Leto XII., štev. 232 b pravn Lštvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Inseratn' oddelek: Ljubljana. Selen« burgova uL 3. — Tel 3492 io 2492. Podružnica Mar* Aleksandrova cesta It 13. — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11842 Praha čislo 7« 1door proti nadaljnjemu strankarskemu ceplje- nju in težnja po takih oblikah političnega življenja, ki bodo državi kot najvišji organizaciji naroda zasigurale nemoteno delovanje in popolno avtoriteto. Težka gospodarska kriza, ki je narode in države vrgla v skrajno neugoden položaj, zahteva močnih, energičnih odločitev. Ni časa za večno obotavljanje, za malomeščansko strankarsko politiko, ki jo Nemci dobro imenujejo >Bierbank-politik«. Čas kliče po močni državi, hoče premišljenih, po državni celoti, ne pa po interesih posameznih slojev ali pokrajin preudarjenih dejanj. Predvsem pa zahteva dejanj: treba se je za nekaj odločiti, zavzeti neko stališče, kreniti določeno pot, ne pa »politizirati« po starem načinu, ki je luksuz za dobre čase, ni pa primeren za dobo, ki jo preživljamo sedaj. Vladni krogi v Jugoslaviji se dobro zavedajo odgovornosti, ki jo imajo vsi daljnosežni ukrepi zlasti v današnjem času. Z zavestjo polne odgovornosti kličejo vse dobre državljane k soodgovornosti. Poudarjajo, da sedaj ne gre zgolj za volitve, kakor smo jih imeli tolikokrat pred 6. januarjem, temveč da gre tudi za vse kaj drugega, za mnogo več: za ustalitev nove državne in nacionalne politike. Doslej je naša politika vsepovsod imela še obeležje preteklosti. Zaznamovana s starimi nazori in nasloniena z nekaterimi izjemami le na mentaliteto raze^inienega naroda, ni mogla prejšnja politika rešiti vprašanj, ki iih je stavila državna celota. Iz prejšnje brezusmerjenosti in iz vseh vrst partikularizma vodi samo en kompas. eno vodilno načelo: državna in narodna skupnost. V tem znamenju se je začela politika 6 januarja. Ta vodilna ideja je postala miselna podlaga močne jugoslovenske države. Samo v njenem znamenju smo končno zedinjeni, brez nje bi šli vsaksebi kakor razvezane Svatoplukove palice. Odločitev za močno jugoslovensko državo! — to je najvišje geslo predvolilnih dni. Za vse drugo ie še časa dovolj v bodočnosti, sedaj ie treba definitivno ustaliti državno politiko in takoj preiti k reševanju težkih gospodarskih vprašanj. Za pravega državljana ie odločitev lahka: kliče ga interes državne celote in neodvisnosti, vabita ga državljanska čast in ponos. Odmevi ministrskih volilnih govorov Ministri so vzgled složnega dela - Skrb vlade w kmečko prebivalstvo - Volilni pokret na Hrvatskem Beograd, 7. oktobra, r. Današnje »Vreme« objavlja pod naslovom »Povodom prvih volilnih govorov« uvodnik, v katerem Dravi med drugim: »Pozivaioč državljane, da se združiio in zbereio vsi brez razlike na Drošlost okoli velikega iueoslovenskeea naciionalneara in državnega Drograma. ki ne upošteva korist' posameznih skupin ali razredov, marveč samo veličino vsega naroda in moč države, so dali člani vlade vzgled. ki mu moraio slediti vsi ostali državliani. Ko so nad dve let; skoro anonimno skupno delali na velikem nacionalnem dosIu konsolidacije razmer in oiačania narodnega edinstva nastopajo člani vlade tudi sedai složno, da ob-raz^ožiio rezultate svoieea dela od '6. ia-nuaria dalie in da oozoveio vse k pozitivnemu sodelovanju Dri nadaljnji izvedbi začetega velikega vsenarodnega dela. Z največjo upravičenostjo aoelirajo na vse državljane, da iim za novo razdobie dela ir. -stvarimia o-jkloniic svoie zauoanie in svoie sodeiovanie. kait; dosedai v relativno kratkem času doseženi uspehi so tako očividni in Dreoričuioči. da lahko vsak član vlade mirno Doriovi besede ministra dr. Srskiča na sestanku v Mostariu: Delali bomo tudi nadalie to. kar smo doslei! Beograd. 7. oktobra, r. Poročila o konferencah in volilnih sestankih, ki se vrše do vsei državi. Dričaio. da ie naletel volilni proglas članov vlade zlasti tudi med kmečkim Drebivalstvom na velik odmev. Konferenc in sestankov se udeležuieio zastopniki kmečkega prebivalstva i7 vseh kraiev države in neki hrvatski seliak. ki ie zapisal v zagrebških »Narodnih Novinah« besede: »Zbrali se bomo okrog Driiatelia kmečkega naroda Petra Zivkoviča«. ie ori-rrosto. a naitočneie obeleži! razDoloženie. ki viada med širokimi narodnimi masami v Prvi govoreči film velike umetnice! Po znamenitem istoimenskem romanu Claude Anita Občinstvo je navdušeno! Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., 7U in 9% Abonma predstava Z ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. pričakovanju volitev 8. novembra. Kmečko orebivalstvo vidi in se zaveda da ie vlada kliub veliki gospodarski krizi, ki tare ves I svet vedno skušala Domaeati kmetu kier-koli se ie dalo bilo to v oblik' nodDore oo razmh vremenskih neorilikah, bilo v oblik omilienia davčnih bremen z uvedbo nai-skraineiše štednie v državnem, banovin-skem 'n oočinskem gospodarstvu, štednie. | katere dobrodeine oosledice se bodo šele polagoma Dokazale v Dolni meri. Tudi kmečko zadružništvo se ie v zadniih dveh i letih izredno okreDilo. kar ie Dač naileoši dokaz splošnega napredka na gospodarskem Doliu. Nihče ne more oporekati, da ie vlada z g. Živkovičem na čelu v toku zadniih dveh let s svoiim mirnim in stvarnim delom oostavila trdne temelie za nadaljnji napredek in razvoi naše vasi in našega kmeta. S tem Da ie zagotovlien tudi usoešen naDredek vseea ostalega gospodarstva. BeSovar. 7. oktobra, r. Banski svetnik SteDan Šiftar ie imel volilne shode v Zrini-skem TodoIovcu. Gorniem Središtu. Doniem Mostu in v LiDOvom brdu v belovarskem srezu. Na vseh teh. zelo dobro obiskanih shodih ie bila soglasno Dostavljena za nosilca državne liste kandidatura g. Petra Zivkoviča. Zagreb. 7. oktobra, r. Na sestankih za-stoonikov srezov Nova Gradiška. Novška in Sisak ie bilo soglasno sklenjeno, da se dcloči za nosilca državne liste ministrski predsednik Peter Zivkovič. kateremu so bili z vseh sestankov poslani brzojavni pozdravi. Tudi v vseh drugih srezih savske banovine ie volilni nokret že zelo živahen. Kruševac. 7. oktobra, r. Na sestanku prebivalstva Kruševca in rasinskeea sreza ie bila z velikimi ovaciiami Jugoslaviji in kralju oroklamirana kandidatura ministrskeea predsednika Petra Živkoviča za nosilca državne liste. _ Madžarski transport lastovic Budimpešta, 7. oktobra. AA. Prvi madžarski prevoz lastovic se je danes izvršil z letališča Mathiasfeld z letalom družbe »Cydna«. Letalo, v katerem je 5000 teh koristnih ptic, je namenjeno v Carigrad. Zaradi neugodnih atmosferskih razmer in mraza ne samo na Madžarskem, nego tudi na Poljskem, v Rusiji in na otoku Helgo-landu, so bile lastovice, ki so letele iz omenjenih krajev, prisiljene svoj polet na jug prekiniti. Iz raznih krajev Madžarske so mnogi prijatelji živali in ptic poslali veliko število napol zmrzlih lastovic v.Budimpešto kjer je skrb zanje prevzelo tamošnje društvo za varstvo živali. Letalo družbe »Cydna«, ki je odpremilo lastovice v Carigrad, pilotira madžarski letake Nivari, ki je pred nekaj dnevi vodil tudi avstrijsko letalo z lastovicami v Be-aetke. I WAC : Sparta 2:0 (1:0) Praga, 7. oktobra h. Danes se je vršila pred 25.000 gledalci tretja odločilna tekma za vstop v finale za srednjeevropski pokal. Kakor znano, sta dosegla tekmeca, dunajski WAC in praška Sparta, v dveb tekmah enako število točk in enako razliko golov. Današnjo tekmo so Dunajča-ni po zelo živahni in tehnično boljši igri z 2:0 (1:0) odločili v svojo korist. Tekmo je sodil Italijan Carraro. S to zmago je postal WAC prvi finalist v letošnji srednjeevropski nogometni konkurenci. Lord Greystoke in njegova žena sta stala pri miru in pogumno čakala, kaj bo. In za njima izza nizkega griča so ju opazovale druge oči--■ prekanjene, hudobno se žareče izpod košatih obrvi! Nova slikanica „Jutra" TARZAN Ko jo boste gledali in brali, boste razumeli, zakaj jo v Ameriki imenujejo slikanica vseh slikanic! Višek napetosti! Višek romantičnosti! Višek razburijivosti! Izhajati začne Koroško pismo Celovec, 7. oktobra. Te dni je imela v.r». Kakor smo beležili, je evangelska cerkvena občina v avstrijski Radgoni dogradila novo cerkev, ki je bila prejšnjo nedelja svečano posvečena. Lop jesenski dan je k slavnosti privabil številno množico evangeiičanov. Ktr pa na naši strani v bližini meje ni daleč naokoli sličnega božjega hrama, zahajajo tjakaj tudi evangeličani to in onstran Mure in tako jc bila udeležba iz našega Prekmurja in Apačke kotline tudi pri tej priliki zelo številna. Za postavitev nove cerkve gre vsekakor priznanje župniku g. Gotschenhoferju, ki se je v nemškem nagovoru zahvalil vernikom za požrtvovalnost. Evangeličane iz naših obmejnih krajev pa je v izbrani slovenščini pozdravil evangelski župnik iz Murske Sobote g. Kovač. ki se jim je posebno toplo zahvalil za velikodušno podporo v znesku 7000 šilingov (56.000 Din), ki so jo prispevali naši ljudje prostovoljno za postavitev nove evangelske cerkve. Sledila je še slovenska pridiga g. Kovača, nakar so slovenski pevci i r &t. Iija zapeli nekaj blagoglasnih cerkvenih pesmi. Ker se je število priseljencev evangelske veroizpovedi iz Prekmurja posebno v povojni debi v Apački kotlini precej pomnožilo, je bila tudi v Apačah ustanovljena evangelska cerkvena občina, ki je letošnjo pomlad kupila od ge. Ane Šaupove vilo v Apačah, katero namerava, čim bodo nastale ugodnejše gmotne razmere, preuredili v svoj božji hram, kar bo vsekakor v korist vsem evangeličanom obsežne Apačke kotline od Gornje Radgone do Gornjega Cmu-reka. Drzen vlom Novo mesto, 7. oktobra lsTa križišču stare in nove državne ceste pri Kovačem gozdu v žabji vasi je bil da-hes med 13. in 14. uro izvršen drzen vlom v samotno hišo posestnika Frana Novaka. Viomilec se je priklatil v hišo v času, ko ni Dilo nobenega pravega varuha doma, razen 8-letnega sinčka Metoda, Katerega pa je prepodil. Odšel je v šupo po tesarsko sekiro, razbil na desnem pročelju hiše okno in se nato splazil v notranjost. Pleniti je pričel, kar mu je prišlo pod roke. Snel je s stene dve stenski uri, zbral razno žensko perilo, razbil s sekiro veliko omaro in znesel na prosto vso pripravljeno balo domače hčerke Marije, Ki je uslužbena v tovarni perila g. Povha. Polastil se je tudi 500 Din gotovine ter hranilne knjižice novomeške hranilnice za 1.300 Din. S sekiro je pričel razsekavati tudi v zid vdelano shrambo, vendar pa je delo opustil ter sekiro položil v otroško posteljo, ker se mu je očiviano že zelo mudilo. Preden je pobegnil, se je še napil domače slivovke. Težko otovorjen z ukradenimi predmeti, ki jih je zavilj v posteljno odejo, je izginil čez državno cesto v gozd proti Cegelnici. K sreči ga je zagledal na cesti zaposleni pomožni cestar Fran Hren iz Cikave, ki se je pognal za njim s kopačico. Pogumnemu možu se je posrečilo vlomilca preplašiti, da je odvrgel težki tovor, ki ga je kasneje Hren vrnil obupanemu lastniku. Tat je, žal, odnesel s seboj ukradeno gotovino in hranilno knjižico. Pri Novakovih je napravil tudi mnogo škode na pohištvu, v katerega je vlomil. Vlomilca so kasneje opazili tudi v Smolenji vasi, odkoder je najbrž pobegnil proti Bučki ali pa v Krško. Bil je star približno 30 let ter majhne in čokate postave. Na glavi je imel belo čepico. O vlomu so biii takoj obveščeni tukajšnji orožniki, ki vlomilca sedaj marljivo zasledujejo. Rumunski trgovci zahtevajo izplačila v zlatu Pariz, 7. oktobra. Zveza rumunskih trgovcev je poslala predsedstvu pariške borze spomenico, v kateri zahteva, naj se vse kupčije, sklenjene v angleških funtih, izplačujejo v zlatu, ker bi bili v nasprotnem primeru rumunski trgovci občutno oškodovani in najhuje prizadet rumunski izvoz. Ta zahteva rumunskih trgovcev je izzvala v pariških borznih krogih veliko ogorčenje. Predsedstvo' borze je izročilo spomenico vladi s prošnjo, naj zadevo uredi po diplomatskem potu. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Polagoma porast visoke oblačnosti, vetrovno, toplo, pripravlja se sprememba. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki je pokrival srednjo in južno Evropo, je precej oslabel in se umika proti jugovzhodu. Nad severnim kontinentom leži relativno nižji pritisk, ki se naglo širi proti jugu. Zračni tlak je povsod padel za 2.5 do 8^ mm, najmanj v Primorju, največ v gorskih krajih. Temperature so ostale nespremenjene samo v Primorju, dočim so drugod narasle za 1 do 11 stopinj. Dunajska vremenska napoved za fetrtek: Val za^adnega zraka; nagla pooblačitev. Ponekod padavine,- zjutraj topieiše, okoli poldneva hladnejše kakor doslej. Motnje ne bodo trajale dolgo. Maši kraji in ljudje Zanimivosti Ptuja in njegove okolice Izleti ob priliki sadne razstave — ricata ob Ptuj, 7. oktobra. Dne 11. t m. se otvori v Ptuju I. bano-vinska sadna razstava, za katero je dovoljena polovična vožnja po železnici. Kdor bo razstavo obiskal, gotovo ne bo zamudil ugodne prilike, da si ogleda Ptuj in okolico. P+ij je starodavno rimsko mesto ob Dravi, Drava loči lepe Slovenske gorice od slikovitih Haloz in deli Dravsko T>olje na dva dela. Na Gornjem Dravskem polju najbolj uspeva krompiir, poleg pa še koruza in vsi znand poljski pridelku Zlasti je doma tu reja svinj. Sloviti špeharji imajo domove na tem polju in imajo že^ od Marije Terezije svoj patent, da smejo špe-hatiri na trgih v Mariboru in Ptuju. Gor» ii Poljanci so zdravi, krepki in pridni ljud/. s posebnim narečjem So bojeviti in imajo talent za trgovino. Med njimi imajo mnogi turška imena, kakoT Mustafa, Sagadin, Ha-senmali To so ostanki Turkov, ki so vpa-dali na Ptujsko polje in oblegali cerkev na Ptujski gori. Spodnje Dravsko polje na levi stran? Drave od Ptuja navzdol posedujejo lukarji ki govore svoj prleški dialekt To ime so dobili ob liika (čebule), ki ga v velHri meri pridelujejo in prodajajo po svetu. Kdo ne pozna kmečkega voza, pokritega s plahto, polnega liika, katerega vleče dobro rejen konj po vsej drav. banovini in še dalje. Na vozu pa sedita liikar in lukarica, ki ponujata čebulo po hišah: »Boste kupila liik?