★★ moft PRILOGA Št. G (1281) Leto XXV NOVO MESTO, četrtek, 7. februarja 1974 popol prireja občinska konferenca SZDL seminar za predsednike krajevnih organizacij SZDL in koordinacijskih odborov za volitve o pripravah in nalogah v zvezi z letošnjimi volitvami. ČRNOMELJ - Odborniki črnomaljske občinske skupščine bodo na današnji seji spregovorili o osnutku družbenega dogovora o splošni in skupni porabi ter o osnutku proračuna občine za letos. KOČEVJE - Danes bo usklajevalni odbor razpravljal o organizacijskih pripravah za javno razpravo o programih in financiranju samoupravnih interesnih skupnosti. METLIKA — Danes bodo predsedniki izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij iz Beti, Novoteksa in Kometa razpravljali o ustanovitvi sindikata tekstilnih delavcev, ki bi deloval v okviru občinskega sindikalnega sveta. BREŽICE - Po sklepu UO sklada za negospodarske investicije je predsednik skupščine Vinko Jurkas v ponedeljek podpisal pogodbo z Zavodom za vodno gospodarstvo SRS o izdelavi glavnega projekta za vodovodno omrežje na severnem območju občine. KRŠKO - V soboto ob 17. uri bo v domu Svobode pel Slovenski oktet za kolektiv ŽITA in delegacije drugih delovnih kolektivov občine. S prireditvijo bodo počastili slovenski kulturni praznik. BREŽICE - jutri se bodo predstavniki skupščine, sindi-. kata in delovnih organizacij z vodstvom podjetja SAP Ljubljana dogovorili za uvedbo novih delavskih prog. DBH IVO MESTO JE VAŠA BANKA V torek je prispela na obisk v Novo mesto delegacija Združene nacionalne partije Zambije. Po pogovorih s predstavniki občine si je ogledala tovarno Krka ter se zanimala za družbeno ekonomsko ureditev pri nas, zlasti pa za samoupravljanje, vse z namenom: izpopolniti družbeni sistem v mladi državi Zambiji. Zmagovalec turnirja prijateljstva, ki je bil do 2. februarja v Kočevju, je Popovič (Novi Sad). Turnirja so se udeležili najboljši pionir-ji-šahisti iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Na sliki: Popovič prevzema pokal. Več na športni strani. (Foto: Brus) Ob kritiki nakazati tudi možne rešitve Franc Šali in Ludvik Golob govorila dolenjskim komunistom na seminarju na Otočcu Na sobotnem seminaiju za člane novih občinskih komitejev in novoizvoljene sekretaije osnovnih organizacij ZK z območja medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko na Otočcu je član sekretariata CK ZKS Franci Šali med razlaganjem resolucije za bližnji slovenski partijski kongres spet poudaril, da statistov v Zvezi komunistov ne potrebujemo: „Ne smemo dovoliti, da bi tu izgorevali v bitki, tam pa bi neprizadeto stali prekrižanih rok.“ MITJA RIBIČIČ -POKROVITELJ Znan je že program osrednje proslave ob 30-letnici ustanovitve slovenske organizacije RK v Gradcu v Beli krajini. Proslavo pripravlja republiški odbor v sodelovanju z občinskima odboroma iz črnomaljske in metliške občine, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzel predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Proslava se bo pričela 15. junija s tekmovanjem mladih članov Rdečega križa iz vse Slovenije, 16. junija pa bo v prenovljeni dvorani osrednja proslava, ki se je bodo udeležili člani prvega odbora RK. Menil je> da je neobhodno v programe osnovnih organizacij v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih zapisati, da je boj za razvoj proizvajalnih sil in novih odnosov in premagovanje sedanjega stanja v krajevnih skupnostih glavna naloga komunistov, nič manj po- ampak mora ponuditi tudi rešitev, to pa bo zmogla le z znanjem,“ je naglasil Šali. Dodal je, da je v občinah nujno takoj ustanoviti aktive delavcev - komunistov. Medobčinski sekretar Ludvik Golob je govoril o izvajanju ustavnih dopolnil. Med drugim je menil, da je v primerih, kjer so ustavni pogoji za ustanavljanje TOZD, pa tega niso naredili, možno govoriti o subjektiv- nih, in nikakor ne objektivnih zadevah. Osnutek kongresne resolucije nalaga komunistom dosledno bitko za izvajanje ustavnih določil. Golob je tudi poudaril, da bi morali posebno pozornost posvetiti kadrovanju in pretresti primere, kjer so se v samoupravne organe vsilile socialističnim samoupravnim smotrom tuje sile. »Nič skrivati pred občani« Zaradi prisilne poravnave v stečajnem postopku STANGRADA je marsikateri kolektiv prikrajšan Po malo večjem poslabšanju v sredini tedna bo prevladovalo hladno vreme, ob koncu tedna pa je možno ponovno poslabšanje. 1384 novih naročnikov V zadnjem tednu smo pridobili še 78 novih naročnikov: 16 iz novomeške občine, 14 iz brežiške občine itd. Bera je malce slabša kot smo je bili vajeni zadnje tedne, medtem pa so vse pošte dobile letake, ki jih delijo bodočim naročnikom. Te vabimo v naše vrste z ugodno priložnostjo: do konca marca 1974 bodo naš tednik prejemali brezplačno, če ga naročijo zdaj. Tako bi se jim radi predstavili in jim vsak teden sproti pokazali, kaj vse jim prinaša najobsežnejši pokrajinski politično-inoformativni tednik v državi, prinaša najobsežnejši pokrajinski politični-informativni tednik v državi, naročnikov, od tega v brežiški občini 114, v črnomaljski 46, v kočevski 101, v krški 164, v metliški 31, v novomeški 324, v ribniški 34, v sevniški 266 in v trebanjski 95. Hkrati se je v tem času naročilo na naš tednik še 150 ljudi z raznih pošt v Sloveniji in SFRJ, 59 pa iz tujine. Tudi danes se z novo ogledno številko in njeno prilogo P predstavljamo bodočim bralcem in naročnikom s povabilom, naj si list naročijo na domači naslov. Tako ga bodo prejemali najhitreje, najceneje in — najbolj zanesljivo. Za nove naročnike DO KONCA MARCA 1974 BREZPLAČNO! Uredniški odbor in uprava Dolenjskega lista vabita v vrste novih naročnikov vse tiste prebivalce v 9 občinah našega področja, ki domačega tednika še ne poznajo ali ne dobivajo na svoj naslov. Da bi jim omogočili spoznati naš list, se jim bomo do konca marca 1974 predstavljali vsak teden z brezplačnim izvodom. Pogoj za to je: naročilo na Dolenjski list pri vašem pismonoši ali dopisnica, ki jo pošljite naši upravi. Naročilnico za vas ima vaš pismonoša UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA „V časopis naj pride vse tako, kot je, in se naj nič ne prikriva/4 je na četrtkovi seji občinske skupščine Ribnica poudaril odbornik Ivan Vesel iz Sodražice in še nekaj drugih odbornikov, ko so razpravljali o poročilu stečajnega upravitelja podjetja STANGRAD iz Ribnice o postopku stečaja in prisilne poravnave. Nekdo je namreč omenil, „naj bi ne dramatizirali zadeve, nekaj pa je treba o njej napisati." Odborniki so pohvalili poročilo stečajnega upravitelja Franca Markiča, ki je v razpravi na vprašanje odbornikov odgovoril tudi, da je prilaščanje imovine podjetja STANGRAD (po domače bi temu rekli kraja) neizpodbitno dokazano. Odborniki so kritizirali, da se zadeva STANGRAD prepočasi raziskuje in izražali nezadovoljstvo, ker še noben krivec za veliko izgubo ni prišel pred sodišče. Nadalje so poudarjali, da se pošteni občani boje, da bodo ostali krivci milo kaznovani, razen tega pa da bi spet zasedli vodilna oziroma odgovorna mesta drugod. Odbornik Nace Jereb, ki je bil včasih sodni porotnik, je dejal: „Obsojali smo ljudi za majhne prekrške. Za tri zavojčke cigaret, ki jih je nekdo pijan vzel, smo ga obsodili. Tukaj pa gre za milijone in se zadeva ne premakne nikamor. Mali ljudje tega ne razumemo!*4 Ob zaključku so odborniki sklenili, da jih je treba seznaniti, kakšni postopki so uvedeni proti odgovornim za polom STANGRADA in proti komu, oziroma kako so bili ali bodo krivci kaznovani. Komisiji za družbeni nadzor in komisiji za kadrovska vprašanja so naročili, naj raziščeta in ugotovita za vse odgovorne - ne le za vodilne - delavce v STANGRADU tudi stopnjo njihove moralne odgovornosti in hkrati tudi, kdo je še in kdo ni več primeren za vodilno delovno mesto. j. PRIMC 8. FEBRUAR -PRAZNIK SENOVEGA Jutri ob 15. uri bo na Senovem srečanje delegacij pionirskih odredov občine Krško z udeleženci pohoda XIV. divizije na Štajersko. Ob 17. uri bo osrednja občinska slovesnost, na kateri bo govoril predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk. V kulturnem delu programa sodelujejo: mladinski pevski zbor Partizan iz Maribora ter gledališki urtietniki Elvira Kraljeva, Andrej Kurent in Marjan Kralj. Proslavi bo prisostvovala dclegacija XIV. divizije, ki bo prispela že dopoldne. Ogledala si bo današnje Senovo in muzej izgnancev v Brestanici. V današnji številki P objavljamo še zadnji, jolly kupon velike nagradne igre, katere prvi dobitek je katrca Industrije motornih vozil iz Novega mesta. Odslej že sprejemamo vaše rešitve - in čakamo na žrebanje, ki bo prihodnji ponedeljek! Sicer pa v tej številki P kot običajno objavljamo nadaljevanje feljtona o zadnjih dnevih Romanovih, novo nadaljevanje o gradovih in usodah ter zapis o neznanih letečih predmetih. Prav tako objavljamo tudi eno stran novic s knjižnih polic, iz diskotek in iz filmskih študijev ter dve strani branja in nasvetov za dom in družino, za vrtnarje, sadjarje in vinogradnike. Iz naših stolpcev prihaja v vašo sobo tudi zdravnik in mladinski svetovalec. Opozorimo naj vas še na zapis. „Kako je Jurčič za frakeljč šnopsa dal“ in pa na pogovor z zadnjim slovenskim graščakom, ki prebiva na Gracarjevem turnu. V P pišemo tudi o tem, kako je Jože Volčj?.k iz okolice Rateža našel pri Mokrem polju poštno vrečo z več kot 10 starimi milijoni - in kaj se je potem zgodilo. ZA BOLJŠI PTT PROMET Na pobudo delavskega sveta podjetja za PTT promet Novo mesto se je v torek, 5. februarja, v Novem mestu sestal iniciativni zbor samoupravne interesne skupnosti za PTT promet. Dogovorili so se o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti, v katero bo zajetih 7 dolenjskih občin. Podoben zbor je bil za posavske občine ,že prej. Protest iz Brežic - Kmetijska sekcija pri občinski konferenci SZDL proti zožitvi pridelovalnega območja cvička - V Ljubljano delegacija Vinogradniki v brežiški občini so vznemirjeni. Zakon o označevanju vin iz leta 1970 je bil zanje trdna opora in kažipot obenem. Kmetje na Bizeljskem (tja do Pišec in Sromelj) so se vključili v načrtno obnovo vinogradov. Pri tem so izbirali tak trsni sestav, kakršen je predviden za vino z imenom cviček. Novi predlog zakona o označevanju vin pa izpušča območje na levem bregu Save. V razpravo o spremembi so se Save vključili že novembra lani. kooperanti z levega in desnega brega Podprla sta jih svet za kmetijstvo in občinska skupščina v Brežicah. V razpravo o spremembi so se kooperanti z levega in desnega brega Save vključili že novembra lani. Podprla sta jih svet za kmetijstvo in občinska skupščina v Brežicah. Na (Nadaljevanje na 4. str.) Prosinca gorkota, jeseni sirota? Kočevje sredi koledarske zime, ob koncu januarja 1974. (Foto: France Brus) tedenski mozaik Brazilija je še vedno zavita v črno zaradi strahotne tragedije v Sao Paolu, med katero je izgubilo življenje (natančnih podatkov še ni) okrog 200 ljudi. Tragedijo je zakrivil velikanski požar, ki je skoraj povsem uničil veliko 22-nadstropno stavbo. Zakaj je začelo goreti še ne vedo (nekateri zatrjujejo, da so pred začetkom požara zaslišali eksplozijo, ki bi jo naj povzročila podtaknjena bomba), prav tako pa ne morejo ugotoviti, koliko ljudi je izgubilo življenje. Bojijo se namreč, da so trupla nekaterih žrtev popolnoma zoglenela. Mnogo ljudi se je ubilo, ko so se v obupu raje vrgli v globino kot da bi živi zgoreli. Ob tem pa so začeli časopisi opozarjati na dejstvo, da je ne samo v Braziliji, marveč tudi po svetu (in prav gotovo tudi pri nas) iz nekaterih visokih stavb v podobnih primerih čisto nemogoče rešiti ogrožene... po toči je prepozno zvoniti, toda toča se lahko ponovi, pa je zato opozorilo umestno... Medtem pa je v Kairu znani egiptovski komentator, urednik slovitega časopisa Al Ahram, doživel nenavadno usodo: po ukazu predsednika Anvarja El Sadata je bil imenovan zwpred-sednikovega tiskovnega svetnika, položaj, ki po splošni sodbi ne pomeni skoraj nič v primerjavi s prejšnjim vplivnim direktorskim in uredniškim mestom. To je torej odstavitev -toda na višje, nepomembno mesto. Ni še znano, če bo Hejkal sprejel to mesto, znano pa je, zakaj se je to zgodilo: zaradi čedalje očitnejšega nesoglasja med Sadatom in Hej kalom, ki je bil navdušen za hitrejšo zvezo z Libijo in je bil proti tesnejšemu navezovanju na Američane, oziroma za obojestransko uravnovešen vpliv ZDA in SZ na Egipt. V obeh primerih (tudi v nekaterih drugih) je imel Sadat drugačno mnenje. Hejkal, ki je urejeval Al Ahram od leta 1956, je bil oseben prijatelj pokojnega predsednika Naserja, dolgo časa pa je veljal tudi za tesnega Sadato-vega sodelovca... razpoke v prijateljstvu... Kako iz primanjkljaja? Odgovor: pospešiti izvoz, omejiti nepotreben uvoz, delno preusmeriti zunanjo trgovino, itd. Jugoslavija doživlja v zadnjih letih pravi zunanje-trgovinski preporod. Tudi lani je bil napredek zunanje tigovine izreden, vendar se je znova povečal razkorak med izvozom in uvozom. Največji del zunanjetrgovinskega primanjkljaja ustvarimo v blagovni menjavi z zahodnimi razvitimi deželami. V letu 1973 se je izvoz v te države povečal za 25 odst., uvoz pa za 34 odst. in zato smo tu ustvarili nad 21 milijard dinarjev primanjkljaja, medtem ko ustvarjeni primanjkljaj v trgovanju s socialističnimi državami in državami v razvoju znaša komaj približno tretjino tega zneska oziroma četrtino celotnega zunanjetrgovinskega primanjkljaja ker pa je bilo tudi doma po- Nagel porast menjave z razvitimi zahodnoevropskimi državami je potrdil, da smo izkoriščali konjunkturo na teh tržiščih, TELEGRAMI PHNOM PENH - Osvobodilne sile nadaljujejo pritisk na še vedno skoraj povsem obkoljeno prestolnico Phnom Penh, ki je vse pogosteje tudi tarča topniških in raketnih napadov. Režimske enote so sicer začele z veliko protiofenzivo, vendar je ta za zdaj dala le skromne rezultate. SAIGON - Tukaj so potrdili, da so se sajgonske mornariške enote izkrcale na nekem pustem otoku otočja v Južnem kitajskem moiju. To otočje si lastita LR Kitajska in Čankajškov režim. Kot je znano, so se sajgonske enote nedavno tega izkrcale tudi na bližnjem Paracelskem otočju, vendar so jih od tam pregnale desantne enote Ljudske republike Kitajske. vpraševanje po blagu veliko, smo obenem naglo povečevali uvoz. Do zagate pa je prišlo predvsem zaradi dejstva, da je bila naša zunanja trgovina preveč enostransko usmerjena — na zahod. Zdaj primanjkljaj v menjavi s temi državami dosega že okoli 80 odst. našega izvoza v ta del sveta in je postal zaskrbljujoč. Pokrivamo ga s čistim prilivom neblagovnih def-viz, predvsem z nakazili naših delavcev iz tujine, z devizami od turizma in prometa ter deloma s tujimi krediti. Čeprav s tem odpravljamo primanjkljaj v bilanci in lahko ustvarimo devizne rezerve, perspektivno ne moremo biti zadovoljni s takim položajem. Predvsem moramo bolj stvarno ocenjevati vlogo nakazil naših delavcev v tujini, obenem pa upoštevati, da gre za nestabilen devizni priliv, ki DETROIT — Zaradi vse hujše energetske krize so začeli v Združenih državah Amerike odpuščati delavce in zmanjševati proizvodnjo. Med drugim so odpustili v Detroitu, znanem središču ameriške avtomobilske industrije, samo v zadnjih nekaj dneh okoli 36.000 zaposlenih delavcev. Na sliki: dolga vrsta čakajočih pred uradom, kjer izdajajo podpore brezposelnim. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) — Kaj pa norite s to ceno za jajca, saj je vendar že bil praznik svete Neže, ko se kuram rit odveže!? — Ja, gospa, vidite, tudi na deželi vera že peša .. . usahne, ko se v svetu pojavijo recesija, nestabilen položaj in drugi elementi, ki omejujejo zaposlovanje. Po drugi strani pa vemo, da je izvoz blaga bolj stabilen in ni podvržen takim nihanjem kot nekateri neblagovni devizni dohodki. Obenem menimo, da je pretirana odvisnost od uvoza pogojena tudi s pretirano notranjo potrošnjo, ne s tisto, ki napaja proizvodnjo (repromate-rial) pač pa z osebno potrošnjo in neredko celo luksuzom. Po vsem povedanem je mogoče ugotoviti, da nam bodo omogočili pot iz sedanjega trgovinskega primanjkljaja le pospešitev izvoza industrijskih izdelkov in omejitev nepotrebnega uvoza, skrbnejše izkoriščanje lastnih surovin in proizvodnih materialov ter preusmeritev oziroma bolje rečeno vsestranost naše zunanje trgovine, ki bo bolj upoštevala sodelovanje z deželami v razvoju in vzhodnimi socialističnimi državami. Kot kaže nagel napredek trgo-* vine z deželami v razvoju v lanskem letu, ko seje t^ skoraj podvojila, smo tako prelomnico že začeli in jo moramo dosledno nadaljevati. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepolitični.pregled - tedenski notranjepolitični pregled Minuli teden - v sredo - so na skupščini Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva (JUGEL) slednjič le sprejeli jugoslovansko elektroenergetsko bilanco za letošnje leto. Pravimo slednjič — kajti razprave v zvezi s to bilanco so bile precej dolgotrajne in tudi žolčne, v raznih republikah imajo pač glede tega svoje (različne) poglede in svoje interese ter predlagane rešitve, pa je bilo vso to različnost dokaj težko spraviti na skupni imenovalec. Elektroenergetsko bilanco za letošnje leto sedaj torej imamo, in kaj nam pove? Predvsem moramo ugotoviti, da ta bilanca tudi za letos ni nič kaj rožnata, in kako naj bi tudi bila, ko pa vemo, da nam je energije začelo vseskozi primanjkovati, pa nam jo bo še nadalje, dokler ne bomo primanjkljaja uspeli pokriti z novimi proizvodnimi zmogljivostmi. V sedaj sprejeti bilanci (ki usmerja proizvodnjo in porabo električne energije po republikah ter za vso državo, hkrati pa tudi usmerja medsebojne energetske dobave ter izvozno-uvozni režim električne energije) je spet zapisan občuten primanjkljaj elektrike, saj tudi z maksimalno proizvodnjo električne energije ne bomo mogli pokriti vseh naših potreb. Primanjkljaj v letošnjem letu bo znašal - kot navaja bilanca — za vso državo 1827 milijonov kilovatnih ur električne energije. Razčlenjeno po republikah to pomeni, da le v BiH in Srbiji letos ne bodo trpeli „energetske suše“, v vseh drugih republikah pa moramo računati s pomanjkanjem elektrike. V Sloveniji nam je bo po tej bilanci zmanjkalo za 52 milijonov kilovatnih ur, kar pomeni 036 odstotkov planirane porabe v letošnjem letu. Naše energetsko stanje torej ne kaže posebno ugodnih perspektiv — še posebno, ker planeiji ugotavljajo, da moramo računati s primanjkljajem elektrike v državi tudi še prihodnje leto in še potem, dokler torej ne bodo začeli obratovati zares veliki predvi- Prejšnji teden — prav tako v sredo - je deni novi proizvodni elektroenergetski ob- zvezni izvršni svet razpravljal o temeljih in jekt*(npr. naša „nuklearka4* v Krškem, ki pa okvirih politike cen v letošnjem letu. V je še dokaj daleč pred nami). Delno se bo obravnavi je namreč osnutek družbenega sicer „sušno“ energetsko stanje v državi ven- dogovora med republikami in pokrajinama o darle izboljšalo že letos, ker je predviden izvajanju letošnje politike cen. V osnutku začetek obratovanja nekaterih novih elek trarn, vendar njihova proizvodnja še ne bo zadoščala za vse. Tako npr. pričakujejo, da bo termoelektrarna Tuzla IV. z močjo 220 MW začela obratovati vsaj poskusno že letos aprila (iz te termoelektrarne bomo v Slove- tega dogovora je predvideno, da se sprejeta politika cen uresničuje prek družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kakor tudi s prostim odlikovanjem, kjer so za to možnosti. Tako se bo - kot predvidevajo — na načelih ustave uresničevalo združevanje dela (saj bodo z družbenimi dogovori trajnejše oblikovani medsebojni odnosi na področju cen in blagovnega prometa), samoupravna ureditev bodočega razvoja in kostituiranje gospodarstva na samoupravnih temeljih. Na temelju dogovorjenih načel in odnosov bodo namreč potem s samoupravnimi sporazumi neposredno določali cene ter njihove medsebojne odnose. Tudi priprava republiške ustave se bliža koncu. Prejšnji teden je republiška ustavna komisija zasedala dva dni (v torek in sredo) ter je pripravila predlog novega besedila republiške ustave, ki bo predložen v sprejem nijo dobili v letošnjem letu za 430 milijonov republiški skupščini predvidoma že konec kilovatnih ur električne energije!), razen tega meseca. tega naj bi do konca leta poskusno pognali v po vesteh iz zveznega sekretariata za delo tek TE Kosov V. in pa HE Varaždin ter in socialno politiko je v pripravi predlog, naj Mratinje. Seveda bomo morali letos računati bi dobile ustrezno pokojnino vse ženske, (in že računamo) tudi z uvozom elektrike iz udeleženke NOB, če te pokojnine za sedaj še tujine — težave v tem pa so, da naši sosedje nimajo. O tem predlogu bo v začetku marca nimajo elektrike na prodaj, marveč nam jo razpravljala zvezna skupščina, ko bo obrav-nudijo samo v zamenjavo. navala tudi analizo omenjenega zveznega se- Elektrogospodarstvo vztraja pri tem, da je kretariata o izvajanju sedaj veljavnih zako-treba zagotoviti sredstva in pospešeno ukre- nov o pokojninskem in invalidskem zavaro-pati pri gradnji novih zmogljivosti - še vanju. posebej pa tudi pri gradnji predvidenega Ta analiza, ki bo zajela konkretne pred-daljnovoda za napetost 380 KV, zlasti na loge nekaterih še nerešenih vprašanj borcev relaciji Beograd-Zagreb-Ljubljana, kar bi NOB in vojnih invalidov, bo med drugim omogočilo vsaj ustreznejše prelivanje elek- načela tudi vprašanje materialnega priznanja trične energije po vsej državi. za ženske-^orke. Energetika v težavah tedenski zunanjepolitični pregled Na povratku s svoje poti miru po Indiji, Bangladešu in Nepalu se je predsednik Tito ustavil v Damasku, kjer so mu priredili izredno prisrčen in topel sprejem. Predsednik Jugoslavije, ki uživa v arabskem svetu velik ugled, bo izrabil srečanja v Siriji za še en Lčrpen dialog o problemih, ki ne tarejo zgolj z vojno dediščino še vedno obremenjenega področja Bližnjega vzhoda, marveč tudi o vprašanjih, ki zanimajo obe strani tudi zaradi širših mednarodnih odnosov. Medtem pa je tudi že priložnost, da pregledamo prve rezultate obiska v treh azijskih državah, ki jih je obiskal jugoslovanski predsednik. Predvsem je značilno, da so tako v New Delhiju kot Daki in Katmanduju izpričali izredno visoko stopnjo soglasja in obojestranskega razumevanja ne samo kar zadeva dvostranske odnose, marveč tudi mednarodni položaj nasploh. V sklopu slednjega so imeli razgovori o dejavnosti neuvrščenih še posebej pomembno mesto, pri čemer prav tako ni bilo spornih točk. Tako so, denimo, v vseh razgovorih bili enotni, da sedaj ne bi kazalo predčasno sklicevati nove konference neuvrščenih na vrhu (o čemer je bilo mogoče slišati pobude te dni z raznih koncev in virov), ker to ne bi bilo potrebno. Tisto, kar je v sedanjem trenutku zato toliko bolj v ospredju je želja, podkrepljena v vseh razgovorih, da bi bilo predvsem potrebno dosledno uresničevati v Alžiru sprejete sklepe četrte konference neuvrščenih na vrhu. Za to pa ni treba sklicevati znova vrhunskega sestanka, marveč zgolj koordinacijski ena pot miru, kije pomembno prispevala ne samo k potrditvi načel sodelovanja med neuvrščenimi, marveč je bogato prispevala tudi k svetovnemu miru nasploh. GROMIKO V VVASHINGTO-NU: samo nekaj ur zatem, ko je Leonid Brežnjev končal obisk v Havani in odpotoval domov, je priletel na obisk v Združene države Amerike sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. To ne bo samo srečanje s sinom (Gromiko ml. je eden izmed svetnikov sovjetskega veleposlaništva v ZDA), marveč predvsem srečanje s starim znancem in kolegom Henryjem Kissinger-jem. Tito v Siriji Osrednja tema razgovorov je seveda Bližnji vzhod z vso svojo zapleteno problematiko in iskanjem poti k trajnemu miru. Značilno za dogajanja na tem občutljivem koncu sveta je namreč v tem trenutku na eni strani zelo pedantno izvajan umik izraelskih sil z dela zasedenega egiptovskega območja, na drugi strani pa še vedno pri-j šotne sovražnosti med sirskimi} in izraelskimi silami na Golan-? ski fronti. Spričo tega, da sta tako ZDA kot SZ zainteresirani, da med njima ue pride do napetosti in morebitnega spopada zaradi Bližnjega vzhoda, je več kot ra- no novega. biro, ki so ga ustanovili v Alžiru zumljiva skrb, ki jo Kissinger in prav v ta namen. Gromiko med sedanjimi raz- Med jugoslovansko-indijskimi govori posvečata prav temu in jugoslovansko-bangladeškimi vprašanju, ter jugoslovansko-nepalskimi Sovjetskega zunanjega mi-srečanji so pobudo za sklicanje nistra, ki ima razen tega nalogo koordinacijskega biroja podprli določiti tudi vsaj okviren da-z zavestjo, da je to potrebno za- *um obiska Richarda Nixona v radi novih elementov v medna- SZ (morda poleti letos?), je rodnem položaju, ki jih med sPreje^ ameriški pred- alžirsko konferenco še ni bilo sednik. Ta je imel pred nekaj mogoče docela predvideti. Tu dnevi v kongresu tradicionalen gre zlasti za posledice četrte 8ovor »° staniu uniJe“. med ka' izraelsko-arabske vojne in ener- terim Pa ni PovedaI nič bistve* getsko krizo. Prevladuje mnenje, daje slednjo mogoče bistveno omiliti (kar zadeva neuvrščene, ki so po večini tudi dežele v razvoju) s primernim dogovaijanjem med zainteresiranimi. Nobenega dvoma ni, da bodo o tem razpravljali tudi med ju-goslovansko-sirskimi razgovori v Damasku, o čemer pa bomo lahko podrobneje poročali prihodnjič. V tem trenutku pa je mogoče poročilo o dosedanjem potovanju predsednika Tita zaključiti z mislijo, da je bila to še TELEGRAMI LONDON - Britanske strojevodje so včeraj začele stavkati, s cM mer se je vlada premiera Edvvardij lleatha znašla v novih težavah. Pred tem so objavili sklep, da bodo začeli s splošno stavko tudi rudarii. Tak® se je ekonomski položaj na Otoku S*® bolj poslabšal. MELBOURNE - Avstralska vlad** jc sprejela sklep o pomilostitvi vsen tujcev, ki so sc ilegalno vselili v drž*' vo. Tujci, ki so prebili v Avstralij1 vsaj zadnja tri leta in medtem ni*° prišli navzkriž z zakonom, bodo d 'u jU(fjc so jih postavljali na rešil voliIccv- za nekatere so našli in r»CV v krajevnih samoprispevkih bij P°ni°^'. občin, za mnoge pa ni 211m n‘koli potrebnih sredstev, ra-ne,;®lVania- Med ljudmi je naraščalo je v r.Vo^stV0* nezaupanje, upadala unra 'n pripravljenost za samo- tjsk;Vno' 'n politično aktivnost. Pri- sil _v°pstev krajevnih subjektivnih Itflvnfb SZDL in ZK na pred->ke občine, so naraščali. sle St,avne spremembe so prine-uv p . 