s sovjetskimi i^fvaki v tej panogi sporta. Predzadnjo nedeljo v marcu so odigrali prijateljski turnir, na katerem go vse igre odločili v svojo korist. Uspeh češkoslovaških tabletenistov v Londonu. Prejšnji teden je bil dvoboj v namiznem tenisu med Prago in Londonom, ki je prinesel čehoslova-kom zmago 5:1. V madžarskem nogometnem prvenstvu vodi v zapadni skupini »Ferenc- Bokopise sprejema (»Spartak«), 2. Dolinar in Kosi (»Akademičar«), 3. Takači in Grujič (»Vojvodina«, Novi Sad), 4. Blažič, in Ratkovič (Zagreb). Moška moštva: 1. »Spartak«, 2. »Akademičar«, 3. »Vojvodina«. Ženske posamezno: 1. Čovič, 2. Pauk (obe »Spartak«), 3. Harmat (»Jedinstvo«, Subotica), 4. Futo (»Spartak«). ženski pari: 1. Čovič in Pauk (»Spartak«), 2. Pečnik in Kononenko (»Mladost«, Zagreb), 3. Harmat in Temiunovič (»Jedinstvo«, Subotica), 4. Romanič in Bauer (Jedinstvo«, Osijek). ženska moštva: 1. »Spartak«, 2. »Jedinstvo«, Subotica, 3. »Jedinstvo«, Osijek, 4. »Mladost«, Zagreb. Mešani pari: 1. Harangozo H in Paukova, 2. Harangozo I in Čovičeva (vsi »Spartak«), 3. Blažič in Kononenkoma (Zagreb), 4. Dolinar in Pečnikova. Juniorji posamezno: 1. Uzorinac, 2. Vinek (oba »Mladost«, Zagreb), 3. Vamjocki (»Radnički«, Novi Sad), 4. Matkovič (»Lokomotiva«, Zagreb)'. Juniorski pari: 1. Uzorinac in Vinek (Zagreb); 2. Podobnik in Ahačič H (Slovenija), 3. Vanjocki in Divild (Novi Sad), 4. Gabrič in Pajič »Spartak). Juniorska moštva: 1. Spartak, 2. Lokomotiva, 3. Mladost, 4. Crvena zvezda. Varo-s« pred »Csepelom« in »MTK« (bivši Gamma); v vzhodni skupini vodi »Ujpest« pred »Vasasom«, »Szegedom«, »Dimavagom«, »Kispestom« itd. V švicarskem nogometnem prvenstvu po nedeljskih tekmah še vedno vodi »Servette« s 27 točkami pred »Luganom«, ki ima 24 točk. Finale za angleški nogometni pokal bo 27. aprila. Srečali se bosta moštvo »Charlton Atletici: in enaj- sterica »Derby County«, ki je v ponovni tekmi preteklo sredo premagala »Birmingham« s 4:0. Anglija in Švica bosta odigrali 11. maja nogometno tekmo v Londonu. * TD Krim ponovno prosi vse pripadnike bivših telovadnih in športnih klubov in društev: Sokola II., IV. in Laverce, Ljubljanskega športnega kluba. Fantovskih odsekov Trnovo. Sv. Jakob in Rakovnik ter nogometnih klubov Jadran, žabjak in Korotan, da vsakega bivšega člana, ki je padel v narodno osvobodilni vojni ali v vojni proti okupatorju takoj prijaivijo pismeno ali ustno društveni pisarni, Mandeljčeva ul. 9, do 20. t. m. Poslovne ure od 4. —■ 8. ure popoldne. Telefon šte„ Vilka 46-94. — Uprava. TD Krim, nogometna sekcija. Drevi ob 19.30 bo v domu strogo obvezen sestanek vseh nogometašev. TD Partizan. Za tehnično organizacijo teka dne 7. aprila so določeni tovariši: vrhovni sodnik, geometer čeme, vodja teka Perovič, starter prof. Ulaga, vodja časomerilcev Gorjanc Jaka. vodja sodnikov na cilju Cimperman Maks. vodja zapisnikarjev prof. Žorga, vodja rediteljev ing. Perme, vodja zveze prof. Kovalski. vodja zdravnikov dr. Orel. Zapetek teka točno ob 8. uri. Vsi sodniki in tekmovalci morajo biti pred šolo na Vodovodni cesti najpozneje ob pol 8. uri. TD »Borec«. Nogometni odsek bo imel trening in sestanek vseh nogometašev danes ob 15. uri na igrišču.