« Pa je res izvrstna čebula in zelo čislana v vsaki kuhinji. Konjereja je tu doma io težki konji so ponos kmetovalca. Lukarji so pridni, varčni in skrbni ljudje, pa se radi pobahajo, da kaj imajo. Mesto Ptuj nudi s svojiimi starorimskimi in drugimi starimi spomeniki mnogo zanimivega in poučnega. Grad Herbersteinov daje obiskovalcu krasen razgled po okolici. V bivšem dominikanskem samostanu se nahaja muzej, ki se lahko ponaša z'vsebino, kakor je druga muzeji nimajo. Sploh vse mesto je en sam muzej. Koder greš, povsod se najdejo starodavni spomeniki ki spominjajo na slavno preteklost Ptuja. Na Bregu pri Ptuju je Mitrov tempelj, ki zlasti zanima vsakega tujca. Ptuj ima krasno gotsko cerkev, ki vzbuja interes zgodovinarjev, in lepo prenovljeno minoritsko cerkev s krasnim pročeljem. Tujec obstoji in jo občuduje m se poda v prelepo notranjost in gre naprej do zvonika, ločenega od cerkve in obdanega od starih spomenikov. Šaljivci pravijo, da je zvonik največji liberalec, ker se je od cerkve ločil in ne more nazaj. Pa so še druge zanimivosti, samo pogledati jih je treba! Za želodec skrbijo v Ptuju dobre gostilničarske kuhinje po zmernih cenah. Žeio gasiita Ijutomerčan in haložan, po katerih glava ne boli. Ptuj ima gimnazijo, dijaški dom, meščansko šolo, pletar-sko šolo, tovarno čevljev, tovarno šampanjca in tovarno grozdnih in sadnih sokov. Ptujsko Dravsko polje obkrožujejo na desni strani Drave slikovite vinorodne, a revne Haloze, na levi strani Drave pa bogate m lepe Slovenske gorice. Sedaj je živahno življenje v teh vinorodnih krajih, saj je vinska trgatev v polnem razvoju, ki bo trajala ves oktober. Četudi ima Haložan malo kruha, pa se vinske trgatve le veseli in vriska in poje, da odmeva tn se razlega od griča do griča. Klopotci potrkavajo v vseh zvokih od vinograda do vinograda v hitrem tempu koračnice, še polomljeni, ki ga je jesenska burja napravila invalida, pomaga v tričetr-tinskem taktu. Zvečer pa »psi zalajajo po celi vas na glas« in tooič zagrmi, »da mam-ca se zbudi!« Mlado in staro hiti v vinograd s pipcem, škafom, puto m b rento. Po Še v teku oktobra bo izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani moderni španski roman Pot k popolnosti delo Pia Baroje, v prevodu izvrstnega pc-znavalca španske književnosti dr. Stanka Lebna. Splošno trdijo, da je ta roman solnčne Španije eno najpomembnejših del sodobne svetovne književnosti sploh. Živahno vrvenje po vinskih go-trgatvi cestah je polno voznikov in po slabih občinskih cestah kriči in poka voznik. Med vinskimi hrami doni praznih sodov bobneči glas, katere popravljata in pripravljata gospodar in viničar. Zvečer po trgatvi se spravijo k stiskalnici, da iztisnejo do zadnje kaplje žlahtna vinski sok, trgači pa posedajo okrog, se med seboj šalijo in dražijo, lupijo pečene kostanje in pijejo sladek mošt ali vino. Pogosto za doni katera domača narodna pesem v lepih ubranih glasovih. Pojejo pa res lepo, kakor da so jiim grla namazana, in vmes zauka še ledig fant, da dekle na hribu sosednem že zna, kateri fantič tam službo ima«. Če pa je deževno vreme, tedaj je bolj žalostno. Gospodar ta viničar, blatna m mokra, robantita iz kota v kot in ne najdeta na dela, ne miru, dokler spet ne posije toplo solnce. Pa je spet srce veselo, kakor da nikoli žalostno ni bilo. Tako in enako se praznuje trgatev, ki se v kratkih besedah ne da povedati Doživeti jo moraš! Obiskovalci sadne razstave bodo porabil! ugodno priliko m se napotili ali v Haloze ali v Slovenske gorice. Priložnosti bo dovolj. Po lepi cesti na Ptujsko goro zapel j o omnrbus obiskovalca na to prelepo božjo pot, pa dalje vzdolž ob Dravanji k Sv. Trojici v Halozah. Peš pa greš od Ptujske gore preko Sv. Janža in Sv Duha v Halozah do Nove cerkve in nazaj v Ptuj. Druga pot vodi od Sv. Trojice v Halozah pre ko Gruškovja k Sv. Andražu v Leskovcu in mimo Št. Vida ob izlivu Dravinje v Dravo na Ptuj. Lep razgled nudi izlet iz Ptuja na Leskovec v Srednjih Halozah, od-tam pa po lepi serpentinski cesti preko Okiča k Sv. Barbari v Sp. Halozah. Kdor pa še hoče iti dalje, jo mahne na Gorenjski in Turški vrh na Zavre, da pokus! pristni zavrčan na licu mesta. Lepi izleti so dalje na Vurberg, k Sv. Urbanu v Slovenskih goricah, pa k Sv. Bolfenku, k Sv. Andražu in k Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, kjer so lepe razgledne točke; če omenim še poleg tega Alelujo in Vinšak, je dovolj. Iz Ptuja na Polenšak in še dalie k Sv. Tomažu v Slovenskih goricah vodi ugodna cesta v srce Prlekije. Ptuj - Ormož - Ljutomer so zvezana z ugodno železniško zvezo. Iz Ormoža se napravi izlet f bogate jeruzalemske vinograde, iz Ljutomera pa v lepe Ljutomerske gorice. Ljudstvo je dobro, uslužno in potrpežljivo in še ni zavrglo lepe slovanske gostoljubnosti. Mesto Ptuj je otvorilo že več avtomobilskil zvez v Haloze m Slovenske gorice in avtomobilski izvošoki so na razpolago, da lahko izletnik brzo pohiti ▼ zaželjene kraje. varstva živali Delovanje Društva za varstvo živali v Ljubljani — Poziv javnosti Ljubljana, 7. oktobra Odbor Slovenskega društva za varstvo živali je imel v nedeljo pod vodstvom predsednika živinozdravnika dr. Reberna-ka v prostorih hotela Mikliča svoje redno zborovanje. četrti oktober ima za vsa mednarodna društva za varstvo živali svoj posebni, svečani pomen. V dneh od 7. do 9. maja letos se je namreč vršil v Flo-renci mednarodni kongres društev za varstvo živali. Na kongresu, ki je potekel izredno svečano, se je med drugim sklenilo, da naj velja dan smrti sv. Frančiška Asi-škega, ki velja za vzor pravega ljubitelja živali, kot svetovni praznik pokreta za varstvo živali. Društva vsega sveta naj se obvežejo, da ta dan prav posebno praznujejo. V povodu tega dne apelira DruStvo za varstvo živali v Ljubljani na vse posestnike živali, naj smatrajo te za svoje pomočnike in prijatelje in naj ravnajo z njimi kakor s svojimi sotrudniki. ki jim mnogo koristijo. Hrana živali naj bo vedno primerna zaposlitvi, nega naj ustreza zdravstvenim potrebam 'n ravnanje z njimi naj bo dostojno. Od živali naj se nikdar ne zahteva več kakor zmorejo, nikdar naj se ne dovoli, da bi se živali mučile in trpinčile, žival pri tem neizmerno trpi ne samo telesno, ker je za nepravično ravnanje zelo občutljiva. Društvo za varstvo živali v Ljubljani se Je ustanovilo in deluje v globokem prepričanju potrebe in velike splošne koristi. Služijo mu za vzor in ga vzpodbujajo k Intenzivnemu delu uspehi, ki so jih dosegla društva za varstvo živali v drugih državah. Ta društva so povsod nositelji srčne vzgoje širokih plasti ljudstva in zagovorniki pravičnosti za v tolikih primerih, žal, brezpravne živali. Društvo deluje popolnoma nesebično in ima edino zadoščenje v doseženih uspehih, v vzbujenem razumevanju ljudstva za idejo pokreta. Zato tudi ponavlja baš na dan, posvečen varstvu živali, svoje vabilo k mnogobrojnemu pristopu v vrste društvenih članov. Društvo je prepričano, da bo varstvo živali, ki v sedanji obliki svoje organizacije razpolaga le z neznatnimi pravnimi sredstvi, v bodoče doseglo močnejša zakonita sredstva, s katerimi bo trpeča žival primerno zaščitena pred brezmejnim izkoriščanjem. V taki zakonodaji vidi svoj končni smoter. Državo, ki bo prva uvedla tako popolno zakonito zaščito živali, bomo vsi pozdravili z najglobljim priznanjem in spoštovanjem. Rdeči križ za gladu joče brate Poziv ljubljanskega oblastnega odbora vsem dobrini srcem v Sloveniji Ljubljana, 7. oktobra. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije se obrača z iskrenim in resnim pozivom do vsega prebivalstva dravske banovine v mestih, trgih in vaseh ter trka na dobrotljiva srca, da nujno priskočijo na pomoč našim rojakom v onih kršnih pokrajinah, katerim preti zaradi grozne letošnje suše popolna propast, ne samo golemu življenju njih samih in njihovih otrok, temveč tudi njihovi živini in drobnici, ki jim je na trdih kraških tleh edina hraniteljica. Usodepolna suša in pripeka letošnjega poletja, kakršne ljudje že davno ne pomnijo, je v predelih savske, vrbaske, primorske in zetske banovine, a tudi na mnogih krajih ostalih banovin, uničila ne samo sadeže in žito na poljih, tako da prebivalstvo nima ničesar za hrano, ampak je zatrla tudi travo in bilje, tako da so travniki in pašniki ostali brez sena m otave. Beda je nepopisna. Naš narod je že v težjih časih pokazal, kako je njegovo srce plemenito in usmiljeno in kako visoko pojmuje sveto dolžnost, kadar vidi svojega bližnjega, svojega brata, v nesreči jn pomanjkanju. Tedaj se čustvo edinstva in bratstva, ki nas vse skupaj veže v človečansko občestvo, pojavi v vsej svoji prasilni dejavnosti In tako imamo sedaj ne samo priliko, temveč vzvišeno dolžnost, da vsak poedinec in vst skupaj pokažemo, da smo enega srca in ene krvi in da obupni krik enega nesrečnega kraja v naši širni domovini najde odmev tudi v naši slovenski pokrajini ki po uimah in vremenskih nezgodah ni bila ta- ko hudo prizadet« hi se je letina v njej obilneje obnesla. Vsak naj si pritrga vsaj nekaj in podari onim, ki so ostali brez vsega, da bodo mogli čez zimo, ki stoji že pred durmi, pre-hraniti sebe, svojo gladujočo družino in živino. Rdeči križ kot dobrotvorna mirovna organizacija čuti svojo sveto dolžnost, da iskreno prosi in poziva ves narod, vse rojake dobrega srca in plemenite duše, da a prispevki v denarju in blagu pomorejo blažiti nepopisno bedo, ki je zavladala v nekaterih naših pasivnih pokrajinah. Skrčimo svoje potrebe na najnujnejše in podarimo, kolikor le moremo utrpeti, svojim bednim bratom in rojakom, da jim s tem življenje olajšamo in obstanek rešimo! Danes jaz tebi jutri ti meni! Najlepši zgled milosrčnosti in dobrodelnosti nam j« dala prevzvišena kraljevska rodbina, ki je prva prihitela na pomoč gladujočim rojakom z visokimi darili v gotovini. Z združenimi močmi in vnetim sodelovanjem državnih, samoupravnih in cerkvenih činite-Ijev, vseh humanitarnih in prosvetnih ustanov hoče Rdeči križ v vseh krajih dravske banovine zbirati darove, da jih po na-vodilih Centralnega narodnega odbora Rdečega križa v Beogradu odpremi tjakaj, kjer bo pomoč najnujneje potrebna. Vsi krajevni odbori Rdečega križa v naši banovini so dobili navodila, da nabiralno akcijo kar najbolj pospešijo. Od našega dobrosrčnega naroda pa trdno pričakujemo, da prošnja, izrečena v imenu več tisočev bednih in gladujočih, ne ostane neuslišana. Niti 8 mesecev V tem kratkem času je bil z redno uporabo Kalo* donta v enem težkem slučaju zobni kamen popolnoma odstranjen. Samo Sargov Kalo-d o n t vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr.Braun* lichu). Tako si more sedaj vsakdo ohraniti zdravje in lepoto zob. Dvakrat da, kdor naglo da! Beda in glad ne trpita odlašanja. Zupan g. dr. Dinko Puc je danes naslovil na ljubljansko prebivalstvo poseben proglas. Tudi ljubljanska občira bo v zvezi s krajevnim odborom Rdečega križa skušala podpreti trpeče ljudstvo v težko prizadetih pokrajinah. Mestno načelstvo vabi ljubljanske meščane, da blagovolijo denarne prispevke, s katerimi bi hoteli ublažiti bedo in prožiti pomoč nujno potrebnim rojakom, pošiljati na naslov mestne občine ljubljanske ali pa na krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani ki bosta oddala nabrane vsote centralnemu akcijskemu odboru v dravski banovini. Prepričan sem, poudarja g. župan, da se bo ljubljansko prebivalstvo, ki je znano po svoji darežljivo-sti in je vedno znalo sočustvovati z bednimi, v znatni meri udeležilo te akcije in rade volje priskočilo na pomoč bednemu ljudstvu. Odpust delavcev v mežiškem rudniku Guštanj, 7. oktobra. Ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici je odpovedalo pogodbo 27 delavcem z odpustom 1. oktobra«. Te redukcije so zadele odpuščene kar nepričakovano, brez kakih tehtnejših vzrokov, dva z motivacijo, da vlada pomanjkanje naročil. Kljub temu, da so reducirali mlajše in malo bolje situirane delavske moči, so se v domove odpuščenih naselili težki črni dnevi skrbi in borbe za vsakdanji kruh, tembolj sedaj na zimo, ko ni nikjer dobiti dela in zaslužka. Po uboju se je sam prijavil orožnikom Sevnica, 7. oktobra. Danes zjutraj ss je javil na orožniški Staniči v Planini nad Sevnico bivši kletni delavec Jože Romih iz Zabukovja in prijavil, da je z nožem dvakrat sunil v prei posestnikovega sina Franceta Kunška iz Trnovca, občina Zabukovje. Oba sunka v prsi sta bila smrtonosna in je nesrečni Kunšek že čez po' ure izkrvavel. Skesanega ubijalca so obdržali na orožniški stanici, orožniki pa so obenem obvestili o zločinu pristojna oblastva. Komisija bo jutri odpotovala na kraj ziločina. Smrt žrtve spopada na veselici Maribor, 7. oktobra. V nedeljo so imeli v Trničah pri Sv. Marjeti na Dravskem polju veselico z vinsko trgatvijo, ki se je pa žalostno končala. Med zabavo je nastal spor med vinjenimi fanti in nekim orožnikom zaradi dekleta. 