0 novega. Ustavno sc je ljud *° I?a^e*°’ da so delovni šov sistemu samoupravne ki ‘h stične demokracije tisti, ŽnrfJf i “llaj0 Pavico in dol-. st reševati probleme pogojev in d®la v združenem delu stili 1VTjenja v ^rajevnih skupno-. • To načelo zahteva od nas, reše^rCSežemo dosedanji način Vanja interesov in potreb Esmmamm ljudi v krajevni skupnosti in občini. Pri tem ne bomo mogli mimo vprašanja, kateri so tisti interesi in potrebe, ki jih naj delovni ljudje v krajevni skupnosti sami rešujejo, v kakšnem obsegu in na kakšen način naj to nalogo oziroma svojo pravico in dolžnost opravljajo. KRAJEVNE SKUPNOSTI SO SESTAVNI DEL ZDRUŽENEGA DELA Pri reševanju tako postavljenega vprašanja moramo upoštevati naslednje: 1. Krajevna skupnost je v bistvu sestavni del združenega dela. V njej delavci prebivajo, ustvarjajo družine, organizirajo varstvo, vzgojo in obvezno šolanje otrok, ustvarjajo pogoje za oskrbovanje z nujno potrebnim blagom široke potrošnje, rešujejo ustrezno socialno in zdravstveno problematiko itd., itd. Zaradi vseh teh in še drugih družbenih interesov se tudi samoupravno in politično povezujejo. Če tako gledamo na delovne ljudi in njihove interese, potem lahko rečemo, da v njej ustvarjajo pogoje za svojo produktivnost oziroma delo v temeljnih organizacijah združenega dela. Pri tem ni nič važna oddaljenost kraja dela od kraja bivanja. Pomembno je to, da imajo delavci, ki ustvarjajo, pravico in dolžnost del presežne vrednosti namenjati za ustvarjanje boljših produkcijskih pogojev, in to ne le v tovarni, ampak tudi v kraju bivanja, kot je dejal predsednik slovenske skupščine tov. Kraigher, lansko jesen. Vse to pa pomeni, da ne moremo krajevne skupnosti več obravnavati ločeno in iztrgano od celokupnosti ostalih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v družbi in da jo moramo samoupravno konstituirati kot sestavni del združenega dela. Razviti moramo takšen sistem odnosov, da bodo delovni ljudje kot delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v krajevni skupnosti, kjer živijo, sami reševali ustrezna vprašanja v povezavi z organi krajevne skupnosti. Le tako se bomo približali načelu, naj bodo pogoji za življenje v krajevni skupnosti odvisni predvsem od delovnih rezultatov njihovih prebivalcev. Zato bi morali ustvariti praktične možnosti za direktne povezave delavcev iz krajevne skupnosti z organi upravljanja temeljnih organizacij združenega dela, kjer delajo, oziroma temeljne organizacije združenega dela s samoupravnimi organi vseh tistih krajevnih skupnosti, iz katerih so njeni delavci zaposleni. Najti moramo torej načine dejanskega povezovanja združenega dela s krajevno samoupravo in s tem preseči dvojnost delovnega človeka in občana kot proizvajalca v delovni organizaciji in potrošnika v krajevni skupnosti. ZBLIŽATI TOZD IN KS V zvezi s tem vprašanjem se zavzemam za to, da bi temeljne organizacije združenega dela izmed zaposlenih delegirale v sleherno krajevno skupnost, v katerih prebivajo njeni delavci, ustreznega delegata. Tako bi se v krajevni skupnosti oblikovala delegacija delegatov iz vseh tistih temeljnih organizacij, v katerih so njeni delovni ljudje zaposleni, v temeljnih organizacijah pa delegacija iz vseh tistih krajevnih skupnosti, v katerih njeni delavci prebivajo. Te delegacije bi predstavljale solidno osnovo za nadaljnje družbeno dogovarjanje temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v okviru skupščine občine. Ker bi bili delavci sleherne temeljne organizacije združenega dela povezani preko delegatov z vsemi k šo predstavo o odprtih vprašanjih življenja v teh krajevnih skupnostih. rajevnimi skupnostmi, kjer prebivajo, bi lahko dobili širšo in temeljitej- In obratno: tudi krajevne skupnosti ožnosl 'Ta dela in temu primerno prilagodile bi spoznale materialne možnosti temeljnih organizacij združenega tudi delovne programe. Vse to predhodno komuniciranje meti krajevnimi skupnostim in temeljnimi organizacijami združenega dela, realno snovanje programov v KS, bi ustvarilo solidno osnovo za pristop skupščinskih delegatov TOZD in KS v občinski skupščini k podpisu ustavnih družbenih dogovorov o financiranju potreb krajevnih skupnosti, oziroma k podpisu direktnih samoupravnih sporazumov med samoupravnimi organi ustrezne temeljne organizacije (ene ali več) združenega dela in dane krajevne skupnosti. Preko teh delegatov, ki bi jih temeljne organizacije združenega dela delegirale v krajevne skupnosti, bi bili organi upravljanja, kolektivi, še posebno pa delegacije ali delegati občinskega enotnega zbora združenega dela dovolj seznanjeni o vsebini problemov krajevnih skupnosti, delegacije oziroma delegati občin- skega zbora krajevnih skupnosti pa o razpoloženju in materialnih možnostih temeljnih organizacij združenega dela, kar je seveda pomemben pogoj za usklajevanje stališč in uspešno dogovarjanje. DEL SKUPŠČINSKEGA SISTEMA 2. Krajevna skupnost je eden izmed konstitutivnih elementov skupščinskega in delegatskega sistema, ki krajevno skupnost povezuje z občino in preko nje z republiko. Do sedaj je bila krajevna skupnost z družbenopolitičnimi skupnostmi 9 povezana samo preko odbornikov, voljenih na zborih volitev. Zato krajevna skupnost v resnici ni bila sestavni del skupščinskega sistema, saj ni imela svojih predstavnikov v občinski skupščini, še manj pa v ostalih skupščinah. Sedaj se v skupščini občine konstituira zbor krajevnih skupnosti, v katerega bodo krajevne skupnosti pošiljale svoje delegate, na ravni republike pa v republiški skupščini zbor občin, ki v bistvu predstavlja integracijo interesov samoupravno organiziranih ljudi v komuni. V zvezi z novo vlogo in položajem krajevnih skupnosti v skupščinskem sistemu morajo le-ti oblikovati delegacije za občinske skupščine, katere bodo imenovale, oziroma pošiljale ustrezno število delegatov (enega ali več) v občinski zbor krajevnih skupnosti. Tako, kot naj bi se temeljne organizacije združenega dela po svojih delegatih povezale s krajevno skupnostjo, v kateri živijo njeni delavci, tako naj bi se krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela preko skupščinskih delegacij povezale v občinski skupščini preko zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v integrirano komunalno celoto. Te skupščinske delegacije bi bile v nenehnem kontaktu z delovnimi ljudmi preko zborov občanov in preko vseh oblik ostalega samoupravnega organiziranja. ODNOS KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN INTERESNIH SKUPNOSTI 3. Krajevna skupnost je eden izmed konstitutivnih elementov interesnih skupnosti in organizacij posebnega družbenega pomena. Lete predstavljajo nadaljnji korak na poti odmiranja države oziroma tistih njenih funkcij, ki se nanašajo na odločanje v odtujenih virih dohodka. Ti viri odtujevanja bodo sedaj ukinjeni in odnosi se bodo oblikovali neposredno med proizvajalci - delavci in delavci v raznih družbenih dejavnostih, in sicer na podlagi svobodne menjave dela po metodi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Samoupravne interesne skupnosti ne bodo delovale samo na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega zavarovanja, ampak tudi na področju gospodarske infrastrukture, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. V vseh interesnih skupnostih se bodo delovni ljudje dogovarjali o medsebojnih ekonomskih razmerjih z uporabniki oziroma plačniki storitev. Glede interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti moramo reči, da so v odnosu do celotne družbe v specifičnem položaju. Pri dejavnostih, kotso vzgoja in izobraževanje, kultura, telesna kultura, raziskovalno delo, varstvo, zdravje, socialno zavarovanje, skrb za družino in otroka ima družba še posebne obveznosti, saj ne gre samo za vprašanja, ki so življenjskega pomena za obstoj in razvoj naroda, ampak tudi za vprašanja, ki so tesno povezana s svoboščinami, pravicami in obveznostmi delovnega človeka in vseh ljudi. V zvezi s temi dejavnostmi ustava zagotavlja ljudem vrsto pravic, nalaga pa jim tudi obveznosti. Po predlogu ustave naj bi v interesnih skupnostih imele svoje mesto tudi krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti naj bi prav tako kot v občinsko skupščino tudi v interesne skupnosti pošiljale svoje delegate. V zvezi s tem se zavzemam, da bi krajevne skupnosti izvolile na zborih občanov ustrezne delegacije za posamezno ali skupino sorodnih interesnih skupnosti, ki bi predstavljale na delegatskem načelu konstituirane posebne interese delovnih ljudi v krajevni skupnosti. PREDLOG: VEČ DELEGACIJ Ko v tej smeri razmišljam o konstituiranju odnosov v krajevni skupnosti, izhajam iz dejstva, da mora biti krajevna skupnost osnova bodočega sistema formiranja interesov občanov oziroma delovnih ljudi v kraju bivanja na neposreden način. Le tako lahko sedanje predstavniško načelo zastopanja interesov občanov zamenjamo z delegatskim. Tako bi bila občanu resnično dana možnost, da v krajevni skupnosti izrazi svoj individualni skupni, družbeni interes z ostalimi občani, poveže in vsklajuje. Takšen neposreden način formiranja interesov občanov pomeni v bistvu eno izmed možnosti, ki jo vidim za uresničitev ideje o družbenem samoupravljanju in neposredni socialistični demokraciji v krajevni, skupnosti in krajevne skupnosti v ožjem ter širšem družbenem okolju. Zavzemam se za to, da se splošni in posebni interes konstituirata v več delegacijah krajevne skupnosti in da se prek njih oziroma takšnega sistema občani krajevne skupnosti pojavijo na vseh točkah odločanja. V zvezi s tezo o več delegacijah v krajevnih skupnostih se takoj postavita vprašanji odnosa med delegacijami in načina njihove izvolitve. Občani v krajevni skupnosti ne bi samo z delegacijami predstavljali svojih interesov na nivoju krajevne skupnosti in jih na višjih ravneh usklajevali, ampak bi preko delegacij soočali splošne in posebne interese tudi v krajevni skupnosti. Delegacije bi morale v tesmi povezavi s posameznimi strukturami samoupravno, družbeno in politično ter teritorialno organiziranih občanov oziroma delovnih ljudi bistveno prispevati k oblikovanju programa krajevne skupnosti. Zato se zavzemam za formiranje skupščine ali zbora oziroma konference delegacij krajevne skupnosti. Le-te bi volili občani na svojih zborih v posameznih naseljih krajevne skupnosti. Zbori krajevne skupnosti bi torej tvorili bazo oziroma vir neposredne socialistične demokracije delovnih ljudi v krajevni skupnosti. Prav tako bi na zborih občanov volili svet krajevne skupnosti, ki bi organiziral delo za uresničevanje porgrama krajevne skupnosti, predstavljal krajevno skupnost navzven, skliceval seje, usklajevalne pogovore ipd. Posamična delegacija bi lahko zahtevala stališča sveta krajevne skupnosti, občanov ali skupine občanov o posameznih vprašanjih, pa tudi svet krajevne skupnosti bi to lahko zahteval od ustrezne delegacije. Med delegacijami v skupščini delegacij v krajevni skupnosti bi morala imeti svoje mesto tudi delegacija družbenopolitičnih organizacij: ZK, SZDL, ZB, ZRVS, ZM in izvršnega odbora sindikata iz temeljnih organizacij na območju krajevne skupnosti. Ta delegacija bi predstavljala v skupščini delegacij politično organizirane občane v krajevni skupnosti. Odnosi med delegacijami in svetom krajevne skupnosti bi morali temeljiti na načelih sodelovanja, medsebojnega informiranja, usklajevanja stališč, predlogov in podobno. Sleherna delegacija bi morala imeti pobudo za sklic skupščine delegacij, sklical pa bi jo lahko svet krajevne skupnosti oziroma njen predsednik. Ce svet ne bi hotel sklicati seje, bi to lahko napravila zainteresirana delegacija. Če bi med svetom in delegacijo ali delegacijami prišlo do nesoglasja, bi spore reševali občani na svojin zborih občanov oziroma konferencah Socialistične zveze. Skupščine delegacij naj bi se praviloma sestajale enkrat ali dvakrat na leto, svet krajevne skupnosti s posameznimi dclgacijami oziroma delegacije same pa večkrat po potrebi. V krajevnih skupnostih z več naselji (in takšne so skoraj vse) bi morali biti sveti naselij, pa tudi odbori SZDL in raznih drugih organizacij in društev, kolikor so za to možnosti in potrebe. Tudi predstavniki naselij bi lahko tvorili delegacijo v skupščini delegacij v krajevni skupnosti. RAZVITI TUDI VLOGO SOCIALISTIČNE ZVEZE Ob tako izgrajenem sistemu odnosov v krajevni skupnosti bi morali razviti tudi funkcijo in organiziranost SZDL. Socialistična ^veza bi morala biti v krajevni skupnosti organizirana tako, da bi omogočala aktivno delovanje vsem občanom, kakor tudi vsem društvom in organizacijam. Zato bi bilo treba že v naseljih, soseskah, skupini blokov in stolpnic imeti ustrezne osnovne oblike organiziranja SZDL, preko katerih bi se člani delegatsko povezali v konferenco SZDL v krajevni skuposti, ki bi imela svoj izvršni odbor. V našem razmišljanju nas zanima SZDL v krajevni skupnosti kot nosilka kadrovske politike. Povsem jasno je, da bi morala kandidatna lista delegacij in sveta krajevne skupnosti nastajati v okviru SZDL v krajevni skupnosti V evidentiranju in predlaganju kandidatov za ustrezne delegacije bi morale sodelovati vse organizacije in društva v krajevni skupnosti. Evidentirane kandidate bi nato obravnaval izvršni odbor Socialistične zveze, sestavil predlg kandidatne liste, ki bi jo obravnavala krajevna konferenca SZDL, jo sprejela in dala na zbore občanov v obravnavo in izvolitev. Občani bi konstituirali v delegacijah svoje interese - na primer za kulturo, vzgojo in izobraževanje, stanovanjska vprašanja itd.- z namenom, da se v ustreznih občinskih interesnih skupnostih in tudi v krajevnih skupnostih sprejema in izvaja dogovorjena politika. Medtem ko bo imela vsaka krajevna skupnost po vsej verjetnosti možnost, da ima svojega delegata oziroma delegacijo v občinski skupščini, pa to ne bo mogoče za posamezne interesne skupnosti in komunalne organizacije. Zato boste morali dve ali več delegacij iz ustreznih krajevnih skupnosti na skupnih sejah izvoliti ali delegirati skupnega delegata ali delegacijo v ustrezno interesno skupnost. Podobno bi bilo potrebno v mestih, kjer je v dani krajevni skupnosti veliko temeljnih organizacij združenega dela in je razpršenost zaposlenih iz takšne krajevne skupnosti velika, na poseben način reševati vprašanja pošiljanja delegatov temeljnih organizacij združenega dela v mestno krajevno skupnost. Menim, da bo potrebno izhajati iz organizacij združenega dela in združevanj manjših organizij v delegacijo, ki bo svojega delegata pošiljala v ustrezno mestno krajevno skupnost. Na konstituiranje delegacij in skupščine delegacij bodo torej vplivali razni dejavniki, predvsem pa: velikost krajevne skupnosti, število naselij, način in vrsta dela ter stil življenja ljudi, struktura prebivalstva itd. Lahko rečemo, da bo v krajevni skupnosti z več naselji in socialno, ekonomsko ter po načinu in vrsti zaposlitve pestro strukturo ljudi več delgacij - skupščina bo po strukturi pestrejša kot pa v manjši. Pomembna so tudi vprašanja obveščanja in komuniciranja ter izgraditve sistema samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Vse gradivo iz občinske skupščine, interesnih občinskih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, sveta krajevne skupnosti, društev, organizacij občanov itd. bi moralo prihajati na ustrezno mesto, biti pravočasno poslano ustreznim delegacijam, posameznikom itd. Nekdo bi moral skrbeti za organiziranje sej delegacij, sestajanja delegacij itd. Organizacijska in tehnična vprašanja v samoupravnem organiziranju občanov krajevne skupnosti so že sedaj bila zelo aktualna, z novo vlogo in položajem krajevne skupnosti v skupščinskem sistemu in samoupravnem sistemu sploh pa bodo postala še aktualnejša. PREDLOG ZA ORGANIZIRANOST Upoštevajoč stvarne krajevne skupnosti, resnične razmere in pogoje v njih, bi za krajevno skupnost, ki jo sestavlja več naselij z dokaj pestro vsebino in oblikami življenja in delovanja ljudi, lahko v zvezi z našim predlogom o delegacijah in skupščini delegacij rekli naslednje: 1. vsako naselje bi moralo imeti svoj svet in zbor občanov ter odbor oziroma predsednika SZDL; 2. krajevna skupnost, ki jo sestavljajo v tem primeru ljudje iz več naselij, bi imela: — delegacijo za občinski zbor krajevnih skupnosti, — delegacijo za posamezne interesne skupnosti v občini, — delegacijo delegatov iz TOZD, kjer so njeni delovni ljudje zaposleni. Posameznega delegata delegira v KS ustrezna temeljna organizacija združenega dela; — delegacijo naselij, katerih prebivalci organizirajo krajevno skupnost, — delegacijo predstavnikov politično organiziranih občanov v krajevni skupnosti, — skupščino delegacij krajevne skupnosti, ki jo sestavljajo vse delegacije krajevne skupnosti in delegati iz temeljnih organizacij združenega dela, — svet krajevne skupnosti z ustreznimi komisijami, — zbori občanov za vsako naselje in več naselij skupaj ter zbori posameznih skupin občanov, — konferenca Socialistične zveze v krajevni skupnosti, ki jo sestavljajo delegati iz posameznih organizacij SZDL in naselij oz. deli naselij krajevne skupnosti, — organizacija Zveze komunistov, > Takšen sistem samoupravne in politične organiziranosti delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti ter položaj in vloga krajevne skupnosti v širšem samoupravnem in političnem sistemu in odnosih zahteva ne le samoupravno in politično aktiviranje vseh občanov, saj bo vsak lahko član le ene delegacije, ampak tudi ustrezne materialne in kadrovske pogoje. Krajevna skupnost mora imeti ustrezne družbene prostore in skupščina delegacij ter svet krajevne skupnosti ustrezen stro-kovnotehnični kader. Nujna sta sekretar skupščine delegacij in sveta krajevne skupnosti ter administrativna moč. Veliko so občani naredili s samoprispevki, s prostovoljnimi delovnimi akcijami. Vedno so radi prispevali, kolikor so mogli, toda vedno težje so prenašali spoznanje, da so jim zaprte možnosti za usmeija-nie presežne vrednosti. Posnetek je z delovne akcije v Zdolah pri Škocjanu. DOLENJSKI LIST Na Kolpi ob manevrih „Svoboda 71 sledimo tehničnim dosežkom Narodi, ki so si svojo suverenost izbojevali z orožjem v rokah, bodo vedno znali ceniti svojo svobodo. Posebej, če je tako drago plačana, kot je naša. Pomniki so neme priče herojstva, sedanjost opravičuje žrtve. Da bi se branili pred morebitnim napadom sovražnika, da bi očuvali svojo svobodo, smo v samoupravni socializem vtkali koncept splošnega ljudskega odpora. O tem smo se odkrito pogovaijali z novim poveljnikom Glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor Rudolfom Hribemikom-S varu no m. V.: Že pred leti je tov. Tito dejal, da se mora naša domovina pripravljati, da nas ne zaloti morebiten napad sovražnika nepripravljene. Bi lahko povedali, kako to njegovo misel uresničujemo? O.: S sprejemom in uzakonitvijo koncepta splošnega ljudskega odpora so bili postavljeni temelji za nov odnos naše samoupravne družbe do obrambe naše socialistične skupnosti. Obramba in naša neodvisnost sta postali sestavni del vsakdanjega življenja družbenopolitičnih skupnosti, gospodarskih in drugih organizacij ter slehernega občana. S tem so položeni temelji, da se samoupravljanje prenese tudi na področje splošne ljudske obrambe. NA DOBRI POTI Do sedaj je na tem področju veliko storjenega. Realizacija koncepta je zahtevala ustanovitev odborov za SLO v krajevnih skupnostih, v gospodarskih organizacijah in šolah ter pripravo vojnih in razvojnih načrtov, v kar so zajete vse materialne in druge zmogljivosti naše družbe za obrambo. Organizirana je teritorialna obramba, v kateri so sodobno oborožene partizanske enote, čete, bataljoni in odredi. Danes lahko trdimo, da naša samoupravna socialistična Jugoslavija, s tem tudi naša republika, nikoli ni bila temeljiteje pripravljena za obrambo in odpor, kot je sedaj. S tem pa ni rečeno, da je napravljeno vse. Marsikaj bomo morali še storiti, dopolniti, utrditi in poglobiti. Prepričan sem, da smo na dobri poti in da moramo misel tovariša Tita o vseljudski obrambi tudi v prihodnje vsestransko razvijati in jo stalno prilagajati potrebam učinkovite obrambe naše samoupravne socialistične skupnosti. V.: Splošni ljudski odpor je zasnovan na spoznanju — temelji na izkušnjah NOB, da se bodo delovni ljudje naše domovine ne le ščitili pred morebitnim napadom sovražnika, marveč, da mu bodo nudili aktiven odpor. Prosim vas, da poveste nekaj osnovnih oblik takega odpora. O.: Res je, da splošni ljudski odpor v marsičem temelji na izkušnjah naše narodnoosvobodilne borbe. K temu pa je treba dodati še izkušnje, ki jih imajo v osvobodilnih bojih tudi drugi. Armade, ki prevzemajo nečastno vlogo agresorja, so sodobno oborožene in razpolagajo tudi s takimi sredstvi, ki jih v drugi svetovni vojni ni bilo. Vse to redno in z veliko pozornostjo zasledujemo. Hkrati se pripravljamo tako, da nas nihče ne more presenetiti. Zato smo v pripravah na splošni ljudski odpor in za obrambo naše PRIPRAVLJENI KOT ŠE NIKOLI socialistične skupnosti v primerjavi z narodnoosvobodilnim bojem po organiziranosti in opremljenosti šli v korak s časom. Pri tem ima seveda velik pomen tudi napredek, ki je dosežen pri sodobnem usmerjanju in razvijanju naše industrije, znanosti in tehnike. S tem lahko povežem tudi vprašanje prepričanja naših ljudi, da se z vsemi sredstvi postavijo po robu vsakemu napadalcu. Danes sleherni naš občan ve, da je oborožen boj osnovna oblika splošnega ljudskega odpora, ve pa tudi, da se vsi ne mi, ki so dobile svojo največjo potrditev v naši revoluciji. O.: Še več! Mislim namreč, da je ljubezen do domovine tista osnovna gonilna sila, ki mladega človeka spodbuja, da se aktivno zavzeto pripravlja na obrambo in da bi imel tak samoiniciativen odnos tudi v primeru vojne potrebe. Res je, da to ne pride samo od sebe, med mladimi je treba biti stalno prisoten, od vrtca do fakultete, tako skozi učne programe, kot skozi posebej v ta namen organizirane oblike vzgoje, kajti prav te oblike, Govori generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik — Svarun, novi poveljnik Glavnega štaba SRS za splošni ljudski odpor bodo mogli boriti z orožjem v roki. Zato vsestransko razvijamo tudi druge oblike odpora. VSAK SE MORA UPRETI Smisel vseh oblik odpora je — na vsakem koraku agresorju onemogočati izvajanje njegovih načrtov. Pri tem mora najti mesto vsak občan, od pionirjev, žena, do vseh, ki se lahko na kakršenkoli način aktivno vključijo v oborožen odpor. V narodonoosvobodilnem boju smo imeli lastno originalno strategijo in taktiko oboroženega boja. Ta naša strategija in taktika sta bili zasnovani na karakterju naše vojne in odločilni vlogi človeka v njej. Samo na ta način smo premagali močnejšega sovražnika, kar velja tudi za naš sedanji koncept obrambe. Izkušnje iz narodnoosvobodilnega boja moramo še naprej proučevati, vgrajevati v našo vojno doktrino, taktiko, vzgojo in urjenje, seveda izhajajoč iz sodobnih pogojev, tako tehničnih dosežkov kot vizije bodoče vojne nasploh. V.: Nič novega ne bom povedal, če rečem, da je v našo obrambno sposobnost vtkana tudi ljubezen do domovine. Seveda ta ne pride sama od sebe. Posebno mladim ljudem je potrebno znova in znova vzbujati čustvo domovinske pripadnosti, njihovo misel in delo je potrebno pretkati z vrednota- v katerih mobiliziramo celotno mladostnikovo osebnost so najboljše metode za dosego tega namena. Znano je, da bi v primeru agresije največji napor padel na mlade, kot je to bilo v prejšnji vojni. V narodnoosvobodilni vojni so bile zajete vse generacije, vendar je bilo največ mladih. Zato je naša dolžnost, da mlade pripravimo - vzgojimo in izurimo, da bi imeli čimmanj izgub. To je naloga vseh nas — staršev, prosvetnih delavcev, družbenopolitičnih in specializiranih organizacij, društev, to je naloga poveljstev JLA in partizanskih enot, naloga vseh dejavnikov, pri čemer pa posebno mesto zavzemajo Zveza komunistov in vodstva mladinskih organizacij, od zveze do krajevne skupnosti. V.: Veliko število naših ljudi se nahaja na delu v tujini. Na sto tisoče jih je. V tujini so izpostavljeni najrazličnejšim propagandnim pritiskom tistih, ki niso naklonjeni, ali pa so celo sovražno razpoloženi proti Jugoslaviji. Vemo, da je živa tudi politična emigracija. V primeru napada na Jugoslavijo je potrebno računati tudi na zdomce. Ali glede splošnega ljudskega odpora z njimi sodelujemo? Se vam zdi, da imajo resnično predstavo tistega, v kar v zadnjem času delovni ljudje Jugoslavije vlagajo velike delovne napore? O.: S stališča splošnega ljudskega odpora in angažiranja vseh občanov v obrambnih naporih države je treba pri obravnavi in ocenjevanju problema upoštevati vse naše državljane, ki so na začasnem delu v tujini, zlasti zato, ker gre tu za veliko število. Prav gotovo to vpliva na bojno moč naših oboroženih sil. S tem problemom in težavami moramo resno računati vse dotlej, dokler bo toliko vojaških obveznikov v tujini. Interes obrambe, zlasti oboroženih sil, terja, da se to število čimprej zmanjša. Vse dotlej pa moramo svoje mobilizacijske in vojne načrte ter izpopolnitev oboroženih sil prilagajati situaciji, kakršna je, čeravno računamo, da bi se, odvisno od konkretne situacije v primeru vojne nevarnosti, večje število vojnih obveznikov vrnilo domov. Za nas je pomembno predvsem to, da storimo vse ukrepe, s katerimi bi dosegli izpolnitev obveznosti, ki jih ima vsak državljan do obrambe domovine. ZDOMCE OBJEKTIVNO OBVEŠČATI Naše delo in sodelovanje z zdomci doma in v tujini je že dokaj organizirano, vendar mislim, da smo za razreševanje •tega vprašanja še premalo storili. Z intenzivnejšim in dobro organiziranim politično-in-formativnim delom je mogoče v določeni meri vplivati na pripravljenost občanov pred njihovim odhodom, na njihovo obnašanje med bivanjem v tujini ter na pripravljenost, da se jih v primeru ogroženosti države čimveč vrne domov in se angažirajo v obrambi. Razvijanje patriotizma in občutka odgovornosti za obrambo lastne domovine mora biti sestavni del dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, zlasti tistih dejavnikov, ki neposredno komunicirajo s temi delavci. Med njihovim bivanjem v tujini je najpomembnejše, da so naši občani realno in objektivno obveščeni o stanju doma, o mednarodnem položaju naše države in dogodkih v svetu. PREDANI SO DOMOVINI Za naše delavce v tujini je zelo pomembno, da so enotni, da čuvajo bratstvo in enotnost, da ne nasedajo sovražni propagandi ter da se v vsaki situaciji zavedajo, da so državljani samoupravne socialistične Jugoslavije in da Jugoslavija z njimi računa v vsakem primeru. Naši ljudje so predani domovini, ne glede na to, kjer so. Vsak naš občan bo iskal in našel način, da se oddolži domovini. Mi pa bomo storili vse, da jih pravočasno opozorimo na eventualno nevarnost, in prepričan sem, da se bodo odzvali naši zahtevi. V.: Ob imenovanju na mesto poveljnika štaba za splošni ljudski odpor SRS ste prevzeli nase odgovorno in družbe no pomembno funkcijo. Kaj bi lahko rekli o delovnih nalogah, ki vas čakajo? O.: Na vaše vprašanje bi predvsem poudaril odgovornost, ki sem jo sprejel z imenovanjem za poveljnika Glavnega štaba SR Slovenije za splošni ljudski odpor. Moja osnovna naloga izhaja iz stališč in sklepov predsedstva SFRJ, Zveznega sekretariata za narodno obrambo, Skupščine SRS, Komisije CK ZKS za SLO in Sveta SRS za narodno obrambo. To praktično pomeni, da je delo osredotočeno na vsestransko poglobitev priprav v bazi — občini, delovni organizaciji, zlasti pa v krajevni skupnosti. Te priprave morajo biti kompleksne in zajemati vse dejavnosti v tem prostoru. AKCIJA MORA MED LJUDI Da bi navedene naloge izvršili, morajo biti priprave stalne. Vsi skupaj moramo nenehno ugotavljati, do kje smo prišli, kaj je storjenega, kje zaostajamo, oziroma kje smo storili šele prve korake. Takšno celovito in vsestransko preverjanje uspehov nam bo omogočilo ugotoviti, kako moramo slabosti odpraviti in katera so tista vprašanja, ki jih moramo skupno reševati. Zavedam se, da se dosežejo najboljši rezultati in da se najprej doseže želeni cilj, če se vse sile združijo in pravilno usmerijo. Zato predvsem poudarjam pomen tesnega medsebojnega sodelovanja in usklajevanja nalog vseh dejavnikov SLO od republike do krajevne skupnosti. Pri vsem tem pa je zlasti pomembna medsebojna podpora in pomoč, vsestransko razumevanje ter vrednotenje naporov vsakega činitelja SLO. Tu mislim na še tesnejše * sodelovanje in usklajevanje nalog med poveljstvi in enotami JLA, TO, milice, upravnimi organi, družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi itd. Ne bi smelo biti dejavnika, s katerim ne bi mogli najti skupnega iezika. V OSPREDJU JE ČLOVEK Vojnopolitična situacija nam narekuje, da vzgojo in urjenje borcev, enot starešin in poveljstev intenziviramo, ker se zavedamo, da sta samo intenzi- r vna vzgoja in urjenje prvi pogoj za izgradnjo takih enot, ki bodo v stanju, da se učinkovito uprejo agresorju v vsakem trenutku. Ker se pripravljamo za totalno vojno, v kateri bi bili angažirani vsi občani, je nujno, da se v proces načrtovanja ter izvajanja vzgoje vključijo vsi dejavniki SLO. Potrebno jih je praktično uigrati za izvajanje nalog v vojni. Vsekakor pa moramo biti realni in izhajati iz dejstva, da v kolikor je težje stanje v pogledu finančnih in materialnih sredstev, toliko pazljiveje moramo načrtovati, organizirati in realizirati vzgojo. To nalogo bomo najbolje realizirali, če bomo vedno imeli pred seboj človeka in human odnos do njega ter osnovna načela vzgoje: učinkovitost, racionalnost in ekonomi* čnost. MILAN MEDEN (po Ljubljanskem dnevniku) Tudi v Beli krajini je organizacija splošnega ljudskega odpora krepko zasidrana. Prvo preizkušnjo $ teritorialne enote doživele že pred tremi leti na manevru „Svoboda 71“. Posnetek je z Laz. Še tesneje sodelovati z enotami Jugoslovanske ljudske armade... Tudi urjenje in opremljanje gasilcev je sestavni del priprav Šl 6 (1281) - 7. lebiunrjn I97_ DOLENJSKI LIST Ob zvokih harmonike je brigada z več kot 300 dijaki Šolskega centra v Krškem krenila na pohod po poteh XTV. divizije in obiskaljMtraje, v krški in sevniški občini skozi katere je pred tridesetimi leti korakala partizanska vojska. Mladina na poteh Štirinajste »Pripovedovanje oživlja resnico, spoznanja, za katera smo postali bogatejši - Človek šele v takih krajih občuti, kje so korenine osebnosti V naslednjih vrsticah priobčujemo zapis o vtisih z lanskega pohoda mladine, po poteh XIV. divizije, ki vodijo skozi sevniško in krško občino. Pohoda se je udeležilo več kot 300 fantov in deklet, dijakov Šolskega centra v Krškem. Krško Ko zapiram za seboj hišna vrata, mi je kar nekam veselo pri srcu. Ne zato, ker vreme ne obeta nič dobrega in ker sem rad moker, ampak zato, ker mi za spremembo ne bo potrebno iti v šolo. Pred tovarno celuloze na Vidmu je že precej živahno. Godba igra koračnice, kar se mi zdi kar malo imenitno, fantje in dekleta pa prihajajo z vseh strani in se zvrščajo v bataljone. Pred majhnim odrom že plapolajo zastave, ki nas bodo spremljale skozi mesto. Himna, govor, ki ga bolj slabo slišim, ker ni ozvočenja, raport komandantov, dnevno povelje in pohod se prične. Preko mostu, mimo prvih hiš in že smo sredi mesta. Na čelu harmonika, prapori, nekaj radovednih obrazov na oknih in pločnikih, pa smo pred šolo. Skoraj me mika, da bi še o njej napisal nekaj ganljivih besed, a sedaj ni pra- vi čas za to stvar. Med potjo do broda oživi pesem, ki sem jo nehote pogrešal. Brod nas že pričakuje in prične se počasno prevažanje prek Save. Prične pa tudi deževati. Brestaniški grad Hodim iz dvorane v dvorano in pred menoj oživi preteklost, ki jo Poznam le iz knjig in pripovedovanja. Tod pa so slike, ki govore brez besed. Izseljevanje, zapori, smrtne obsodbe. Nekje v notranjosti zaslutim, da vse veliko raste iz ^Pijenja, bolečine, odpovedi. To slutijo verjetno tudi drugi, ker postane okoli mene na mah vse mirno m tiho. Zunaj pa dež ne poneha, a ^e smo na poti proti Senovemu. Po malici se zberemo pred spomenikom. Dežja ni več, sonce pa osvetljuje imena padlih v tem kraju med zadnjo vojno. Minuta tišine in občutje, ki sem ga imel že na gradu, postaja še izrazitejše. Se nekaj minut in P°t nas mimo spominske plošče XIV. divizije popelje proti Bohorju. Sproščenost se vrača, pesem se ponovno oglasi. To je kot vera v življenje, ki je morala tleti v borcih, ki so Pred tridesetimi leti hodili po tej Poti. Jablanice . S pozornostjo prisluhnem nekdanjemu borcu iz teh krajev, ki nam ■i na majhni planoti govori o prvi bohorski žrtvi. In že smo pred veliko pečino, ki je sredi strmega brega dajala najpotrebnejše zavetje ranjencem. Skoraj nemogoče se mi zdi, da je vse resnica, kar slišim. Po drugi strani pa vem, da bi stare smreke to potrdile, če bi le mogle govoriti. Suhe Ložice Bohorski kralj, tako ga imenuje naš vodič, je pravzaprav že malo postaran človek, ki nam govori o spopadu v tem zaselku. Besede pa mu prihajajo iz srca. Res niso vedno bajbolj povezane, vendar so za njimi doživetja, tegobe, morda tudi ponos. To čutimo vsi, tisti, ki smo se zbrali ob vodnjaku okoli njega, in tisti, ki počivajo ob poti. Le on je vedel za bolnišnico, ki se skriva v gozdovih pred nami. Ob vsem tem, kar pripoveduje, pa ne pozabi povedati, da bodočnost pripada nam, mladim ljudem, in to je tisto, kar se mi je vtisnilo v srce, to pa zato, ker na to sami včasih pozabljamo in smo kakor otroci, ki beže pred vsako odgovornostjo. Travnato pobočje, ki prehaja nekje nad nami v temen gozd, opojno diši, steza pa postaja vedno bolj in bolj strma. Ko mine slaba ura, smo pred bolnišnico, ki so jo po vojni obnovili, ker so jo Nemci zaradi izdaje odkrili in požga- li. Kako je v njej vse proprosto. Tesnoba, osamljenost, tovarištvo, pogum in tudi grenkoba - vse to je nekoč živelo v tem tesnem prostoru. Pa tudi volja, ki premaga skoraj vse težave in nam je včasih zmanjkuje. V časih, ki jih z nekdanjimi ne moremo primerjati v nobeni stvari. Prav na takih krajih človek živo občuti, kje so korenine resnične rasti in osebnosti. Pot proti koči pa je kot pesem. Vendar le za nas, saj je nekoč ni bilo. ______________Bohor_______________ Pred točilno mizo v koči ni miru. Miru pa ni tudi zunaj pred poljsko kuhinjo, kjer nam dva vojaka pripravljata zares okusno kosilo. Vzpetina pred kočo ie kar posejana z ljudmi, ki vneto obračajo žlice. Pa je kljub temu za vse dovolj in še preveč. Teman oblak s krepkim pljuskom napravi pravo zmešnjavo. A ne za dolgo. Po plohi je nebo čisto in modro, kot je lahko le v planinah. Takrat začutim v vsej polnosti, da je danes praznik mladosti. Tako ga nisem občutil še nikoli, zares je lepo. Vsakdo dobi svojo odejo, brigada odhaja proti Planini. Planina Ustavili smo se kar sredi trga, le malokdo je ostal na nogah. Vsakdo je sedel, kjer je obstal. Končno je utrujenost zlezla v noge. Mimo prikoraka delovna brigada, sredi ceste se razvije kolo. Tudi naši so zraven. Vendar je na gradu potrebno pripraviti kres. Pride pa do spora, ker so nam brigadirji odnesli zastavo. Ne vem, zakaj je to potrebno. Pred šolo, ki nosi ime po Kozjanskem odredu, je živo kot v panju. Bataljoni tekmujejo v zborni recitaciji, ki ni vedno uglašena, a zveni vseeno mogočno. Borbene pesmi zazvene v noč, nad gradom se vvžigajo rakete. Nazadnje posedemo okoli ognja, ki vzplamti z vso svojo močjo. Med zvoki harmonike in kitare prasketajo iskre. Vedno več jih je. Nekje se podirajo nevidne pregraje med posamezniki, s katerimi se srečujemo vsak dan, pa se le dobro ne poznamo. Sredi noči ogenj počasi ugaša, zvezde zasijejo v vsej svoji lepoti. Preden ležemo na trdi pod velike telovadnice, zadnjič ta dan sežemo v kotel. Prav pošteno. Nekateri v hipu zaspe, drugi pa maio godrnjajo. Ležišča so trd realizem. Od Planine do Sevnice Zjutraj nekateri navsezgodaj vstajajo. Nekaj junakov poišče avtobus. Skoraj se mi zdi, da jih je premagalo domotožje. Drugi pa se kar peš odpravljajo v več smeri, ne da bi počakali zajtrk in zadnji zbor. Sam se odpravim še enkrat na grad, odkoder je pogled na Planino najlepši. Ko je jutranja klobasa v želodcu, pa je pred nami, ki smo vztrajali do konca, še prašna cesta do Sevnice. Nekateri se spravijo na kamione, ki jih peljejo do prvega kamnoloma. Drugi pešačimo, čeprav je morda v srcu malo zavisti. Poti ni konca ne kraja. Kilometrski kamni so posejani vedno redkeje. Volja in zelja po udobju sta sprti med seboj. Podplati pečejo in pot se spreminja v pravi partizanski marš, ki ga moram kljub omahljivi volji vzdržati do konca. Moram! Na sevniški postaji si na koncu pohoda z mnogimi zadnjič sežemo v roke. Pohod je za nami, spomini bodo ostali, upajmo pa, da tudi nekatera spoznanja, za katere smo po- stali bogatejši. JOŽE GALIC z* četrtek 10. maja Dan se še ni naredil, ko je moral Ciril Murn, šestinštiridesetletni kmet, vstati iz postelje in se odpraviti proti Soteski. Eno uro hoda je imel do mogočnih razvalin gradu, kjer v bli-žni ustavlja avtobus in pobira delavce za tovarno Novoles v Straži. Tretje leto Je že poteklo, odkar se je odločil, da bo delal v Novolesu. Kmetija ni majhna, dela bi bilo na nji več kot preveč, toda gospodarska poslopja so bila v žalostnem stanju in nujno potrebna popravila in obnove. In kje naj kmet dobi potreben denar? Ne preostane drugega, kot da se zaposli in prisluži denar za vrnitev stroškov. Ko je Ciril stopal v temi po kamnitnih poteh proti Soteski, je kot že mnogokrat premišljal: „Samo da pokrijemo in nadgradimo stari hlev, potem bom pa prenehal delati v tovarni in skupaj s sinom se bova posvetila samo kmetovanju. Niti slutil ni, da se bo v njegove načrte vmešala nesreča. Pri Brestanici je brodnik prepeljal udeležence pohoda čez Savo „Brez dela mi je hudo dolgčas/* pravi Ciril Murn na postelji v oddelku za rehabilitacijo, kjer se zdravi. Šlo je že proti koncu „šihta“. Pred parilnimi jamami je Ciril s sodelavcem zapenjal težke hlode. Običajno delo, ki ga je bil že navajen. Ravno se je pripravljal, da s posebnimi kleščami zagrabi neki hlod, ko je njegov sodelavec zakričal: „Beži! Skladanica se je zrušila, toda Ciril se ni mogel več umakniti. Težki hlodi so zgrmeli in mu spodsekali noge. Ostra bolečina se je zavrtala v telo. Prihiteli so drugi delavci in Cirila potegnili stran. Obe nogi je imel zlomljeni, levo celo večkrat, in spodnji del je opletal okoli. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so se zdravniki spoprijeli s težko ranjenimi nogami, da bi mu jih rešili. torek, 29. januarja „Dobil sem narkozo in ne vem, kaj vse so počeli z menoj. Biti je moralo hudo, saj je bil mavec ves krvav, ko sem se prebudil v bolniški postelji na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice,“ pripoveduje Ciril Murn skoraj deset mesecev kasneje. Še vedno ne more hoditi, toda nogi sta se mu že precej popravili in po končani fizioterapiji na oddelku za rehabilitacijo se bo po dolgem času lahko postavil na svoje noge. Toda delati tako, kot je prej, verjetno nikoli več ne bo mogel. Tisti majski dan je usodno posegel v njegovo življenje. „Zdravljenje se vleče in ne vem, koliko časa bom še tako. Rad bi šel domov na kmetijo. Doma je žena sama s šestimi otroki, delaje veliko in vsak par delavnih rok se presneto pozna. Medtem ko sem bil v mavcu, so otroci z ženo nadgradili hlev in postavili streho. Tiste dneve, kar sem bil doma, sem lahko samo gledal, kako delajo, za delo poprijeti pa nisem mogel, četudi sem si še tako želel. Vajen sem delati in lahko verjamete, da mi je brez dela hudo dolgčas." In res: Cirilove roke ne mirujejo, kar naprej morajo nekaj početi. In ker ne morejo delati, kakor so vajene, krilijo po zraku, mečkajo odejo in zgovorno spremljajo Cirilovo pripovedovanje. „Težko je kmetu današnji dan. Gara in gara, da se preživi, ampak zemlje le ne more zapustiti. Ko bomo domačijo spravi- li v red in prenovili, bo eden od osmih otrok prevzel grunt. Upam, da bo imel več sreče kot jaz. Večkrat premišljam, kako bi bilo, ko bi ne bil zaposlen in zavarovan. Najbrž velikih stroškov dolgotrajnega zdravljenja ne bi zmogli.“ četrtek, 31. januarja V hribih med Brezovo rebrijo in sotesko Krke pri Dvoru so kraji, kjer se od kmetovanja preživlja še veliko ljudi. Res, da leži precej zemlje v pušči, toda kmetje so tu še zvesti pradavnemu klicu zemlje. Obdelujejo jo, goje vinsko trto po prostranih goricah in v potu obraza skrbe, da je vsakdanji kruh na mizi. Med starimi zidanicami je videti nekaj zapuščenih in vegastih ostankov, še več pa je ličnih novih zidanic, v katere pa ne spravljajo vina, ampak služijo tedenskemu počitku meščanov. Nekaj nedokončanih gradenj je celo takšnih, da človek ne ve, ali so namenjene za stalno prebivanje ali res samo za vikend. Tako se mešata dva svetova na istem kosu zemlje: svet stalnega dela in svet oddiha. Na podeželje prodirata tako razkroj starega načina življenja kot potrošniška miselnost. Vse več kmečkih gospodarjev živi dvojno življenje kmeta in delavca in to se pozna na podobi pokrajine same. Po ozkih vaških cestah vozijo avtomobili in vozovi, hodijo ljudje iz službe in z njive, nad stare hleve grade zidane kašče. Pri Ajdovcu v vasici Sela leži Murnova domačija, za katero družinsko izročilo trdi, da so jo predniki kupili od grofa Auersperga. Spada med srednje veli- ke kmetije. Z njo se preživlja desetčlanska Murnova družina: oče Ciril, mati Marija ter osem otrok. Eden je v Ljubljani v šoli, eden pri vojakih, ostali pa so doma. Ko smo prišli na domačijo, je bila doma samo najstarejša hči Cvetka, mati in nekaj otrok pa je delalo v vinogradu. Letošnja zima se je zakasnila in lepo vreme je bilo kot nalašč za obrezovanje trt. Odšli smo do vinograda, kjer je mati Marija obrezovala trte, otroci pa so suhe vejice nosili na ogenj. „Slabo leto je bilo lani,“ je najprej potarnala mati osmih otrok.,,Doma smo razkrili hlev, in ko bi morali začeti nadgrajevati, se je mož ponesrečil. Bila sem doma in čakala na moža, ko so mi sporočili, da je v bolnici. Prestrašili smo se, ker nismo vedeli, kako bo z njim. Takoj drugi dan sem odšla v Novo mesto in videla, kako je. Nisem verjela, da bo še hodil. Zdaj na srečo kaže bolje in upam, da bomo kmalu delali skupaj. Dela je na kmetiji veliko, saj zemlja samo od truda kmetovega rodi. In če ni gospodarja na gruntu, se to pozna. Sama sem morala prijeti gospodarjenje v roko in s pomočjo vseh otrok smo gradnjo kašče nad hlevom končali. No, pa se je spet zataknilo. Soseda me je tožila, da ji zastiram pogled, in ker za nadgradnjo nisem imela gradbenegadovoljenja, so mi prisodili še kazen. Res nesrečno leto! Kazni ne bom mogla plačati. . .rekli pa so, da me čaka dvajset dni zapora, če ne plačam. In kaj naj zdaj naredim? ! Na kmetiji je treba vsak dan delati, jaz pa naj grem v zapor? “ Najmlajši sin Metod, ki še ne hodi v šolo, je dejal, da bodo kar vsi šli v zapor, in ker jih je ravno deset, bodo v njem samo dva dni. Mati Marija pa se je samo nasmejala: „Kar prebister je ta moj fant! Vidite, tako je na kmetih. Skrbi in delo.“ Ob slovesu smo popili skupaj kozarec vina, ki so ga pridelali lani. Malce trpko kislo vino, pa vendar človeka napolni s toplino. Kakor življenje samo: težko in grenko je, pa vendar lepo. M. MARKELJ Foto: S. MIKULAN Murnova mati s polovico svojih otrok pri delu v vinogradu. Na Murnovi domačiji je zrasla številna družina - Nesreča posegla vanjo -Vaško življenje se spreminja, življenje pa teče dalje TEDEN PRIREDITEV ZA KULTURNI PRAZNIK: tura > n bra- anje JUTRI IZIDE ZBIRKA Jutri, 8. februarja, izide v Kočevju pesniška zbirka Franca Lovšina „Preproste pesmi“. Pesnik-delavec že dolgo piše. Na pobudo in ob pomoči temeljne kulturne skupnosti občine Kočevje je izbral nekaj pesmi in jih izdal v drobni knjižici. Zbirko je uredil Miloš Humek, za zunanjo opremo in ilustracije pa je poskrbel Stane Jarm. Lovšinove pesmi so preproste, a polne iskrivih domislekov, ki zadenejo bistvo. Pesnik ostro in kritično opazuje življenje okoli sebe in v sebi ter pove svoja opazovanja in mnenja jasno in odkrito, vsakomur razumljivo. To je Lovšinova odlika, ki jo pogrešamo pri drugih današnjih pesnikih. Kot imamo slikaije in kiparje naivce, tako bi lahko tudi Lovšina uvrstiti med pesnike naivce. Knjižica bo v prodaji v knjigami Državne založbe v kočevju. M. H. 125-letnico Prešernove smrti bomo najlepše proslavili, če bomo na stežaj odprli vrata knjigam, kakršne izdaja družba z imenom tega velikana slovenske Podpora knjigi umetniške besede. Pot do tega je znana že iz preteklosti in preizkušena: splesti moramo dovolj široko in trdno mrežo aktivistov, ki bodo ne le dobro govorili o knjigi, ampak poiskali tudi ljudi, katerim so zbirke Prešernove družbe tudi namenjene: delavce. Čim več bo aktivistov oziroma zaupnikov, tem večji uspeh lahko pričakujemo. Iz vsakdanjosti je znano: kdor jih deset odslovi, bo pred enajstim (vztrajnejšim) pokleknil. Kajpak zaupniki sami najbolj vedo, na katera vrata jim je potrkati. Da bi knjige Prešernove družbe hitreje in v večjih količinah našle pot do bralca, je republiška konferenca Socialistične zveze te dni priporočila organizacijam SZDL v občinah, naj oblikujejo posebne aktive Prešernove družbe. Aktivi bi predvsem skrbeli, da bi bilo dovolj zaupnikov v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, hkrati pa bi v sodelovanju s kulturnimi skupnostmi, kulturno-prosvetnimi organizacijami, šolami in najrazličnejšimi kulturnimi in prosvetnimi ustanovami skrbeli tudi za raznovrstne kulturne akcije in prireditve. J. JUST \ —o »■ —i v 5 Lt I Ub IhLIJIO »DLLL DflCZ-t« S posvetilom Francetu Prešernu ^ Urejevanje je v čast \ .v •• i ■ • •____si.____‘__:_______ ....l S M M M ^ Jutršnji slovenski kulturni praznik ne gre mimo nas: v vseh občinah so pripravili prireditve, s katerimi bodo dostojno počastili tudi 125-letnico smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna Glasilo je brano.« g Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so pripravili raznovrstne prireditve, s katerimi bodo počastili Prešernov dan, ki ga praznujemo jutri. V slovesnosti ob tem slovenskem kulturnem prazniku so se vključile tudi šole. V Novem mestu se je začelo praznovanje s sinočnjim nastopom Slovenskega okteta v Domu kulture. 12. februaija bo v istih prostorih večer operetnih melodij, ki jih bodo ob klavirski spremljavi Zdenke Lukec - Čuden peli solisti ljubljanske Opere: Zlata Ognjanovič, Sonja Hočevar, Rudolf Franci, Drago Čuden in Marcel Ost€ševski. V Beli krajini bo jutri in pojutrišnjem v gosteh Mestno gledališče ljubljansko s Canka- rjevim delom „Za narodov blagor". V Metliki (jutri) in Črnomlju (v soboto) bosta predstavi za abonma. Poleg tega bodo jutri v Črnomlju priredili zbor kulturnih delavcev. Trebanjci, ki so do zdaj prirejali za kulturni praznik majhne revije amaterskih skupin v avli osnovne šole pretežno samo za povabljence, so se letos, ko slavimo 125-letnico Prešernove smrti, odločili za javno in vsem dostopno prireditev. Ta bo jutri ob 18. uri v kulturnem domu, Poljska akademska slikarka Ewa Wasikiewicz — VVolnicka je lani po „pomoti“ zašla na trebanjski Tabor slovenskih likovnih samorastnikov, vendar v Trebnjem ni bila brez dela. Navdušila jo je slovenska pokrajina, pa je Taboru in Trebnjemu zapustila nekaj takih del, kakršno je na sliki: mehkobno dolenjsko gričevje, ki se koplje v zelenilu. (Foto: I. Zoran) Da le ne bi bil privid Stopnja 0,79 bi trebanjsko kulturo posadila na konja: dobili bi 600.000 din več kot lani „Če bo obveljalo, da bomo denar za kulturo zbirali po stopnji 0,79 ob bruto osebnih dohodkov, bomo na konju. Dobili bomo 1,2 milijona dinarjev ali kar 100 odstotkov več kot lani. Dejavnost načrtujemo na podlagi te stopnje, ki pa je, kot smo lahko slišali nedavno na koordinacijskem odboru v Ljubljani, za kulturno razvita območja neprimerna,“ pravi inž. Jože m mm GIMNAZIJSKA „IZVESTA* -Novomeška gimnazija je te dni izdala letno poročilo o šolskem letu 1972/73. V njem je veliko najrazličnejših podatkov o učnih uspehih, objavljeni so zapisi o redni in izven-šolski dejavnosti (krožki). Spomnili so se pokojnega prof. Milana Dodiča SPOMINV \KOB BL1ANSKA Konec lanskega leta je Glasbena matica iz Ljubljane obnovila spominsko ploščo Jakobu Pete-linu-Gallusu v Ribnici. Prvo ploščo je matica vzidala pred okoli 40 leti na bivši ribniški dekliški šoli, ki je bila med vojno požgana in porušena. Zdaj je plošča na zadružnem domu, ki stoji na istem mestu. (Foto: J. Primc) in ob upokojitvi prof. Fiktorju Fabianu zapisali nekaj toplih besed. Poročilo, ki nadaljuje tradicijo nekdanjih „Izvestij**, ima tudi literarno prilogo, v kateri objavlja nekaj pesmi tudi prof. Janez Kolenc. trebanjci Želijo društvo - V Trebnjem bi radi ustanovili kulturno-umetniško društvo in v njem organizirali že delujoče skupine. Društvo želijo osnovati že ob letošnjem kulturnem prazniku. „Škocjanske stezice4* - Glasilo, ki so ga začeli izdajati na osnovni šoli v Škocjanu, prinaša raznovrstne zapise o doživetjih učencev v šoli, med počitnicami in doma. Iz njih vejeta iskrenost in neposrednost, tu in tam pa je opaziti tudi že zarodek talenta, ki bo „še sukal pero“. UMETNOST STAREGA EGIPTA - Z naslovom „Spomeniki starega ?ipta“ sta društvo slovenskih mulcev in Narodna galerija v razstavišču Arkade v Ljubljani prejšnji teden odprla razstavo, ki daje zanimiv pregled umetnosti ob Nilu pred tisočletji. Gradivo za razstavo so zbrali pri lastnikih v Jugoslaviji. DENAR ZA DRUŠTVA - Pred kratkim je novomeška Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij razdelila kulturno-umetniškim in kulturno-prosvetnim društvom v novomeški občini okoli 175.000 din. Društva so dobila denar za redno dejavnost, deloma tudi za investicije in nagrade prizadevnim vodjem skupin. Falkner, predsenik trebanjske kulturne skupnosti. Denar bodo znali v Trebnjem še kako koristno porabiti. Za vzdrževanje dvoran, ki jih je v občini nad 10 bo šlo predvidoma 200.000 din. Obnavljali in urejali jih bodo na podla'gi prednostnega reda, najprej tam, kjer dejavnosti živi in so popravila najnujnejša. Za društva načrtujejo 80.000 din. Denar bo tudi za vzgojo pevovodij, režiserjev, vodje folklornih skupin in lutkovnih odrov. Folklori in lutkarstvu bodo letos odmerili več časa in skrbi. Amaterizmu bo sicer veljala osrednja skrb kulturne skupnosti, s čimer bodo nadaljevali že lani zastavljene naloge. Ob morebitnih 1,2 milijona dinarjih bi se v trebanjski občini še pogumneje lotili dela. Več bi dali amaterizmu, za prostore, knjižnico, neposredna dela na področju spomeniškega varstva, med drugim tudi večjo vsoto za temeljito obnovo trebanjskega kulturnega doma. Kot pravi Falkner, bi najbrž samo ta dom pogoltnil težke miliione Za n. gi časno opravljati, mora nriti čimprej profesionalec. Misl na njej pa se bodo predstavili pevski zbori z Mirne in iz Mokronoga, učenci glasbene šole, trebanjska godba in recitatorji. V Sevnici bodo v galeriji na gradu odprli razstavo likovnih del domačih ustvarjalcev, na kateri se bodo predstavili: Peter Vene z akti v lesu, Rudi Stopar s kovinskimi skulpturami in monotipijami, likovni pedagog Tone Zgonec iz Tržišča pa s slikami. V Lutrovski kletki bo koncert, dolgoletnim kulturnim delavcem pa bodo podelili priznanja. V Krškem so .pripravili dve stvari: v soboto bo v gosteh Slovenski oktet, v ponedeljek, 11. februaija, pa bo v čitalnici Valvasorjeve knjižnice literarni večer, na katerem bosta dela dolenjskih pesnikov in pisateljev brala člana ljubljanske Drame Janez Rohaček in članica novomeškega amaterskega gledališča Božena Žigante. DOLENJSKI MOTIVI SLIKARJA OMERSE V ljubljanski Mali galeriji so odprli prejšnji četrtek razstavo slik akademskega slikarja Nikolaja Omerse, udeleženca III. dolenjske slikarske kolonije. Kritik dr. Mirko Jutršek je posebej podčrtal, da se Omersa predstavlja ljubljanskemu občinstvu z deli, ki so jih navdahnili dolenjska zemlja in ljudje, nastala pa so med umetnikovim bivanjem v okolici Novega mesta in Šmarjeških Toplic, kjer je bila lani III. dolenjska slikarska kolonija nastanjena. Tudi to je poudaril dr. Jutršek, da je Omersa sicer predstavnik „starejše šole**, da pa je na tej razstavi prav z barvami dosegel likovno pomladitev. Metliški osnovnošolci, pravzaprav člani uredniškega odbora šolskega glasila „Bele breze", pripravljajo svojim materam za njihov praznik 8. marec presenečanje. Svoje glasilo bodo posvetili temu prazniku, gradivo pa že sedaj skrbno zbirajo. To bo tudi tretja številka glasila v tem šolskem letu, do knea leta pa nameravajo izdati še eno. „Z velikim veseljem opravljamo to delo. Našemu 7.a razredu je izkazano zaupa- vič. - V koliko izvodih izdajate list? „Do 160 izvodov izdamo. In če si učenci list potem med seboj sposojajo, vemo, da je dober in da smo delo dobro opravili. “ - Čemu pa posvečate v listu največ pozornosti? „Vprašanjem, ki so ta- 5 LETOS ŽE TRETJIČ »BELE BREZE« f s ----------------------------------------------- - i Andreja Božič: »Ker nismo pravi novinarji, g $ nam pomagajo učitelji ! § * nje, da letos odgovarja za izdajanje našega šolskega glasila, zares v čast. In ker sta bili prvi dve številki celo pohvaljeni, sedaj naših strogih bralcev ne smemo razočarati, pa čeprav terja tiskanje lista s pomočjo starih pripomočkov precej napora,“ je povedala urednica „Belih brez“, učenka 7. a razreda Andreja Božič. - Kako nastaja vaše glasilo? „Člani uredniškega odbora se sestanemo, zadolžimo naše novinarje za posamezne prispevke, jih potem skupaj preberemo in ocenimo. No, ker še nismo pravi novinarji, prosimo za pomoč tudi učitelje, predvsem pa mento-tovarišico Ivico Rado- ANDREJA BOŽIČ krat pereča, pa o življenju na šoli pišemo, da vsi učenci vedo, kaj se okrog njih dogaja. Hoteli smo objaviti karikature učiteljev, pa si nismo upali. .. Sedaj bodo pa učenci narisani. “ - Boste postali čez nekaj let naša kolegica? „Več poklicev me veseli. Rada pišem spise, pa tujih jezikov bi se rada učila. “ B. PODOBNIK rico, Cene odbijajo kupce in bralce Kaj nam pomaga velika knjižna produkcija, ko pa knjige obležijo JOŽE FALKNER gotovo pa bodo izpeljali (ali vsaj poskusili) načrtne akcije: gledališka gostovanja, abonmajske prireditve in Eodobno. Kako kaže z abomaji, odo zvedeli med bližnjimi obiski v delovnih organizacijah. „Se tole,“ pravi Jože Falkner: „ če hočemo naloge v redu in pravo-iti k hiši # r___________________ islim, da bomo zmogli toliko denarja, da sc bo v redu preživel.** Slovensko založništvo je pomemben dejavnik za družbeni in kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti, zato je razumljivo, da si prizadevamo v okviru danih možnosti še bolj razmahniti tovrstno dejavnost, ki nas uvršča med kulturno razvitejše narode. Zavedamo se, da bi vsakršno nazadovanje gotovo negativno vplivalo na kulturnem področju. Na tem mestu ne bomo govorili o mnogih problemih, ki tarejo naše založništvo v temle hipu, pač pa bi se ustavili ob nekaterih konkretnih podatkih, ki pokazujejo stanje založniške dejavnosti pri nas. Prvič: Normalno delo slovenskih založb onemogočajo izredno velike zaloge v glavnem vseh vrst knjig. Znano je, da je slovensko založništvo od vojne do leta 1967 doživljalo hiter vzpon, nakar je nastalo obdobje stagnacije, ki jo je prekinilo leto 1971. Knjižna produkcija je posegala na najrazličnejša področja, posebno mesto v sklopu izdanih knjig pa so imele domače znanstvene in leposlovne izdaje. Odstotek domačih avtorjev se je v obdobju od 1965 do 1969 gibal med 63 in 71. Višina naklad je od leta 1965 dalje nihala, poprečna naklada knjig pa se je v obdobju 1965 - 1969 zmanjšala za 9 %. Leta 1965 smo celo presegli evropsko poprečje (4,0) izdanih knjig na prebivalca (pri nas 4,1), medtem ko je bil leta 1971 ta odstotek samo še 3,6. S tem smo gotovo že dosegli kvantitativno mejo, zato po drugi strani postaja očitno, da knjižne produkcije ne smemo enačiti s proizvodnjo drugega blaga. Drugič: Ob dejstvu polnih skladišč se pojavlja vprašanje cene. Tu pa moramo ugotoviti, da je prav cena knjige tista, ki neugodno vpiiva na povpraševanje po knjigi in v veliki meri preprečuje uresničevanje kulturne vloge založništva. Cena slovenske knjige je mnogo previsoka (poprečne cene knjig so se v obdobju 1965 - 1969 povečale za 7 % danes pa je ta odstotek najbrž že precej večji). Tretjič: Na razvoj slovenskega založništva in na razširjanje sloven- BENEŠKI MOJSTRI V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli ob koncu minulega tedna zanimivo likovno razstavo pod naslovom Mojstri beneškega slikarstva 18. stoletja. Z deli odličnih umetnikov je prikazan razvoj slikarstva, ki je imelo velik vpliv na umetnost tudi pri nas. ske knjige negativno vpliva tudi preslabo razvita knjižnična mreža. Prodaja naklade izdanih knjig je odvisna od potreb in zmogljivosti individualnih kupcev, zakaj slovenske knjižnice pokupijo v letu dni komaj nekaj več kot 2 odst. skupne naklade. Sklep: V času, ko govorimo, da mora biti knjiga kot osnovna kulturna dobrina dostopna vsakomur, ugotavljamo, da zaradi določenih nepravilnosti velika večina knjig leži v skladiščih, enostavno zaradi tega, Ml* ker so cene knjig previsoke in je malo tistih, ki lahko mirno odštejejo poprečno petdesetaka za vsako knjigo, tistim, ki pa tega ne zmorejo, tudi knjižnice ne pomagajo dosti, zakaj tudi te zaradi previsokih cen ne morejo pokupiti vseh novosti. Torej gre za gordijski vozel, ki ga bo treba čimprej presekati, če nočemo, da bo prišlo do na začetku tega zapisa omenjenega nazadovanja v založništvu in s tem do negativnih posledic na kulturnem področju. D. RUSTJA ošiti kotiček „ZUNANJI PREDSTAVNIKI" IN SAMOUPRAVLJANJE NA ŠOLAH ... .nesmiselno je postavljati vprašanje ali celo obtožbo, da bo ob sodelovanju tako imenovanih »zunanjih predstavnikov4 kršena samouprava učiteljev v šoli. Vzgoja in izobraževanje mladih ljudi nista in ne moreta biti v zakupu katerekoli skupine v na$ družbi. Skupni družbeni interes je tu posebej izražen, saj gre za generacije, ki se vzgajajo in uče danes za jutrišnjo ustvarjalnost. Starejši, delavci v organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah tedaj niso nobeni .zunanji predstavniki*, temveč so nosilci naporov za vzgojno-izobraževalno delo, ki skupaj z učitelji ustvaijajo dosežke na tem tako zelo občutljivem področju. Dr. ALEKSANDRA KORNHAUSER, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 1973 št. 5, str. 252 POSLEDICE PONAVLJANJA V ŠOLI SO LAHKO HUDE ... .ponavljanje povzroča veliko neprijetnih posledic -otrok dobi odpor do šole, do učenja, kar ga kasneje občutno ovira pri delu. Ker se ne more uveljaviti pri šolskem delu, išče druge oblike uveljavljanja, pogosto neprimerne, in s tem škodljivo vpliva tudi na druge. Ponavljavci ne povzročajo težav samo učiteljem, nekateri izmed njih pridejo prej ali slej