221etni Štefan Svenšek je hotel med plesom orožniku prevzeti dekle, ta pa mladen- ke ni pustil plesati z njim. To je imelo usodne posledice. Kar na mah so fantje obkolili orožnika, ki je v silobranu po. tegnil samokres. Hotel je fante samo pre. strašiti dosegel je pa baš nasprotno. Fantje so se še bolj zarburili in gotovo bi planili na orožnika, temu se je pa v hipni razburjenosti sprožil samokres in krogla je zadela Štefana Svenška v prsi, mu preluknjala pljuča in obtičala v ledvicah. Težko ranjenega Svenčka so z reševalnim avtom prepeljali ▼ mariborsko bolnico, kjer je pa po težko prečuti noči včeraj dopoldne izdihniL S trebuhom na kol Jesenice, 7. oktobra Silno huda nesreča se je pripetila 30-letnemu progovnemu delavcu Feliksu Repe tu na Jesenicah. V prostem času je doma obiral brajdo. Povzpel se je na lestvi precej visoko, nenadoma pa mu je spodletelo — padel je in se s trebuhom nasadil na kol. Takoj so mu prihiteli na pomoč, ga rešili iz mučnega položaja in odpeljali k zdravniku, ki je zaradi hude poškodbe odredil takojšnji prevoz v ljubljansko bolnišnico. Tragedija mladega zakona Novi Sad, 7. oktobra. Mladi novosadski pilot Vladislav Gojko-vič se je letos 16. junija kmalu po svojt poroki smrtno ponesrečil. Njegova soproga Branka je bivala po pogrebu svojega moža pri svojih starših, te dni pa je nenadoma prispela v Novi Sad pod pretvezo, da bo obiskala neke znance. Obiskala pa ni nikogar. Nastanila se je takoj v hotelu »Kraljica Marija«. Ker je ves dan ni bilo na spregled, je sobarica trkala na vrata njene sobe. Vrata so bila odprta in ker se na trkanje ni nihče odzval, je sobarica stopila v sobo in našla tam nesrečno vdovo v globoki nezavesti. Takoj so alarmirali policijo, ki ja odredila prevoz nesrečnice v bolnišnico. V hotelski sobi niso našli nobenih pisem m tudi od strupa, ki ga je nesrečna žena za-vžila, ni bilo nobenih ostankov. V neuteš-nem žalovanju je hotela slediti svojemu možu v smrt. Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolnoma ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Koncert violinista Karla Rupla v Ljubljani V ponedeljek je priredil naš violinist Karlo Rupel po enoletnem odmoru koncert z lepo izbranim sporedom Žal da je bil koncert neprimerno slabo obiskan, kar je moralo vplivat' na dobro voljo izvajalca. Že takoj pri prvi točki, slovitem Bachovem koncertu v a-molu, je pokazal Rupei kako velik je bil njegov napredek od zadnjega koncerta dalje. Ne samo, da je tehnično kar najsolidneje obvladal ves težavni part, tudi v interpretaciji je po/kazal nesorazmerno večjo poglobitev in razumeva« nje. Odigral je z ono klasično, umerjeno bravuro. kakor pritiče delom, ki ne zahtevajo temperamentne in ognjevite, tem« več bolj izenačeno, vzvišeno izvajanje. Prav tako je bil tudi Tartini smiselno podan. Njegova sonata, v katere zadnjem stavku nastopi kadenca, zaradi katere je pridobila sonata naziv »Vražji trilček«, 6e odlikuje po lahni, vprav italijanski metodiki, ki pa ni brez globine in ki je lep cvet italijanske klasike. V kadenci je imel violinist priliko se izikazati. kar je tudi v največji meri storil. Noviteta je bdla S. Osterfeva »Fantazija« za violino 8 6premljevanjem klavirja. Po enkratnem slišanju je o tako sodobno usmerjenih delih pač težko izreči obvezno sodbo. Vsekakor očituje tudi to delo ono koncizno9t v izraievanju iti pomanjkanje vsake čustvenosti (mislim, da je namerno), ki karakterizira skladateljevo kompozicijsko delovanje. Delo je uga- jalo predvsem mladini, medtem ko je bilo za ostalo koncertno publiko očividno trši oreh. Druga polovica sporeda je navajala po-ljudnejša dela violinske literature. Pred« vsem ljubko Dalcrozovo plesno pesmico, pri kateri je zanimiva združitev različnega ritma. Ravel je bil zastopan s »Habanero«, Debussy pa s transkripcijo klavirske skladbe »Minstrels« (iz »Prelude6«). Izzvala je toliko odobravanja, da jo je moral ponoviti. Tartini-Kreislerjeve varijacije na Co-rellijev tema niso le izredno težke, temveč tudi prav tako hvaležne; podobno Wie-niawskega »Scherzo-TarenteKc«. Po teh virtuoznih preizkušnjah je moral Rupel na nenehajoč aplavz dodati še nadaljnje točke. Izbral 6i je Schubert-Elmanovo uspavanko, Dvorakov slovanski ple6 v e-molu in AI-benizev tango, same jako efektne in v pravem violinskem duhu pisane skladbe. Od Rupla smo od nekdai pričakovali mnogo in še pričakujemo. Velik del nad, ki so bile stavljene vanj, je že izpolnil in danes lahko rečemo, da me je zrelost tega njegovega nastopa prijetno iznenadila. Da je imel polno dvorano, kakor jo je zaslu« žil, bi gotovo ne izostali tudi ona ognjevitost, katero so menda nekateri pogrešali. Za svojo osebo pa morem reči, da mi je bila korektnost njegovega izvajanja ljubša kakor boli ali manj lažna ognjevitost marsikaterega umetnika, ki za to značko le skriva nedovršenost Pri kVviriu se je odlično izkazal M. Lipovšek. L. M. S. Vitezslava Novaka opera »Laterna« Drevi se bo otvorila tudi operna sezona. Za otvoritev je bila srečno izbrana velika operna skladba Čeha Vitezslava Novaka »Later-nac Tako se bo občinstvu nudila prilika, da zopet spozna novo slovansko opero. »Laterna« ima naslednjo vsebino: I. Na Češkem je za časa tlake živel mlinar, ki je bil tlake osvobojen, samo eno dolžnost je imel: spremljati gosposko kadarkoli. Nekoč je gosposka zahtevala, da bi vodil sprevod v počasi novi knežni in poslal svojo varovanko in ljubico Hanico na grad. Mlinar je izjavil, da ne pojde in ne pošlje. V sosedni vasi je prebival reven pomožni učitelj. Naslovil je na knežno prošnjo, ki Jo je hotel izročiti na gradu po končani sere-nadi, katero bo zaigral z vaškimi godci. V mlinskem potoku se je naselil povodna fnož Mihec, ki se je hudo zaljubil v mlinarjev© Hanico. II. Mihca je obiskal drugi povodni mož — mračni Ivan. Seliti se je moral, ker so iz njegovega ribnika izpustili vodo. Sedaj si hoče izbrati novi dom v jezerčku ob lovskem gradiču. Prav tega dne gre dvorjan t glavarjem nad mlinarja. Na pragu uzre Hanico in se zagleda vanjo. Sklene, da mora postati njegova, če treba tudi s silo. II. Knežna, sita dvornega življenja in željna lepega doživljaja, si poželi trdoglavega — mlinarja. Uk8Že mu, naj jo spremlja z later-no na grad. kamor so pred njima šli tudi vaški godci. Klaskova (njen mož je bil vaški godec), ženska strupenega jezika, gre tudi za njimi in zasleduje moža. V grad se napoti tudi Ha ni ca Boji se za svojega mlinarja. 1 Njegova spremljevalka ji dela skrbi. Mihcu, povodnemu možu in tudi Haničinemu zale-zovalcu je to zelo všeč; zbežita za njo. Ko pride Mihec do lipe, zasliši govorjenje mušketirja, ki se pravkar pripravlja posekati mlinarjev© staro lipo, ki se je hoče gosposka polastiti zase. Rada bi ugrabila še Hamdco. Klaskova pride, ugleda povodnega moža, izve od njega vse, kar je na skrivaj slišal ter ga nato še prisili, da jo spremlja na gradič. III. Ivan - mračni se je počutil zelo dobro v novem ribniku, a samo malo časa. Prišla sta lakaj in komornica. da pogrneta knežnl na terasi. Komaj ju je Ivan prepodil, je te prišla knežna z mlinarjem. Všeč ji je bil in obljubila mu je zlate gradove, samo če bi hotel ž njo na grad. Mlinar se je domislil, da bi mogel s svojim vplivom pri knežnl koristiti ljudstvu. Nič čudnega, če bi ga knežna zapeljala. — Pa že je Klaskova tu. Opozori mlinarja, da se nekaj snuje zoper njega, Hanico in lipo. Mlinar plane pokonci, pusti knežno in zbeži, da bi zlobnežem preprečil nakane. IV. Ko čaka mlinar na Hanico, zagleda učitelja, ki išče prošnjo, katero je bil zgubil pod lipo takrat, ko je preplašil njega in tovariše Hejkal (gozdna mož) Nenadno so tukaj vile. Glavar je Hanici za petami, vile vzamejo Hanico v svoj krog in ko se lipa odpre. skoči Haniea v deblo ter izgine glavarju izpred oči. Glavarju ostane samo še učitelj. Glavar hoče izvedeti, kje je dekle, obeta in p roti,a ne izve niti besedice. Ukaže drvarjem, da posekajo lipo. V tem trenutku skoči k lipi s sekiro oborožen mlinar. Iz lipine krone se oglasi skrivnostno petje, vejice 7ažarijo, deblo se odore in Hamiica skoči iz njega naravnost v mlinarjevo naročje. Knežna, ki ee je vračala na grad, je bila priča čudežu. 0 glavarjevih nakanah prej ni vedela, zato razbije laterno in oprosti mlinarja podložništva. Tudi učitelj je dobil, kar Je hotel imeti: svojo šolo. Mihec — povodni mož se z zlomljenim srcem izseli iz mlinskega potoka. Jose Zahonero. slavni scenski romanopisec, je umrl v starosti 78 let. Zaradi svojega političnega mišljenja je prebil več let v izgnanstvu. Spomine Laja Brentana, v septembru umrlega nemškega narodno-gospodarskega teoretika in bojevnika za novi liberalizem, bo izdala založba Eugena Diederichsa v Jeni z naslovom: >Mein Leben im Kampf um die soziale Entwicklung Deutschlands«. Velik uspeh Emila Lndwiga. Spisi nemškega esejista in biografa Emila Ludwiga so prevedeni v 25 jezikov. Naključje je naneslo, da je 25. jezik slovenščina. Pred njo se vrste angleški, arabski, finski, francoski, grški, holandski, italijanski, španski, madžarski, poljski, hebrejski, katalonski, romunski švedski, češki, slovaški, turški ruski, japonski, bolgarski, židovski, litavski in norveški jezik. Antologijo povojne feške poezije v redakciji pesnika Josefa Hore napoveduje Državno založništvo v Pragi Prijatelji češke književnosti so tak cvetober doslej pogrešali. Antologijo modernih nemških pisateljer s socialnimi motivi in tezami napoveduje znana berlinska založba Malik. Imenovala se bo po vzorcu pred leti izišlega izbora ruske proze >30 neue Erzahler des Neuen Deutscb-landc Domače Testi * Knjige Vodnikove družbe so natisnjene in so že v knjigoveznici. Vezati nad 80 tisoč knjig ni malenkost, zato bo mogoče knjige razpošiljati šeie v začetku prihodnjega meseca Ker se obeta zgodnja zima, bo gotovo U6t<-eženo vsem članom, da jiin pridejo letos kn ige prej v roke nego prejšnja leta Zato je potrebno, da člani in poverjenik' te dn- čim prej urede vse glede članarine, da ne bo potem zopet zamudnikov in nereda pri razdeljevanju knjig. * Prihod »Jutrove« ekskurzije v Pariz. Udeleženci šestega »Jutrovega« potovanja, ki so v ponedeljek zvečer odpotovali iz Ljubljane, so po brzojavnem obvestilu po 26-urni vožnji v redu in srečno dospe'i v torek ponoči ob 23. v Pariz. Zastopnik pariške agenture, ki aranžira pariški ogledni program, je člane ekskurzije sprejel na kolodvoru, nakar so se odpeljali z avtokari v hotel »Charleston-t (55 Boule-vard Rochechouart), kjer bodo za bivanja v Parizu ložirali. Na ta naslov lahko svojci udeležencev naslovijo eventuelno pošto Včeraj so si člani ekskurzije z avtokari ogledovali dopoldne in popoldne Pariz. Za daaes je na programu pohod na Eiffelov stolp in za jutri ogled kolon ijalne razstave. Izletniki ostanejo do srede 14. t. m v Parizu. Ta dan odpotujejo in prispejo v četrtek 1-5. t. m. ob 8.40 predpoldne z gorenjskim brzovlakom v Ljubljano. * Konferenca za določitev mednarodnega železniškega voznega reda bo letos v Londonu Ljubljanpko železniško direkcijo bo zastopal g Milan Petek Naši delegati so že odpotovali v London. Na konferenci bodo razpravljali o mednarodnih železni-ekin zvezah za brze in poštne vlake. * Upokojitve v železniški službi. Upokojeni so uradniki VIII položajne stripi ne: Vajevec Ivan, Mramor Franc, Baiuk Izidor, Furlan Ivan, Esich Martin, Stibrič Ivan, Černe Ivan, Jurkovič Ivan, Detiček Josip, šulgaj Ivan, Kenič Ivan, Zor Leopold, Lenarčič Franc in Filipčič Anton Nadalje zvaničniki I. kategorije, I. položajne skupine: Klasinc Karel. Kek Franc. Os-wald Jakob, Maggioli Alojzij, Flego Anton. Cesnik Lovrenc, štrubelj Franc, Šinkovec Franc Brezan Jakob. Kink Janez, Fuš Pavel. Kos Ivan. KasteMc Frančišek, Kovšča Franc. Koren Anton, špacapan Alojzij. Vu-čajnik Josip, Miklavec Peter. Vrabič Ivan, Deutschman Franc. Noč Valentin, Bezlaj Janez, Omerzel Janez, Schauperl Ivan in Mahorčič Ivan. + Poljske pisateljice v Dalmaciji. Predvčerajšnjim so prispele v Split znane poljske pisateljice Sofija Nalkowska, Wanda Selkerjeva. Jadw;ga Krimanska in Kresla-va Wojewska. Ogledale so si mesto in njegovo okolico, potem pa so nadaljevale potovanje v Dubrovnik. O svojih vtisih bodo poročale v uglednih poljskih listih. * Američanka predava o Jugoslaviji. Ameriška pisateljica gospa Myrtle Hague Robinson se pripravlja, kakor poročajo naši ameriški listi, na ponovno potovanje v Jugoslavijo. Pred letom se je delj časa mudila na Jadranu in v črni gori Ko se je vrnila v Ameriko, je v odličnih ameriških krogih in klubih priredila vrsto predavanj o Jugoslaviji, iz katerih je odsevala topla simpatija za našo domovino. Naši ameriški listi izražajo željo, B«j bi ingoslovenske oblasti posvetile vso pozornost odlični ameriški pisateljici. r Zvočni kino Ideal | Olga čehova Trude Berfiner H. Ad. Schlettow v filmu življenja hamburške Inke Ena tistih Nove popevke! — Krasna igra! — Prvič v Ljubljani! Ob 4., pol 8. in 9% zvečer. ♦ 400-letnica trsatskih stopnic. V soboto in nedeljo se bo proslavila 400-letnica znanih stopnic, ki s Sušaka vodijo na Trsat in k starodavnemu gradu Frankopanov. Na svečan način se bo odkrila spominska plošča bramtelju Klisa, kapetanu Petru Kružiču, ki je zgradil del teh v vsem gornjem Primorja znanih stopnic. Na proslavo pride tudi delegacija Senja in Klisa. Jadranska plovitba je vsem udeležencem dovolila polovično vožnjo. ♦ Za novo lekarno na Viču razpisuje kr. banska uprava natečaj do 1. novembra. ♦ Vilfanova koča na Begunjščici je zaprta in bo oskrbovana samo še ob nedeljah pri ugodnem vremenu. ♦ Smrt narodnega borca v Dalmaciji. V Splitu je v ponedeljek v 68. letu umrl Mirko Kulič, dolgoletni občiaski tajnik v raznih dalmatinskih občinah. V mlajših letih je stal v prvih vrstah narodnega po-kreta v Dalmaciji. Po prevratu je bil deli časa urednik splitskega lista »Hrvatska Riječ«. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je po kratki bolezni v čestiti starosti 84 let umrla ga. Berta S t r a f e 11 a, vdova po odvetniku. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 k Sv. Križu. — V Mariboru je včeraj zjutraj umri v starosti 61 let g. Alojzij Lešnik, bivši lastnik kavarne »Promenada« in bivši upravitelj posestev grofice Erdddy. — Včeraj so v Mariboru pokopali lastnico znane gostilne »Balkan« go. I n g o r i č e -v o. Sprevod je vodil bratranec pokojnice ptujski prošt dr. Ivan Žagar, žalostinke pa je pelo pevsko društvo pekov — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje ♦ Odhod odličnega ekonoma z Bleda. Pišejo nam: Te dni odide z Bleda g. Frano Jelovšek, ravnatelj Kendovih posestev, v Prekmurje, kjer ima več sto oralov obsegajoče posestvo, da ga uredi Ni skoraj Blejca, ki bi ne poznal dobrega in prijaznega gospoda, ki je rad pomagal vsakemu in so ga posebna delavci vzljubili. Več let Je vzorno vodil Kendovo veleposestvo in ga tudi moderno preuredil. Kendovi obSir-m sadonosniki, katere je on zasadil (okrog 7000 sadnih dreves), pričajo, da je bil mož res priden kakor mravlja in da se je zavedal svojih nalog. Vodil je tudi strokovno nadzorstvo nad novo zasajenimi drevoredi na Prešernovi in Ljubljanski cesti. Zelo se je zavzemal za svoje prekmurske rojake delavce. Več sto. njih je dobilo preteklo zimo delo pri gradnji blejske kanalizacije in Kendovega Parkhotela. Nekateri pa so tudi stalno zaposleni kot hlapci in delavci, pa tudi več služkinj je iz Prekmurja. Je-lovška, ki je bil pred več leti tudi ravnatelj ogromnih Szaparijevih poseste? v Murski Soboti, pozna skoraj vsak Prekmurec Bil je vedno odločen narodnjak in je mnogo pripomogel, da se je med Prekmurci začela širiti narodna zavest, številni prija telji in znanci mu želimo kar najprljetne;-še bivanje v Prekmurju in se nadejamo zopetnega svidenja na Bledu. ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje po* družince, da pošljejo nabrano člamrino vodstvv po položnici. ♦ Popolna odprodaja vsega blaga ,c po tovarniški ceni v trgovini Hočevar-Heglič Pražakova ulica 15 ob Miklošičevi cest. v LjuS ani. ♦ Kolo jugoslovenskih sester v Ljublja ni naznanja, da je moralo žrebanje efektne loterije meseca oktobra preložiti zara di nepričakovanih ovir žrebanje pa se bo vršilo nepreklicno v decembru t. 1. — natančni datum se bo objavil pravočasno —. kar aaj blagovoli občinstvo upoštevati. Iskreno se prosi, da velikodušni dobrota, k! in prijatelji »Ko'a«; pridno segajo p<. srečkah katerih dohodek i* namenjen Dečjemu domu Franje Tavčarjeve v Kr*i Jfcvlc1 ♦ Pregnani vlomilci. Iz Selc nad Škofjo Loko nam poročajo: Skrajno drzno je bil poskusen vlom v trgovino g Bertonclja. k! se nahaja s-redi vasi. Trije moški, ki so gotovo vedeli, da nad trgovino nihče ne spi, so se spravili na posel Okrog polnoči je slišala slučajno bdeča domača hči neko sumljivo hreščanje in ropot. Nič hude ga sluteča je pogledala skozi okno v noč ter zavpila: »Kdo je?« A v tem je že pa del strel, ki pa je k sreči zgrešil. Hulo preplašeni so vsi domači, zbujeni po strelu, pričeli klicati na pomoč, nihče pa se ni upal iz hiše zaradi temne noči in v bo jazni, da ne bi zlikovci ponovno streljali Klice je zaslišal trgovčev sosed, ki je od da. strele v zrak in tako prepodil vlomilce. Orožniki iz Železnikov so vlomilcem že na sledu. Ljudstvo je razburjeno, saj pr! nas že dolga leta ni bilo vloma. ♦ Montafončkova domačija pogorela. V Dolini pod Sv. Križem je nastal pred dnevi nenadoma požar, o katerem splošno sodijo, da je bil podtaknjen. Okoličani in stanovalci pri posestnici Teranki so začuli okrog 21. zvečer več strelov, kmalu zatem pa je bilo posestvo mahoma v ognju; očividci trdijo celo, da je pričelo goreti ob istem času na več krajih. Stanovalci so si rešili le golo življenje, vse drugo je uničil požar. Najbolj je oškodovana posestni-ca Teranka, ki je prišla ob hišo, hlev in gospodarska poslopja, v katerih je pogorel tudi ves letošnji pridelek in nekaj glav živine. Mina Teranova je sporočila orožnikom, da ji je bil požig že prej napovedan V veri, da so to le grožnje katerega njenih nasprotnikov, pisma ni vzela resno Kakor menijo poznavalci razmer, je vzrok za ta požar znani opltani vol montafon-ček, ki ga je Mina sama vzgojila in ga ni hotela prodati za noben denar, čeprav so se zglašali kupci vsak dan. Ko pa je poskočila teža debeluha-rja do 1600 kg, je začel menda montafonec pešati in takrat je Mina pristala na kupčijo, ki pa se je zaradi vesti, da je živinčetovo meso neužitno, razdrla, že vplačana ara je zapadla, nastale so tožbe, sodišče je imelo zaradi montafončka že več pravd. Tako si je Mina nakopala nekatere nasprotnike. Za po-žigalcem stika orožništvo, ki mu je menda že na sledi. ♦ Maščevanje odslovljenega ljubimca. V naselbini Berbereki pri Velikem Bečkere-ku je z vdovo Vero Dominikovo živel že dalje časa Matija Petrovič in so se odrasli otroci vdove nad tem silno zgražali. Mati se je končno vdala in Petroviču povedala, da jo bo moral zapustiti. Petrovič pa ji je v odpor prizadel z nožem na vratu in po rokah smrtno nevarne rane in zbežal, pa je bil v okolici aretiran še isti večer. ♦ če policija ne verjame bajki o stricu. Osiješka policija je v zadnjih dneh polovl-la člane drzne vlomilske družbe. Neki do-lieijski agent je na ulici ustavil neznanca, Ki je nosil v vreči različne stvari. Ko je neznanec izjavil, da nosi to svoiemu stricu, je agent sklenil, da vpraša »strica?: o znauju z aretirancem. Neznanec je nato pustil vrečo in začel bežati, agent pa ga je kmalu vlovil ta aretiral. Bil je to Bogdan Radivojevič, po poklicu brivski do-močnik, ki je izdal tudi svoje pomagače, ki so zakrivili že številne vlome. Na neri-feriji mesta so imeli celo skladišče ukradenih predmetov. ♦ »PAN« ovratnik, Novo mesto: Medic, Barborič. »ITO« zobna pasta n a f b o 1 i š a. Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Rane, Ljubljana — Maribor 2 h Ljubljane u— Ljubljanski javnosti v dobrohotno vednost. Akcijo za stradajoče vsled suše vodi za mesto Ljubljana krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani. Darovi se naj blagovolijo izročati v pisarni Rdečega križa, Woifova ulica 12, »Oražnov dom«, od 9. do 12. ure, ali ,pa pošiljati po položnici št. 11104. u_ Predavanje o pohodih s filmsko kamero v Julijske Alpe je v torek zvečer zelo lepo uspelo. Velika dvorana Kazine je bila polna. Občinstvo je bilo iz vseh ljubljanskih slojev posebno mnogo pa seveda planinarjev iz fotoamaterjev. Lepe izbrane slike, ki pa jih je bilo 90, so navduševale in mladi predavatelj g. Cveto Švigelj je ob zaključku svojega prijetnega predavanja žel mnogo odobrovanja u— I. simfonični koncert letošnje sezije bo v ponedeljek 12 t. m. Kakor že lani. bo tudi letce uprava Narodnega gledališča priredila serijo koncertov, na katerih se bo izvajal izbran spored svetovnih m domačih simfoničnih del Prvega teh koncertov dirigira prof L M Skerjanc. ki si je izbrali veliko Brahmsovo simfonijo, dalie »Caprice« skladatelja La jovica svojo »Lirično uverturo« in pa Čajkovskega klavir- ,«0 O/ ČISTIN je zoper vsak madež na suknu, svili ali usnju. Dobi se v drogeriji KAN C. Ljubljana — Maribor n Siki koncert v b-molu, ki je že lani žel v interpretaciji pianista Noča tako ogromen uspeh. Orkester, ki bo štel krog 70 članov, sestavljajo naše najboljše instrumentalne moči iz opernega orkestra. Orkestralnega društva in pa orkestra drž. konservatorija. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Ljubljanski Sokol je uvedel telovadbo starejših članic, frač?nje 280 Din. »:— Uspešno negovanje obraza s prvovrstnimi preparati k os matični salon Darinka Vdovlč, Ljubljana Gradišče 2. u— Nezgode. Marija Lilek, rudarjeva žena iz Kaplje vasi, je včeraj doma na podstrešju padla ta si zlomila desnico. — Hčerka premogarskega delavca Angela čehova z Ižanske ceste 51 se je pri igranju nevarno obrezala na desni roki. — Josip Adamič, 3-letni posestnikov sinček iz Ma lih Lipljen, je v torek vtaknil desno roko med slamoreznico, ki mu jo je zlomila. — Vsi trije se zdravijo v bolnici. u— Tatvine. Včeraj sta biLi znova ukradeni dve kolesi. Prvo je bilo odpeljano pleskarskemu mojstru Blažu Jančarju iz neke gostilne za Gradom. Vredno je bilo 400 Dm '.n je znamke »Rabler« Drugo kolo je bilo odpeljano zidarskemu polirju Jožetu Sršanu izpred hiše 38 na Dunajsiri cesti Je znamke »Diirkonp«, skoraj novo in vredno 2000 Din. — V Pollakovi tovarni zaposleni čevljarski pomočnik Feliks Kepic si je v torek zvečer po delu šel umit roke, pustil pa je srebrno, 350 Din vredno zapest.no uro za hip a* strojnici. Priliko je izkoristil tat. — Mehaniški vajenec Anton Srebotnjak je imel v torek popoldne opravka v poslonju OUZD. V oskrbi vra tarja je pustil kolo, na katerem je imel pritrjeno aktovko z raznimi predmeti. Kolo je ostalo, aktovka pa je izginila. e— Kolo jugoslovenskih sester bo priredilo za nabavo hrane za dijaško kuhinjo Podmladka rdečega križa cvetlični dan v nedeljo il. t. m. Naj ne bo nikogar, ki ne bi prisneval vsaj malega daru v ta namen! e_ Pevsko društvo »Oljka« bo pričelo z rednimi pevskimi vajami v petek 9. t m. ob 20. v začasnem društvenem lokalu v Bergerjevi gostilni, vhod z Dečkovega trga. Sprejemajo se tudi novi pevci vsak torek in petek istotam do vključno 6. novembra, ker pozneje pristopivši nevci ne bi mogli sodelovati pri prihodnjih koncertih in drugih javnih nastopih. e— Izžrebane srečke lahko zamenjate za neizžrebane v tekočem kolu le še nekaj dni, dokler tra:'a zaloga. Zato nikar ne odlašajte! e— Nesreča otroka. 2 in polletni sinček malega posestnika Joško špegu iz Studenc občina Velika Pirešica, je korakal poleg^ voza, s katerim so se peljali starši na nii- VSAK PETEK SVEŽE MORSKE RIBE ANT. STACUL, Šelenburgova 12568 Jutri, pojutrišnjem izide v založbi Tiskovne zadruge roman Josefa Conrads Senčna črti ki ga je napisal "mornar-pripovednik, a poslovenil Oton Zupančič. vo. Nenadoma je padal pod voz In so mu kolesa odtrgala kožo na trebuhu in prsih, obenem oa je dobil deček tudi težke notranje poškodbe. Zdravi se v celjski bolnici. e_ Meitni kino bo predvajal drevi ob pol 21 aemi film »Madona spalnih voz<, izdelan po slovitem romanu Maurica De cobre z Mariborčanom Olafom Fjordom v glavni vlogi. Iz Maribora a— Zlata poroka. Dne 10. t. m. slavi v širši javnosti znani in priljubljeni g. pro-fesoi Josip Fistravec s soprogo Ano red ko slavje zlate poroke Slavljenca. ki sta še pri najboljšem zdravju, živita od prevrata ia'je v Mariboru, kjer je služboval g. profesor na realki Njegova skromnost in pripravljenost, v dijaških krogih vsakemu in vsejej pomagati, kakor tudi njegova ljubezen do ožje domovine, so mu pridobili povsod prijatelje, ki se ea bodo tega dne gotovo radi snominjall Slavljencema naj bo usojeno doča.kati še diamantno poroko. a— Ljudska univerza opozarja ponovno na nastop odličnega koncertnega pevca Svet-ozarja Banovca. ki poje pri nas prvič v petek 9. t m. svoj amerikanski program Predprodaja vstopnic se je že pričela ia sicer pri ze Brišnik in s Hoferju a— Iz gledališča. Jutri bo prva ponovitev Anzengruberjev^ komedije s petjem »S^ba vest« Dejanje je opremiieno 6 pr-leškimi narodnimi pesmimi, zelo dramatično in zabavno Ab C. — V soboto se bo uprizorila klasična komedija »Volpo» ne«, zelo duhovita satira na pohlepnost po denarju, skopuštvo 'n p.ihoto. V nedeljo bo prva repriza zgodovinske žaloigre »Ma-yerling«. Prihodnj teden bo premijera operete »Zemlja solnca«. po »Grofici Marici« največii šlage' sedanjosti. a— Otvoritev mariborske razstave. Danes ob pol 12. dopoldne se otvori v bivši Kavarni v parku razstava Maribora, ki je že na jesenski veleseimski prireditvi v Ljubljani predmet srtlošne pozornosti m bo gotovo tudi v Mariboru nolnoštev-no obi^ana. a— K ustanovitvi društva »Ogenj«, ki bo v soboto 10. t. m. ob 20. »Pri zamorcu«, so lav.ljeni odlični zastopniki sorodn h društev. Predvsem bo zastopano centralno 'ugoslovensko društvo »Ogenj« v Beogradu po tajniku g. Savi Djordjeviču, publicistu, in zagrebški »Ogenj« po odborniku