navzkriž tudi z družbenimi načeli, z njeno zakonodajo. Dr. IVAN TOLIČIČ V TT 5. dec. 1973, str. 7 VSE OB SVOJEM ČASU Če otrok sam sprašuje, mu odgovorimo, če se za branje sam zanima, nikar tega zanimanja na zatirajmo. A nikoli otroku ničesar ne vsiljujmo, ne posiljujmo ga z znanjem takrat, ko to še ni potrebno. Isti avtor na navedenem vestu rokomet košarka atletika Bogata novomeška letina Atleti iz Novega mesta imajo izvor mladih talentov na grmski osnovni šoli, kjer imajo najboljše atlete v Sloveniji Lanski dosežki novomeških atletov so presenetili poprečne poznavalce „kraljice športov44 — atletike na Dolenjskem, nikakor pa ne tistih, ki bolj od blizu spremljajo razvoj te športne panoge. Če vemo, da že skoraj tri leta na grmski osnovni šoli delajo z atletskim naraščajem in da je atletika na tej šoli dobila „toplo zavetišče44, potem nam mora biti jasno, da se uspehi že morajo pokazati. Z lanskimi dosežki moške članske ekipe, ki se je uvrstila na četrto mesto v Sloveniji, smo res lahko zadovoljni, ženske pa precej zaostajajo za dosežki moških. Ekipni uspeh so dosegli atleti, ki so "v glavnem že v zenitu svojega športnega udejstvovanja, mlada ekipa, ki se šele rojeva pa je sem in tja pridala tudi svoj delež. Mlada atletska garda, ki dela pod strokovnim vodstvom dveh državnih atletskih reprezentantov Marjana Spilarja in Janeza Pence, šteje danes 150 osnovnošolcev. Ustanovili so atletsko Solo, ki je razdeljena v tri skupine: v prvi delajo učenci od 1. do 4. razreda, v drugi petošolci in šestošolci v najkvalitetnejši pa so učenci 7. in 8. razreda. Dosežki grmskih učencev so izredni. V obeh konkurencah so postali občinski in medobčinski atletski prvaki, na republiškem prvenstvu so pionirji postali še republiški prvaki, deklice pa so bile druge. V skupnem seštevku so atleti z Grma najboljši med naraščajniki v Sloveniji. Kaj torej lahko pričakujemo od teh pionir- £' v? Ce bodo delali še naprej s takim elanom, se Novemu mstu obe ta naraščaj, ki bo lahko zasenčil dosežke petih dolenjskih atletov, ki so do zdaj oblekli dres z državnim grbom. Kaj nam dosežki mladega ŠPORTNI KOMENTAR Premaknilo se je! Bo končno Novo mesto dobilo športno dvorano? športniki se odpovedujejo delu denarja! Dolga leta je bilo govorjenje o športni dvorani v Novem mestu mlatenje prazne slame: vse besede so šle v veter, vedno se je končala razprava z znano ugotovitvijo: „Ni denarja!” Po ustanovitvi temeljne telesnokulturne skupnosti se je premaknilo tudi na tem Področju. Novo mesto bo letos hkrati tudi gostitelj tradicionalne športne in politične manifestacije - zleta bratstva in enotnosti, pa zato nedvomno potrebuje novih športnih objektov. Odveč je tudi pripovedovati, da se zadnja leta šport vendar rozvija, da je čutiti napredek m da hkrati v vseh višjih li-, gah v igrah z žogo selijo tekmovanja v dvorane. Brez primerne dvorane bi bili tako toj kmalu onemogočeni kockarji, odbojkarji in tudi r°kometaši. Komisiji za tekmovalni *P?rt in za gospodarstvo pri jKS sta se zato zavzeto otili akcije, da bi Novo me-*fo končno dobilo športno dvorano. Zdaj lahko poročajo: premaknilo se je že! Ti _ e komisiji sta skupaj z zle- tnim odborom pripeljali do tega, da je mesto dobilo iniciativni odbor za gradnjo dvorane, športniki v Novem mestu pa se bodo letos odpovedali vsemu denarju, ki ni zares nujen. Odločili so se, da bodo delali z enako vsoto kot lani, presežek pa namenili v sklad za gradnjo dvorane. V ta sklad naj bi prispevala tudi podjetja, denar pa bodo navrtali še drugje, da bi lahko uresničili prvi načrt: dvorana, namenjena pretežno športu, naj bo pod streho do zleta! Zdaj ni toliko pomembna odločitev, kje bo dvorana (bržkone za gimnazijo), in tudi ne, kakšni bodo načrti (predlog je, naj bi vzeli načrte zagrebške „škatlice vžigalic“ s prostorom za 1.500 gledalcev). Pomembno je, da hkrati s kakovostnim napredkom športa napreduje tudi miselnost. Spoznanje, da bosta šport in telesna kultura zares last vseh ljudi in bolj dosegljivi množičnosti, pa poraja tudi misel za gradnjo dvorane, namenjene telesni kulturi J. SPUCHAL Keržana, štafete: mladincev ki so državni prvaki, in drugih ne obetajo, da bomo na atletskih stezah kmalu videli atlete, ki nas bodo s svojimi dosežki razveseljevali? . Pot je jasno začrtana, atleti in njihovi trenerji pa potrebujejo pomoči. Ce te ne bo, obetajoča rast ne bo dala zaželenih sadov. Ob koncu poglejmo še dosežke nekaterih novomeških atletov v pretekli atletski sezoni, omenili bomo samo tiste, ki pomenijo kaj več v republiškem merilu. 100 m — Keržan 11,1; Dragaš 11,4; Hribernik 11,5; 100 m ovire -Slajkovec 17,4; Nagode 17,9; 200 m - Keržan 23,5; 400 m - Dragaš 51,2; Kovačič 51,9; 800 m - Kovačič 1:53,4; 1500 m — Kovačič 3:52,3; 1500 m ovire — Peče 5:05,0; 3000 m - T. Bučar 9:30,4; 5000 m - T. Bučar 16:12,9; 4 x 100 m - Novo mesto (Slajkovec, Hribernik, Dragaš, Keržan) 44,2; višina - Slak 1,85; daljina — Dragaš 6.86, Simunič 6,77, Slak 6.74, Slajkovec' 6.54; troskok - Simunič 14,69; palica - Oklešen 3.10; krogla - Penko 14.76; disk - Penko 40,39; kopje - Spilar 67,72, Se-čnjak 60,26; deseteroboj - Dragaš 5.776 točk. Od deklet naj omenimo Tatjano Gazvoda, ki je na republiškem prvenstvu v teku na 100 m bila druga (12,8), ter Metko Zagorc, ki je v kopju dosegla rezultat 37,56 metra. Dosežki drugih atletov, ki so vsi pionirji, še niso takšni, da bi bili zajeti v republiške lestvice, izjema je le ~ 'evenka Rihar, ki sc je precej visoko uvrstila z rezultatom 8,1 na 60 metrov. SLAVKO DOKL £ SLOVAN - NOVOTEKS 94:69 Košarkarji Novoteksa so v prijateljski tekmi izgubili v Ljubljani s Slovanom, najboljšim slovenskim drugoligašem, 69:94 (34:42). Novo-meščani so igrali brez S. Kovačeviča in Ivančiča, ki sta bila bolna, Ljubljančani pa brez Papiča in Tavčarja. Novoteksu se je poznalo, da igra brez dveh visokih igralcev, vendar pa je bila igra vse do začetka zadnjih treh minut izenačena. V 37. minuti je namreč Slovan vodil 78:67, potem pa so Novomeščani popustili in Slovan, ki je sredi tekmovanja in zato bolje pripravljen, je naglo povečal razliko. Novoteks: Splichal 20, Munih 10, Papič 2, Z. Kovačevič 9, Kopač 2 Poljšak 10, Piletič 6, Seničar 10. BREŽICE - Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti. Med prvimi v Sloveniji so se v Brežicah odločili za stopnjo 0,70 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tako bodo zbrali denar, potreben za financiranje telesne kulture v prvih treh mesecih tega leta. (V. P.) BREŽICE - V nedeljo bo občni zbor nogometnega kluba Brežice, na katerem bodo ocenili delo v prejšnjih sezonah ter sprejeli program in finančni načrt za letos. (V. P.) STARI TRG OB KOLPI - Na mladinskem namiznoteniškem turnirju je zmagal Kobe. Slede: Mestnik, Muhič, Makovec, Stulc in drugi. (K. K.) NOVO MESTO - V nedeljo dopoldne bo v osnovnošolski telovadnici Katja Rupena namiznoteniški četveroboj, na katerem bodo igrali Novo mesto, Kočevje, Beti in novomeška Krka. (P. U.) Prvi Popovič iz Novega Sada Najboljši domačin Ofak - 6. mesto —____ Na prvem šahovskem turnirju prijateljstva, ki sc ga je udeležilo 6 najboljših pionirjev iz vse države in 6 iz Kočevja, je zmagal Popovič (Novi Sad), pred Nikoličem (Sarajevo) in Gašijem (Priština). Popovič je ves turnir igral solidno in je vodil do sedmega kola, ko je zgubil z Gašijem. Vodečega Gašija je nato prehitel spet v predzadnjem kolu, ko je ta izgubil z Ofakom (K-očevje). V zadnjem kolu je Gaši izgubil še s Tclcčkim (Kikinda), zato ga je prehitel Še Nikolič. TELOVADKE V ČSSR Mlade novomeške telovadke Irena Žlogar, Jasna Dokl, Vesna Blatnik Helena Kovač, Vanja Požar in Mateja Kavšek so s trenerko Ružo Kovačič med šolskimi počitnicami bile na treningu v Bratislavi. V glavnem mestu Slovaške so novomeške telovadke pridno vadile pod strokovnim vodstvom najboljših slovaških gimnastičnih trenetjev, zato lahko upravičeno pričakujemo od deklet, ki so stare od sedem do trinajst let, da bodo letos dosegle še vidnejše uspehe. R. K. Izmed kočevskih šahistov je uspešno začel Zilevski, vendar ga je v osmem kolu prehitel Ofak. Končni vrstni red: 1. Popovič 9,5 točke, 2. Nikolič 8.5 . 3. Gaši 8,4, 4. Telečki 7, 5. Orel 6,5, 6. Ofak 6, 7. Stipič (Zagreb) 5,5, 8. Zilevski 5, 9. Kovač 4,5, 10. Kirasič 3,5, 11. do 12. Tcrbuc in Malnar (od 8. mesta dalje vsi iz Kočevja). NOVO MESTO - Danes* ob 18. uri bo v pritličju doma JLA o občni zbor novomeškega šahovskega kluba. Klub je dosegel v zadnjem času nekaj prav lepih uspehov, čaka pa ga tudi obilo dela. Pogovorili se bodo tudi o bližnjem obenem zboru Šahovske zveze Slovenije, zato vabi uprava kluba vse igralce in ljubitelje šaha, da se občnega zbora udeležijo. Rezultati: Šoštanj — Tržič 17:17, Ribnica - Celje 11:13, Slovenj Gradec — Jadran 17:16, Piran - Trim team 9:12, Sevnica — Mlinotest 14:22, Jadran -Šoštanj 16:20, Ribnica — Slovenj Gradec 13:20, Mlinotest — Piran 13:14, Tržič — Trim team 2213, Tržič -- Sevnica 15:21. Trenutni vrstni red: Celje in Slovenj Gradec po 8 točk, Šoštanj 7, Sevnica 6, Ribnica 4, Mlinotest, Piran, Trim team in Tržič po 2 točki, Jadran 0. Medtem ko sta poraza Ribničanov kolikor toliko pričakovana, čeprav je zlasti proti Slovenj Gradcu, neposrednemu konkurentu za prvo mesto, sorazmerno hud, pa je nedvomno presenetljiv krepak poraz Sevnice z Mlinotestom. Kajpak imata obe ekipi v nadaljevanju še dosti priložnosti, da nedeljske spodrsljaje nadoknadita. NOVO MESTO - Po uspešno končanem tečaju za gradnjo sobnih letalskih modelov, I:i se ga je udeležilo 12 modelarjev novomeškega Aerokluba, so se prejšnjo sredo v telovadnici grmske osnovne šole pomerili še na klubskem tekmovanju. Po 10 letih se ta dejavnost znova prebuja v Novem mestu, zato je razumljivo, da rezultati niso bili najboljši, čeprav so spodbudni. Zmagal je Šuštar s 409 točkami, drugi Jevšček (133), tretji Vučko (131 točk). Smučanje za vse Trebnje: peti razredi v šolo smučanja Pomanjkanje snega je onemogočilo izvedbo 30-ume šole smučanja po vseh petih popolnih osnovnih šolah v trebanjski občini Pouk želijo izvesti po navodilih šolskega centra za telesno vzgojo pri visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. To zimo naj bi se tako učilo smučanja nad 400 otrok. Za to delo so usposobili že nad 30 vaditeljev. Se pred šolskimi počitnicami so poslali vaditelje na dvoje smučanj na Veliko Planino. Izvedba teh zamisli je plod večletne skrbi za šole v naravi v trebanjski temeljni izobraževalni skupnosti in šolah. Lani so oskrbeli vse popolne osnovne šole s prenosnimi smučarskimi vlečnicami. Odkod denar za vse to? Predsednik temeljne izobraževalne skupnosti v Trebnjem Roman Ogrin je razen mnogo dobre volje omenil še način financiranja šol. Temeljna izobraževalna skupnost plačuje šolam vse le po dejanskih stroških. Na ta način premeščajo različne pogoje med šolami, ostane pa najnujnejše tudi za take akcije, kot je smučarska šola. Vsekakor skrb za telesno kulturo, vredna posnemanja. Poudarek spretnosti Namesto hitrostnih dirk raje več spretnostnih avtorallyjev lab izkupiček na tivolskem parketu Avto-moto društvo (AMD) Ribnica je lani začelo sodelovati na rally tekmovanjih doma in v tujini. Člani društva Alojz Mihelič, Janez Marolt, Darko Kozina, Milan Kajtna, Franc Železnik, Tone Andoljšek, Tomaž Lupša in Tone Železnik so dosegali zelo lepe uspehe, saj so bili na tekmovanjih vedno med najboljšimi. „Lanj smo sodelovali na štirih tekmovanjih za prvenstvo Štajerske, v Cerknici na rallyju RIKO, Sutjeski in v Leobnu v Avstriji. Domov smo prinesli precej pokalov in plaket,“ pove Franc Železnik. „Skupno smo prevozili nad 27.000 km, od tega dobro polovico na poti do kraja tekmovanja in domov. Vseh teh uspehov pa ne bi bilo, če nam ne bi pomagale delovne organizacije (INLES, RIKO, TEKO Ljubljana, EURO-TRANS, ITPP), Sklad za pospeševanje turizma občine Ribnica in AMD. Povedati moram, da dobimo tekmovalci plačan le bencin in dnevnico 80 din, vse ostale stroške v zvezi z avtom in drugim nosimo sami in tekmujemo seveda tudi s svojimi avtomobili, ki jih sicer uporabljamo za vožnjo v službo in drugo. Torej nismo kot nekatere druge vrste športa in športnikov, ki zahtevajo za svoje potrebe vse, od copat, žoge in dresov do igrišč, telovadnic in kopalnic. Prav zato pričakujemo tudi v bodoče za svoje potrebe pomoč vseh, ki so nam pomagali doslej, in še temeljne telesnokulturne skupnosti. Lanski uspehi so nam dah spodbudo, da bomo tudi letos sodelovali na rallyjih po Sloveniji, dve vozili bomo poslali na državno prvenstvo, sodelovali bomo na tekmovanjih v Leobnu (Avstrija) in Pecsi (Madžarska), organizirali „Rally RIKO 74“ in tekmovanje za avtomobiliste ter mopediste in motoriste, ki bodo v počastitev letošnjega občinskega praznika.4*’ „Lani zaradi nesreče v Škofji loki uradno ni bilo hitrostnih tekmovanj za prvenstvo Slovenije. Vendar avtomobilskega športa ne bi smeli preveč osiromašiti. Zato naša AMD predlaga, naj bi organizirali turistična tekmovanja za prvenstvo Slovenije, ki bi se tudi točkovala. Njihova značilnost bi bila, da ne bi bilo hitrih, pač pa več spretnostnih preizkušenj.*4 J. PRIMC V nadaljevanju zimske rokometne lige so Ribničani izgubili s Celjem in Slovenj Gradcem, Sevnica pa je zmagala in izgubila Že obračun favoritov! V nadaljevanju zimskega prvenstva v rokometu so se pomerile najboljše slovenske ekipe, med katerimi sta bili tudi Sevnica in Ribnica. Žal tokrat dolenjskima ekipama ni šlo tako po maslu kot v prvem spopadu, pa sta ostali skoraj povsem praznih rok. Spomladanska sezona se bliža in vsi hočejo zimske mesece kar najbolje izkoristiti. Obeta se torej hud boj: tako Ribničanom v boju za prvo mesto v slovenski ligi, kot tu,i Sevničanom, ki se borijo za obstoj v drugi zvezni ligi. Vesna Saje — uspešna V soboto v bršlinski telovadnici Beti* z Vrhniko, Novoteks pa s kranjskim Triglavom V soboto bo bršlinska telovadnica v Novem mestu prizorišče prvih obračunov za naslov prvaka v zimski slovenski košarkarski ligi. Najprej se bosta pomerila Beti in Vrhnika, potem pa še Novoteks in Triglav. Metličani bodo kajpak igrali na zmago proti Vrhniki, ki je bila lani slovenski prvak in je tudi v zimski ligi najresnejši kandidat za prvo mesto. Samo zmaga bi jim namreč še zagotovila, da se bodo obdržali v konkurenci za naslov prvaka, potem ko so že izgubili v Kranju. Kranjski Triglav prihaja v Novo mesto neporažen; premagal je tudi Beti. Kljub vsemu računajo Novomeščani na zmago. Zmagovalca iz teh dveh srečanj bosta vsekakor imela znatno lepše možnosti za osvojitev naslova zimskega prvaka. Na smučarskih sejmih so smuči, čevlji in druga oprema zamenjali lastnika, zdaj pa samevajo v kotu ali na podstre$u. Muhasta zima ni natrosila snega niti za okus in tudi iz zimskih športnih središč poročajo več o tem, tako se prebuja pomlad, kot o tem, koliko snega je ... (Foto: Šeruga) li Kaj me briga, če je to največja riba, kar so jih ujeli v Krki. Dovolj mi je že tega. | PolenHM Hrt i pred 20 leti I Neonska razsvetljava { Z ZANIMANJEM so odborniki poslušali predlog sveta za komunalne zadeve, da bi v Novem mestu začeli postopno uvajali neonsko cestno razsvetljavo. Poleg tega, da je to moderna, sodobna cestna razsvetljava, pa porabi komaj tretjino toka v primerjavi z navadnimi žarnicami, katerih nam vedno manjka, prav tako pa hitro pregore. Mestna občina je v stikih s celjsko mestno občini, ki tako razsvetljavo že ima, o zadevi pa bo mestni odbor še razpravljal. MEDTEM KO pri nas še ne moremo potožiti nad letošnjo zimo, razen nad hudim mrazom, pa po ostalih republikah divjajo hudi snežni viharji, zaradi katerih so ponekod ustavili promet, zaprli šole in organizirali prostovoljne akcije za kidanje snega. Zlasti huda je burja na Goriškem, kjer je povzročila za več milijonov dinaijev škode. Potrgane so mnoge žice, podrti drogovi in odkrite strehe manjših hiš. DOLGOLETNA ŽELJA Gabrčanov na Gorjancih bo ta mesec uresničena. Dobili bodo električno razsvetljavo. Navzlic zimi napeljujejo te dni prav pridno žico od droga do droga po vasi in končujejo instalacije v hišah. S pomočjo ljudske oblasti in z lastnimi sredstvi bodo morda Gabrčani že prihodnjo soboto zasvetili z elektriko in postavili brlivke na podstrešje. LOVCU IZ Sodražice se je nasmehnila pretekli teden lovska sreča. Ustrelil je mlado volkuljo. V obširnih kočevskih gozdovih so se volkovi precej razmnožili. Škoda, ki jo povzročajo s klanjem plemenite divjadi, je občutna. V neki vasi pod Travno goro so pred kratkim podnevi opazili skupino šestih volkov. Pred novim letom so imeli lovci velik pogon na volkove, vendar navzlic vsemu prizadevanju brez uspeha. KER SO SEDANJI prostori Študijske knjižnice neprimerni, je sedanji občinski odbor načelno sklenil, da se knjižnica preseli iz bivših stanovanj v osnovni šoli v Kresijo. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 5. februarja 1954) * ’ ^ S V J® Zgodilo se je.Y. NORCI PRI BOMBAH - Več kot 2700 ljudi, ki so delali v centrih za jedrsko oborožitev ali pa so imeli dostop do jedrskega orožja v ZDA, so odpustili iz aktivne vojaške službe. Omenjeni ljudje so preveč pili, uživali preveč pomirjevalnih sredstev ali pa so bili celo duševno bolni. Usoda človeštva je bila torej v zelo negotovih rokah. KUPI LASTNO POHIŠTVO! -Zvitorepi mož z vzdevkom Podgana je odprl v Oklahomi prodajalno rabljenih predmetov. Kupčija je cvetela devet mesecev, potem pa se je dogodilo, da je prišel v trgovino neki mož, ki je iskal pohištvo za svojo izropano sobo. Podgana je kupcu ponudil pohištvo, ki ga je ukradel prav iz njegovega stanovanja. Tako je kupčija prenehala cveteti. VZAJEMNOST - List Živinoreja je v poročilu o živinorejskem plesu v Hagenu zaključil malce dvoumno. Takole piše: „Tokrat je prevladoval družabni del, ki bo prav gotovo okrepil duha vzajemnosti med člani krajevnega društva za umetno oplojevanje.11 NEENAKOPRAVNOST - Dd med moškimi in ženskami le še ni prave enakopravnosti, kaže zgovorno tudi podatek neke nowyorške detektivske agencije. Lani je 14.481 žena iskalo svoje izginule može in samo 13 mož izginule žene. Svobo-doljubnost pač ni ženska lastnost. SE EN POPOTNIK - Mož, ki hočejo okoli zemeljske krogle, nikoli ne zmanjka. Te mrzle dni trenira za Bodenskem jezeru eden od njih jadranje, ker namerava objadrati svet po polarnih morjih. Pot je dolga, a Alfred Wach se je ne boji. SKRIVNOST - Se nerazjasnjeno je skrivnostno spočetje jetnice newyorške ženske kaznilnice Joanne Chesimard, ki je že dolgo zaprta in pod strogim nadzorstvom zaradi umora in bančnega ropa. Joanne je že v drugem mesecu nosečnosti. Verjetno je bilo nadzorstvo tako strogo, da je vrli pazniki tudi ponoči v postelji niso pustili same. PROSTOVOLJCI - Londonski zdravnik Gaston Pawan ni težko zbral prostovoljcev za svoje poskuse. Preizkušal je namreč, kako hitro „se ga človek naleze". Najbolj zanimiva ugotovitev je ta, da je vseeno, ali pijete alkohol pomešan z vodo ali ne, v glavo stopi tako m tako. PTIC USTAVIL LETALO - Letalski velikan Boeig 747 s tristo potniki je moral kmalu po vzletu z letališča v Istambulu zasilno pristati. V motor je vsrkal galeba, ki je motil pravilno delovanje naprave. NABIRALNIK IZ BOM BF - Na svoji njivi je našel belgijski kmet Henri Simona še neeksplodirano bombo, težko pol tone, iz druge svetovne vojne. Strokovnjaki so odstranili eksplozivo, kmet pa je bombo predelal v poštni nabiralnik ter ga postavil pred hišo. Od tedaj ima krasen mir, saj vsi avtomobilisti, ki zagledajo nevarno bombo, zmanjšajo brzino in previdno peljejo mimo. NEVARNO CVETJE - Britanski zdravniki so ugotovili, da predstavlja cvetje, ki ga sorodniki nosijo bolnikom v sobo, hudo nevarnost. Ze v eni uri se v vazi nabere cela kolonija bakterij, odpornih proti antibiotikom. Rože torej niso več znak pozornosti, ampak skrita grožnja. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Ubijte mater in otrok ne bo (Kmetovale, letos bode zopet hroščevo leto. Še par mesecev in tega mrčesa bodo toliko viselo po hrastovim in bukovini, da bode v kratkem vse golo. Škoda je že v tem velika, ker ogoljeno drevje zastaja v rašči in žiru tudi ne rodi. Ali veliko večjo škodo vam bode delal mrčes po svojej zalegi požrešnih črvov. Kako ste tožili zadnja leta, kako vam črv kvari travnik in njivo; čez eno leto ali dve vam bode delal ravno tako, ako ga ne pokončate. Pa kako? Ubijte mater in otrok ne bode! Lepo je bilo videti, kako so nekateri pridno pobirali ogerce za plugom, ali to izda le jako malo prizadeve pa veliko truda. Drugače morate začeti! (Pogumni kregulj) priletel je minuli teden na okno neke hiše v Šmihelu, ter vzel ptička s kletko vred. Poslednja je bila precej težka, in jo je torej kmalu pustil pasti. Ptiček pa, nekoliko ranjen od kraguljevega kremplja, še več menda od strahu, bilje takoj mrtev. (Bliža se) čas, da bodo morali družbeni Sonce greje namesto nafte v ZDA že gradijo »sončno« centralno kurjavo V Lincolnu v državi Mass achusetts bo še letos dograjena upravna stavba, ki bo sicer podobna tolikim upravnim stavbam po svetu, pa vendarle povsem drugačna od njih. Njene pisarniške prostore bo pozimi grela, poleti pa hladila - sončna energija. V času velikih energetskih pretresov v svetu, ki ne prizanašajo nikomur, je pozornost toliko boj usmerjena v stavbo z „ogledalom44, zbiralcem sončnih žarkov na vrhu. Upravno poslopje, ki bo imelo 750 kvadratnih metrov uporabnih površin, je narejeno tako, da je del strehe pod kotom 45 stopinj nagnjen proti jugu, proti soncu, da bo tako lahko zajel kar največ toplote, ki jo daje ta, tako rekoč nepre-sahljivi vir energije. Zbiralec sončne toplote sestoji iz sistema cevi, ki so izolirane in napolnjene z vodo in etilen-glikolom. Nameščene so med steklene plošče, za njimi pa je počrnjena steklena plošča. Ko sije sonce, se ta plošča segreva in oddaia toploto cevem, v katerih kroži tekočina. S pomočjo te tekočine se toplota prenaša v sistem centralnega ogrevanja. Tak način ogrevanja so že preizkusili in ugotovili, da zbere naprava pozimi do 85 odstotkov potrebne energije za ogrevanje prostorov, seve odvisno od vremena. Da ne bi ostajala poleti neizkoriščena, bi „sončna peč44 poganjala klimatske naprave. In še cena? Za upravno stavbo v Lincolnu nalašč narejena sončna naprava za gretje bo veljala 154.000 dolarjev. Če pa bi sončne peči izdelovali serijsko, bi se cena znižala na 31.000 dolarjev. Ob obetanih cenah nafte in drugih goriv ta stro-ni tako iek niti strašen. IM Zapuščene umetnine Malomarno* ravnanje z umetninami v Italiji V Italiji je stoletja cvetela umetnost in malo je narodov, ki bi imeli tako bogato dediščino umetniških izdelkov. Toda Italijani spričo obilja kulturnih spomenikov in umetnin z njimi ne znajo najbolje ravnati. V sedanjem času, ko se je kraja umetnin razširila do neverjetnih razsežnosti, italijansko kulturno dediščino čuvajo edino karabinjerji, ki dostikrat sploh niso kos svoji nalogi. Do presenetljivih zaključkov prihajajo vsi, ki jim te stvari niso deveta skrb. V dveh letih so namreč prijavili krajo preko 10.000 umetniških del, policija pa jih je našla vsaj še enkrat več. Vsekakor nerazumljiva razlika, ki izvira ali iz malomarnosti čuvarjev, ki vseh tatvin ne prijavljajo, ali pa iz nestrokovnega iskanja, saj dostikrat najdejo po tri enake izvirnike — falsifikate, medtem ko resnično delo visi v kdove kateri zasebni galeriji. Odtok domačih umetnin je torej vsaj trikrat večji kot je prijav, poleg tega pa prihaja do raznovrstnih potvorb in goljufij, ki jih italijanska vlada in ministrstvo za kulturne dobrine ne moreta več kontrolirati. Poleg kraje umetnin se dogajajo-v Italiji še druge čudne, za umetnost naravnost tragične stvari. Neki arhitekt je v svoji strasti za restavriranjem prenovil neko staro baročno cekev in iz nje napravil romansko. Še bolj prepuščene propadanju in nestrokovnemu varstvu pa so freske, saj si jih v skrb podajata tako ustanova za lepe umetnosti (ker so slike), kot ustanova za varstvo spomenikov (ker so na zidu). Morda bodo Italijani le posvetili več skrbi svoji kulturni dediščini, ko bo le-ta hudo osiromašena. poverjeniki udnino za tekoče leto poslati v Celovec. Iskati besedij, s katerimi bi družbo sv. Mohora priporočili, ni treba, saj se družba sama priporoča najbolje. Kakor vsako leto, izdala bo tudi letos velezanimive in koristne knjige, med katerimi bodo najlepše in najvažnejše. Kdor je količkaj premožen, stori najbolje, da se vpišo v družbo kot dosmrtni ud s tem, da plača enkrat za vselej 15 goldinarjev. ((Bolgarijo) je doletela velika sreča. Knezu Ferdinandu je bil rojen prvi sin, kateremu so dali ime Boris. Po preteku celih petsto let ima dežela upanje, da bo imela vladarja, kije bil rojen med domačim narodom. V bolgarski zgodovini je ta dogodek res velikanskega pomena, zato vlada po vsej deželi splošna radost. (Pri Krške m) se je ustanovila požarna bramba - ognjegasno društvo. Hvale in posnemanja vredno. (iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1894^ Srake in srakoperji Ljudje radi goljufamo. Kajpak, vsak ima svoj prav. Jaz sem tovoril sol mimo mejačev, da bi imel več zaslužka, pa še ljudem sem ustregel, ko ni bilo soli. Tudi tlačani so skrivali pred graščaki in biriči svoje pridelke, da so imeli kaj jesti. Nismo kradli, marveč skrivali, da smo se preživeli. Casi so se spremenili na boljše, navade pa na slabše. Starim ne zamerim, hudo mi je za mlade. Namesto da bi debli ali se učili, kar naprej čepijo v krčmah in pijejo. Ko odhajajo, izginjajo z njimi čaše, skodelice za kavo, vilice, noži in žlice, ako so jedli. Tudi kak krožnik ali kaj večjega jim pride prav. Doma razstavljajo na ducate ukradenih reči in jih razkazujejo kot kramar na sejmu. Kdor ima več, bolj je v časteh. Ko sem pravil o tem Gašperjevi Angeli, se je zasmejala in rekla: ,{Martin, kdo se danda- nes še čudi takim malenkostim? To so drobtine proti tistemu, kar dandanes počnejof V našem podjetju mi je pomagalo dekle, vendar sem ob koncu pogrešila kup novcev. Cel mesec bi morala delati zanje, pa še v slabo luč bi prišla zavoljo tega. Ko smo iskali pogrešane novce, smo jih dobili pri tisti deklini. Kaj meniš, da so z njo naredili? “ „I, kaj neki? V luknjo so jo dali na hladno, da odsluži svoj greh. “ „Motiš se. Karali so jo, potlej pa šteli v dobro, ker je še mlada in brez novcev, da se je čutila zapostavljeno. Kajpak, revici so dali novo delo, kjer dobi več novcev kot jaz, da ji ne bo treba več krasti. “ „Angela, ti lažeš, kot pes teče," sem ji zažugal. „Dokažem ti, da je čista resnica," me je zavrnila. Od začudenja sem se prijel za brado, rekel pa nič. MARTIN KRPAN Akrobati I na smučeh Smučarske vragolije imenovane hot-dog Ko gledamo drzne smučarje, kako spretno drve po strminah in obvladujejo visoke previse in kotanje, ali ko občudujmo pogumne polete na smučarskih skakalnicah, si ne moremo predstavljati, kaj več naj bi človek še počel na smučeh. Pa vendar so se našli nezadovoljneži, ki so hoteli iz smučanja napraviti še atraktivnejšo panogo. Za zgled so vzeli akrobate ter pričleli akrobatske prvine delati na smučeh. Novi šport, ali norost, če hočete, se je najprej razširil v Ameriki, kjer je dobil n^iv „hot-dog“, začel pa je prodirati tudi v Evropo, domovino kitičnega smučanja. Privrženci akrobatskega smučanja po^° take stvari, da se gledalcem je&-jo lasje na glavi. Spuščajo se po divjih strminah in v zraku delajo salto naprej in nazaj, salto s stegnjenimi ali skrčenimi n°8a-mi, salto z obratom, vrte te okoli svoje osi, delajo preVle> nasploh počno stvari, ki siji^ni mogoče zamišljati niti bi člov‘Jk ne verjel, da so možne, če bi te videl na lastne oči. Salto z iztegnjenimi n0$^.' Prizor s tekmovanja VVinter*0*- Seveda smučarska akrob^3 terja svoj davek na neV*?° početje, zato zlomljeni no^1. polomljene roke in noge. P*e' tresi možganov in druge poškodbe niso redki. D0?!* je znan samo en smrtni Pr**!lr’ zato pa je toliko več zl01^ hrbtenic in za vse čase ohr° lih akrobatov. • Vse to smučarjev, ki j1(1Je pri srcu hot-dog, ne Pre *n-Za tekmovanje v tej ne' .1 disciplini je vedno dovolj ' datov, saj so prve nagrade » ^ velike, dobremu zaslužku r je težko odreči, pa čeprav^-' gajo zanj zdravje in celo L' nje. Ne manjka pa tudi štcVj|L gledalcev, čeprav del aiflc j javnosti protestira pro11 J smučarski norosti. DOBRA KUPČIJA Na seji sveta za gospodarstvo občinske skupščine Ribnica je prišlo na dan, da so spodnji prostori gozdarskega doma v Ribnici, v katerem domujejo družbenopolitične organizacije (ZK, SZDL, Občinski sindikalni svet, ZZB NOV in Občinska konferenca ZMS), dejansko last STANGRADA. Ko so razpravljali o nadaljnji usodi STANGRADA in prodaji osnovnih sredstev, je nekdo od navzočih na pol za šalo na pol zares predlagal, da bi prodali tudi prostore, v katerih so organizacije. Pa se oglasi Vinko Šparovec iz INLESA: - Ja, mi te prostore kupimo, ker bi nam zelo prav prišli. Tajnik občinskega sindikalnega sveta Karel Oražem pa: - Samo pod pogojem, da kupite hkrati s prostori tudi komite, ZK in ostale organizacije v hiši. D L GALOP VEJALNIK ETIOP KNEZ AM. FILOZOF IRALPH) LANTAN DRŽAVA V ZDA EDEN OD ČUTOV KIS GOSPA ZAŠČITNA NWA STRELO i. l. VODNAR' 3nf PRODA- JALKA KRAME PRITOK SENE OTEKLINA RUMENA BARVA KARDELJ EDVARD TROBILO TANTAL M OKRASJE BIKO- BOREC ► ŠKOF. CERKVENI ZBOR IT. JADR. LUKA DL SLUŠNI DEL TV PRENOSA ELMĆbz enota i iftALEt NA ROG . • MAJHEN DLL EG KRALJ BOGOV ENOTA ZA SILO PERZ. KRALJ Z. IME VODJA VrlSTA VODNJAKA NADAV MESTO V SALI LEJI BARIJ M IME Smrtni ANGEL .. 1 f. RIM. BOGINJA JEZE . ČETVERO- NOZCI SKAND. DROBIŽ t i STORJENO (LAT.) PIJACA DL I I I I I I I I I I I I Statve »pojejo« v Dragatušu Katarina Dražumerič še vedno tke platno iz konoplje - Je zadnja? i Rešitev prejšnje križanke I „Ja, mladi so sedaj v službah, raje si obleke kupujejo, kot da bi si jih sami tkali. Vsi Belokranjci smo včasih nosili lepe platnene obleke iz lana ali konoplje. Sedaj pa so na tkanje kar povsod pozabili,44 je pričela obujati spomine 67-letna Katarina Dražumerič iz Dragatuša in zraven pridno tkala konopljo. Katarina bo vMeh dneh stkala okrog 70 metrov platna iz konoplje, ki že nekaj let leži pri hiši, pa je je, tako pravi Katarina, škoda, da bi kar tako obležala. Treba je stkati platno. Razen nje v okolici nihče več ne tke, čeprav imajo še v skoraj vseh hišah statve. „Pa je res škoda, da so to kar opustili. Pa kako lepe so bile lanene obleke in kato tople rjuhe44 se spominja tkalka, ki je stkala že okrog 100 velikih bal platna. „Ja, ja, saj pravim, ta mladina kar pozablja na stvari, ki smo jih delali nekoč.44 In kako nastane lepo platneno oblačilo? „Najprej je treba seveda posejati konopljo ali lan. Žal, v okolici so ti rastlini vsi prenehali gojiti. Potem je treba konopljo za 10 dni namočiti v vodo. Nato jo je treba pustiti kake tri tedne zunaj, dajo ponoči prekrije slana in podnevi sonce pusu-ši. Konoplja postane mehka. Potem jo je treba s posebnim tolkačem, ki ima pet zob spodaj in štiri zgoraj, stolči in s trlico očistiti. Vse to je treba spresti, zviti v štrene in dobro oprati, da postane preja belkasta. Nato pa se lahko ria statvah stke. Preprosto, ne? 44 — Seveda, le znati je treba.... „No, saj pravim. Včasih smo znale. Ta mlade pa.. . Ni, da bi govorila!44 — Statev tudi ne delajo več? „Najbrž ne. Moje so starejše od mene. Kakih osemdeset pomladi so že doživele.44 — Koliko časa potrebujete za tkanje platna, iz katerega je moč sešiti obleko? „Sedaj, ko že bolj počasi tkem, kak dan. Včasih bi stkala hitreje.44 B. PODOBNIK .... »■* P L A s T e L 1 N S? H O H A NT 1 K. A V A , V N A U M 0 tT •;S R « ..... L \ A ►a P o L L O V j 0 D ", ate R 1 O w A A 'ST h U L A ST A N dar D € R o S. L A K *""* O R \ O N ib A Op A !S A L AjN kust W O i D 1 J X M 1 T R A jr;VXl € L € 1 3 f' a|m A S|. Hr * L 0 a. * * P’ N PRIROČNIK - V Bonnu je izšel iriročnik pod naslovom „Činčila41. Japisala ga je Renate Rasp, hči manj znanega igralca. Učbenik je namenjen prijateljicam noči v poduk za zboljšanje delovnih metod. Ni znano, ali ga jc avtorica napisala iz lastnih izkušenj ali po pripovedovanju drugih. Kako se počuti oče, čigar hči piše priročnike za prostitutke, si lahko kar sami mislimo. PARADIŽNIK V STAREM RIMU & NEVIDNA VRATA :: M^.^aki 10. Težko je reči., p divj^.' ^ bili urnejši! Razdalja med „lovcem* J je 0| * je zdaj vc«'»- la, zdaj spet manjšala- f nač|odo sestanki v nedeljo, 9. februarja ob 9. uri, v Loškem potoku pa v dvorani ob 10. uri. Med 10. in 20. februarjem bodo taki sestanki tudi v delovnih organizacijah. -vec ČREPINJE IZ L0NČARIJE NOVI DRUŠTVI - Na pobudo krajevnih organizacij ZK in SZDL Dolenja vas sta bili 29. januarja ustanovljeni telesnovzgojno in kulturno -umetniško društvo. Ustanovnega sestanka se je udeležilo veliko mladih, pa tudi starejših občanov. Telesnovzgojno društvo se bo imenovalo (kajpak!) Lončar, kultumo-umetniško pa po Francetu Zbašni-ku, pesniku, ki je bil doma iz Dolenje vasi. V odbor TVD Lončar so bili izvoljeni France Bojc, Leopold Dejak ml., Nežka Henigman iz Dolenje vasi, Niko Bajde, Brane Mihelič in France Zobec iz Prigorice ter Tone Henigman iz Rakitnice; v odbor KUD France Zbašnik: France Trdan, Albina Grivec, Jakob Henigman, Vera Dejak, Stane Kromar iz Dolenje vasi, iz Prigorice pa Karel Klun, Anica Henigman in Ivan Dejak. Odbor KUD bo treba še razširiti. Oba odbora naj čim prej izdelata načrte del in pričneta pripravljati vse potrebno za letošnjo otvoritev dvorane. ODLOČITEV O VODOVODU -Krajevna skupnost Dolenja vas bo najkasneje do 10. februarja sprejela odločitev o gradnji vodovoda v Grčarice. Potrebno je naročiti načrte, vendar doslej še vedno ni jasno stališče Snežnika Kočevska Reka, če bo pristopil h gradnji in bi vodovod napeljali tudi do njih. Dogovorjeno je, da gre krajevna skupnost v gradnjo vodovoda do Grčaric in naroči take načrte, če se Snežnik ne bo do roka odločil. Odločilni razgovor s predstavniki Snežnika, občine in Hydrovoda bo najkasneje do 10. februarja v Grčaricah. ZADNJA SEJA SVETA KS -Pred tednom dni je bila zadnja seja sveta KS Dolenja vas, ki združuje tudi naselja Blata, Kot; Lipovec in Makoša. Mandat svetu je potekel že pred letom dni, zadnje leto pa so potekale priprave na združitev štirih Krajevnih skupnost;- ria tem območju: Grčarice, Ra^Tiiicc. Dolenje vasi in Prigorice. Siicpi o združitvi so bili v vseh knyi}i že pred meseci sprejeti, zdaj so tudi izvoljeni vsi delegati za novi 21-članski svet krajevne skupnosti (Dolenja vas 7, Prigorica 5, Rakitnica 4, Grčarice 3, Blata in Lipovec po eden). Konstituiranje novega sveta mora biti opravljeno najkasneje do 15. februarja, ko bo nova krajevna skupnost tudi dejansko zaživela. Poleg skupnega sve- ta bo v vsakem kraju v prihodnje deloval vaški odbor. DELEGACIJA PRI ŽUPANU -Predsednik občine in načelnik oddelka za gospodarstvo sta 25. januarja sprejela delegacijo območja Dolenje vasi. V delegaciji so bili Ivan Mohar in Norbert Černe iz Grčaric, France Vidervol iz Rakitnice, France Košorok iz 'Prigorice, iz Dolenje vasi pa France Trdan, France KBojc, France Mihelič, France Grivec, Lado Oražem in Albina Grivec. Predstavnika občine so seznanili z mnogimi problemi, načrti in zahtevami dolenjevaškega območja. UČITELJSKA STANOVANJA -Družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti so podprli vodstvo podružnične šole v zahtevi po zagotovitvi učiteljskih stanovanj v Dolenji vasi. Sola potrebuje dva učitelja; učitelj mora stanovati v kraju in se v celoti vključiti v življenje področja, na katerem poučuje. Z zahtevo po zagotovitvi vsaj dveh stanovanj v Dolenji vasi je seznanjena tudi samoupravna stanovanjska skupnost. UČITELJ ZA DRUGI RAZRED - V drugem polletju je vodstvu centralne šole v Ribnici uspelo dobiti učiteljico za učiteljico za poučevanje razredu v Dolenji vasi, saj je doslej tov. Henigmanova učila v dveh razredih. Drugošolčke ob poslej učila Krista Kmetova, ki je doslej učila na Velikih Poljanah. V drugem polletju sc bo pričela tudi mala lola; obiskovalo je bo 33 malčkov, učila pa bo tov. Grivčeva. občan vprašuje -vec medved odgoverje Ste tudi pri vas v Juijevici kaj evidentirali? - Ne, ker sta to opravila kar predsednik in tajnik krajevne skupnosti. KOČEVSKE NOVICE RE5ET0 ljubljanska banka -------------------------N V MEDOBČINSKI SVET ZKS Na zadnji seji črnomaljske občinske konference ZKS so razen članov komiteja, komisij in sekretarja komiteja, za katerega so izvolili, kot smo že poročali, Jureta Perka, člani konference izvolili tudi pet članov za medobčinski svet ZKS za Dolenjsko. Poleg sekretarja Jureta Perka bodo črnomaljske komuniste v medobčinskem svetu ZKS zastopali še Janez Dragoš, Jože Hočevar, Jože Vajs in Franc Stefanih RESNE SKRBI Čeprav člani metliške občinske konference svojemu kolegu s Suhorja zares niso mogli obljubiti finančne pomoči pri reševanju problemov tega kraja, pač pa le moralno, je predstavnik komunistov s Suhorja vseeno potožil: „Pokopališča nimamo, oziroma prostora na pokopališču ni več. Resno se bojimo, da nam kdo od starejših in bolnih umre, saj na pokopališču nimamo prostora, da bi ga pokopali... Nekje se bo moral najti denar za razširitev sedanjega ali za gradnjo novega pokopališča.41 Na stanovanja niso pozabili Lani za 114 milijonov celotne realizacije v semiški »Iskri« - Nove tovarne v Črnomlju ■ Stanovanja mladim delavcem - Uspešen izvoz KDAJ DVORANA Čeprav najin pogovor ni bil namenjen objavi v športni rubriki, sva sez Milanom Predovičem največ pogovarjala o športu. Pravzaprav o tem, kaj bi bilo potrebno v Metliki narediti, da bi se športno udejstvovanje mlajših bolj razmahnili. „Samo eno igrišče imamo v Metliki. Tisto, na katerem igrajo košarkarji „Beti“. Na njem vadijo tri košarkarske ekipe, zato za druge, ki bi si tudi želeli malo rekreacije, na tem igrišču kar ni prostora.“ - Kaj še zavira razmah telesne kulture med Metličani? „Prave telovadnice nimamo! Dvorana, v kateri naj bi vadili na orodjih, je zasedena. Kulturniki gostujejo v njej. Sicer pa za šport tudi ni najbolj primerna. Potrebno bo razmisliti o telovadnici, v kateri bi lahko vadili košarkarji „KK Beti“, telovadili šolarji in se ukvarjali z rekreacijo starejši. Zelo zelo potrebujemo tako telovadnico." - Včasih ste igrali košarko. Zakaj je ta šport tako hitro osvojil Metliko? „Mislim, da zato, ker je to edini kvalitetni šport v občini. Naš klub ima veliko število stalnih gledalcev, lahko trdim, daje Metlika mesto košarke, mnogi živijo v pričakovanju tekme, to postaja množično razvedrilo občanom. Iz kvalitete pa raste tudi množičnost in čedalje več dečkov prihaja na igrišče s košarkarsko žogo pod pazduho. ..“ - Prodajate čevlje. Kako so obuti Metličani? „Mislim, da se skrnno obuvajo, ženske pa že upoštevajo naj-novejše modne dosežke čevljarske industrije. Pa še to bi rekel, da so vsi kupci, ki kupujejo čevlje pri „Krašu“, zelo vljudni.4* B. P. Največji delovni kolektiv v črnomaljski občini, semiška Jskra“, je lani zelo uspešno posloval. Kolektiv je dosegel za 114 milijonov dinaijev celotne realizacije, kar je za 14 milijonov več kot leto prej. Že sredi februaija letos pa bo začel poslovati še nov obrat v Črnomlju, ki bi ga lahko imenovali kar za tovarno. V njej bodo izdelovali poliestrske kondenzatore, v začetku pa bo tam zaposlenih 220 delavcev. Tovarno v Crhomlju so zgradili zato, da bodo zaposlenim, ki so doma iz mesta ali okolice, olajšali prihod in odhod na delo. Pa tudi sicer so v „Iskri44 že pred časom BITKA ZA TRG Tudi prevelika pridnost in s tem povezana velika proizvodnja je lahko v določenih pogojih „usodna44. V „Iskri44 v Semiču proizvajajo preveč, da bi lahko vse prodali na jugoslo vanskem trgu. Na tujem trgu pa vlada huda bitka, vendar se „Iskra44 s svojimi kvalitetnimi izdelki kar dobro drži v njej. Vseeno pa tovarna občuti vse mednarodne pretrese gospodarstva. In tudi letos takih pretresov najbrž ne bo manjkalo. Zato v „Iskri44 menijo, da bo letos težavno poslovanje, saj se je tuji in domači reprodukcijski material že podražil, napoveduje pa se njegova ponovna podražitev. ZAMUDA Čeprav so v črnomaljskem obratu „Beti44 upali, da bodo občinski praznik slavili že v novih proizvodnih prostorih, tega ne bodo dočakali. Pri gradnji se je nekaj zataknilo in novi proizvodni prostori bodo narejeni šele v prihodnjih mesecih. V njih bodo trije tekoči trakovi. V spodnjih prostorih starega poslopja bodo uredili skladiščne prostore, v zgornjih pa kuhinjo in jedilnico. spoznali, da je treba delovna mesta približati delovni sili, in ne obratno, kot so ponekod trdili včasih. V novi tovarni se bodo zaposlili delavci, ki so se doslej vozili na delo v Semič. Iz nekaterih okoliških krajev Semiča pa so lani organizirali prevoze na delo in domov. Ce pa bi bila cesta Semič - Crmošnjice vredna tega imena, bi vozili delavce tudi iz teh krajev. Pa se povrnimo k številkam, ki so najvernejša podoba življenja tovarne. Letos naj bi naredili za 141 milijonov dinarjev, ob koncu srednjeročnega načrta, 1976. leta, pa za 200 milijonov. Takrat naj bi bilo namesto sedanjih 950 zaposlenih v tovarni že 1.200 delavcev. Lani so izvozili za 1,800.000 dolarjev, letos naj bi na tujem trgu za svoje proizvode iztržili 2,400.000 dolarjev, 1976. leta pa naj bi bil zaslužek na tujih tržiščih že 5.000,000 dolarjev. Lani so vložili v gradnjo nove tovarne v Črnomlju 4 milijone dinarjev, za razširitev laboratorija v Semiču bodo letos odšteli 1,900.000 dinarejv, za opremo, ki jo bodo postavili. v izpraznjene prostore, ko se bo del proizvodnje poliestrskih kondenzatorjev preselil v Črnomelj, pa bo kolektiv s pomočjo bančnega posojila odštel okrog 23 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodki zaposlenih naj bi znašal letos 2,150 dinarjev. Doslej imajo v „Iskri44 6 0 družbenih stanovanj, sedem jih bodo dobili v stanovanjskem bloku, v katerega se bodo srečni lastniki ključev vselili sredi letošnjega leta, še 20 družbenih stanovanj za mlade Bela krajina bo dobila močnejšo električno napetost. Nov tran sformator, ki ga bodo vgradili v črnomaljsko transformatorsko postajo bo omogočil izkoriščanje višje napetosti. (Foto: B. P.) ČRNOMALJSKI DROBIR ZBOR KULTURNIKOV - Na Bedijo, močnejšo, U0-KV napeto-pobudo občinske temeljne kulturne st* delavce pa naj bi pričeli graditi letos z denarjem tovarne in občinskega solidarnostnega sklada. S prostovoljnim delom ob sobotah je lani kolektiv zaslužil za stanovanja 650 tisočakov. Zato bodo v „Iskri44 razen novih stanovanj letos razdelili zaposlenim še milijon dinarjev stanovanjskih posojil. B. PODOBNIK Zora je taka Zora Prhne je še zelo mlada. Kakih 21 let bi ji človek prisodil. Sicer pa pustimo njena leta, saj je navsezadnje pomembno le to, kaj dela. Mar ne? „V. d. ravnateljice vzgojnovar-stvenega zavoda v Črnomlju sem. Vendar ne sedim v pisarni, pač pa sem med otroki. Premalo nas je vzgojiteljic - pravzaprav imam potrebno šolo le jaz - da bi lahko sedela v kakšni pisarni.44 — Koliko malčkov prebije dopoldneve v vašem vrtcu? „Skupaj je 120 otrok v varstvu, od tega jih je še 27 čisto majhnih, nežnih dojenčkov, ki so v jaslih. Skratka, vrtec je čisto zaseden in v njem bo 28 mest prostih jeseni, ko jih bo toliko pričelo hoditi v šolo in ne bodo več obiskovali vrtca. Še največ prošenj pa so vložili starši pri nas za svoje dojenčke, ki bi jih radi k nam nosili v jasli.44 - Med Črnomaljci je pred časom vladala tudi jeza zaradi visokih cen varstva v vrtcu. Je res? „Nekateri so bili res jezni, ker je varstvo v novem vrtcu dražje, kot je bilo v starem. Vendar pa mislim, da je način plačevanja varstva pravičen, saj tisti starši, ki varstva ne bi zmogli plačevati, plačujejo manj.44 - Je vzgojiteljic pri vas dovolj? „Se eno bi potrebovali. Sicer pa smo tri, dve nekdanji učiteljici in jaz, za dojenčke v jaslih pa skrbi medicinska sestra.44 — Lastnosti dobre vzgojiteljice so. . .? „Prijažnost, ustrežljivost, nasmejanost, potrpežljivost, iznajdljivost in čut za estetiko.44 In taka je Zora.... B. P. SINJI VRH ČAKA Na pobudo nekega Ljubljančana, ki ima na Sinjem vrhu parcelo za vikend, je 18 gospodarstev v kraju oljubilo, da bo vsako leto prispevalo po pet tisočakov (novih, seveda), če bodo v vasi gradili rezervoar in vodovod. Celotna investicija bi veljala okrog 800 tisočakov, vendar jih je Ljubljančan „potolažil44, češ da ima „zveze44 in da bo kaj primaknila republika. Sedij Vrhovci eakaio. kaiti „človek z zve/ami44 sc od lanskega poletja ni prikazal na sinjem vrhu ... Takole sodobno smetarsko vozilo bo odslej „požiralo** metliške smeti.- (Foto: B. Podobnik) MAKS KOLEŽNIK -TAJNIK Ker je postal dosedanji tajnik občinskega sindikalnega sveta Jože Mozetič pred nedavnim sekretar občinskega komiteja ZK, so člani sindikalnega plenuma na nedavni seji izvolili novega tajnika oziroma sekretarja občinskega sindikalnega sveta. To nalogo so zaupali Maks:-Koležniku, ki je bil doslej zaposlen v „Beti44. Na isti seji so sklenili tudi, da bo metliški občinski sindikalni svet prispeval za gradnjo spomenika v Trbovljah, ki bo spominjal na boj proti Orjuni, od katerega mineva letos 50 let, 1.400 dinarjev Preskromne so socialne podpore Lani je dobivalo v občini stalne socialne podpore 47 občanov - Oskrbni dnevi v domovih in zavodih vse dražji - Bodo podpore letos večje? Ostareli kmetje, ki so ostali sami na posestvih, a jih zaradi onemoglosti ne morejo več obdelovati, so često potrebni socialne pomoči. Ta pa je običajno tako majhna, da samo od nje ne bi mogli živeti, zato se raje odrečejo pomoči, si obdržijo zemljo in jo namenijo tistim, ki jim pomagajo na stara leta. To pa so največkrat sosedje ali kalđ drugi bližnji znanci. V metliški občini dobiva stalnp služba za podeljevanje socialnih sicialno pomoč 47 socilanih podpirancev. Med njimi je največ ostarelih kmetov, starih več kot 65 let. Podpore pa so majhne, po mnenju socialnih delavcev premajhne: med 70 in 200 dinarji se gibljejo. To pa je daleč pod povprečjem podobnih podpor v drugih slovenskih, pa tudi v sosednjih občinah. Samo en samcat socialni podpiranec dobiva 420 I dinarjev, kar je polovico vsote, ki jo prejemajo tisti, ki so upravičeni do | varstvene pokojnine. Lani je imela občinska socialna pomoči, za plačilo oskrbe občanov, ki se zdravijo v raznih domovih, ter za plačilo zdravstvenega zavarovanja nekaterim socialno ogroženim, a nezaposlenim občanom, na voljo skupaj 440.000 dinarjev. Letos so socialni delavci pri „občinskem proračunu44 zaprosili za 740 tisočakov, vendar za zdaj še ni znano, koliko si bodo s proračunske mize lahko vzeli. Ve pa se, da bi socialna služba ves denar, za katerega je zaprosila, hudo potrebovala. V metliškem Domu počitka prebiva 19 takih ostarelih občanov, katerim plačuje oskrbnino v celoti ali delno tudi občina oziroma njena socialna služba. Razen tega so b)l' lani na stroške omenjene službe trije bolniki v Hrastovcu, eden pa je bil v zavodu za usposabljanje v Dornavi pri Ptuju. In ker se bo število oskrbovancev v raznih domovih in zavodih letos najbrž še povečalo, stroški oskrbnega dne pa so se močno podražili, bo morala socialna služba letos za oskrbe odriniti precej več denarja kot lani. Omenimo naj še, da je občinska socialna služba lani porabila samo za plačilo zdravstvenih storitev tistim občanom, ki sami tega niso zmogli, okrog 40 tisočakov. Razen tega so dobili socialno najšibkejši občani v novembru in decembru leni enkratne podpore. Letos pa naj bi pričelo dobivati socialne podpore še nekaj novih social no ogroženih občanov, podpora pa naj bi se povečala: vsaj 300 dinarjev na mesec naj bi prinesel poštar stalnim socialnim podpirancem. B. PODOBNIK Kandidati so že znani V metliški občini so zaključili evidentiranje kandidatov za delegate - Volilni pravilnik Člani občinskega sindikalnega plenuma in občinske konference SZDL so na skupni seji pretekli četrtek sprejeli volilni pravilnik. Pooblastili pa so izvršne organe obeh organizacij, da če bo potrebno, sprejeti pravilnik še dopolnijo. Na seji so se seznanili z bodočo sestavo občinske skupščine in z vlogo posameznih zborov v njej. Menili so, daje bilo evidentiranje, s katerim so v občini zaključili konec preteklega meseca, uspešno, saj je med evidentiranimi kandidati za bodoče delegate več mladih in žensk, kot jih je bilo na preteklih volitvah. Kljub temu pa so bili še nejevoljni nad tem, da je med evidentiranimi še vedno premalo mladih glede na to, da je v občini med vsemi zaposlenimi kar okrog 70 odstotkov mladih delavcev. Sicer pa so v občini rezultati evi- dentiranja za zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela naslednji: Skupno so evidentirali 404 kandidate za delegate omenjenih zborov. Med njimi jih je 109 starih do 27 let 106 je starih do 35 let, do 45. leta starosti so evidentirali 131 kandidatov za delegate, do 55. leta starosti so evidentirali 32 občanov, med evidentiranimi pa je še 26 starejših od 55 let. Med vsemi evidentiranimi je 170 žensk, kar je zelo pohvalno, 110 kandidatov za bodoče delegate je članov ZKJ, 66 pa nekdanjih borcev. Po novem bodo sestavljali občinsko skupščino trije stalni zbori: zbor delegatov krajevnih skupnosti, zbor delegatov združenega dela oziroma iz TOZD ter družbenopolitični zbor. Občasno pa se bodo tem zborom priključevali še zbori delegatov posameznih interesnih skupnosti, ki bodo na sejah enakopravni prvim trem zborom. B. P. SPREHOD P0 METLIKI KOLIKO KULTURI IN ŠPORTU? Za financiranje temeljne kulturne skupnosti in telcsnokulturne skupnosti so izdelali sestavljalci programa po dva načrta: prvi je boj) „širokogruden", drugi bolj skop. Seveda bodo tudi dejavnosti odvisne od te-ga, kateri program financiranja bo končno sprejet. V A programu financiranja temeljne kulturne skupnosti je za to dejavnost namenjenih 993.371 dinarjev, v B programu, ki je skromnejši, pa 441.300 dinarjev. Za najnujnejše izdatke športnikov bi v občini letos potrebovali 440.852 din, kolikor predvideva A program, drugi program financiranja tclesno-k-ulturne skupnosti pa namenja telesni kulturi 347.232 din. LETALSKI KLUB - Belokranjski fantje, člani Dolenjskega letalskega kluba, nameravajo spomladi ustanoviti Belokranjski letalski klub. Ustanovitelji kluba, v katerem bi delovali ljubitelji tega lepega športa, upajo, da jim bodo belokranjske delovne organizacije, ustanove in družbenopolitične organizacije priskočile na pomoč. ŠTUDENTJE O SOLAN JU -Prejšnjo soboto je pripravil belokranjski klub študentov pogovor s predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Udeležili so se ga tudi srednješolci, govorili pa so o Štipendiranju. Skoda, da se omenjenega sestanka ni udeležil nihče iz tovarne. „ZA NARODOV BLAGOR44 - S tem Cankarjevim delom bo Mestno gledališče ljubljansko jutri v Metliki skupaj z gledalci proslavilo slovenski kulturni praznik - 8. februar. To bo tretja predstava v letošnji gledališki sezoni v Metliki. SLOVO TRAKTORJA - Traktorje, ki so doslej odvažali smeti iz Metlike, je pred dnevi zamenjal sodoben avto-smetnjak, ki odslej „požira44 metliške smeti in odpadke. To je za čistočo mesta velika pridobitev. NABIRANJE MOCl - Košarkarji „KK Beti44 bodo odšli v tem mesecu na sedemdnevne priprave v Karlovac, kjer si bodo nabirali moči, odigrali pa bodo tudi več tekem s tamkajšnjim Željezničarjem. skupnosti se bodo jutri zbrali kul-, turni delavci občine in tako počastili slovenski kulturni praznik 8. februar. Kulturnike bo sprejel tudi Krcdsednik občinske skupščine inž. lartin Janžekovič. To bo drugo tovrstno srečanje kulturnikov. Prvič so se zbrali na ta dan lani, odslej pa naj bi sc vsako leto. MOČNEJŠA ELEKTRIKA -Pred dnevi je vzbudil pozornost Črnomaljcev ogromen, 52 ton težak tovor, ki so ga naloženega na posebni prikolici, obračali pred zgradbo občinske skupščine. Tovor je bil nov transformator, ki ga bodo vgradili v transformatorsko postajo. Imel bo moč 20 MVA, stari jih je jjnel le 8. Znano pa je, da bo dobila Bela krajina z daljnovodom, ki ga te GOSTOVANJE - Ljubitelji glc-Jaliških predstav bodo pojutrišnjem spet uživali: z delom Ivana Cankarja „Za narodov blagor44 bo od 20. uri v domu kulture gostoval ansambel Mestnega gledališča ljubljanskega. BREZ KRUHA - Različne tegobe pestijo prebivalce Dragatuša, med vsemi pa jim naj večjo jezo vzbuja dejstvo, da v svojem kraju ne morejo kupiti kruha. V Črnomelj morajo ponj, če si ga doma ne morejo speci. Pravijo, da ne bi bilo nič narobe, če bi lahko kruh kupovali v svoji trgovini z mešanim blagom. Pa tudi žeje si ne morejo pogasiti: včasih so bile v kraju tri gostilne, sedaj pa ni nobene. Vendar se zaradi pomanjkanja gostiln „lepši44 spol prav nič ne jezi.... metliški tednik REŠETO REŽETB REŠETO REŠETA REŠETO REŠETO Evidentiranje se bliža koncu V dveh zborih občinske skupščine 39 delegacij - Evidentiranih že več kot 600 možnih kandidatov - Kako bomo oblikovali delegacije? Čeprav obdobje evidentiranja možnih delegatov za delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti še ni zaključeno, je velik del nalog na tem področju v ribniški občini že opravljen. Do 25. januarja je bilo evidentiranih že 370 možnih kandidatov za delegacije, naslednje dni pa se je pri volilni komisiji pri občinski konferenci SZDL zbralo še več popisnic evidentiranih, tako da je imela volilna komisija sredi prejšnjega tedna že preko 600 imen. Občinska skupščina Ribnica bo imela v naslednjem mandatnem obdobju tri zbore, in sicer: enotni zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti m družbenopolitični zbor. Posebna korpisija volilne komisije je pripravila osnutek razdelilnika delegacij in delegatskih mest v prvih dveh zborih, vendar predlog še ni dokončen. Po tem predlogu naj bi zbor krajevnih skupnosti sestavljalo 14 dele- gacij, ki bi imele v skupščini 30 mandatov oziroma glasov. Vsaka krajevna skupnost ima svojo delegacijo (Dolenja vas, Namška vas, Ota-vice, Goriča vas, Ribnica, Bukovica, Jurjeviča, Breg, Sušje, Ortnek, Slemena, Sodražica, Gora m Loški potok), vendar bodo posamezne večje krajevne skupnosti imele po več mandatov v eni delegaciji (Dolenja vas 4, Ribnica 7, Slemena 2, Sodražica 5 in Loški potok 4). Dve manjši krajevni skupnosti - Nemška vas in Otavice - bosta imeli skupen n. ndat, vendar vsaka svojo delegacijo. Enotni zbor združenega dela bo imel 25 delegacij s 30 mandati. Gospodarstvo (v katerem so vključeni tudi kmetje kooperanti) bo imelo 20 delegacij, prosveta m kultura 3, zdravstvo eno in državni organi eno. Svojo delegacijo ima tudi JLA. kako so EVIDENTIRALI? Do 25. januarja je imela volilna komisija zbranih že 370 predlogov. Od tega je iz gospodarstva 115 evidentiranih, 12 je kmetov kooperantov, iz prosvete 33, iz državnih organov 19 in 191 iz krajevnih skupno- sti. Tudi dosedanja struktura evidentiranih je ugodna. Do 27 let starih je evidentiranih 59, 85 do 35 let, 128 do 45 let, 72 do 55 let in 26 nad 55. letom starosti. Med doslej evidentiranimi je 87 žensk. Z osnovnošosko izobrazbo je evidentiranih 20, 64 s srednjo, 24 z višjo in 10 z visoko izobrazbo, 18 je nekvalificiranih, 45 plkvalificiranih, 175 kvalificiranih, 14 visoko kvalificiranih delavcev. Med evidentiranimi je 65 članov ZK in 33 udeležencev NOB. Tudi struktura ostalih predlogov, ki so se zbrali po 25. januarju (vseh skupaj je nekaj nad 600), je ugodna in bolj ali manj podobna dosedanji, vendar komisija še ni podrobneje pregledala popisnic. Krajevne skupnosti so evidentirale že vse, razen Otavic in Brega. V krajevni skupnosti Dolenja vas je evidentiranih: v Grčaricah 13, v Ribnici 13, Dolenji vasi 28 in v Prigorici 24 možnih kandidatov, v Nemški vasi 13, v Goriči vasi 15, v Ribnici 70, v Bukovici 18, v Jurjeviči 15, v Sušju (z Zapotokom) 29, Ortneku 7, Slemenih 22, v Sodražici (z okolico) 66, na Gori 9 in v Loškem potoku 50 možnih kandidatov. Osnovne šole so evidentirale: Ribnica 15, Sodražica 8 in Loški potok 10 svojih članov, državni organi 19, gospodarstvo pa (doslej): Inles Ribnica 26, Sodražica 11, Loški potok 26, RIKO 15, Sukno Jurjeviča 15, TCP Jelka 13, Evrotrans 10. KZ Ribnica (s kooperanti) 21, Krim Sodražica 8 in BPT Loški potok 10, Niso še evidentirali Stangrad, Stanovanjsko podjetje in Komunala, Donit, Gozdarstvo, ITPP, Žičnica in nekateri manjši kolektivi. Evidentiranje vodita Socialistična zveza in sindikat in bosta morala v naslednjem obdobju pospešiti ta del volilnih priprav, da se bodo lahko čim prej pričela tudi kandidacijska opravila. Prav gotovo je bila zagotovljena dovolj velika mera demokratičnosti v času evidentiranja, še bolj pa bo treba paziti na to v naslednjem obdobju, ko bomo kandidirali oziroma iz evidentiranih oblikovali delegacije. Na kandidacijskih zborih delovnih ljudi v kolektivih in v kra- jevnih skupnostih bodo delovni ljudje pod vodstvom sindikalnih organizacij in organizacij SZDL izmed evidentiranih možnih kandidatov oblikovali bodoče delegacije, ki bodo štele od pet do deset ali tudi več članov. Tako oblikovani predlogi delegacij pa bodo nared za zadnjo fazo, same volitve v začetku aprila. Prepričani smo, da bodo na kandidacijskih zborih ob dovolj veliki udeležbi dejansko izbrani v možne delegacije najboljši občani tako v krajevni skupnosti kot v organizaciji združenega dela in da bo ob aktivni udeležbi čim večjega števila volilcev tudi odgovorjeno vsem tistim, ki morda dvomijo o demokratičnosti dosedanjih postopkov, misleč, da se vse te priprave ,.kuhajo" v kdo ve kakšnih „občinskih" ali drugih kuhinjah, proč od ljudi. -vec DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC Št. 6 (1281) - 7. lebruarja 1974 Vsaka družina naj ima časopis Ivan Kersnič iz Ribnice je med tistimi poštarji, ki so v ribniški občini pridobili največ novih naročnikov na Dolenjski list. V sedanji akciji jih je pridobil sedem, kar je sicer malo, za ribniške razmere pa kar precej. „Če kdo nima nobenega časopisa, mu rečem, da to ni prav; posebno še, če vem, da dela v tej ali oni organizaciji ali društvu," pravi Ivan Kersnič. „Sicer pa se spodobi, da ima vsaka družina najmanj en časopis. Ivan Kersnič: „Vsaka družina naj bi imela vsaj en časopis." (Foto: J. Primc) V akciji pred leti smo pridobili nič koliko naročnikov,“ nadaljuje, „saj sicer ne bi dobili za nagrado moped. Ob četrtkih pridejo v Ribnico štiri bale časopisa, kar po pol metra visoke. Vendar bom kljub temu le še skušal na razne načine pridobiti nove naročnike, saj je posebno vabljivo, da ga novi dobivajo do konca marca zastonj.