g. dr. Sternu. Tudi graško društvo »Flam-me» pošlje ?astonnika bržčas tudi društvo »Krematorium« i/. Prage. Vabljeni so zlasti tati člani iz vseh krajev banovine, ki so se zadnje mesece prijavili, in vsak prijatelj stremljenj društva. a— Samaritanski tečaji Rdečega križa so bili otvorjen- v torek zvečer. Navzočih je bilo 47 udeležencev, predsednik dTŽavni pravdnik dr Jančič je govoril o pomenu tečajev Vodstvo tečajev je poverjeno ravnatelju splošne bolnice dr. Vrečku, skupaj z 8 drugimi zdravniki. Administracijo upravlja vadniški učitelj g. Ravter. Sestanki bodo vsak torek in petek od pol 19. do 20. Prvi mescc bo pouk teoretičen, drugi mesec pa praktičen. a— Tečaji Esperantskega društva bodo pričeli 15. t. m. v dekliški meščanski soli v Cankarjevi ulici. a- Izlet k šmarjeti ob Pesnici. Sreska N. O. priredi v nedeljo 11. t. m. za občin stvo izlet k šmarjeti, kjer nastopi >b 15. Sokolska četa s telovadbo in pevskim zbo Tom, nakar sledi prosta zabava s srečolo-vom na grozdje itd. Izletnikom bo ob četrt na 15 na Grajskem trgu na razoolago orn-nibus Vožnja tja ln nazaj po 10 Din, za otroke do 10. leta polovica, odhod ob po! 15., povratek iz šmarjete ob 19., ozir. na vseobčo zahtevo nozrieiP. v N. O. v Grajski ulici 5 v nedeljo od 10. do 12. a_ Mariborsko okrožno sodišče je obsodilo 35 letnega Slavka Gerčarja zaradi goljufije na 8 mescev 6troge ječe in na 3'etno izgubo častnih pravic. Gerčar je vn seriral v nekem ljubljanskem dnevniku, da išče nevesto Na ta način se je seznanil z neko revno šiviljo iz Studencev pri »vlan-boru kateri ie izvabil vse prihranke, ter jo pregovoril, da je prodala tudi svoje pohištvo Ko je bila šivilja brez sredstev, ie šele prišla na to, da ie nasedla 'ažnivemu -leparju. in ga ie naznanila sodišču. a— Kinematografske predstave. Grajsk': kino od danes dalje veliki nemški cirkuški film Sence cirkusa«. — Union kiao od danes dalje nemška vojaška humoreska »Don Ju ani garnizije«. Iz Kraaia r— Krožek prijateljev Francije sporoča vsem interesentom za francoske jezikovne tečaje (začetni, nadaljevalni in konver-zacijsko-literarni) da je v njih lastnem interesu, da se udeleže razgovora za določitev urnika v pete/< 9. t .m. v gimnaziji ob pol 19. Sprejemale se bodo tudi nove prijave. Iz Litije i— Odhodnica na Sv. gori. Danes se bodo na prijazn5 Sv gori zbrali številni njeni prijateMi, odborniki litijske podruzn-ce SPD in planinske stavbne zadruge Zasavska koča ter zastopnik: o&lastev. Vršila se bo uradna kolavdacija v avgustu otvorje-ne nove koče, obenem pa odhodnica dolgoletnemu planin-Jcemu tovarišu nota-ju dr Krevlu ki se seli iz Litije v Ljubi lano V nad desetletni dobi svojega udejstvovanja v Litiji si je g dr Krevl pridobil epe zasluge b'l je marljiv starosta Sokolu Litija—Šmartno planinarji so mu zaupali na-čal.stvo Stavbne zadruge in je niegova ae-mala zasluga, da krasi novi dom naibo:j Hubko izletn;ško točko v Zasavju G dr Krevl si je pridobil velik krog nrijateljev. zlasti tudi med km^tskim prebivalstvom, kateremu je bi! vedno očetovski svetovalec —— i_ Učite!i«ko zborovanje JUU za litij* ski okraj bo ime'0 občni zbor v soboto 18. t m ob 9 dopoldne v beli dvorani ITr>iorfl v Liubliani. i_ Tudi zanimiv rekord. Gospa A. T. iz Gradca pri Litiji ie dobila te dni 2 razglednici ki sta dospeli na njen naslov res s nrav oo!*evo brzino — namreč šele po 14 letih obdani sta bili na po§to 1 1917 na dveh raz^nih krajih, ena v Kranju, druga v Ljubljani. t— Socialno delo za rudarsko družino Prejeli smo: Pod gornjim naslovom ie prinesel nedeljski »Slovenec« dopis o neki rudarjevi ženi. ki baie ni dobila v rudni Vt nepismeni vojaki tukajšnje čete. Predav.il je šolski upravitelj gosp. Simon Gorišek. Namen je dosežen v polni nteri. 85% je odg-.i- K,1 zaključen pod predsedstvom sreskega šolskega nadzornika gosp. Belšaka in komandanta mesta gosp Markoviča. Izpiti so pokazali prav lepe uspehe. Predavalo se je dvakrat tedensko po 3 ure, in to v mesecih juniju, juliju Ln avgustu, septembra pa dnevno po 2 uri. Vojaško oblastvo je rednemu pouku posvečalo vso pozornost Za desinfekcijo rok in perila se priporoča SANOFORM Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Ugodna prilika! Zimske damske svilene kombineže.....Din 40.— Zim. dam. svilene hlače . Din 20.— Zim. otroč. triko hlačke . Din 14.— Nogavice svilene damske . Din 15.— Nogavice flor damske od . Din 9.— naprej. Ako želite kupiti zimsko blago po nizki ceni ,tedaj obiščite naše trgovine: CIRIL AHLIN, .Miklošičeva cesta 14, Poljanska c. S, Celovška cesta 56. po 312. 8°/o Blairovo posojilo je b'k> zaključeno po 55 in 50, 7"/o pa po 53 Promet je bil še v 6% be^luškib obveznicah po 45.« Med bančnimi vrednotami so bilj zabeleženi zaključki v Praštedioni po 957.5, v Srpski po 187. v Zemaljski po 110. v Ljubljanski kreditni po 115. v Jugo banki po 67 in v Poljo-lelsk- po 45 in 47 Od industrijskih vrednot so se trgovale Trboveljska po 190, Vevče po 110 in Šečerana po 160 Devize Ljubljana. Amsterdam 2257.28 — 2264.12, Bruselj 783.96 - 786.32. Curih 1098.45 do 1101.75. London 216.27-223.77, New York 5591.01-5608.01, Pariz 220.79—221.45, Praga 165.86—166.36. Trst 283.02—289.02. Zagreb. Amsterdam 2257.28—2264.12, Bruselj 783.96—786.32, London 216.27—217.09, Milan 283.62—284.52 Newy0rk kabel 5602.01 do 5619.01, Newyork ček 5591.01—5608.01, Pariz 220.79—221.45. Praga 165.86—166.36, Curih 1098,45-1101.75. Cnrih. Pariz 20.09, London 20, Newy0rk 509.87, Bruselj 71.50, Milan 2610. Madrid 46, Amsterdam 205.75. Berlin 116.25, Stokholm 118, Oslo 116, Kobenhavn 115 Sofija 3.70, Praga 15.10. Varšava 57, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Efekt! Ljubljana. 8 odst. Blair 59 bi., 7 odst. Blair 54 bi.. Celjska 150 den., Ljublj. kreditna 115 zaklj.. Kreditni zavod j95 den, Vevče 110 zaklj., Kranjska industrijska 288 zaklj., Ruše 125 den. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 295 — 300, kasa 300 bi., za dec. 310 — 313. investicijsko 62 — 68, 4 odst agrarne 40 bi.. 7 odst. Blair 52 — 55, 8 odstotni Blair 55.75 — 56, 7 odst Drž. hip. banka 58 — 63, 6 od^t. begluške 44 — 46: bančne vrednote: Pr-štediona 957.50 — 960, tTnion 135 bi., Jugo 67 — 68, Ljublj. kre-ditna 115 — 118. Srpska 187 — 188, Ze-maIjska-110 — 112: industrijske vrednote: Našička 680 bi., Gutmann 110 bi.. Slavonija 200 bi., Drava 185 den., Šečerana 160 — 170, Brod vagon 55 bi., Vevče 110 — 115. Dubrovačka 290 bi., Oceanija 190 bi., Trbovlje 190 — 200. Beograd. Vojna škoda 301, 300.50 zaklj., za nov. 306 den.. za dec. 310, 309 zaklj., investicijsko 66.25 zaklj.. 4 odst. agrarne 40 blago, 6 odst. begluške 45, 45.75. 46 zakli., 8 odst. Blair 55 den., 7 odst. Blair 52.50 zaklj. 7 odst. Drž. hip. banka 60.25 den., Narodna ">000—6000. Blagovna tržišča LES -f- Ljubljanska borza (7. t. m.). Tendenci za les mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za rezano je.lovino v fiksnih merah (I., II., III., paralelno, 32 m3, lianko parobrod Sušak). ŽITO + Novosadska blagovna borza (7. t m.). Tendenca nespremenjena; promet 36 vagonov. Pšenica: srem. 225 zaklj. Oves: baški, sremski, slav 132.50—135. Ječmen: baški in sremski novi, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška 100—103; okolica Sombor 100—103, gornjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska, okolica Indjija 100—103; okolica Šid 102—105: baška nova, umetno sušena 78—82, banaška, nova. umetno sušena ;4—76. Moka: baška, banatska »0« in »00« 355_375- »2« 335-355: »5« 300-310; »6s 250—260; »7« 190—200; »8« 130—140. Otrobi: baški 92.50—95. Fižol: baški, beli 170 do 175. + Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.). Tendenca čvrsta, promet omejen. Pšenica: za dec. 9.50—9.52. za marc 10.65—10.66, rž: za marc 10.72—10.75; koruza: za maj 10.62—10.65. Če želite, da ostane Vaše perilo trajno in lepo. rabite samo Končne teniške rezultate smo že objavili. Naši so 6e plasirali na prvo mesto. Dodati je treba še to, da se sistem teniškega igranja na balkanskih igrah deli na dva dela. Prvi del je navadni turnirski sistem, tako da zmagovalec v finalu dobi pet točk in mu ni treba igrati dalje. V drugem delu igrajo vsi neplasirani igrači in igračice med seboj za ostaja mesta, tako da zmagovalec drugega dela dobi 4 točke, drugi 3 točke itd Pri doublu in mixed doublu se odredi placement poedinih parov takoj v prvem delu igre. Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, pododbor Ljubljana vabi tem potom vse člane svojih kolesarskih klubov, da ss v čim večjem številu udeleže prireditve medklubskih kolesarskih dirk bratskega kluba ASK Primorja, ki bodo v nedeljo 11. t m. ob 14.30 na športnem igrišču ASK Primorja. Crcss-counfry tek za smučarje Ilirije razpisuje klub za verificirane člane svoie. smučarske sekcije. Interni kondicijskl cross-country tek bo v nedeljo 18. t. m. Tekmuje se v dveh kategorijah. Seniorji: start na igrišču Ilirije, obrat pri cerkvi na Rožniku, kjer je kontrola. Cilj na igrišču. Dolžina proge cca 6 km. Juniorji: start na igrišču, obrat pri Tivolskem gradu, kjer je kontrola, cilj je zopet na igrišču, proga cca 2 km. Progo izbira vsak tekmovalec poljubno, vendar mora pasirati kontrolo pri obratu. Prvopksirani v vsaki skupini prejme kot darilo smuči, drugoplasirani pa palice. Vsa darila je poklonila športna trgovina »Alpina«. Start točno ob 10. donol-dne. Prijave sprejema do 17. t m. g. Mah-kovec Alojzij, kavarna Evropa, odnosno oskrbnik nogometnega igrišča. Prvenstvena tekma Amater : Trbovlje je končala z zmago Amaterja s 3 : 1, ki se je s to zmago plasiral na I. mesto prvenstvene tabele v okrožju Trbovelj. Tekma je bila vseskozi fair brez vsakih incidentov. Pris-ostvovala je velika množica občinstva. Sodil je s. s. g. Dolinar strogo in objektivno. — V predtekmi je porazila rezerva SK Amater kombinirano moštvo SK Zagorje z 2 : 1. SK Hrastnik : SK Doberna 4 : 2. Tekma se je vršila v znamenju borbe za točke z zadnjim plasiranim klubom SK Do-berno, ki je vsekakor dobro igral na tujem, bolj majhnem igrišču SK Hrsstnika. Sodnik g. Janežič iz Celja. S KSvoboda (Ljubljana). Obvezen trening prvega moštva in rezerve danes od 17. dalje na igrišču Primorja. Drevi ob 2?}. redna odborova seja. Balkanska olimpijada v Atenah Atene, 2. oktobra. V sredo 30. septembra 60 odpotovali iz Ljubljane, Zagreba, Beograda in Pančeva lahkoatletskj reprezentanti naše države na III. balkanske igre v Atene. Po udobni in zanimivi 46 urni vožnji so srečno dospeli v grško prestolnico, kjer so jih prav prisrčno pozdravili atenski športniki. Naši lahkoatleti so skupno z Bolgari, Rumuni in Turki nastanjeni v najlepšem atenskem hotelu »Akropole Palače«. Balkanske igre se vršijo letos že tretjič. Tekmuje se v vseh lah*coatlet6kih disciplinah, od lani pa tudi v teni6u Za končni placement se seštejo točke v tenisu in v lahki atletiki. Lani je naša reprezentanca nastopila brez teniških igračev. Po dogovoru bi se te igre morale vršiti vsako leto v dr> gih mestih balkanskih držav, toda ;ahkoatlet.ska prireditev tako velikega stila je mogoča samo v Atenah. Zanimanje grškega občinstva pa je zares ogromno Tekmovanju prisostvuje do 80 tisoč gledalcev. Ze drugo jutro po prihodu Jugoslovenov jih je čakala pred hotelom cela vrsta fotografov in karikaturistov ter je pričel pravcati lov na naše rekorderje Pred prihodom so vsi listi objavili slike naših lah-fcoatletskih matadorjev Nekateri od Jugoslovenov se udeležujejo balkanskih iger že tretjič, in sicer Buratovič. dr Narančič, Šporn, Skok ter so med atensko publiko že dokaj popularni V hotelu je seveda med atleti raznih narodnosti že najlepše prijateljstvo. Neprestano povpraševanje po rezultatih poedin-ca, razna ugibanja o zmagah. Vse je nestrpno. Velik plakati vabijo in gledalci 60 priča res lepih in veličastnih borb in zmag. O rezultatih bomo seveda še poročali. . „3oooc«x»oc»oooooooooooo^ Ni je duhovitosti, ki bi presegla Voltaire jevo! — Zato berite — Ukinjenje Izvozne carine na ovčjo volno. V »Službenih novinah« od 6. okt. je objavljen razpis finančnega ministra, s katerim se ukinja izvozna carina na ovčjo volno iz št. 14., točke 1 izvozne carinske tarife. = Oddaja zakupa nove kolodvorske restavracije na postaji Grosuplje se bo vršila potom licitacije 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani). — Svetovna žitna letina. Mednarodni poljedelski urad v Rimu je izdal novo cenitev svetovnega žitnega pridelka. Ta cenitev kaže, da je letošnji svetovni pridelek krušnega žita manjši nego je bil lani, kar je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih met. stotov): 1931 1930 1929 1928 1927 pšenica 735 780 718 812 754 rž 189 234 234 227 207 ječmen 229 284 286 289 241 oves 394 434 430 470 412 Pridelek pšenice (ki se nanaša na 29 držav) je zaostal nasproti lanskemu letu za 45 milijonov stotov, še bolj pa je nazadoval pridelek rži, ki je manjši kakor v vseh zadnjih 6 letih. Zelo slab je bil tudi svetovni pridelek krmilnega žita, tako ječmena kakor tudi ovsa — Burni dogodki na bratislavski žitni borzi. Na žitni borz* v Bratislavi je prišlo do burnih dogodkov ker je češkoslovaška vlada ukinila izdajanje uvoznih, dovoljenj za žito. Skladišča v Bratislavi so polna romunskega in jugoslovenskega