“ J. P. 0,54 ZA TELESNO KULTURO Prispevek za financiranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Ribnica znaša 0,54 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tako je določeno z odlokom o začasnem financiranju TTKS. ki ga je sprejela občinska skupščina Ribnica 31. januarja. PET LEŽIŠČ ZA BORCE Stane Nosan, predsednik Občinske organizacije ZZB NOV Ribnica je bil izvoljen za novega člana skupščine Počitniške skupnosti ZZB NOV Ljubljana-Banjole. Občina Ribnica je namreč članica te sku-posti in ima v njenem vodstvu svojega predstavnika. V Banjolah imamo letoviško hišico s tremi posteljami; zdaj pa sodelujemo pri gradnji novih počitniških zmogljivosti, kjer bomo imeli dve ležišči. Dogovor o načrtih KS Delegaciji krajevnih skupnosti Sodražice in Dolenje vasi obiskali občinsko skupščino Gradnja telovadnice oziroma družbenega centra v Dolenji vasi na veliko veselje domačinov lepo napreduje. Ogrodje že stoji. Lepo vreme omogoča, da dela kljub koledarski zimi nemoteno potekajo. (Foto: J. Primc) Pred kratkim sta obiskali predsedstvo občinske skupščine Ribnica izvoljeni delegaciji krajevnih skupnosti Sodražica in Dolenja vas. Na njem so se načelno sporazumeli o gradnji stanovanjsko-pslovne stavbe v Sodražici, o pripravah za gradnjo kanalizacije v Sodražici in za gradnjo vodovoda od Pod- KROŽKI DELAJO Na osnovni šoli v Loškem potoku dobro delajo športni, dramski krožek in krožek OZN. Športnega vodi Tatjana Samsa; obiskujeta ga po dve skupini košarkarjev in rokometašev. Krožek OZN vodi Anton Arko, na njem pa prav zdaj študirajo vse o Leninu in o neuvrščenosti. Dramski krožek, ki ga vodi Jelena Oblak, pripravlja točke za razne proslave. Delo pionirske in mladinske organizacije trenutno počiva, ker manjka učiteljev, ki biju vodili. Občani zahtevajo: preprečite poplave Strokovnjaki odgovarjajo, da bi nevarnost pred poplavami zmanjšal ali opravil zadrževalnik v Prigorici - Sto različnih mnenj o tem zadrževalniku - Kaj je Vodna skupnost Ljubljanica Sava delala lani in kaj bo letos? Lani je Vodna skupnost Ljubljanica-Sava opravila za območje občine Ribnice del v skupni vrednosti okoli 200.000 din. Tako so ugotovili na občnem zboru članov Vodne skupnosti, ki je bil 28. januarja v Ribnici. Večina tega denatja je bila porabljena za gradbena dela pri regulaciji Bistrice v Ribnici, ostalo pa za nadaljnjo izdelavo študije o gradnji vodnega zadrževalnika pri Prigorici (50.000 din) in za ureditev zidov in mrež na požiralnikih na območju krajevne skupnosti Sodražica (6.000 din). Udeleženci zbora so predlagali, da bi letos Vodna skupnost Ljubljanica-Sava očistila strugo Bistrice od Podsten do Brega in od Gaberja v Prigorici do mostu, pripravila načrt za ureditev jezu v Dolenji vasi, izdelala načrt za mehanizirano vodno zapornico pri cerkvi v Ribnici in dokončala idejni načrt za vodni NIČ VEČ V SMRADU Pred kratkim so bila dana zagotovila, da bo v Ribnici zgrajena kanalizacija iz vojašnic z ustreznimi drugimi napravami. Tako ne bo več smradu iz zbiralnika v Mali Hrovači, ki je bil posebno hud poleti in zaradi katerega so občani upravičeno negodovali. zadrževalnik v Prigorici. Za vsa ta dela je letos na razpolago 200.000 din, kar je precej več, kot se steče denaija v vodni sklad z območja občine Ribnica. Predstavniki krajevnih skupnosti, ki so se tudi udeležili zbora, so bili opozorjeni, da jim lahko pri načrtovanju zaščite voda pomaga Center za zaščito voda pri Vodni skupnosti. Doslej se storitev tega centra z območja ribniške občine še niso posluževali. Predvsem bi ta center lahko pomagal pri načrtovanju kanalizacije za odpadne Predlog: vsako leto turnir Danes, ko 9e vsak dan kaj podraži, se ljudje posebno razvesele razprodaj in pocenitev pa čeprav jim zmanjkuje denaija. (Foto: Primc) Poročali smo že o mojstrskem šahovskem tumiiju v Ribnici, na katerem je Ribnica dobila prvega mojstrskega kandidata. Šahovski delavci in šahisti iz obeh občin so med turnirjem v Ribnici izoblikovali predlog, naj bi bil podoben tumir vsako leto. Njegova značilnost naj bi bila, da bi ga bilo polovico v Ribnici, polovico pa v Kočevju. Tako bi si tudi vse stroške tur-niija oba šahovska kluba delila. Močnejši šahovski turnirji so za to območje pomembni zaradi potrjevanja šahovskih kategorij oziroma naslovov in za propagando šaha med mladino. Hkrati pa bi pripomogli, da bi šahovska kluba, ki že zdaj lepo sodelujeta, v bodoče še tesneje sodelovala. Lanski ribniški turnir je veljal okoli 8.000 din, od tega je šlo za nagrade dvanajstim tekmovalcem okoli 3.000 din. Za delitev prvega do četrtega mesta je znašala nagrada za vsakega po 525 din, za peto mesto 200 din, ostali tekmovalci pa so dobili po 20 din za osvojeno točko. Turnir so z denarnimi prispevki omogočili: Občinska zveza za telesno kulturo, INLES, RIKO, ITPP, občinska skupščina, krajevna skupnost, JELKA, AMD, KZ, predstavništvo zavarovalnice SAVA, občinski sindikalni svet, občinska konferenca SZDL, občinski komite ZMS, temeljna kulturna skupnost, „Spomin-karstvo" turističnega društva, stanovanjsko podjetje in obrat podjetja DONIT. Razen tega sta vodstvo ribniške vojaške enote in uprava doma JLA dala prostore za turnir brezplačno. vode in čistilnih naprav. Ribnica bo dobila kanalizacijo predvidoma leta 1975. Predstavniki KS pa so ponovno opozarjali na naraščajočo nevarnost poplav in so iskali najrazličnejše vzroke zanje. Kot odgovor na te pripombe so predstavniki Vodne skupnosti poudarjali, da lahko zmanjša ali odpravi nevarnost pred visokimi vodami le gradnja predvidenega zadrževalnika v Prigorici. Gotovo pa bo o dobrih in slabih straneh tega zadrževalnika še tekla javna razprava. V javnosti so namreč o njem povsem nasprotna mnenja: strokovnjaki za vodno gospodarstvo in še nekateri zagovarjajo njegovo gradnjo, prebivalci pa opozarjajo tudi na morebitne posledice spreminjanja narave. J. PRIMC sten v Podklancu do Sodražice. Doseženo je bilo tudi okvirno soglasje, da bo komunalno podjetje HYDROVOD Kočevje -Ribnica gradilo vodovod od izvira Izber do Griča na Bregu. Na Griču je namreč predvidena gradnja 80 družinskih stanovanjskih hiš. Prav zato je treba z gradnjo vodovoda pohiteti, da bodo že letos dobili graditelji vodo. O načrtih in prizadevanjih Dolenje vasi smo bralce pred kratkim že seznanili. Rekli so: Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so o zadevi STAN-GRADA rekli: NACE JEREB, odbornik: „Prisilna poravnava je uspela. Vendar me je zadeva potrla. Preveč mimo gledamo na take zadeve, češ: Zdaj je vse poravnano in spet lahko goljufamo. Morali bi poprijeti vsi, od navadnega državljana do najvišjih, da bi bili odgovorni kaznovani.“ IVAN LAVRIČ, predsednik zbora: „Vodilni uslužbenci STANGRADA so bili včasih vodilni uslužbenci občinske skupščine in niso seznanjali skupščine, kaj se tam dogaja. Kakšne ukrepe naj bi proti njim storili? Direktor Stane Goršič, ki je še vedno naš odbornik, nas je zavajal in govoril posameznim odbornikom o tožbi, če smo skušali reči kaj o STANGRADU, kar mu ni bilo prav. Po moje bi kdo zaslužil tudi smrtno kazen, saj je vsaka druga premila.14 MILENA BOROVAC, predsednica zbora: „Mi smo se morali boriti celo z delavci STANGRADA, ki so govorili sebi v slabo, ker jih je nekdo izmed vodilnih drugače prepričal. Do takih stvari lahko pride, če imamo premalo razgledane proizvajalce." VINKO ŠPAROVEC, odbornik: „Zavajanj je bilo precej. Tudi v časopisu je leta 1972 pisalo „INLES v težavah, STANGRAD se bo rešil..Če kdo zasluži pri reševanju te zadeve priznanje, ga predsednik Bogo Abrahamsberg.“ V Ribnici že potekajo pripravljalna dela za gradnjo novega stanovanjskega bloka, ki bo stal za gozdarskim domom. Domačini si že zdaj ogledujejo gradbišče, predvsem tisti, ki računajo, da bodo v bloku stanovanli. (Foto: J. Primc) PROSTA DELOVNA MESTA! „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, MIRNA objavlja več prostih delovnih mest, in sicer: 1.VODNJO GRADBENE SKUPINE 2.VODIJ ODDELKOV 3. ŠOFERJEV 4. OBRATNE ELEKTRIČARJE 5.STROJNE KLJUČAVNIČARJE 6. N KV DELAVCE Pogoji za zasedbo delovnih mest: 1. gradbeni tehnik s pooblastilom 2. srednješolska izobrazba kemijske ali kmetijske smeri 3. poklicni šofer kategorije C in E 4. KV elektromehanik ali KV električar 5. VKV strojni ključavničar ali ključavničar 6. moški delavci z odsluženim vojaškim rokom Za vsa delovna mesta se zahteva poskusna delovna doba do 3 mesecev. Prijave sprejema splošni sektor podjetja do zasedbe delovnih mest. SLOVENIJA AVTO TOZD SERVIS KRŠKO obvešča lastnike motornih vozil, da zopet redno izvršuje TEHNIČNE PREGLEDE osebnih avtomobilov in motornih koles vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. /Q ljubljanska banka KADROVSKA KOMISIJA LJUBLJANSKE BANKE TOZD PODRUŽNICE KOČEVJE razpisuje prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNI REFERENT — šef oddelka za kreditiranje 2. VIŠJI REFERENT za odsek sredstev kred. bilance in analiz 3. dva VIŠJA BLAGAJNIKA za delo v turnusih 4. PRIPRAVNIKA Pogoji: pod 1.: — visoka izobrazba — dipl. ekonomist, tri leta delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika ali višja izobrazba, 16 let delovnih izkušenj, od tega 10 let v finančni stroki, ter pasivno znanje enega tujega jezika; pod 2.: — višja izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika ali srednja izobrazba, 16 let delovne doberod tega 10 let na podobnem delovnem mestu; pod 3.: — srednja izobrazba, eno leto delovnih izkušenj v blagajniškem poslovanju ter pasivno znanje enega tujega jezika; pod 4.: — srednja izobrazba, po možnosti ekonomska; v poštev pridejo začetniki. Osebni dohodki za navedena delovna mesta se določijo po pravilniku o razdeljevanju sredstev za osebne dohodke Ljubljanske banke. Stanovanj ni na razpolago. Interesenti naj vložijo prijave z dokazili o strokovnosti do 15. II. 1974 na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Kočevje, komisija za kadrovske zadeve, Kočevje, Ljubljanska c. 9. Trgovsko podjetje DOLENJKA, Novo mesto TOZD DETAJL razglaša javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TOVORNI AVTO TAM 5000 - izklicna cena 25.000 din 2. TOVORNI AVTO TAM 2000 - izklicna cena 20.000 din Vozili sta v voznem stanju. Licitacija bo v soboto, 16. II. 1974, ob 10. uri na dvorišču skladišča v Bučni vasi. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odst. od izklicne cene. Ogled vozil je možen vsak dan od 7. do 14. ure na kraju licitacije. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD gostinstva v se stavu trgovsko-gostinskega podjetja na veliko in malo „Posavje" Brežice, OBJAVLJAMO prosto delovno mesto KV NATAKARJA V HOTELU „TURIST", BREŽICE. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — KV gostinski delavec-natakar in 3 leta delovnih izkušenj v strežbi, na samostojnih delovnih mestih. Kandidati naj vloge z dokazili, da izpolnjujejo pogoje, dostavijo v 15 dneh po dnevu objave v splošni sektor podjetja. Osebni dohodek se obračuna po pravilniku. Stanovanjsko vprašanje se bo reševalo po dogovoru. Nastop službe po dogovoru. Komisija za delovna razmerja Transportno-gradbenega podjetja „TGP", Metlika, razpisuje prosta delovna mesta: 1. VODJE SE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO 2. VODJE SE GRADBENIŠTVO 3. VODJE SE TRANSPORT 4. ADMINISTRATORJA ZA SPLOŠNI SEKTOR Pogoji: Pod št. 1. — ekonomski ali gradbeni tehnik s 3-letno prakso Pod št. 2. — gradbeni inženir s strokovnim izpitom — gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 3-letno prakso Pod št. 3. — strojni inženir s 3-letno prakso — srednja tehnična prometna šola ali druga ustrezna srednja šola in 5 let prakse Pod št. 4. — srednja administrativna šola z znanjem strojepisja. Rok prijave je do 15. 2.1974. kandila Novo mesto, Zagrebška 2, tel. 22-410 razpisuje po sklepu upravnega odbora delovno mesto ŠEFA RAČUNOVODSTVA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Višja izobrazba ekonomske smeri in 10 let delovne prakse v računovodstvu ali srednja ekonomska šola in 15 let delovnih iskušenj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta; in objavlja prosti delovni mesti: BLAGAJNI KNJIHOVODJA BLAGAJNIK ALI ADMINISTRATOR Na ti delovni mesti bodo sprejeti kadidati, ki imajo srednješolsko izobrazbo in dve leti delovnih iskušenj ali kandidati z nižjo šolo in več leti delovnih iskušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kandidate vabimo, naj pošljejo vloge in se osebno oglasijo na upravi podjetja. DINOS podjetje za promet z industrijskimi surovinami ter reprodukcijskim in odpadnim blagom s sedežem v Ljubljani, Parmova 33, RAZPISUJE LICITACIJO za rušenje opuščenega skladiščnega objekta in izravnavo zemljišča v Novem mestu, Cesta herojev (nasproti pokopališča). Cenjene ponudbe z navedbo pričetka del ter s prevzemom ali brez prevzema gradbenega materiala iz porušenega objekta naj pošljejo interesenti do 15. februarja 1974 poslovalnici „Dinos" v Novem mestu, Bučna vas, kjer lahko prejmejo še podrobnejše informacije. Gradbeno podjetje NOVOGRAD, Novo mesto, razglaša prosto delovno mesto VODJE SKLADIŠČA GRADBENEGA MATERIALA Za to delovno mesto se zahteva: a) srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj v gradbeništvu ali b) kvalificiran trgovski pomočnik in dve leti delovnih izkušenj pri prodaji gradbenega materiala ali c) nižja šolska izobrazba in tri leta delovnih izkušenj pri vodenju skladišča gradbenega materiala. Nastop delje možen takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja. PROSTO DELOVNO MESTO! GIP GRADIS TOZD LJUBLJANA - OKOLICA Kvedrova 30 Ljubljana IŠČEMO NEKVALIFICIRANO ALI POLKVALIFICIRANO ŽENSKO ZA DELO SERVIRKE NA GRADBIŠČU NOVO MESTO (poleg IMV).. Povprečni mesečni osebni dohodek cca 1800,00 din. Česte zainteresirani za delo, se oglasite na zgoraj navedeni naslov. Zaposlitev možna takoj. PROSTA DELOVNA MESTA! Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto razpisuje prosta delavna mesta: ' 1. REFERENTA ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE V ODDELKU ZA NARODNO OBRAMBO 2. REFERENTA IN SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE DELOVNIH ORGANIZACIJ. Za razpisani prosti delovni mesti se zahteva: pod 1. pravna fakulteta, ustrezna vojaška izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj ali višja upravna ali pravna šola, 4 leta delovnih izkušenj in ustrezna vojaška izobrazba, ter moralnopolitične in osebne lastnosti za opravljanje dela na tem področju, pod 2. pravna fakulteta ali fakulteta za politične vede, novinarstvo in sociologijo in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih ali višja pravna ali upravna šola in 7 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Za obe razpisani delovni mesti je predpisano 3-mesečno poskusno delo in strokovni izpit. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejema komisija za meddsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni po dnevu objave. Komisija za medsebojna razmerja Pivovarna, Union, Ljubljana, TOZD HMELJNI K, NOVO MESTO, objavlja naslednje prosto delovno mesto 1. VODJA NABAVNO-PRODAJNEGA ODDELKA Za zasedbo delovnega mesta so potrebni naslednji pogoji: — višja strokovna izobrazba s 3 leti prakse v komercialni stroki, — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s 5 let prakse v komerc. stroki, — nižja izobrazba trgovske smeri z 8 leti prakse v trgovini. Rok priglasitve je 15 dni. Prijave sprejema TOZD Hmeljnik, komisija za medsebojna delovna razmerja. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odst. od izklicne cene. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri ŽTP—Sekcija za vzdrževanje SV in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/II RAZGLAŠA naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 TELEFONISTA 2. 2 ČISTILKI Kandidati za zasedbo delovnih mest morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. končana osnovna šola in starost nad 18 let pod 2. smisel za red in čistočo Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop dela je možen po dogovoru. Pismene ponudbe vložite osebno v tajništvu ŽTP—Sekcija za vzdrževanje VS in TK naprav Ljubljana, Trg OF 7/II. „TRANSPORT" KRŠKO ' objavlja prosta delovna mesta: 1. KV MEHANIK ZA VZDRŽEVALNA DELA TOVORNIH VOZIL, 2. NK DELAVEC ZA PRANJE IN MAZANJE TOVORNIH VOZIL. Pogoji: pod 1 — lahko začetnik s končano poklicno šolo avtomehanske stroke in z veseljem za nadaljnje izpopolnjevanje Pod 2 — da ima veselje do tega delovnega mesta in urejeno vojaško obveznost. Če izpolnjujete pogoje, pošljite prijavo do 22. t. m. na naš naslov. MMNNM Četrtek, 7. februarja - Rihard Petek, 8. februarja - Janez Sobota, 9. februarja - Polona Nedelja, 10. februarja - Silvan Ponedeljek, 11. februarja - Zvezdana Torek, 12. februarja - Damijan Sreda, 13. februarja - Katarina Četrtek, 14. februarja - Valentin ■=K[S[* BREŽICE: 8. in 9. 2. angleški barvni film „Ernzy“. 10. in 11. 2. ameriški barvni film „Legenda o Črnem Charlieju“. 12. in 13. 2. ameriško-sovjetski barvni film „Osvoboditev Evrope*4. ČRNOMELJ: 8. 2. jugoslovanski barvni film „Sutjeska". 10. 2. angleški barvni film „Eskadrila smrti“. 13. 2. francoski barvni film Ml SLUŽBO DOBI FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Davorin Novak, brivec-frizer, Trebnje. POŠTENO DEKLE, ki ima veselje do kuhanja, sprejmem r službo kot gospodinjsko pomočnico. Plača dobra, stanovanje v hiši. Naslov v upravi lista (257 /74) MLAJŠO UPOKOJENKO, čisto in pošteno, vzamem za popoldansko in večerno varstvo 8-letne punčke. Za plačilo dam lepo sobo m hrano. Naslov v upravi lista ali pod šifro „BLED“ (271/74). TAKOJ ZAPOSLIM zidarja ali fanta za priučitev. Dam stanovanje. Darko Kokalj, Lesce pri Bledu. TAKOJ ZAPOSLIM fanta za priučitev kleparsko-stavbne stroke. Janez Bohinc, Radovljica. Dam tudi stanovanje. TAKOJ SPREJMEM vajenko > za priučitev v keramični stroki. Dam hrano in stanovanje. Drugo po dogovoru. Jadranka Konjedič, Delavska cesta 39 a, Kranj. IŠČEM VARSTVO za 5-mesečnega otroka od 6. do 12. ure v začetku meseca marca. Zaželeno je v bližini ulice Majde Sile - Ragovska. Ponudbe na telefon 21-390 od 7. do 13. ure ali naslov v upravi lista (258/74). SPREJMEM pridno in pošteno, lahko priučeno natakarico. Plača dobra, delo izmenično. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Gostilna „Demšar11, Ljubljana-Polje, Za-dobrovška 9. FANTA za priučitev pekovske stroke sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Pekarna Omerzel, Krško. FRIZERSKO vajenko sprejmem. Frizer Papac Ivanka, Brežice. IŠČEMO DEKLE ali starejšo gospo za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Plača dobra. Marija Černe, Zakot 35, Brežice. ŠIVILJSKO vajenko sprejmem takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pod „LJUBLJA-NA-CENTER“. ZAPOSLIM dve nekvalificirani dekleti kot natakarici v gostilni. Stanovanje in hrana zagotovljena. Osebni dohodki po dogovoru. Franc Mlakar, Lož 52, Stari trg pri Ložu, telefon (061) 797-076. STANOVANJA ODDAM sobo dekletu, ki bi vsak drugi teden pazila 2 leti starega otroka. Informacije vsak dan od 15. ure dalje: Gašperšič Vrhov-čeva 2. DVOSOBNO komfortno stanovanje (64 kvad. metrov) v Ljubljani ob Tržaški cesti prodam. Ponudbe pod „26 M“. IŠČEM sobo in kuhinjo v Mačkovcu ali Ločni. Naslov v upravi lista (294/74). MLAD ZAKONSKI par brez otrok išče večjo sobo ali manjšo sobo s kuhinjo v Novem mestu. Ponudbe pod šifro „NUJNO". SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici nujno potrebujem za šest mesecev. Naslov v upravi lista. Motorna vozila FIAT 830 SPECIAL, letnik 1971, ugodno prodam. Vprašajte popoldne po telefonu 22-288. POCENI PRODAM ŠKODO S 100 s karam bo lira mm blatnikom. Danijel Badovinac, Šmihel 48, Novo mesto. UGODNO PRODAM FIAT 750 letnik 1969. Zvone Miklič, Žabja vas 7. Novo mesto. „Ljubezen v troje“. KOSTANJEVICA: 10. 2. ameriški barvni film „Crna v n KRŠKO: 9. in 10. 2 ameriški barvni film „Mrtvega prosi, živega ubij“. 13. 2. ameriški barvni film „Avtostoparka“. METLIKA: Od 8. do 10. 2. ameriški barvni film „Rdeči gusar44. Od 8. do 10. 2. ameriški film „Dama s kamelijami4*. 13. in 14. 2. italijanski barvni film „Perverzna zgodba44. MIRNA: 9. in 10. .2. „Dr. Zivago44 NOVO MESTO: Od 5. do 7. 2. italijanski barvni film „Primer Matei44. Od 8. do 11. 2. angleški barvni film „Holandska zveza44. Od 12. do 14. 2. ameriški barvni film „Kavboj brez miru44. SEVNICA: 9. in 10. 2. francoski film „Varuj se prijateljev44. TREBNJE: 9. in 10. 2. ameriški barvni kriminalni film „Obramba obtožuje44. OSEBNI AVTO AMI 8 break ugodno prodam. Informaci:e na telefon 22-200. PRODAM ZASTAVO 750 luxe, december 1971. Černe, Nad mlini 18, Novo mesto, telefon 22-008. PRODAM PRODAM kravo s teletom. Franc Arko, Stična 54, Ivančna Gorica. PRODAM 500 litrov cvička po 10,00 din. Zajamčena pristnost. Naslov v upravi lista (250/74). ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 plošče, pečica), skoraj nov, prodam za polovično ceno. Vprašati na telefon 21-398 ali Stokanovič, fprphnv!) PO UGODNI CENI prodam kavč, hladilnik in kuhinjsko pohištvo. Ogled možen vsak dan od 14. ure dalje. Peter Džolović, Jerebova ulica 16/a, Novo mesto. PRODAM kozolec na štiri okna. Može Martin, Jurna vas 2, Stopiče. PRODAM nov gumi voz (13, 14 in 15-colski). Tomc, Lavrica 14, Škofljica. PRODAM dve ovčki, stari eno leto. Cena 1.200 din. Naslov v upravi lista (274/74). UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro, vitrino, otroško posteljico z vložkom in dve volneni vzmetnici. Ogled v popoldanskem času. Plaper, Mestne njive 12/14, Novo mesto. UGODNO prodam trifazni hidrofor. Naslov v upravi lista (276/74). PRODAM mlatilnice trosilke, motorne slamoreznico, ročne slamoreznice in slamoreznice s puhalni-kom. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog. POCENI PRODAM 30-gramski stroj za brizganje plastičnih mas. Peter Bobnar, Godešič 88, Škofja Loka. UGODNO PRODAM skoraj novo spalnico. Naslov v upravi lista (288/74). PRODAM kravo s teletom, staro štiri leta. Viktor Huč, Stari trg 29, Trebnje. PRODAM dobro ohranjen televizor Ambasador super. Naslov v upravi lista (289/74). PRODAM televizor in več elektro-akustičnih aparatov. Mestne njive 2/1, telefon 22-183, v popoldanskih urah. PRODAM motor za opel rekord po delih. Anton Žitnik, Vinji vrh 47, Šmarješke Toplice. PRODAM italijansko plinsko peč z polno jeklenko in električni štedilnik. Cesta komandanta Staneta 12, Novo mesto. UGODNO PRODAM večjo količino sena. Naslov v upravi lista. PRODAM malo rabljeno trajno žarečo peč Kreka Weso zaradi selitve. Naslov v upravi lista (311/74). Ogled vsak dan popoldne. KUPIM KUPIM plug za osipavanje krompirja. Zan Simonič, Podreber 2, Semič. KUPIM kosilnico BCS v uporabnem stanju. Anton Vlašič, Dolenci 10, Adicšiči. KUPIM rabljen pisalni stroj. Naslov v upravi lista (286/74). KUPIM starejšo zidano hišo z vrtom v okolici Novega mesta. Gotovina 10 milijonov, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (291 /74). DOBRO ohranjene grablje „Sonce 4 44 kupim. Naslov v upravi lista (287/74). POSEST PRODAM HIŠO z majhnim posestvom ali brez posestva v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (262/74). PRODAM hišo z nekaj zemlje in gospodarsko poslopje na lepem kraju. Ogled vsako nedeljo. Naslov v upravi lista (272/74). PRODAM vinograd in zidanico (26 arov) v Mevcih nad Šmarjeto. Jože Obštetar, Martinja vas 32, Mokronog. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam gradbeno parcelo z izkopom in peskom ter mešalec. Cena 30.000,00 din. Pavlič, Tugome-rjeva 6, Ljubljana. PRODAM sodobno obnovljen 7 let star vjnograd na Sremiču pri Krškem (0,25 ha). Vprašajte pri Francu Planincu, Sremič (pri sv. Mohorju), Krško. PRODAVA domačijo (hiša, gospodarsko poslopje, njive, travnik, sadovnjak in gozd) blizu Dobove. Lahko samo hišo z gospodarskim poslopjem. Stanko Jurkas, Veliki Obrež 35, in Feliks Katič, Loče, Dobova. PRODAM starejšo hišo z vrtom. Ponudbe pod „NA KRŠKEM POLJU44. RAZNO KMEČKI FANT, 28 let, z obrtjo, želi spoznati kmečko dekle, staro do 25 let. Ponudbe pod „K MENI DOMOV44 POROČNI PRSTANI! - Ce želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! sannmni Ob boleči izgubi našega dragega očeta JOŽETA PAVŠLJA iz Družinske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali, nam izrazili sožalje, darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi podjetjem Merca-tor-Novo mesto, Zdravilišču Šmarješke Toplice, hotelu Grad Otočec in hotelu Bellevue v Ljubljani za podarjene vence. Žalujoča žena in otroci z družinami Ob boleči izgubi drage mame in stare mame NEŽE KROMAR roj. Martinčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Zahvala Sentjernejskemu oktetu in KO ZB Šentjernej za poslovilne besede in častno spremstvo, zdravniku iz Šentjerneja dr. Baburiču ter kolektivu Unije iz Ljubljane. Žalujoči: sinova Ivan in Jože z družino, hčerki Karlina in Albina z družino ter drugo sorodstvo Cadraže, Ljubljana, 28.januaija 1974 Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, deda in strica VIKTORJA NOVAKA iz Soteske se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo obratu Novoles iz Straže, kakor tudi častiti duhovščini za spremstvo in opravljeni obred. Žalujoči: žena, hčerke z družinami, sin Viktor z ženo ter drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice KAROLINE JAZBEC roj. POŽUN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom m znancem za sočustvovanje in darovane vence, govornikom za poslovilne besede, godbi tovarne Djuro Salaj iz Krškega, pevcem iz Zabukovja in gospodu župniku za obred in govor. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: otroci Ivek, Gašper, Karolina in Štefka z družinami per, Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama JOŽEFA ZUPANČIČ Sladek ova Zahvaljujemo se osebju interne klinike, dr. Vodniku, Mariji Erlahovi in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji darovali vence. Žalujoči: mož Franc, sinovi Ludvik, Ivan, France, Jože, hčerka Pepca z družinami, brat in sestre. Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in deda FRANCA GORŠETA s Podturna, Dol. Toplice se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in svet je ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo ZB Dol. Toplice, gasilskemu društvu Podturn, gozdnemu obratu Podturn, obratu TSP Novoles-Stra-ža, podjetju Labod-Novo mesto in župniku za opravljeni obred. Posebna zahvala Novinovim, Avguštinovim in Tisovčevim. Žalujoči: sinova Franc in Tone z družino, hčerke Marija, Anica z družino, Fanika z možem in Karlinca, sestra, brat in drugo sorodstvo Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE BRKOPEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, posebno Bačarjevim, kirurškemu oddelku bolnice Novo mesto, župnik Edvardu Eberlu, kolektivu Novoteksa, osnovne šole Dol. Toplice, Iskre-Višnja Gora, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojnici vence in cvetje ter jo tako številno spremili do preranega groba. Žalujoči: mož Jože, sin Ivan, hčerke Pepca, Anica, Mimica z družinami, teta ter drugo sorodstvo Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame JOŽEFE LUKŠIČ iz Sp. Vodal, Tržišče se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Levstiku za obiske na domu, župniku za opravljeni obred, tov. Fuksu za poslovilne besede, godbenikom, zastavonošem, DU in ZB Tržišče ter kolektivu PTT Sevnica. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami Dolenjka, TOZD engro-detail, sindikalna organizacija Novo mesto, poklanja po 200,00 din Zvezi slepih in Zvezi gluhih Novo mesto namesto venca na grob pokojni Frančiški Brejc iz Nove vasi pri Lescah, materi naše uslužbenke Angele Seničar. Za poklonjeni znesek prisrčna hvala. Zveza slepih in Zveza gluhih Novo mesto. DRAGI MAMI in atu Jarčevima iz Ajdovca pri Dvoru za 25. obletnico skupnega življenja ter mami za njen god iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju otroci: Jože, Tone, Mirko, Majda, Jožica, Andreja in mali Boštjanček. L J ZAH VALA Ob boleči izgubi, ko je v prometi nesreči v 33. letu starosti nehalo biti plemenito srce mojega moža, sina, brata in svaka MARTINA VEGLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so sočustvovali z nami, ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in mu darovali številne vence in cvetje. Prisrčna hvala vsem članom društva avtoprevoznikov Novo mesto, osebju splošne bolnice Novo mesto, osebju Milice Novo mesto, osebju Cestnega podjetja Novo mesto, članom lovskega društva Podbočje. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi č. g. župniku iz Podbočja za obred,poln tolažbe. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena Marija, mama in sestra Marija, sestra Justika z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, deda, tasta in strica \ JANEZA ŠVAJGERJA iz Vranovičev v Beli krajini se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku iz Podzemlja za opravljeni obred, gasilskemu društvu iz Vranovičev, lovskemu društvu iz Gradca, godbi iz Črnomlja ter kolektivom gostinskega podjetja Gorjanci-hotel Metropol, Viatorja Črnomelj in KZ Krke Novo mesto. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, sin Jože z družino, hčerke Anica, Mimica, Francka, Milena in Malka z družinami, sestra Pepca, brata Tone in France ter drugo sorodstvo JOŽE ŠTULAC iz Močil št. 6 preklicujem vse, kar sem izjavil o JOŽETU GREGORIČU iz Starega trga št. 29, ker je neresnično. MARIJA POGLAVC - SAJE, Dolnja Straža 5, prepovedujem vožnjo po mojem travniku v dolini. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. UMRLI SO kemiCna Čistilnica ane GLAVAN obvešča vse cenjene stranke, da zbiralnica na Partizanski 1 sl. marcem 1974 ne bo več poslovala. Prosimo, da dvignete svoja oblačila do 28. februarja 1974. Naših nadaljnjih uslug pa se še vedno lahko poslužujete v čistilnici v Bršlinu 17. IŠČEM SVOJCE pokojne TEREZIJE KRESE ali KREVS, rojene konec maja 1901 nekje v okolici Novega mesta, točno se ne ve, v katerem kraju. Umrla je leta 1972 v Ohio - ZDA v bližini Clevelanda. Njen mož Jože Sedmak še živi v ZDA, pa se nič ne spominja o ženi, zato ne more dati podatkov. Lepo prosimo svojce pokojne, naj svojo sorodnost z omenjeno žensko prijavijo na naslov: JANEZ GRADIŠEK, Dolomitska 11, Ljubljana. ANSAMBEL BERGER s pevko Melito Avsenak in pevcem Vasjo Matjanom gostuje v soboto, dne 9. februarja 1974, ob 19. uri v Cerkljah ob Krki, v nedeljo, 10. februarja 1974, ob 11. uri v Beli cerkvi, ob 14. uri na Bučki, ob 16. uri v Škocjanu in ob 19. uri v Trebnjem. Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Boris Vidoš, delavec iz Laduča, star 52 let; Štefan Perc, upokojenec iz Dol. Leskovca, star 70 let; Jože Šepec, upokojenec iz Kapel, star 63 let; Ana Cvetkovič, upokojenka iz Piršenbrega, stara 78 let; Leopold Vahčič, upokojenec iz Krškega, star 64 let. »Dolenjski list« v vsako družino JBEKliCI^ MARTIN BAN, Vel. Brusnice 71, prepovedujem vožnjo po svojem pzdu v Lukševki. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc štajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Marian Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadr\ji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nad^jnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi ve|ja do preklica cenik št. 6 od 1. 1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni prodal £3 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana 22 DOLENJSKI LIST Št. 6 (1281) - 7-februarja 1974 TELEVIZIJSKI SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poričila ob 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do £.00. PETEK, 8. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Teden dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Korošec: Prednost mešanic ali čistih posevkov deteljnic in trav v Sloveniji. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam.... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 9. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam. 11.00 Poričila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Franc Zagožen: Gospodarski pomen križanj v živinoreji. 12.40 Čez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 10 FEBRUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke - Marjan Marinc: Strahopetulus. 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.45-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska tega tedna — I. Kenn: Imamo novega otroka. 15.10 Nedeljsko športno popoldne. 18.03 Radijska igra - Jean Husson: Zbiralec misli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za vsakogar nekaj. U.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - .inž. Stanko Brodnjak: Varnost pri delu z ročno motorno žago in s traktorjem v gozdu. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Interna 469. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Predstavljamo vam nov posnetek Beethovnove opere „Fidelio“. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 12. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Poslušamo zborovske skladbe jugoslovanskih skladateljev. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Tone Zafošnik: Gnojenje vinogradov. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam... 14.40 „Na poti s kitaro". 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncertni oder za domačina in za gosta. 18.15 Z orkestrom Raymond Chovreux. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minut z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 13. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Urednikov dnevnik. 11.00 Poročila . -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Franc Ušeničnik: Sklepanje pogodb za semenarjenje poljščin in vrtnin v letu 1974. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.00 „Loto vrtiljak". 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov. 18.15 S pop ansambli. 19.05 Pet minut za EP. 19.30 Prenos nogometne tekme Jugoslavija — Španija. 22. 15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 14. FEBRUARJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih potehK 11 -00 Poročila - Turistični napotki'—za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez pogačar: Križanje rjavih krav z biki ameriške ijave pasme. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak" 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi, RADIO BREŽICE ČETRTEK - 7. februarja: 16.00 - 16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki 16.15 - 17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 9. februarja: 16.00 - 16.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo - 16.30 - 17.00 -Sobotno kramljanje, Jugoton vam predstavlja - 17.00 — 17.30 — Drobne misli za lepši vsakdan, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, za naše najmlajše, Iz galsbene Soie - 17.30 - 18.00 Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 10. februarja: 10.30 - Domače zanimivosti - Spremljamo priprave na volitve - Kaj je delegatski sistem? - Za naše kmetovalce: dipl. veterinar Janko Vizjak - Poškodbe parkljev - Nedeljska reportaža -Obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 — 1^.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 12. februarja: 16.00 - 16.15 Napoved programa in srečanje s Francom Korenom — 16.15 — 17.00 Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled. RADIO SEVNICA NEDELJA, 10. FEBRUARJA: 10.30 - reklame, oglasi in obvestila - 10.45 - po domače 11.00 - 8. februar - obletnica smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna - 125. obletnica smrti - 11.20 zabavna glasba z uganko - 11.45 nedeljski intervju - 11.55 - Za vsakogar nekaj — 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev 14.30 zaključek programa SREDA, 13. FEBRUARJA: 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 Po domače - 16.45 Kotiček za šoferje Avto v ognju - 16.55 disko klub brez imena — 17.30 Vesele in žalostnyzgodbe iz vzgoje - 17.35 — ali poznamo mojstre resne glasbe - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 16. februarja; 16.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za .. . - 16.20 EPP I. del - 16,30 poročila — 16.35 EPP II. del — 16.45 mini anketa — 17.00 zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved programa za nedeljo. Jerica Gerjevič iz Sevnice - Zenjo, Bariča Delivuk iz Breganskega naselja - dečka, Marija Harmič iz Brdovca - dečka, Biserka Fodor iz Samobora - Mišela, Darinka Volčanšek iz Krškega - Uroša, Jožefa Spec iz Zabukovja - deklico, Jožica Černelič iz Podgorja -Miroslava in Nada Slak iz Podvrha -dečka, ČESTITAMO! I Ir J PORODNIŠNICE®;!!®; Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Rozman iz Mirne peči — Boštjana, Cvetka Domitrovič iz Črnomlja - Boštjana, Erika Pecotič iz Krškega - Željka, Valentina Ucman iz Vrha pri Dolžu - Lilijano, Marija Andruščiščen iz Gornjega Kamenja - Natašo, Marija Krakar iz Meniške vasi - Majo, Magda Malnarič iz Vapče vasi -Vilija, Angelca Štrbenc iz Broda -Igorja, Fanika Golob iz Gornjega Vrhpolja - Andreja, Kristina Babič iz Dragatuša — Rafaela, Rozina Pezdirc iz Krškega - Marjeto, Silva Zupanc iz Krškega - Jožeta, Anica Tričič iz Gotne vasi - Roberta, Viktorija Polanko iz Mačkovca -Mirana, Dragiča' Kodrič iz Mokronoga - Ines, Marija Komarički iz Črnomlja - Saša, Berta Božič iz Otočca — Aleša, Marija Volf iz Metlike — Alenko, Vera Androjna iz Lukovka -deklico, Anica Bele iz Dolnjih Lakovnic - dečka, Štefka Povše iz Klenovika - dečka, Dragica Plevel iz Metlike - deklico, Marija Mlakar iz Rake - deklico, Štefka Župan iz Dobrave - deklico, Jožica Ucman iz Velikega Cerovca - dečka, Ana Brkopec iz Velikih Brusnic -deklico, Anica Pešič iz Dolšc -dečka, Slavka Čelič iz Uršnih sel -deklico, Stanislava Gričar iz Dolnje Nemške vasi - dečka, Jožica Levačič iz Ragovega - deklico, Amalija Fabjan iz Lopate - dečka in Terezija Stopar iz Bregov -deklico. - Čestitamo! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Amalija Dirnbek iz Piršenbrega — Vesno, Danica Tudan iz Novakov - Maria, IZŠEL JE KRIŽANKE, ZABAVA, UGANKE, NAGRADE! UGANKARSKI PAVLIHA MOŽGANE PREPIHA! ČETRTEK, 7. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.05) (Bg) - 16.15 Svetovno prvenstvo v slalomu za ženske, barvni posnetek iz St. Moritza (Lj) - 17.45 Iz slovenske književnosti -F. S. Finžgar: Razvlina življenja, 2. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Naš ekran (Lj) - 18.55 Prešernova proslava — prenos (Lj) — 19.45 Barvna risanka (Lj) — 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.40 E. Zola: V kipečem loncu, barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.10 Nokturno: Povodni mož (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). PETEK, 8. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.50 Angleščina (do 11.20) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.45 Angleščina - ponovitev (do 16.15) (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.40 Veseli tobogan: Medvode, II. del (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 S kvartetom DO (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Krajevna skupnost v prvih dneh vojne (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 20.30 Propagandna reportaža (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.40 Ljubezen na odoru, barvni film (Lj) - TV dnevnik (Lj). SOBOTA, 9. FEBRUARJA: 10.35 TV v šoli (do 12.00) (Zg) - 12.55 St. Moritz: Svetovno prvenstvo v veleslalomu za ženske, barvni prenos (do pribl. 14.30) (EVR-Lj) - 15.35 Daktari, serijski barvni film (Lj) — 16.25 Košarka Lokomotiva: Bosna, prenos, v odmoru Propagandna oddaja (Zg-Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Hokej Jesenice : Olimpija, 2. in 3. tretjina, v odmoru Gledate TV, poslušate radio? , barvna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 Tedensko notranje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 3 x 7, kviz (Lj) - 21.30 Gledališče v hiši, oddaja TV Beograd (Lj) - 22.00 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj) - 22.20 Colditz, serijski barvni film (lj). NEDELJA, 10. FEBRUARJA: 8. 10 L. N. Tolstoj: Vojna in mir -barvna TV nadaljevanka (Lj) - 8.55 St. Moritz: Svetovno prvenstvo v slalomu za moške - barvni prenos (EVR-Lj) - 10.00 Ljudje in zemlja (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Poly in črni diamant, Enciklopedija živali (Lj) - 11.55 št. Moritz: Svetovno prvenstvo v slalomu za moške, nadaljevanje barvnega prenosa (EVR-Lj) 14.00 Poročila (do 14.05) (Lj) -nedeljsko popoldne: Akademski komorni zbor iz Kranja, Športna oddaja, Najboljši športniki leta, Za konec tedna (Lj) - 17.50 Propagandna oddaja (Lj) - 18.00 Poročila (Lj) - 18.05 Žigosan -celovečerni film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedensko zunanje politični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.35 M. Cepeljka: Prelepo dekle -češka komedija (Lj) - 21. Nigerija, dežela presenečenj - II. del (Lj) - 21.55 Športni pregled (JRT) - 22.30 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 11. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10-00) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 16.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.45 Kljukec skrbi za teto -lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine (Lj) — 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Enciklopedija živali -barvni film (Lj) — 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (JRT) (Lj) - 19.30 Kaj hočemo - Ob ustavnih in kongresnih razpravah (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.30 D’Anza-Randone: Rim Alberta Moravie - ital. TV drama (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj) - 22.10 Kulturne diagonale (Lj). TOREK, 12. FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli - ponovitev (Sa) - 16.05 TV v šoli - ponovitev (Bg) - 17.15 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 17.35) (Bg) - 17.40 H. Ch. Andersen: Snežna krajlica - 4. del (Lj) - 18.00 Risnake (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Pevski zbor iz Divače — barvna oddaja (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Sodobna medicina (Lj) - 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Stop - oddaja TV Zagreb (Lj) — 21.20 H.Fallada: Sam med volkovi - 13. del (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj). SREDA, 13, FEBRUARJA: 8.10 TV v šoli1 (Zg) - 10.50 TV v šoli (do 11.20) (Bg) - 16,45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 17.25 Poly in črni diamant - serijski film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj) - 18.15 Od zore do mraka (Lj) — 18.45 Barna risnaka (Lj) - 18.50 Cikcak (Lj) - 19.00 TV dnevnik (Lj) - 19.20 3-2-1 (Lj) - 19.25 Frankfurt: Nogomet Jugoslavija: Španija — prenos (EVR) — v odmoru propagandna oddaja (Lj) -21. 20 Sobotna matineja - film (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj). ČETRTEK, 14. FEBRUARJA: 8.10 TV všoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina (do 16.05 (Bg) — 16.45 Madžarski TV dnevnik (do 17.05 (Bg) - 17.45 Iz slovenske književnosti - F. S. Finžgar: Razvalina življenaj - nadaljevanje in konec (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 L. Bernstein vam predstavlja (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) 19.15 po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Kam in kako na oddih (Lj) — 20.40 E. Zola: V kipečem loncu -barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.10 Glasbeni nokturno - Bratje Lorenz : Haydn (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj). Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVOTEKSA« • Povest vam poklanja kolektiv »NOVO PREŽIHOV VORANC SAMORASTNIKI 6 l ti „Ravno to ni dovoljeno in si moraš izbiti iz glave. Zakaj si nalagaš težavo na mlado glavo, ko ne more biti kruha iz te moke? “ Gospodov glas je bil trd in pogled hud. „Daj si dopovedati in če bomo videli, da si pametna, bo tudi Karničnik storil svoje. — Koliko ste namenili doslej za ta dva pankerta -Krničnik? “ „Vsakemu trideset rajniš, vsakemu dam po petdeset, ako deklina obljubi, da bo odslej pustila našo hišo pri niiru. Vsakemu po petdeset rajniš, da nihče ne bo mogel Karnic osirati...“ „Meta, po petdeset rajniš. Ali ni to yeč kot dobrotljivost? Se otroci trdnih hiš nimajo danes takih doL“ Meti je začelo zapirati sapo, zato se J* hitro odločila: „Karnic se lahko odpovem, ker hanjc še misliti nisem utegnila, če pa * odpovem Ožbeju, se mi zdi, kot da zatajila svoja dva otroka .. „Torej ne? “ 1 „Ne! Rajši se odpovem denaiju, naj & Karničnik s^m ima.“ Ce bi ne bilo na giaščini, bi se bil K&rničnik kar na mestu znesel nad Pfedrzno deklino; tu pa so bili gospoda sodnik. Graščinski gospod je za-dul: „Premisli, pankertnica, kaj govoriš! Če se temu pohujšanju ne moreš odpovedati zlepa, se mu boš pa zgrda. Lahko te izženemo, lahko te zapremo, lahko te damo tudi na natezavnico, da boš za vse čase pomnila. Ali se odpoveš, ali ne? “ „Temu, kar ni moje, se odpovem, temu pa, kar je moje, sc ne odpovem .. Zdaj so gospoda sprevideli, da je vsako siljenje zastonj; zato so sklenili, da jo dado na stol. Takrat so v Dobrli-vesi na graščini še tepli. Birič je zgrabil Meto in jo na zobe porinil na pripravljeni mučeniški stol. „Če boš močna, te ne privežem, če boš slaba, te moram privezati44 jo je vprašal birič. „Skušala bom biti močna,44 je odgovorila Meta. Cula je že praviti, da tepejo na graščini kakor nanese kazen, po petnajst, po petindvajset udarcev; pri petdesetih udarcih da se po navadi pričenja nezavestnost. Meta se je vdala z zavestjo, da trpi po nedolžnem in to .. . - r - stola z obema rokama in stisnila zobe, ji je dajalo dovolj moči. Oklenila se je da bi lažje prenesla. Ko pa je čutila, da ji birič vJhs Mio na hrbet, jo je stresla groznica: „Ali morate po golem telesu? 44 „Kako pa, grlica nedolžna,44 je robato odvrnil birič in ji s plosko roko pritisnil nago zadnjico na les, da jo je zazeblo pri srcu. Meta je že nekaj časa ležala pripravljena na stolu, a martra se še zmeraj ni začela. Kaj čakajo? je srepo vlekla sapo k sebi. Po tej sodbi, ki je bila zadnja v dobrliveški graščini, pa ljudje še dolgo niso mogli pozabiti, kako so se gospoda zagledali v prelestno Metino telo; nikdar baje še niso videli tako lepo zoblikovanih nog, tako bele kože in tako zapeljivega čara. Gospoda se dolgo niso mogli zdramiti iz strmljenja nad to deviško zapeljivostjo, ki je ležala stegnjena pred njimi; le Karničnik se je sovražno obrnil stran. „Začni, birič44, je naposled ukazal poglavitni gospod, ko je prišel k sebi. Birič je začel mazati z močno leskovo palico; pri vsakem udarcu je nekoliko zategnil in po vsakem udarcu je nekoliko premolknil (prekinil): ko je prvič primazal, se je zdelo, da se je palica prijela Metinega telesa in da ga vleče kvišku, pri drugem udarcu in pri tretjem se je videlo le še nalahno drgetanje mesa in kože, pri naslednjih udarcih pa je bila golota že bolj podobna komaj vidno kipečemu testu. Do petnajstih udarcev se ni izvil iz Mete še noben vzdih. Tedaj je graščinski gospod ustavil biriča. „Meta, ali se zdaj odpoveš? 44 Ne da bi jih pogledala, je iztegnila od sebe svoji roki, jih pomolila pred stol, da so se videle zaceljene brazgo- tine njenih ožganih dlani, ter rekla z galsom, ki je razodeval njeno trpečo, a odločno dušo: „Kako bi zatajila to, za kar sem že kri prelivala .. „Namaži jih še petnajst,44 je velel biriču graščinski gospod. • Birič je narezal še petnajst udarcev. Ti udarci je niso mogli niti toliko omehčati, da bi se spustila v bolesten jok, kakor so njeni mučitelji pričakovali. Meta ni hotela tem trinogom pokazati, kako trpi; toda kar je zatajila s samopremagovanjem občutkov, to je priznalo njeno telo, ki se je po slehernem novem udarcu začelo bolestno previjati. Njena zadnjica je bila že prekrižana z debelimi, marogastimi klobasami, iz katerih je tam, kjer so se križale, brizgala prva kri. Meta je že drgetala od bolečine in iz ust ji je vre- lo neko krčevito grgranje ... „Trideset44 je naštel birič. Graščinski gospod se je nizko sklonil k Meti in pobaral: „Trdovratnica, ali si si premislila? 44 „Jaz si nimam nič premišljevati. Ubijte me - ...“ V tem kriku je bila obtožba, stud, izraz bolesti, sramote, gneva in zaničevanja, samo prošnja ne. To je gospodo še bolj razsrdilo. „Petdeset44, je zavpil gospod. Birič pa, ki se ni več zanesel, da bo Meta prenesla še nadaljnih dvajset udarcev po isti plati, je predlagal, naj ji slečejo moderc, da jo pretepe po golem hrbtu in križu. Gospoda pa se niso hoteli plesti s prekladanjem mučenice niti njenih oči; birič je mo- ral še teh dvajset udarcev nacediti po spodnjem telesu. Pravijo sicer, da se je Meta začela biriču smiliti, pa je zategadelj priza-nesljiveje mazal in skušal udarjati tja, kamor prej še ni dosegel; ali kljub temu je bila Meta že skoraj na koncu svojih moči. Prejšnje sunkovito grgranje se je bilo spremenilo v pridušeno, zmeraj globlje, zmeraj onemoglejše hropenje ... Birič je po petdesetem udarcu vrgel palico na tla in se vprašujoče ozrl po svojih predstojnikih. „Meta, ali se boš zdaj odpovedala? 44 so gospoda poslednjič pobarali, pa tudi zdaj niso dobili drugega odgovora, kakor: „Končajte me ...“ Vprašujoče so se ozrli na Karni-čnika, ki se ves čas ni ganil z mesta. „Kaj naj storimo s trdovratnico? 44 „Tepite jo ... tepite jo naprej!44 je zalajal mož. Toda gospoda so bili pametnejši od njega in so videli, da ne morejo s tem nič doseči. Birič je prinesel veliko mokro plahto, v katero je zavil Metine razbite ude, ter jo položil na široko klop v pisarni. Kakor hitro se je pa spet Meta dobro zavedala, se ji je srce napolnilo z nepopisnim studom in sovraštvom do te skurne hiše in do vsega, kar jo je obdajalo. Vstala je po sili, četudi z velikim premagovanjem in se takoj napotila proti domu k materi. Ali ji je samopremagovanje vlilo to moč, da ni odšla osramočena kakor so po navadi bežale iz graščine take grešnice. 23 St. 6 (1281) - 7. februarja 1974 D0LE!»SKnjST »Dokler delaš, živiš« Konec prejšnjega tedna so jjrebivalci majhne vasice Baošiči ob zalivu Boke Kotorske slavili ,,Praznik mimoze“. Pokroviteljica je bila novomeška tekstilna tovarna „NOVOTEKS“. V petek je bila v Hercegnovem modna revija, v soboto pa so delavke Novoteksovega obrata konfekcije iz Trebinja predale mladim iz doma za zapuščene otroke 100 metrov blaga. Veselja med otroki ni bilo ne konca ne kraja, v zahvalo pa so številnim gostom mladi zapeli in recitirali nekaj pesmic ... (Foto: M. Gošnik) Ob takem humorju se ne smejimo Zagonetna pisma s sovražno propagando, ki so se lani pojavila v Beli krajini, je pisal Jože Zupančič iz Tribuč - Kazen že izrečena! Pisanja pisem s sovražno vsebino in čečkanjem takih parol na stranišču restavracije Pri vodnjaku sodišče še malo ni smatralo za humor, kot je to hotel prikazati obtoženi Jože Zupančič, kmetijski tehnik iz Tribuč. Obsojen je bil za kaznivo dejanje sovražne propagande in bo 2 leti in 6 mesecev v strogem zaporu. Jutri, 8. februarja, jo bomo srečali na Senovem, na proslavi 30-letnice pohoda Štirinajste divizije. Nekdanji bataljonski bolničarki Emi Muserjevi bodo prisrčno segli v roko bojni tovariši, znanci in tudi šolarji, katerim se bo ponudila priložnost pokramljati z borci o dogodkih v hudi zimi pred tridesetimi leti. Tovarišica Ema je po poklicu profesorica. Poučevala je na meščanski šoli v Črnomlju, ko so jo avgusta 1942 Italijani odpeljali v zapor. Nekaj časa so jo imeli v Ljubljani, nekaj časa v Novem mestu. 8. septembra 1943 so jo spet preselili v novomeške zapore. Imela je srečo: naslednji dan so prišli partizani in jih vse osvobodili. Odšla je z njimi. Vstopila je v Gradnikovo brigado ter nadaljevala pot na Notranjsko. Tam so jo z drugimi Dolenjci vred premestili v novoustanovljeno 13. brigado v sestavu Štirinajste divizije. 6. januarja 1944. so tudi borci te brigade s Suhorja krenili na legendarno pot. ,Med pohodom je bilo najteže to,“ pripoveduje prof Muserjeva, „ker nismo imeli kje pustiti ranjencev. Morali smo jih nositi s seboj. Proti koncu pohoda, ko smo bili vsi onemogli in izmučeni, smo nekatere ranjence zavlekli v vasi in jih pustili pri kmetih. Hudo je bilo, ker nismo imeli zdravil. Varčevati smo morali s povoji. Sušili smo jih kar na poti V stiski za obveze smo trgali perilo, da smo lahko povijali ranjence.m Nikoli nisem bila dobra za hojo. Na pohod sem krenila vedno med prvimi, ker sem vedela, da bom prišla na cilj z zadnjimi. Takrat sem bila obuta v italijanske gojzarje. Do Senovega so mi čisto razpadli. Tam sem dobila rudarske čevlje.- V grlu so mi bili preširoki, zato sem imela v njih vedno polno snega. Zmrznjeni sneg mi je do kosti odrgnil obe nogi, da sem se komaj še premikala. En dan pred koncem hajke - 25. februarja je bilo - so me Nemci ujeli nad Ljubnim. Odpeljali so me v mariborske zapore, kjer sem ostala šest tednov, toliko da so se mi zacelile rane na nogah. Potem so me s transportom poslali v taborišče Ravensbrueck. Tam sem dočakala konec vojne. “ „To je bil sprehod v preteklost. Kaj pa sedanjost? “ „Čeravno sem že precej dolgo upokojena, to zame ne pomeni mirovanja. Trenutno zbiram gradivo za zgodovino NOB nekdanjega novomeškega okrožja. Tri leta se že posvečam zgodovinskemu pisanju. Pred tem sem napisala tekst za knjigo. „Spomeniki naj govore“, ki jo je izdal občinski odbor ZZB NOV Novo mesto. Moje geslo je: JDokler delaš, živiš'. “ Življenje zares ne gre mimo nje. Dogodke spremlja prizadeto, predvsem kulturne. Niso ji všeč razprtije in tudi drugi pojavi v kulturnem življenju Slovencev jo vznemirjajo. Kulturo pojmuje takole: Nepogrešljiva sestavina socialistične družbe je, izraz njene ustvarjalne moči. In prav z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov v kulturi je dana osnova za to, da bi postala kultura nepogrešljiv del vsakdanjega življenja našega delovnega človeka. To je proces, ki se šele začenja. “ 12. septembra lani je na ves svet jezni Zupančič oddal na novomeški pošti priporočeno 6 pisem, naslovljenih na Bojana Vipavca, Antona Prijanoviča in inž. Vlada Vardijana iz Belta v Črnomlju, Ivana Štruclja, miličnika v Črnomlju, ter Maneka Fuxa iz Metlike in Ivana Pibernika s Suhorja. Cez dva dni so bila vsa pisma v rokah organov javne varnosti in 29. septembra se je Jože Zupančič že znašel v priporu. Po pisavi na kuvertah so hitro odvili klobčič zagonetk. V teh pismih so bila s pisalnim strojem razmnožena besedila „Testi iz upravljanja11. Gre za hudobne in neresnične trditve o družbenih in političnih razmerah v naši državi. Testi, ki si jih je izmislil Zupančič sam, se glasijo v uvodu: „Glede na KAMP V METLIKI? V teh dneh je metliški hotel zaseden le okrog 30-odstotno. Pričakujejo, da bo tako tja do konca marca, potem pa bo gostov že več. Poleti m jeseni bo hotel, tako predvidevajo, zaseden 80-odstotno, kljub temu da so cene letos nekoliko višje kot lani. Sicer pa namerava „Viator“ letos dokončno urediti kamp na Vinici, če pa mu bo priskočil z denarjem na pomoč metliški občinski rezervni sklad, bodo uredili kamp tudi v metliškem kopališču. Ce tega ne bodo storili, bo v kopališču kampiranje prepovedano. POZABLJENO POKOPALIŠČE Ureditev in ograditev pokopališča čaka prebivalce slovenskega Kužlja ob Kolpi. Premalo skrbimo za večni dom naših prednikov. Urejeno pokopališče bo ponos nas vseh. Tudi pot iz hrvatskega Kužlja do Lazov je potrebna tu in tam popravila. Lažje je zakrpati manjše luknje kot kasneje večje ali celo popravljati skrajno uničeno pot. J. K. masovne idejno politične potrebe smo izdali na zahtevo delavcev ust-vaijalcev in delovne inteligence naslednje teste iz upravljanja. V njih se boste naučili resnice in svobodnega izražanja . . .