tranzitnega žita, ki še ni zacarinjeno. V luki ni mogoče več razkladati žita iz šlepov. ker ni možnost' niti za tranzitno vsfdadiščenje n;ti za ocarinjenje, ker vlada ne izdaja uvoznih dovoljenj. Luka je s šlepi in vlačilci prenatrpana Trenutno je v Bratislavi v skladiščih in v šlepih 7200 vagonov inozemske pšenice od tega 2700 vagonov ju» goslovenske pšenice Rumunski in jugoslovenski izvozniki, ki so blago prodali češkoslovaškim kupcem tranzitno Bratislava, vztrajajo na tem da je s^var češkoslovaških kupcev, da si nreskrbijo uvozna dovoljenja Češkoslovašk: frupci pa 6e zgo-varjajo na vis maior. Stojnine za slepe rastejo iz dneva v dan. raztovoriti pa teh šlepov ni mogoče brez uvoznega dovolie-nia. V ponedeljek ie bi1a odrejena efcse-Vutivna prodaja od 67 vagonov pšenice in rži. Fkcekutivna prndaja pa 6e ni mogla vršiti, ker *e 7«rad* solMirnosti nihče ni hotel udeležili licitacije Borza je poslala brzojavne pred«tavke v^di. v katerih napoveduje inso'venco vseh žitaih trgovcev, če vlada ne bo izdala uvoznih dovoljenj. — Ustanovitev klnha izložbenih aranžer lev. Kakor doznavamo. je v teku akcija, da vpi izložbeni aranžerji v dravski banovini združijo v posebni organizaciji v okviru mednarodne organizacije aranžprjev. Gosp Zvonko Čulk aranžer pri tvrdki I. Samec v Ljubljani« si je nadel nalogo, da osnuje Klub izložbenih aranžeriev dravske banovine. Delo na ustanovitvi tega kluba je že v nolnem teku, in sicer s sodelovanjem trgov skih gremijev. ki ga je prevel Oton Župančič. — oprema je biser slovenske knjige, GLEDALIŠČE Hmelj + Žalec, 7. oktobra. Mrtvilo na našem tržišču traja dalje,, vendar pa se kupci nadejajo skorajšnjih nalogov za nakup in 6e zato še ne pripravljajo za odhod Borze 7. oktobra. Na ljubljanski borzi notirata devizi Curih in New York nadalje nespremenjeno. Praga je ponovno nekoliko popustila, prav tako Pariz, dočim so 6e devize London, Bruselj in Amsterdam nekoliko dvignile. Med efekti je prišlo do zaključkov v Ljub* Ijanski kreditni po 115. v Vevčah po 110 m v Kranjski industrijski po 288. Ekseku-tivno je bilo prodanih 50 delnic pivovarne Union po 155 Din Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda danes za malenkost popustila. Trgovala se je le za kaso po 300 in za december domačo, samo od producentov, kupuje in mlinom prodaja za račun »Prizada« GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana 12539 par tisoč metrov za poljsko železnico. Ponuditi na opekarno Comino, Škofljica. 12484 Jugoslovenski patent br. 2461 „Način i naprava za fotografsko snimanje" Občina Ljublj«n» Mestni pogrebni ca vod Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša ljubljena babica oziroma prababica, gospa BERTA STRAFELLA vdova odvetnika po kratki bolezni, v 84. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek dne 8. oktobra 1931 ob % 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdan-ska cesta 9 (Zavetišče Sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu. 12607 V Ljubljani, dne 7. oktobra 1931 Žalujoči ostali. svojina Umberto Nistri u Rimu, prodaje se ili se daje licenca istog. Informacije u patentnoj kancelariji dr. Janka Olipa, advokata, Beograd, Tera-ziie 42. 12609 Thomas Alva Edison Oddelek za ladjedelstvo na zagrebški tehniki V preudarek mladim tehnikom, ki se nameravajo letos vpisati na tehniške fakultete V naslednjem prinašamo nekaj misli o študiju ladjedelstva na tehniški visoki šoli v Zagrebu, vzetih iz daljšega sestavka o ladjegradnji in nje študiranju, ki ga je napisal profesor na zagrebški tehniški fakulteti in bivši docent ljubljanske tehnike inž. Josip Boncelj za revijo »Življenje in svet«. Glede na nagel napredek naše mornarice bo treba vedno več inženjerjev te stroke in bi bilo pametno, če bi se tudi nekateri naši absolventi srednjih šol, ki se nameravajo posvetiti temu ali onemu tehniškemu poklicu, odločili za študij Ladjedelstva, ker v tej stroki še ne bo tako skoraj kritične nadproduk-cije, ki se že delj časa občuti v drugih panogah inženjerstva. Sušaku in delavnice tvrdke »Sartid« v Sme-derevu, ki služijo rečni plovbi. Vse te ladjedelnice dobo morale počasi prevzeti delo. ki smo ga doslej oddajali inozemstvu. Zato bo potrebnih dokajšnje število ladijskih inženjerjev in vsa mesta bodo lahko zasedli domači absolventi, ki so deležni popolnoma iste in enakovredne specialne izobrazbe kot absolventi inozemskih šol. H koncu naj sledi še nekaj informacij naši mladini, ki se želi posvetiti temu študiju. Oddelek za ladjegradnjo na tehniški fakulteti v Zagrebu je osnovan slično kakor na vseh drugih inozemskih visokih šolah. Naslanja se namreč prav tesno na strojni oddelek in morajo slušatelji v glavnem poslušati vse predmete, ki so predpisani za strojne inženjerje. le v nekoliko skrajšanem obsesu. Edisonu ugaša življenje Japonske čete v Mukdenu P;rva Izvirna slika o zasedbi južnomandžurskega glavnega mesta po Japonski: japonska straža pred mestnimi vrati Povratek iz večnega ledu Groenlandski raziskovalec dr. Georgi pripoveduje o svojem delu Prvi smehljaj dojenčka zazveni navadno po kopeli. Ko padajo neskončno majhna nežna zrn ca palmira-baby praška za posipanje na njegovo kožo, se dojenček veselo zasmejL Veseli se življenja in hladečega učinka po palmira-baby prašku. Zdravilišče za samomorilce Znani grafolog Rafael Schermann je napisal članek, v katerem predlaga, naj bi se pobirala malenkostna davščina, ki bi omogočila ustanoviti posebna zdravilišča za duševno obupane. V teh zdraviliščih naj bi se poskusili še enkrat spraviti z življenjem, preden bi si storili kaj zlega. Schermann je prepričan, da bi se na ta način lahko tisoči samomorilnih kandidatov ohranili življenju, seveda bi morali skrbeti za njihovo duševno ozdravljenje še posebno spretni psihiatri. Takšni zavodi ne bi bili nič nemogočega, kar se tiče stroškov. Schermann navaja za primer Nemčijo, če bi tam vsak izmed 37 milijonov davkoplačevalcev odrinil letno samo 10 pfenigov, bi se nabralo 3.7 milijona mark (okrog 50 milijonov dinarjev) in zavod bi se lahko ustanovil in ohranil z eno potezo peresa. Obtoženec X Trgovci iz Alžirja in Tunisa, ki so prišli na pariško kolonilano razstavo, so utrpeli nepričakovane izgube. Občinstvo ni maralo kupovati njih preprog, nakita in gl., ker se je pričela širiti neutemeljena govorica, da je obolelo več kupcev na gobah. Trgovci so zaman razglašali, da ni med njimi nobenega gobavca. Pariška medicinska akademija jim je potrdila, da niso gobe v Evropi nalezljive. Vsekakor postane bolezen očitna šele po sedmih letih. In torej ni mogoče, da bi obolel kdo izmed sedanjih obiskovalcev razstave. Na tožbo trgovcev je Obsodila pariška trgovska sod-nija »nepoznanega povzročitelja nedokazanih govoric gospoda X« na plačilo povzročenih izgub. ^Ifo lil ''m<dlagi programov teh zavodov, kakor tudi na studijskih potovanjih pa 6e človek lahko vedno iznova prepriča, kako nesmiselno je z velikimi stroški študirati to stroko v inozemstvu, ko se nam doma nudi popolnoma enakovredna izobrazba. Na tem oddelku v Zagrebu predavajo profesorji, ki so poprej delovali na vodilnih mestih v prvih svetovnih ladjedelnicah. Vpisovanje, ki traja do 14 oktobra, je letos še posebno olajšano, ker je to pot prvikrat odpravljen na vseh oddelkih tehnike t»-pit iz opisne geometrije za absolvente gimnazij. Še nekaj pripomb k pogostemu vprašanju: za katero stroko naj se kdo odloči? Vsak mlad človek, ki ima veselje do tehničnega dela, lahko uspe v vsaki stroki, če le ima zadosti energije, pridnosti in zdravega raa-uma. Časi, ko je spričevalo že garantiralo bodočnost, so minuli. Dandanašnji mora človek v delu pokazati svoje sposobnosti. In s tega stališča ni mogoče nikomur že vnaprej svetovati in prerokovati, katero stroko naj si izbere. Kvečjemu je mogoče opozoriti na to, da se ena stroka ta čas močneje razvija od druge in da bo človek tu morda nagleje napredoval kot tam, kjer je tempo razvoja počasnejši. In kolikor se nanaša ta preudarek na študij ladjedelstva, mislim, da sem v gornjih vrstah dovolj jasno izrazil svoje mnenje.« Letalo bodočnosti Zdravniki, ki so nenehoma ob smrtni postelji velikega izumitelja, izjavljajo, da izgublja Edison zanimanje za svojo okolico. Ne more se več vzravnati, niti ne more več sam uživati hrane, življenjska moč pojema od dne do dne. Junkersovo stratosferno letalo je že absolviralo nekaj poskusnih poletov. Po vnanjo-sti je dokaj slično navadnemu letalu, precej drugačen je pa motor. Zaradi redkega višinskega zraka se mora zrak, ki ga rabi motor, predkomprimirati s posebno centrifugalno stiskalko. Ostenki zrakotesno zaprte kabine so dvojni. Pravilni zračni pri- tisk oskrbuje kompresor Kakor smo že poročali, sta se pred kratkim vrnila z Groenlanda člana Wege-nerjeve ekspedicije ir. Sorge in dr. Georgi. Obema se zdaj kar nič več ne pozna, da sta prebila celo leto v ledeni jami, zavita v tjulnove kože. Pripovedujeta pa zanimive stvari iz tega življenja. Temperatura je dosegla včasi do —-60 stopinj C, stalno pa je bila vsaj na —10 stopinj, če sta hotela pisati, sta morala pisanje neprestano prekinjati, da si ogre-jeta zamrle prste v kožuhu. Pismo je zahtevalo poo takšnimi pogoji do dva dni, vmes pa je bilo treba neprestano sekati led in kidati sneg, ki je dostikrat žamete! njiju bivališče. Dr. Georgi je bil nekoč 4 mesece čisto Bara na »Srednji postaji«, a navzlic potlačenosti. ki se loteva človeka v takšnih okoliščinah, je znanstveno delo napredovalo. Na obeh ostalih postajah ni bilo delo nič bolj prijetno. Ekspedicija se je bila preskrbela z 10 tisoč kg provianta za poldrugo leto, kon-serv, suhe zelenjave, mesa, malenkostjo alkohola za božične praznike in za da- rila Groenlandcem, sadjem, zlasti bananami in marelicami, ki so od mraza otrdele kakor biljardne krogle, itd. Za prenos in prevoz vseh potrebščin do višine 1000 m so imeli 30 islandskih konj, do višine 3000 m pa 15 sani in za vsake po 10 psov. Na vsake sani je šlo 300 kg tovora. Znanstveno delo je imelo velikanski uspeh in nabrano gradivo bo obdelovati še cela leta. Na Groenlandu vladajo razmere, ki sličijo do podrobnosti razmeram v naših krajih za ledene dobe. Ta doba se ne da nikjer bolje in nazorneje študirati nego tu. Debelino celinskega Iedovja so merili po akustični metodi, z razpoki, ki so povzročali umetna potrese Iedovja. Po času ki je pretekel do odmeva in po seizmografskih meritvah, so določali debelino ledu. ki gre preko 1000 m. Ozračne prilike so raziskovali tudi z registrirnimi baloni ki so se dvigali do 17.000 m visoko. Beležke o opazovanjih so si delali s svinčnikom kajti črnilo je tam neuporabno, ker zamrzne. Svoje prostore so kurili s petrolejskimi pečmi. Ostavka avstrijskega finančnega ministra Oba svetovna letalca Pangborn in Herndon, ki sta — kakor smo poročali — startala na Japonskem, sta srečno pristala v Ameriki Časnik rabi državo Krakovski list »Naprej« je vložil pri sodišču zahtevo naj da zarubiti najemnine v nekem državnem stanovanjskem poslopju, dokler mu ne bo povrnjena škoda, ki mu je nastala zaradi opetovanih neupravičenih zaplemt- njegovih izdaj. Neupravičenost teh zaplemb so priznala pristojna sodišča sama. ki so državo tudi obsodila, da mora plačati listu določeno odškodnino. A država te ni hotela plačati. Predlog za gori omenjeno rubežen je sodišče sprejelo in tako bo list sam toliko časa pobiral najemnine v državni hiši, dokler ne bo vsa škoda poravnana. Prof. dr. Jos. Redlich je podal ostavko na svoje mesto. Obvezna telovadba na Češkoslovaškem Iz uredniškega koša Smirkovo. Na nekem zborovanju, ki se je pred kratkim vršilo tu, je neki govornik s sledečimi besedami pariral medklice: »če bi smešnost mogla ubijati, bi bili vi najbolj ubiti ljudje, kar jih teče po svetu.« Grdina. Hči neke tukajšnje družine bi morala za nedeljo speči gos. Ker ni gospodična še nikoli v življenju imela opravka z gosmi, ji je seveda delalo preglavice j že skubljenje. Konč n. ■ je vzela v roke j škarje in gos enostavno ostrigla. Medtem je stopil oče v kuhinjo in dekle je v za- j dregi hitro vtaknila gos v pečico. Ko je oče odšel, jo je vzela ven — a takrat je bila, žal, že vsa počrnela. Tudi sedaj si je pomagala — z milom in krtačo in ker se koža gosi ni hotela dovolj hitro posušiti, je segla po električni pripravi za sušenje las. Končno je bilo vse v redu, samo po milu je imela pečenka okus. Trenchcoate češkoslovaška vlada proučuje zakonski načrt, po katerem bi se uvedla obvezna telesna vzgoja za vse moške državljane med 6. in 24. letom in za ženske med 6. pa 21. letom. To vzgojo bodo uravnavala ministrstva za prosveto, zdravstvo in vojno, in sicer po Tyrševem sistemu. Občine bodo vodile evidenco o osebah, ki bodo obvezane skrbeti za svojo telesno vzgojo v državnih in zasebnih ustanovah, ki bodo v to svrho določene, inštruktorje bo preskrbela država, ki bo prevzela tudi odgovornost za nezgode. Občine bodo s svoje strani spet prisiljene skrbeti za pripravne lokale, dalje za igrišča otrokom med 2. in 6. letom. Osnoval se bo tudi državni zavod za telesno vzgojo z značajem visoke šole. Vsakdo, ki se bo odtegnil dolžnosti svoje telesne vzgoje, bo plačal 10 do 2000 Kč globe, za šoloobvezne otroke pa bodo odgovarjali starši. Lord Reading v Parizu Angleški vnanji minister lord Reading, ki je dospel v Pariz, kjer se posvetuje z vodilnimi francoskimi državniki o bodočih francosko-angleških odnošajih Vsak dan ena »Zakaj si pa pustila tako dobro službo?« »Saj vendar veš, da je šef poročen!« Dolga hvaležnost Potomec lorda Nelsona, slavnega zmagovalca v pomorski bitki pri Trafalgarju, prejema še danes 5000 funtov iz državne blagajne v priznanje zaslug svojega prednika. Te dni so v spodnji zbornici nekateri ljudski zastopniki postavili predlog, naj bi se v tem težkem času gospodarske krize spomnil znamenitih besed velikega admirala, ko je dejal pred bitko svojim mornarjem: »Anglija pričakuje, da bo vsak izvršil svojo dolžnost.« To pomeni, da naj bi se odrekel nagrade, ki mu jo plačuje država. Finančni minister Snowden je odgovoril, da je bil že sam stopil v zvezo z Nel-sonovim potomcem in da pričakuje vsak čas njegovega odgovora. Drž. kancelar dr. Briining, ki je podal včeraj ostavko celokupne vlade. Največja cesta na svetu Kanadska vlada je sklenila zgraditi 3500 milj dolgo cesto nad Atlantskim in Tihim oceanom, ki bo potemtakem najdaljša cesta na svetu. Začela se bo v Ledenem zalivu in končala v Vancouvru. Prvi polet čez Tihi ocean dežne plašče, Bajazzo obleke za moto cikliste v veliki izberi in najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Nemška ekspedicija na Kančindžingo izjalovljena Iz Dardžilinga poročajo, da je bila nemška ekspedicija na Kančindžingo pod vodstvom prof. Bauerja prisiljena vrniti se 655 m pod vrhom, ker ji je 150 m visoka navpična stena zapirala pot Ekspedicija vendar ne bo skušala premagati drugega najvišjega vrha na svetu, temveč se bo vrnila v Nemčijo. Nemci so imeli s svojo namero torej že v drugič neuspeh. L. 1929. so se morali vrniti, ker jim je snežni vihar v višini 7000 m pretil s pogubo. Demisija nemške vlade 0. Hanstein: Ali je kriva? Roman »Seveda.« »Zakaj ste se tukaj drugače imenovali?« »Ker me je grof posinovil.« »Recimo, da vam verjamem. Najbrže je bil vzrok ta, da je tako imenovani VVellhorn zahteval. Zdaj se popeljeva skupaj k nekemu gospodu, od katerega dobiva ček, in potem boste na sodišču pod prisego ponovili svojo izpovedbo.« »Na sodišču? Na sodišče ne grem.« »Gospod Magarazzi, bodite pametni. Saj veste, da ste v mojih rokah.« »Nu, nai bo.« Spodaj je čakal avtomobil. Grofa Hohenheimskega sta našla v hotelu. »Gospod komisar Schluter?« »Gospod grof, prosim, dajte mi ček za dve sto tisoč mark in pojdite z nama.« -AH —c »Nič vprašanj! Pozneje.« Grof je napisal ček. »Denar dobite kmalu nazaj.« Vsi trije so se odpeljali na sodišče. Magarazzi je bil sicer bled, a delal se je brezskrbnega. Sodni svetnik je šepnil Schluterju: »\Vellhorn je pri Diedericfou.« »Izvrstno. Poskrbite, da ga zadržijo. Ta gospod je tako imenovani Boris Skobeljev, ena izmed obeh prič na zapisniku, ki je povzročil Wellhornovo vstajenje od mrtvih.« »Ali, odkod —« »Poznegospod deželni sodni svetnik. Ptiček bi nam utegnil uiti.« Sodnik je dal sodnemu shigi naročilo. »Nu, gospod Magarazzi, pokažite gospodu deželnemu sodnemu svetniku svoje listine. Prave in Skobeljeve.« Zlikovec je bil nekoliko v zadregi, a deial se ja mirnega. »Prosim.« »Ali bi hoteli potrditi gospodu, da sme neovirano zapustiti deželo, čeprav je storil pred inozemskim sodiščem zločin? Obljubil sem mu.« »Na vašo odgovornost, gospod komisar?« Priznanje tega gospcda je za nas ogromnega pomena; razen tega nimamo povoda, da bi zasledovali kazenske slučaje, ki so se dogodili na Angleškem ali v Indiji, zlasti še, ker ni od ondod nika-kega poziva v tem zmislu.« »Dobro.« »Slišite? S strani tukajšnjih oblasti ne boste imeli neprilik. In zdaj govorita odkrito.« Iialo Magarazzi je ponovil, kar je bil komisarju že povedal, in sodnik ga je strme poslušal. »Pripravljeni ste priseči — a. tako --.nu, podpišite se.« Pisava je bila ista; in ko je moral Magarazzi na sodnikovo željo zapisati se ime »Skobeljev«, sta bila oba podpisa, ta — in oni na singaporskem zapisniku, enaka kakor- dve jajci. »Ali smem zdaj iti?« SOKOL »Samo trenutek še.« Sodnik je pozvonil. Prišel je sluga. »Pripeljite gospoda Wellhorna noter in zastražite vrata!« Magarazzi je vzkliknil: »Ali, prosim vas!« Schluter ga je pomiril: »Ne bojte se, vam se ne bo nič zgodilo.« Alfred VVellhorn je vstopil, pogledal Magarazzija in se hotel obrniti; a že je stal Schluter med njim in med vrati. »Ta gospod, ki se piše med drugim tudi Skobeljev, je bil tako prijazen in nam je potrdil, kar mi je že včeraj povedal gospod Jen-sen, bivši kapitan .Elizabete' — namreč, da se je v Singaporeu zmotil in da vi niste Alfred Wellhorn, ampak navaden slepar!« Bled kakor smrt je VVellhorn pogledal okoli sebe; nato se mu je zabliskalo v očeh. »Lopov!« Z besnim vzkrikom se je vrgel na Magarazzija. a ta ga je pahnil od sebe: »Sam si lopov!« V naslednjem trenutku sta se valjala po tleh. Sodni sluga in Schluter sta ju komaj strgala vsaksebi. Lažnega \Vellliorna so ukinili. Kar penil se ;e od gneva. »Ce sem že itak izgubljen, tedaj hočem--« »Tiho! Govorite, kadar vas bo kdo vprašal.« Schluter je mignil Magarazziju: »Nate svoj ček. Podvizajte se in glejte, da vas jutrišnji dan ne najde več na tej strani meje.« Gospod Magarazzi je planil iz sobe, zdrevil po stopnicah in skočil v avtomobil, ki je v naslednjem trenutku izginil za vogalom. Zbor društvenih načelnikov župe I jubljana bo imel v nedeljo 11. t. m. ob 9. v mali dvorani na Tabori) svojo sejo, kjer bo podal najprej svoje poročilo b-T. župni načelnik, nato bo razgovor o žup-nem zletu m drugih župnih prireditvah v letu 1932-. nakar bo sledila informativna razprava o pripravah za vsesokolski zlet v Pragi. Nadalje bo zbor določil delovni program do konca tekočega leta. Potrebno je, da se ga udeleže vsi društveni načelniki in načelnice, oziroma njihovi namestniki in namestnice edinic župe Ljubljana. — Zup-no načelništvo. Iz saveznega tehničnega odbora. N*a vsesokolski zlet v Prago se bo poslalo prihodnje leto po 2U0 nara.šeajnikov m 200 naraščajnic. Vsaka župa bo postavila povprečno 10 naraščajnikov m naraščajnic. Prijave do 1. aprila 1932. Za savezno prednja-ško šolo je sestavil vežbe za sprejemne /pite br. načelnik mariborske župe Mačus. Tečaj za lahkoatletiko bo prirodiil 6avcz v Zagrebu, in sicer v sredini maja prihodnjega leta. — Isto tako bodo prihodnje leto v Beogradu avgusta meseca zopet savez-ne tekme v plavanju za moški in ženski naraščaj, člane in članice. Župni zleti sc bodo vršili v znamenju 100 letne proslave Tvrševega rojstva ter bodo nekaki pred-pregledi za pripravljenost na vsesokolski zlet v Pragi. Savezno načelništvo in tehnični odbor priporočata, naj po možnosti vse župe prirede svoje zlete. — Za vodnike naraščaja in dece se bo najbrže priredilo v prihodnjem letu tečaj v Ljubljani. Novo sokolsko društvo je bilo osnovano v Artičah kraj Brežic ter je bila društvena uprava po župi v Celju potrjena. Novo društvo pripada posavskemu dkrož-ju celjske župe. Razne vesti iz saveza. Splitsko župo vodi sedaj po smrt; župnega načelnika br. Tomasea br. Franjo Lhotsky. Dne 13 ok* tobra se bo vršil zbor društvenih načelnikov v Splitu, k: bo razpravljal o župnem prednjaškem tečaju prčetkom leta 1932-v Splitu, dalje o vežbah dece za 1932 leto, o vsesokolskem zletu v Pragi itd. Je-dva pred pol letom osnovana sokolska župa Vara žel in šteje danes že 25 društev ter 31 četo in ima preko 10.000 pripadnikov Canstva i? slonic 490. 1HS0 naraščaj- nikov in 243 narašča jnic ter 2429 moške in 1619 ženske dece V Zagrebu se je vršil v septembru prvi sestanek vseh sokolskih društA'enih uprav, ki je določil smernice za ffM._ Po tem imam (jato io-h«no perje k« po Dia "— 4 it to belo (osje k« po Dia SM— in 4j,ii Pob kg po Di* 234___. S~ BROZOVIČ. ZAGREB nu« u. m. Moderne angleške pletene moške rokavice, na roko pletene, najbolj priznan angleški izdelek, v svetli, sivi barvi ali krem, par Din 65.— Najmodernejše moške volnene rokavice, na roko pletene, najbolj priznan angleški izdelek v svetli, drap, krem ali svetli sivi barvi Din 98.— Pri. naročilih prosim za sledeč« mefe: 1. gornja Širina plažS« preko prsi, okoli vsega telesa, a pod pazduho; 2. širina boka okoli trebuha; 8. zunanja dolžina hlač; 4. notranja dolžina hlač v koraku. m Raglan iz dobre double tkanine, v solidnih barvah, lepo izdelan, s pasom ali na zaponko zadaj Din 420- PaJetot Črni zimski plašč iz dobre palmestron tkanine, podložen s plišem tako, da je zelo topel. Izdelava in kroj dovršena Din 780.— enii plašč iz dobre palmestron tkanine, podložen s plišem in opremljen s krznenim ovratnikom, tako da je zelo eleganten in topel Din 980— Postrežba po pošti. Gospoda izven Zagreba naj se poslužijo naše postrežbe po pošti. Blago pošiljamo po povzetju, preko 250 Din franko. — Jamčimo: Ako blago ne odgovarja, to zamenjamo ali vrnemo denar. — Odjemalcem izven Zagreba pošljemo na zahtevo naš katalog s 164 stranmi brezplačno. 12562 Zagreb. Cene malim c|iM6itt< Zenltve, dopisovanja, naznanila te oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za tifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3-— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino Z— Din. Pri* stoibine le vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici ¥ Ljubljani UJS42. — Telefon številka 2492. 3492 Moli oglasi SSCaslove malih oglasov dobite tako/ po izidu usta # podružnicah .Jutra* 9 v C«fjtt, v tVorem memtu, 9 Tirbccliah in na {?e«e*»< cob, ki spre/ema/c tudi naročila na male ogiase 'n inserate ŠESSEEb Pošteno dekle vešču hišnih poslov, ki zna tudi kuhati in ki bi bila pripravljena nastopiti službo v Skoplju, iščem proti dobri plači in povrnitvi potni-b stroškov. Javiti se je tJutra«. 44122-1 Gospod spreten organizator, z mnogim poznanstvom s pridobitnimi sloji, dobi začasno zaposlenje proti dobri nagradi. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Organizator SO«. 43935-1 Vajenca proti takojšnji plač! sprejme Gustav Pu«, kleparstvo In vodovodna Instalacija, Ljubljana, Tržaška cesta. 43158-1 Mesar, vajenca •prejme takoj Leopold Jesih, mesar v Medvodah. 44559-1 Točaja (pipničarja) ki se razume ▼ konserviranju vina, ne-oženjenega, vojaščine prostega sprejmem v stalno službo proti mesečni plači 500 Din ter brani in stanovanju. Ponndbe na naslov: Hotel »Central«, Ze-Btun. 44542-1 Tonkino-operaterja ■a Licht in Nadeltonapa rat, izučenega elektrotehnika (ključavničarja), neomenjenega, vojaščine prostega sprejmem takoj v Stalno službo proti 800 Din mesečne plače, brani in stanovanju. — Ponudbe na naslov: Tonkino Central, Zemun. 44541-1 Pletiljo popolnoma izvežbano sprejmem taioj na Celovški e. St. 96. ,.„14-1 Fanta OS—16 let starega, poštenega, za raz-važanje paketov takoj sprejme Oblačil-Bica »Ilirija«. Mestni trg. 44638-1 Modist vajenko sprejmem takoj. Naslov v ©glasnem oddelku »Jutra«. 44639-1 Šoferja-mehanika za avtobus sprejmem proti plači po dogovoru. Nastop takoj. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Novem me-, stu pod šifro »Zanesljiv«. 44664-1 2 dobra soboslikar. pomočnika sprejme Viktor Tomazin v Novem mestu. 44665-1 Več krojaških pomočnikov za fina konfekcijska dela sprejme v stalno službe Furman, Studenci pri Ma riboru. 44687-1 potniki Fiksum in provizijo □ udimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljub Ijano ia okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ia provizija«. 39877-5 Potnika za Jesenice n bližnjo okolico takoj sprejmem za obisk privat aih strank. Služba stalna n dober zaslužek. Cenjene ponudbe pod »3000« na podružnico »Jutra« na Jese aicah. 44320-5 Potnike poštene to marljive — za prodajo gramofonov iščemo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gramofon«. 43880-5 Natakarica pridna in poštena, ki zna '.udi dobro šivati, išče kjerkoli službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« T rrbovljah pod »Poštena«. 44538-ž Brivski pomočnik dobro izurjen v moški stroki in bubi štucer, vešč tudi nekoliko onduliranja, išče službo. Ponudbe pod značko »Dober delavec« na oglasni oddelek »Jutra«. 44645-2 Izurjena pletilja išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44631 2 Gospodična ki lahko položi kavciji), želi mesto prodajalke v delikatesi, slaščičarni ali manufaktnri. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Služba takoj«. 44620-2 VVertheim blagajno št. 1 ali 2 kupim. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 44618-7 Kompanjona s 100—150.000 Din išče zelo rentabilno ind-ustrijsko podjetje. Ponudbe na Vla-škaličev oglasni zavod — Novi Sad. 445S7-16 »i* Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga v-Tsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 350 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB, tlica 82. 22-6 Trgovsko potnico za zelo dober predmet, ki bi hotela potovati za Beograd in vso dunajsko banovino, sprejmemo proti proviziji. Prednost imajo dame, vešče srbohrvatske-ga jezika in ki so že delale kot trgovske potnice. Ponudbe na poštni predal 30-2. Ljubljana — pod šifro »Etiketa«. 44622-5 Sode za namakanje sadja, mošt in vino, kislo zelje in repo. kakor druge pridelke, is trdega lesa, ca 200 1 vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. nventurna prodaja Večje število dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in motorjev poceni naprodaj pri »Tribuna« F. B L., Ljubljana, Karlov-sk3 cesta 4. 41804-6 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj I 251 Francoščino nemščino pravilno gramatiko in kon verzacijo nudim. Prevzamem tudi trg. korespon denco. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica jezikov t več letno prakso«. 44464-4 Učiteljica nemščine nudi pouk ali konverzacijo Vprašati med 10. in 14. uro na Zrinjskega c. 7/II, levo. 44649-4 Nemščino francoščino pouk, prevajanje in korespondenco prevzame dipl. učiteljica. — Poučuje tudi italijanščino in klavir. — Groharjeva 5, vogal Aškerčeve 17, tramvajska posta ia pri uri na Tržaški c. 44630-4 Knjižnico veliko in lepo zbirko leposlovnih nemških in glov. knjig prodam. Kompleten Ljubljanski zvon. Ogledati oa Opekarski cesti št. 29. 43783-8 Mizar, pomočnika sprejme takoj Novak, Zbi-Ije pri Medvodah. 44641-1 Samostojna kuharica s dolgoletnimi spričevali, dobi takoj službo v večji hiši. Pismene ponudbe pod »Samostojna« na oglas, oddelek »Jutra«. 44624-1 Brivskega pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Doležal Bernard, St. Vid nad Ljubljano. 44656-1 2 kuharski učenki sprejt. m po znižani ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44661-1 Vzgojiteljica z letnim spričevalom, vešča nemščine, šivanja in gospodinjstva — ki ljubi otroke, prosi nameščenje. gre tudi kot hišna v boljšo hišo. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva, pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 44581-2 Ako potrebujete zanesljivo, zaupno oporo, katera je zmožna v vseh poslovnih zadevah nadomestiti šefa, z vsestransko trg. naobrazbo, mirnim in samovestnim nastopom, z zmernimi zahtevami: dobite naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44605-2 Učenko <■ boljše rodbine, sprejmem v špecerijsko trgovina Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Inteligentna«. 44659-1 Strojnika k Wolf lokomobili, veščega tudi žagarskih poslov io elektromontaže sprejme d. d. Novobor, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2/1. 44668-1 Dekle pridno ln pošteno, ne pod 18 let staro, z znanjem kuhanja ln veščo nemškega jezika, sprejmem takoj v boljšo hišo. Zglasiti »e je pr! gospe Dr. Menzel, Lava štev. 3 — Celje. 44684-1 Klepar, pomočnik vojaščine prost, išče s 15. oktobrom službo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 44586-2 Kuharica samostojna, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44603-2 Perfektna kuharica samostojna in zanesljiva, želi mesto v boljši hiši. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samostojna kuharica«. 44590-2 Gospodična srednjih let, iz boljše družine, simpatične zunanjosti, ki se razume v gospodinjstvu, zna dobro kuhati ■n vsa domača dela ter je pridna vezilja, išče mesto družabnice. — Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Skrcm-n« zahteve«. 44679-2 Kuharica želi službo — najraje ▼ Novem mestu. Nastopi lah ko takoj aH s 15. oktobrom. Ponudbe na podruž nico »Jutra« v Novem me stu pod šifro »Pridna 25« 44583-2 Ia premog, drva kupite najugodneje pri tvrdki Fran Slovša, Kole-zijska 19. 306-6 Kdo posodi do 1. marca 1932 drž. na-meščenki 1000 Din proti 8 % obresti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44445-16 6 štedilnikov uzidanih, srednjevelikih — zelo dobro ohranjene takoj proda Uprava Oražno-vega dijaškega doma v Ljubljani. Poizve se pri hišniku v Wolfovi ul. 12. 44650-6 Sobna vrata z okvirjem, dobro ohranjena naprodaj v Verstovško-vi ulici 12. 44621-6 Plinski štedilnik na 4 plamene in 2 pečicama (Bratrohr) dobro ohranjen poceni naprodaj v K na fl je vi ulici št. 17, pritličje. 44651-6 Hodi* Tricevni radio direkten priključek, zvočnik, poceni proda Stjepan Kralj, brivec, Dunajska c. št. 58. 44636-9 Dm/a Odprt avtomobil štirisedežen, ki je stal nov 120.000 Din, vsled preselitve v inozemstvo prodam za 18.500 Din — samo proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44595-10 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 »Ford« avto (limuzina) skoraj nov, vo-žen 14.000 km. radi bolezni za polovično ceno naprodaj. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44537-10 Motorno kolo s prikolico, znamke B. S. A., 750 cm', z Marschall razsvetljavo, zajamčeno v brezhibnem stanju ete. zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje Golebiowski, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10/1. 44653-10 Motorno kolo novo ali rabljeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jrtra« pod šifro »Motor«. 44662-10 Prikolico Rudge Withworth. prav v dobrem stanju prodam za 3000 Din. — Na ogled pri St. CyTansky, mehanik v Kranju. 44667-10 Žensko kolo dobro ohranjeno in neka pohištva vse po nizki ceni naprodaj v Florijanski ul. -33/1. 44597-11 Kufdm Poljske tračnice najmanjšega profila kupi Rudolf Dergan, Laško. 44579-7 Zephir peč malo rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44467-7 Rabljen portal z vbodom io izložbo v enem komadu, za trgovino kupimo. Ponudbe z navedbo mere na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 44627-7 Zephir peč ali podobno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zephir«. 44660-7 Wertheim blagajno og^ja varno, patentno, št. 1 kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglas, od aelek »Jutra« pod značko »Blagajna 671«. 44671-7 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Podjetje (tovarna hranil) dobro vpeljano v dravski in primorski banovini, vsled bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »100.000«. 44372-16 Iščem posojilo 10—15.000 Din za dobo 3 mesecev, proti dobri garanciji in visokim obre-stim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstvo«. 44370-16 15—20.000 Din posojila iščem za dobo 6 mesecev proti dobri garanciji in visokim obrestim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra * pod šifro »Sigurno posojilo«. 44637-16 Finansirja išče trgovsko podjetje. — Gotovina ni neobhodno potrebna. Hranilna knjiga ali drugo poroštvo. Izven normalnega obrestovanja Din 2000—3000 mesečne odškodnine ali participacije na dobičku v" najmanj navedeni vsoti. Dopise z navedbo visočine jamstva na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Strogo solidno«. 44688-16 IX Hiša z dobro idočo restavracijo in trgovino, z vsem inventarjem, v prometnem kraju blizu železniške postaje naprodaj,, ali se odda tudi v najem resnemu ponudniku. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen«. 44594-20 Hišo v Ljubnem na Gorenjskem, skoraj novo, v najboljšem stanju, s kopalnico, vodovodom in električno razsvetljavo takoj ugodno prodam. Pojasnila daje Ivan Maier v Ljubnem. 44592-20 Valjčni mlin z žago venecijanko, vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Valjčni mlin«. 44582-20 Stavbne nasvete aaje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25>1 214-20 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44121-20 Hišo novo, tristanovanjsko, solnčna lega, urejen vrt pečeni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 43884-20 Mlin naprodaj na najbolj prometnem kraju pri železn. postaji v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prometni mlin« 43507-20 Lepo posestvo 40 oralov njiv, polja ln travnikov in 40 oralov gozda vse v enem kompleksu pri postaji Ko-zarac prodam. Vprašati pri Miču Brkoviču. Bosanski Prijedor. 42031-20 Vilo ali hišo z 2—3 stanovanji, oziroma manjšo parcelo v bližini centra kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resen reflektant«. 44477-20 Hišo ali vilo dvo- ali več stanovanjsko, v Ljubljani kupim proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna«. 44380-20 "y 11 / ti} /5 * ' * * m * Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 77 3 stare omare politirane in 2 kuhinjski kredenci radi selitve naprodaj na Gosposvetski e, št. 7/1, desno. 44628-1-2 ftrehrana- Otroka vzamem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44681-14 Lokal en velik ali dva manjša, za trgovino ali pisarno, n» prometni vogalni točki blizu glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44607-19 Gostilno, mesarijo in trgovino v prometnem kraju, blizu farne cerkve in šole, radi družinskih razmer prodam za 150.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 44325-19 Trgovski lokal s skladiščem in stanova njem, v telo prometnem kraju bližnje okolice ljubljanske takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44322-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti it. 29/1 so s 1. septembrom na r«-polago. Poizve se istotam. 43374-19 Trgovino z galanterijo, dirobnino ta modo, dobro idočo, na najbolj j,r>o »November« na oglas, oddelek »Jutra«. 44654-23/a Dva gospoda iščeta sobo s posebnim vhodom, kje za Bežigradom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100«. 44673-23/a D&piU Gospodična išče pošteno prijateljico za skupne nedeljske sprehode Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pou »Priletna gospodična«. 44573-24 Katera gospodična bi pripomogla tehniku s posojilom 5000 Din do eksistence. — Pismene ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poznejša že-nitev«. 44658-24 Moj zlati, pismo sprejela. Na veselo svidenje. — P. 445S5-24 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno Ji diskretno koncesijoni-ran: Zavod za iklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3 — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki ia 10 Din. 213-24 Oprosti tako hitremu odhodu. 44648-24 Sotrpin V Z. mogoče samo 12. t. m. še to nesigurno. Ne te-legrafiraj! Piši pismo. Nisem sama. 44690-24 Mimica Pisal sem. 44663-24 Pozdrav Sestanek prosim 10. ob 18. uri pred kop. Ilirija. Ce mogoče pridi — piši. — M. 44680-24 Mladenič "star 27 let. želi resno znanje s simpatično, 18—35 le*, staro gospodično. Prednost imajo z dežele. Cenj. depise s sliko, ki se na zahtevo vrne, na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Resnost«. 44685-34 Gospodinjo okrog 40 let staro, s premoženjem, sprejmem. Ženi-tev ni izključena. — Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Trgovec« 44567-35 r?f7T?/jf ffj << 4 < I I M^A« Novo harmoniko nerabljeno, trivrstno, dia-tonično, zamenjam za dober pianino ali klavir. — Razliko doplačam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 44570-36 Klavirji in pianini najboljših svetovnih tvrdk po znižanih cenab v zalogi. Izbira preigraoih klavirjev. Na ugodna mesečna odplačila! Posojilo! — Vsa popravila in oglaševanje strok ovnjaško! — M. Ropa«. Celje. 38652-26 Klavir zel« dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora prav ugodno proda Go4ebiowski Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10/1. 44652-26 Pisalni stroj »Ideal« v dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44575-29 Čevljarski stroj skoraj nov za 3500 Din naprodaj v Koroščevi ul. št. 2 (pri kemični tovarni) 44632-29 Motorje za vrtilni tok 380 Volt, od 2—i HP, kupimo več komadov. Cenjene ponudbe z navedbo cene in tur na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 44327-29 GOSTILNO PRI MAJARONČKU (poleg bolnice) sva prevzela ter nudiva cenjenim gostom pristna ljutomerska, štajerska, dolenjska vina ter pristen zdravilni kraški teran iz lastnih vinogradov v Avberu. — Topla in mrzla jedila na razpolago ter prvovrstna kraška šunka. — Vina čez ulico ceneje, posebno kraški teran v večjih množinah. — Se priporočata 12608 ALFONZ In VIKTORIJA GRMEK Francoska linija Cie. Gle. Transatlantique (FRENCH LINE) Havre - New - York Najkrajša pot v SEVERNO AMERIKO s francoskimi brzoparniki velikani: »ELE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. Potnikom iz Ljubljane do Pariza ni treba nič presedati. Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači družbi. Najkrajša pot v ARGENTINO, v JUŽNO AMERIKO gre pa čez MAR-SEILLE s francoskimi brzoparniki. Vsa pojasnila daje zastopnik: IVAN KRAKER v LJUBLJANI MASARYKOVA CESTA 14, nasproti izhoda glavnega kolodvora, v palači »GRAFIKE«. (Prej Kolodvorska ulica štev. 35.) Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno in osebno ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda dr. Franca {ferale odvetnika v Škofji Loki kakor tudi za vse poklonjene vence in cvetje se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Osobito smo dolžni posebne zahvale vsem društvom in korporacijam, zlasti Sokolskemu društvu in njegovemu pevskemu odseku, članstvu podr. Slov. planinskega društva, Mestnemu godbenemu društvu in Prostov. gas. društvu, nadalje si. oficirskemu zboru škofjeloške garnizije, zastopnikom Advokatske komore, mest. občinskega predstavništva, okr. posojilnice in vseh drž. uradov, stanovskim kolegom, vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnjo pot. Z obveznostjo se tudi spominjamo dolžni zahvale g. dr. Lj. Merčunu za njegovo skrb za časa bolezni in preč. oo. kapucinoma gvardijanu in patru Otonu za tolažilne obiske v bolezni in smrti. Vsem — tisočera hvala. 12603 Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tisk&ra&rja Franc JezerSek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ▼ Ljubljani