“ Testna pola vsebuje 21 vprašanj, na vsako so bili možni 3 odgovori, seveda provokativni. Razen tega je Zupančič konec maja 1973 v restavraciji Pri vodnjaku v Novem mestu s kemičnim svinčnikom na vrata stranišča napisal sovražne parole. Sprva je obtoženec obe kaznivi dejanji povsem zanikal, potem je trdil, da je večjo ovojnico s testi in naslovi ter znamkami našel na tleh na Kolodvorski cesti v Črnomlju, on pa da jih je samo oddal na pošto. Končno pa je priznal, da je sam avtor testov, in poudarjal, da gre le za „humoristično potezo" oziroma za neke vrste maščevanja predvsem nad miličnikom Štrucljem, katerega je hotel prekomerno zaposliti. Glede pisanja na stranišču pa je prav tako sprva vse tajil, potem pa v celoti priznal in se izgovarjal, da je bil jezen, ker je bil po „krivem obsojen44, in pod. Obtoženec je pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Smolej, zatrjeval, da sploh ni mislil na sovra- Umetniški večer z opernim umetnikom Ladkom Korošcem so priredili 30. januaija na Jas-nici pri Kočevju slušatelji političnega tečaja. Slušatelji so povabili na to prireditev predstavnike družbenopolitičnih in delovnih organizacij iz občin Kočevje in Ribnica, udeležil pa se ga je tudi nekdanji sekretar CK ZKS Miha Marinko. Ladko Korošec ie najprej ob spremljavi pianistke Milene Trost zapel žno propagando, temveč na šalo in maščevanje, toda sodišče tega še malo ni ocenilo kot humor. Obtoženca je pregledal tudi izvedenec psihiater in ugotovil, da pri njem ne gre za duševne motnje. Sledila je sodba, ki še ni pravnomočna: 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Zupančič, ki je že dalj časa brez stalne zaposlitve, ni bil prvič pred sodiščem. PEŠCA JE ZBIL 1. februarja malo pred 19. uro se je v Žabji vasi zgodila huda nesreča. Novomeščan Ivan Rešetič je z osebnim avtom zadel Alojza Purebra iz Žabje vasi, ki je hodil po levi polovici ceste. Pri trčenju se je Pureber hudo poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotna škoda, ki pa v taki nesreči ni tako pomembna, znaša okrog 2.000 din. NA SREČO SE JE POBRAL Novomeščan Anton Plaveč je 30. januarja zvečer na Ljubljanski cesti dohitel kolesarja Stanislava Erčula, prav tako iz Novega mesta. Plaveč je zavrl, na spolzki cesti pa je avto zaneslo in je trčil naravnost v kolesarja. Zbil ga je na tla, na srečo pa sc Erčulu ni nič zgodilo. Tudi gmotna škoda ni velika. nekaj znanih arij iz oper, nato pa je zelo doživeto in z izrednim občutkom recitiral Kettejevega „Pijanca44. Za zaključek je predvajal prisotnim še dva zanimiva filma, ki ju je posnel na svojih potovanjih po svetu. Po tej prireditvi je bil ples za slušatelje in goste. Udeleženci dvomesečnega političnega tečaja za mladinske in sindikalne delavce, ki bo na Jasnici še do 15. marca, prirejajo ob prostem času razna srečanja in prireditve. Tako so imeli rokometno tekmo z ekipami iz Ribnice, Kočevja in Sodražice, organizirali so družabne večere s kočevsko in ribniško mladino, pred kratkim pa so izdali celo prvo številko svojega glasila. Šola za 4 otroke Začasno ukinjen pouk na Velikih Poljanah V ribniški občini manjka učiteljev za razredni pouk. Tako je na primer morala učiteljica v Dolenji vasi poučevati kar ves dan 56 otrok, na Velikih Poljanah pa je učiteljica (upokojena) učila le 4 otroke. Zdaj so sklenili, da bodo začasno, dokler ne dobe učitelja, na Velikih Poljanah ukinili pouk. To so še posebno lahko sklenili zato, ker že zdaj obiskujeta to šolo dva učenca, j i ki se vozita sem iz Podpoljan, in dva iz Ortneka. Zdaj se bodo vsi vozili v Sušje ali Ribnico. Na zadnji občinski seji je bilo posebno poudarjeno, da je začasno ukinjen le pouk in da torej ni začasno ali za stalno ukinjena šola. Že ta mesec se bo v poljanski šoli začela mala šola za 3 otroke. Pouk bo vsak ponedeljek. Malih šolarjev s tega območja je sicer več, 6, a bosta dva obiskovala šolo v Sušju, eden pa v Velikih Laščah. J. P. SRNE VDIRAJO NA POKOPALIŠČE Krajevna skupnost Kočevje-mesto’ je 22. januarja opozorila Lovsko družino Mala gora, da srnjad redno vdira na novo pokopališče in dela veliko škodo. Posebno pozimi uničuje nasade, popase trajnice, zimzelen in ostale rastline. Med iskanjem hrane srne razrijejo grobove in sploh uničujejo pokopališče. Krajevna skupnost je predlagala Lovski družini, naj bi skupno ocenili škodo, ki so jo povzročile srne, LD pa naj bi jo seveda tudi poravnala. Nato bi se predstavniki prizadetih pogovorili še o ukrepih, ki bi v bodoče preprečevali škodo povzročeno po divjadi na pokopališču. Med možnimi ukrepi predlaga KS tudi večji odstrel divjadi. „IZMENJAVA" ŽENSK Sodelovanje med obkolpskimi občinami je vse tesnejše. Vanj so se vključili tudi občinski sindikalni sveti iz Črnomlja, Metlike, Duge Rese in Ozlja. Pred dnevi so se predsedniki naštetih sindikalnih svetov v Metliki dogovorili o še tesnejšem sodelovanju in skupnih akcijah. Prva skupna akcija naj bi bila ob dnevu žena, ko naj bi si vse štiri ob* čine izmenjale obiske ženskih delegacij. Za 1. maj pa n^j bi se srečali delavci omenjenih občin, predvsem . tisti, ki so zaposleni v tekstilni industriji. Odslej naj bi bolj sodelovali tudi na športnem in kulturnem področju. Ples na ledu na znamkah Ob evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Zagrebu je izdala 29. januarja Skupnost jugoslovanske PTT priložnostno znamko za 2,00 din. Na znamki je lik drsalca na ledu, delo akademskega slikarja Bojana Straniča in Zagreba. Znamko je grafično obdelal akademski slikar Andrej Mileko-vić iz Beograda, natisnil pa jo je v 450.000 izvodih zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu, in sicer v malih polah po 9 znamk. Praznovanje 100-ietnice ustanovitve prvega drsalnega društva v Zagrebu je bil glavni povod, da je bila zaupana Zagrebu organizacija letošnjega evropskega prvenstva. To je že 64. evropsko prvenstvo za moške, 38. za ženske in drsalne pare ter 21. prven- 1 stvo v plesih na ledu. Prvo evropsko prvenstvo za moške je bilo leta 18<>1 v Hamburgu. Tekmovanje žei.A in parov je bilo vključeno v to tekmo- J vanje leta 1930, ples na ledu pa celo šele leta 1954. Ladku Korošcu in pianistki Mileni Trost so slušatelji po koncertu poklonili ribniški pušeljc in šopek. (Foto: J. Primc) ANDREJ ARKO JOŽICA TEPPEY NEKDO MORA BITI KRIV V Repičevi dragi so ga biksali za tri. Zgradili so več lepih novih blokov, ki so se svetili v soncu in kopali v blatu, ako je deževalo. Stanovalci pa so kmalu odkrili, da bloki nimajo dimnikov in da so zavoljo tega pomanjkljivi. .. Položili so črni asfalt in ljudje so hodili okrog od sreče in uspeha svetlečih se obrazov vse dotlej, dokler ni neka bistra občinska buča ugotovila, da so pozabili namestiti pod asfalt cevi za kanalizacijo. Sezonski delavci so najprej pljunili na projektanta, nato pa v roke, prekopali asfaltno plast, položili cevi in se oddahni-li... Pred leti so v Repičevi dragi zakopali v zemljo vodovodne cevi, ker so hote- li imeti občani doma pitno vodo in možnosti za umivanje. Delovno zmago so proslavili hrupno in samozadovoljno. Ko pa bi morala pricurljati iz pip voda, je ni bilo ... Nova šola je bila za Repi-čevo drago pridobitev in pol. Starši so je bili bolj veseli kot trinajste plače. Otroci pa so se veselili zaradi nečesa drugega. Solo so namreč postavili na premehak teren in se je očividno pogrezala. O teh in še nekaterih drugih „kiksih44 je napisal novinar dolg članek. Tedaj so pričeli v Repičevi dragi iskati krivca. Najprej so se spravili nad župana, a so ugotovili, da je nedolžen kot jutranja rosa, saj zaradi prezaposlenosti in vrste funkcij ne more paziti na take drobnarije. Šef za gospodarske in komunalne zadeve je brez sočutja napadel neprimeren teren: zemlja je mehka in luknjičava, zato zlahka pride do usedanja, do pokanja cevi, do rušenja dimnikov, ki jih ni, do prevelikega števila rojstev in zatorej tudi do gneče v otroškem vrtcu. Tudi izvajalci del so našli kup resnic: cevi so že pravilno postavljene, kriva je narava, ki že mesece noče poslati dežja, šola pa se pogreza samo zato, ker gre učiteljstvu predobro in pridobiva na teži. A resnici na ljubo: tudi današnja mladež je podivjana in preveč neusmiljeno skače po razrahljanih temeljih... Ljudje pa so hoteli biti konkretnejši. Slišali bi radi, kdo je kriv. Poimensko. Repičani so staknili glave in kmalu našli krivca. Na skupnem sestanku vseh prizadetih so ugotovili, da je treba novinaija, ki je pišal o napakah v Repičevi dragi in tako vnesel nemir med mirne državljane, kaznovati in mu izreči najostrejšo kritiko. Kot britva ostro. Tako so tudi storili. TONI GAŠPERIĆ Korošec pel na Jasnici Umetniški večer so organizirali slušatelji političnega tečaja - Med gosti tudi Miha Marinko! GRADOVI IN USODE MEHOVO katrca Caka NA VAS IMa 27. strani objavljamo reportažo o tem, kako je Jože Volčjak, kmet iz Brezja pri Ratežu, našel več kot 10 starih milijonov v poštni vreči. Pod naslovom ALI BO NAJDITELJ MILIJONOV DOBIL NAGRADO? pišemo o tem, kako so Volčjak, Kovačič in Zamida doživeli tisti mrzli zimski večer in kako so poskrbeli, da je poštna vreča, ki je padla iz avtobusa, kar najhitreje prišla do lastnikov. Jože Volčjak pripoveduje, kako se je vračal domov iz Šentjerneja, kjer je bil prodal kobilo, kako ga je presenetila noč, ko je bil na cesti z vozom brez luči, kako je našel denar in kaj se je potem zgodilo. Naša reportaža pripoveduje tudi o tem, kaj sodijo o izgubljeni pa spet najdeni poštni vreči predstavniki PTT podjetja in „Gorjancev”, katerih avtobus je usodno pošiljko peljal in izgubil. Ali bo pošteni najditelj dobil nagrado, ki mu gre po zakonu iz leta 1949? Uradni list FNRJ, letnik 1949, številka 93, pravi: najditelju gre nagrada v višini 15 odstotkov! Na 27. strani: ALI BO NAJDITELJ MILIJONOV DOBIL NAGRADO? DOLENJSKI LIST m umuje C® o Josip Jurčič V Špančevem mlinu na Muljavi še pomnijo Jurčičevega brata, Pajštbaijevega, kot so rekli po domače. Prišel je — po Josipovi smrti je to bilo — v mlin prav takrat, ko so ajdo mleli. Mlinar je hotel luskovce vreči v vodo, pa je Pajštbaijev prosil: „Nikar! Kakšen kruh bomo naredili iz njih,“ in je potem potožil, kako lepo je bilo, ko je bil še Josip živ. „Vsakega prvega v mesecu je na pošti ležalo 10 goldinarjev. Kako prav so prišli,“ se je potožil brat. In Tone Jurčič je Španče-vim tudi povedal, kako je Josip peš prišel iz Ljubljane prav tedaj, ko je Špelkin Jožek iz Podbukovja (bil je nezakonski sin Špele) irhaste hlače na Muljavi delal. Jurčič se je utrujen ulegel v travo in ga gledal pri opravilu, potem pa mu je rekel: „Poslušaj, povest pišem, ali te smem s pravim imenom imenovati? “ Jožek pa je odgovoril: „No, kaj, za frakeljč šnopsa boš dal, pa stori, kakor te je volja! “ Tako je dal Jurčič za frakeljč in spravil Špelkinega Jožka v slovensko literaturo, na strani Domna. Mati so se takrat hudovali: „Nikar ne leži v travi! “ - pa ni nič pomagalo in maja 1881. leta so zvonovi naznanili Slovencem, daje umrl avtor prvega našga romana. Odtlej je bilo pri Pajštbarju več revščine kot sitosti. Pravzaprav od kod sploh to domače ime za Jurčičeve? Takole pravijo: lastniki gradu Benek so ukazali požgati hosto in narediti njive. Tako sta nastali dve kmetiji. Prvi so rekli Zavodnikova (zavoditi naj pomeni požgati) in druga Tokčeva. Pri Zavodnikovih je imel grunt dve hiši — v eni je bil gospodar, v drugi, ki so ji rekli po nemško Beistube, pa so živeli neporočeni otroci in starši. Od tod je prišlo ime Pajštbar. Sčasoma so Kocmani prodali Pajštbar in k Jankovičevim se je priženil Jurčič iz Jablanice pri Kostanje- vici, kočijaž stiškega graščaka. To je bilo okrog leta 1830. Jurčičeva rojstna hiša nosi spominsko ploščo: „V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844. leta Josip Jručič, pesnik in pisatelj slovenski. Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882.“ Na Muljavi še živi 83-letna Jurčičeva nečakinja, pranečak Ciril Jurčič pa je za kulturo ogret kot njegov prednik. Naslednje leto bo minilo pet stoletij od turškega napada na Muljavo, ki ga opisuje Jurčičeva povest Jurij Kozjak. Takole pravi Ciril Jurčič, ki je tudi v kulturni skupnosti pa še v drugih kulturnih ustanovah: „Šentvid ima pevski kulturni teden, Muljava pa r.lmanič. Zdaj se trudimo, da bi v Jurčičev spomin vsaj ob 500. obletnici začeli priprejati pri nas tedne dramskih skupin. Prav blizu Jurčičeve rojstne hiše, ki je zaščitena in ki naj bi bila sčasoma z vso okolico kulturni spomenik, je primeren prostor za prireditve na prostem. Kaj bi ne bilo lepo, kQ bi v rojstnih krajih oživeli Krajavlji, deseti brati, Domni in druge osebe našega romanopisca? “ Tako pravi Ciril, Jurčičev pranečak. Muljavo naj bi - taki so načrti — postopoma čisto zaščitili in uredili po starih zgledih. Jurčičeva hiša je že spomenik, tudi Kijavljevo kočo so postavili in nekaj objektov, ki so tedaj sodili k hiši. Dosti dela še čaka pridne prebivalce Muljave, dosti dela bo tudi za posebno komisijo, ki skrbi za ureditev in ki jo zdaj vodi dr. France Hočevar, ki ima na Muljavi tudi sorodnike. In prav od sorodstvene povezanosti dr. Hočevarja z Muljavo pričakujejo Jurči» čevi potomci pojoče govorice, da se bo novi predsednik komisije še bolj trdoživo spoprijel z delom poslej, ko bo imel manj političnega dela. / J. S. zadnji grašcakžnri ' "'i'As - ' '-•/ v - . •: •' • t* . a Ta ■>* v;- . ■•■■■1 od pokojnine „Neskončno sem hvaležen materi, da me je neprestano spodbujala k učenju — grad prav nič ne hasne, pokojnina pa mi pomeni življenje!“ Tako je zatrdil zadnji še živeči graščak pri nas Herbert Schoeppl. Okrog Gracaijevega turna je tistega zimskega dne, ko sem ga obiskal, veter gnal tečen dež in tolkalo na velikih grajskih vratih je zamolklo klicalo graščaka. Pa ga ni bilo na spregled ... V gostilni v vasi so povedali, da je graščak v novomeški bolnišnici. „Srce in jetra mi odpovedujeta,“ je bil pesimistično razpoložen Herbert Schoeppl, graščak in gozdarski inženir v eni osebi. ,,Ne vem, če bom še kdaj prišel iz bolnišnice,“ je potarnal 1892. leta rojeni lastnik Gracarjevega turna, a je bil takoj ves živ sredi pripovedi o Schoepplih, o Rudežu, o Gracaijevem tumu pa Vrhovem, o starih časih, o svojih treh vnukinjah, ki živijo v Belgiji... Iz Kočne pri Kočevju da izhaja njegov rod, je povedal za uvod. Eden izmed Schoepplo-vih prednikov je v začetku 19. stoletja začel iz nič - pravzaprav s štirimi konji in štirimi krajcarji. S konjskim trgovcem je šel na sejem v Karlovac — od tam je šel na cesarski Dunaj, kjer je bil kongres. Zaslutil je dober zaslužek in je začel kro-šnjariti. Čez leta je imel že 12 parov furmanov, ki so iz Trsta vozili na dunajski trg južno sadje. Posel je cvetel, stari Kozlar je vlagal denar najprej v graščino Ortnek, v Ljubljani je kupil Schoenburgovo palačo, potem Cekinov grad (ime je dobil, ker ga je plačal s samimi cekini!). Vrhovo pa je kupil 1870. Imel je tri sinove: Johana, ki je bil Herbertov stari oče po materi strani, Petra, ki je izdal zemljevid, menda prvega pri nas, in Josepha. „Moj stari oče po očetovi veji,“ pripoveduje Schoeppl,, je dunajskemu dvoru pel pri znamenitih Dunajskih slavčkih. Zato je lahko potem na račun dvora študiral, in ko je končal študije, je bil premeščen v Ljubljano, kjer je bil v službi več kot 40 let. Ko sem bil v Novem mestu gozdni komisar, sem Herbert Schoeppl spoznal Rudeževo Vlasto, se z njo poročil 1923. leta in po njeni smrti pred petimi leti podedoval Gracarjev turn.“ Grad je najhujše čase prestal v drugi svetovni vojni, ko so ga 1942. leta zasedli beli in se v njem utrdili. Beli so tudi pravočasno izvedeli, kdaj bodo grad napadli partizani, pa so se dobro zabarikadirali, postayili strojnice na line in se upirali tako srdito, da partizani niso mogli blizu.“ Ves čas napada smo morali biti v kleti in belogardisti so nam dali samo vode! “ se še danes pritoži zadnji slovenski graščak. Dva tedna pozneje so se beli odselili, partizani pa so grad, ki je bil strateško pomemben, zažgali, da se ne bi vanj vselili še Italijani. Žal je požar povzročil tudi dosti škode; Schoeppl najbolj objokuje stare Rudeževe knjige, ki jih je pogoltnil plamen, pa ikone, ki jih je Rudež zbiral, ko je bil še narodni poslanec. Po 21 letih dela kot gozdarski inženir je bil Schoeppl invalidsko upokojen, pa zdaj naš zadnji graščak z neprecenljivim premoženjem, ki ga predstavlja Gracarjev turn, živi od pokojnine. Mimogrede: kilometer od Orehovice in dobrih 13 kilometrov od Novega mesta stoječi grad je dobil ime po gospodu Graetzciju, ki ga je dal sezidati, po drugi verziji pa seje prvotno imenoval Orešek in je stal že v 13. stoletju kot branik pred vdori Mongolov. Tr lina je bil pobratim s Karlom Dragotinom Rudežem inje na Tolstem vrhu, kot tudi pravijo gradu, deloma pisal svoje 1 Bajke in povesti o Gorjancih. Vrata grajske kašče z živimi Rangusovimi podobami, prelepa okolica, spomini na mlade dni — vse to vleče Schoeppla, da še vedno živi v gradu. Če drugega ne - vsaj pred razpadanjem je Gracaijev turn zaščiten, če ga že ni mogoče popolnoma obnoviti. Herbert Schoeppl, začasno bolnik novomeškega internega oddelka bolnišnice, sicer pa prebivalec Gracarjevega turna, ostaja tako še naprej edini, pravzaprav zadnji slovenski graščak! J. S. i® © ©Jo a i v i uedojse, nič hudega tirnimi Mehiški inženir Mauricio Zeta je pred dnevi presenetil svetovno javnost, ko je pogumno izjavil: „Obiskal sem leteči krožnik in se pogovaijal z bitji z drugega planeta! “ Podrobno je opisal, kako so ga blizu Mexico Cityja nenadoma obiskala neznana bitja, ki so priletela k nam v letečem krožniku. Zeta je poudaril, da si ne dela utvar, da je bil prav on prvi, s katerim so neznana bitja stopila s stik. „Samo v Mehiki je več ljudi, zlasti oficirjev, inženirjev in novinarjev, ki so se že pogovaijali z neznanimi bitji!“ trdi Zeta in sodi, da tega nočejo priznati, ker se bojijo, da bi jih zasmehovali. Zanimivo je, da so neznana bitja iz vesolja povabila Mehičana na obisk na svoj planet, vedla pa so se izredno prijazno. Mauricio Zeta je, potem koje leteči krožnik že odletel, pokazal tudi prostor, kjer je krožnik pristal. Inženirji za talno mehaniko so preiskali teren in potrdili, da je središče s premerom okrog 12 metrov popolnoma zažgano in zoglenelo in da je teren tam zbit zaradi neznanega predmeta, težkega vsaj okrog 30 ton. Kajpak pa Zeta ni bil prvi, ki so ga obiskala vesoljska bilja. Tako Danel W. Fry iz Merlina v ameriški državi Oregon trdi, da je prvi zemljan, ki se je peljal v vesoljski ladji. Fry, ki zase pravi, da je znanstvenik, trdi, da se je dogodek pripetil 4. julija 1950 zvečer. Pohajkoval je po puščavi blizu White Sands, koje leteči krožnik pristal blizu njega. Fry se mu je približal, da bi se ga dotaknil, ko je nenadoma zaslišal prijateljski glas, ki ga je svaril: „Bolje, da se ne dotakneš, tovariš, je še vroče!“ Fry pravi, da na plovilu ni bilo posakde, tako daje glas prihajal iz notranjosti ladje. Povabili so ga v krožnik. Takoj koje vstopil, se je krožnik dvignil in naredili so izlet od White Sandsa do New ^orka in nazaj — razdalja znaša več 1000 milj — v približno pol ure. 1967 so Fryja povabili na radio St. Louis, kjer je odgovarjal na telefonska vprašanja poslušalcev. Nekdo gaje vprašal, če jemlje LSD ali kako drugo mamilo. Fry je odgovoril: „Ne, 1950 še ni bilo LSD!“ Paul Villa ml., .50-letni mehanik iz Albuquerquea iz države New Mexico, trdi, da se je 1953 telepatsko pogovarjal z bitji iz vesolja. Deset let kasneje so od njega na enak način zahtevali, naj se s tovornjakom sam pripelje na sestanek z njimi. 16. junija 1963 okrog 14. ure je Villa res prišel na dogovorjeno mesto, kakih 15 milj južno od Albuquerquea. Trdi, da se je sestal z 9 člani posadke vesoljskega plovila: bilo je pet £ensk in štirje moški. Ko se je pripeljal, so ravno prihajali iz plovila. Pravi, da so bili Jepa bitja“, visoka 210 do 270 cm, svetlih, rdečih ali črnih las. Villi so povedali, da so iz zelo oddaljene galaksije, imena pa si ni zapomnil. Potem so šli nazaj v svojo ladjo, ki je imela v premeru čez 20 metrov, in so še kaki dve uri lebdeli nad njim. Woodrow Derenberger je prodajalec v Parkensburgu. Živi v bližnjem mestu, je oče dveh majhnih otrok in redno hodi v cerkev. Derenberger je tudi eden izmed tistih, ki vztrajajo, da so videli NLP in govorili z njegovo posadko. Zgodilo se je 2. novembra 1966 okoli 19. ure, koje vozil po cesti 77 iz Mariette, Ohio, v Parkensburg. „Teman, ogljeno siv predmet, očitno izdelan iz nekakšne kovine, oblikovan kot krogla stare petrolejke, s ploskim dnom in kupolastim vrhom, je začel nenadoma spremljati moj tovornjak. Potem me je prehitel in se pred menoj ustavil na cesti.“ Potem se mu je približalo bitje iz vesolja in mu reklo, naj odpre stransko okno na tovornjaku. Govorila sta 5 ali 10 minut. Bitje je nosilo kratek površnik, pod njim so se videle naramnice in srajca, ki se je zapenjala na hrbtu. Njegova obleka je bila modre barve, zelo se je svetila in lesketala. „Ne boj se, prihajamo iz dežele, ki ni niti približno tako revna kot tvoja!“ je dejalo tuje bitje. „Nič hudega ti no-čemo.“ Derenberger pravi, da seje član posadke letečega krožnika pogovaijal z njim s pomočjo miselnih tokov ali mentalne telepatije. Njegove ustnice so bile zaprte in kar naprej se je smehljal. Bil je blizu 2 metra visok, okrog 35 — 40 let star in več kot pol tone težak! Preden sta se ločila, je temnopolto bitje reklo Derenbergerju, da bi se še srečala, in mu priporočilo, naj o tem dogodku obvesti lokalne oblasti. Leteči krožnik, ki je medtem lebdel blizu njiju, seje spet spustil na tla in ostali člani posadke so svojemu tovarišu pomagali vstopiti. Leteči krožnik je takoj nato odletel z velikansko hitrostjo. Brazilec Antonio Villas Beasje 15. oktobra 1957 ponoči oral očetovo polje, da bi se izognil vročini. Vesoljska ladja, za katero je 23-letni Antonio dejal, daje bila kot velikansko jajce, je nenadoma pristalo na polju. Pet vesoljcev gaje zgrabilo in odvleklo v notranjost ladje, kjer so ga slekli in ga predstavili goli vesoljski ženski. Zanjo pravi Antonio, da je imela telo navadne smrtnice, bila je ozka v pasu, močnih nog, debelih stegen, dojki pa sta bili druga od druge zelo narazen. Po rokah je imela pege, njena koža je bila zelo prosojna, lasje pa skoraj beli. Njen obraz je bil podoben aziatskemu, ustnice pa zelo nežne. Antonio pravi: „Ni pustila, da bi jo poljubil, vendar pa je hotela, da sva se ljubila. Šele po štirih urah in pol me je izpustila, potem so me spustili iz ladje, kije naglo odletela.*1 Primer Brazilca Antonia Villasa Beasa je v dosedanjih raziskavah o neznanih letečih predmetih prvo znano pričevanje o tem, da so vesoljska bitja iskala tudi spolnega srečanja z zemljani. Kajpak pa doslej niso mogli natančno ugotoviti, ali je bila Beasova zgodba resnična ali izmišljena — le na njivi so opazili sledi pristanka NLP. ALI BO NAJDITELJ MILIJONOV M DOBIL I NAGRADO? in zato za poštne pošiljke v času, ko so na avtobusih, odgovaijajo „Gorjanci" in ne mi. Sprevodnik namreč podpiše, da je pošiljko v redu prevzel, in se reši odgovornosti takrat, ko mu poštni uslužbenec podpiše, da jo je tudi v redu oddal. Zadeva s poštno vrečo, ki se je izgubila na poti od Šentjerneja do Novega mesta, je zato jasna: „Gorjanci" so podpisali, da so jo v redu prevzeli, niso pa je v redu oddali.. In kaj menijo pri „Gorjancih"? Sekretar podjetja Franc Kump sodi: „Oba možaka sta prišla k nam. Za zdaj vam lahko povem le to, da zadevo rešujemo. Podatke smo zbrali, skušali bomo primer urediti skupaj z zavarovalnico .. In kaj pravi zakon? Uradni list FNRJ iz leta 1949, številka 93, jasno pravi, da gre najditelju nagrada v višini 15 odstotkov najdene vsote. Torej je vsako „reševanje" primera odveč — saj je zakon za vse enak in ga je potrebno spoštovati. Druga stvar je seveda, če se s socialistično moralo sklada dejstvo, da tisti, ki nekaj najde, lahko zahteva 15 odstotkov vrednosti. Če bi bilo namreč poštenje vrlina, ki bi jo vsi spoštovali, bi pač vsi dobili nazaj vse izgubljene stvari! Nedvomno pa je, da so najditelji upravičeni do nagrade, čeprav je poštni uslužbenec govoril drugače in čeprav pri „Goijancih“ še rešujejo zadevo. Vprašanje je le, ali je vrečo našel le Volčjak ali sta jo našla še Kovačič in Zamida ... To bodo pač ugotovili drugi! J. SPLICHAL Bilo je 12. decembra lani. Ura je bila nekaj čez 17, mraz je čedalje močneje stiskal v noč, tema je bila kot v kozjem rogu. Avtobus novomeških „Gorjancev" je iz Šentjerneja odpeljal proti Novemu mestu — in blizu pralnice peska pri Mokrem polju izgubil poštno vrečo z več kot 10 milijoni starih dinarjev. Ker so — kot je že Trdina ugotovil - Dolenjci pošteni ljudje, so milijone hitro vrnili.... BESEDE JOŽETA VOLČJAKA „Z vozom sem se vračal iz Šentjerneja od sestre, tema je bila in precej je bilo mrzlo. V Šentjerneju sem bil prodal kobilo in se mi je mudilo domov. Veste, kako je: noč, samsaa cesti, v žepu pa sem imel milijon in tristo tisoč starih dinarjev, ki sem jih bil iztržil za kobilo ... V oje sem imel privezanega enega samega konja, pa sem šel bolj ob strani ceste. Ni mi bilo prijetno; nisem si mislil, da se bom toliko časa zadržal, pa sem bil brez luči. V današnjih časih, ko je tak promet na cesti, nikoli ne veš, če se ne bo v ovinek zapeljal kak norec in vse skupaj zbil s ceste! V gostilno „Pri Rokeljnu“'v Mokrem polju sem stopil še na dva deci, in ko sem spet pognal konja proti domu, me je v dolino proti pralnici peska prehitel avtobus," pripoveduje o tistih usodnih minutah Jože Volčjak, kmet iz Brezja pri Ratežu. „Nenadoma se je konj ognil oviri, ki je nisem videl, le zaslutil sem jo. Tisti hip je že skočilo zadnje kolo voza čez poštno vrečo. Ej, sem rekel in ustavil konja, stopil za voz in pobral vrečo. Poklical sem v pralnico, trikrat ali štirikrat sem poklical, pa se najprej ni nihče oglasil. Potem je prišel Kovačič iz pralnice, poznala sva se že od prej. Dal sem mu vrečo, rekoč, da bo človek, ki jo je izgubil, gotovo norel od strahu, ker je izgubil vrečo. Meni se je brez luči mudilo naprej v Brezje, Kovačič pa mi je zatrdil, da ima telefon in da bo hitro telefoniral v mesto. Potem sem bil nemalo presenečen, ko sem v časopisih bral imena najditeljev, pa svojega nisem našel vmes. Šel sem vprašat na pošto in na milico. Na pošti so mi dali deset starih tisočakov nagrade, od občinske konference SZDL pa sem dobil v zahvalo pismo s pohvalo za odnos do družbenega premoženja. Sumil sem, da je v vreči razen pisem tudi denar, nisem pa vedel, da ga je toliko. Slišal sem tudi, da bi mi po zakonu pripadalo nekaj odstotkov najdenine. Nikomur nisem še nič rekel za ta denar, malo pa pričakujem, da ga bom dobil. Če bi moral en človek plačati, denaija ne maram, nisem pa tudi še nič razmišljal, ali bi denar zahteval preko sodišča," zmigne Volčjak na koncu pogovora z rameni. S toplega zapečka se oglasijo mati: „Kaj bi tožil, pusti tisto. Če bodo tako pošteni, da bodo dali, bodo dali, če pa ne bodo, naj ne dajo. To vam pa povem, da se mi je čudno zdelo, da se ni nihče oglasil, da bi rekel hvala; to pa je čudno, vain rečem!" v službi v pralnici, in ker sem bil zunaj, sem zaslišal klice: „Pridite sem!" in sem tekel na cesto," je začel svojo pripoved Franc Kovačič iz Dol. Mokrega polja, delavec v pralnici peska. „Ko sem se bližal cesti, sem slišal, kako je v temi nekdo govoril, da je na tleh vreča. Ko sem prišel zraven, sem spoznal Volčjaka, kije vrečo v tem času že naložil na voz. Takoj sva ugotovila, da je vreča poštna, nisva se je prav nič dotaknila. Volčjak se je z vozom odpeljal domov, jaz pa sem odnesel vrečo v pisarno pralnice. Vrtil sem telefon, pa me je vedno, ko bi moral dobiti zvezo, izključilo. Pozneje sem zvedel, da je bila telefonska žica v Gradišču strgana in telefon ni delal. Po več neuspešnih poskusih sem šel nazaj na cesto, da bi ustavil kak avto in prosil za pomoč. Gotovo sem stal na cesti deset minut in začelo me je zebsti. Odšel sem nazaj proti pralnici. Takrat je mimo pripeljal avto. Kar prvi je ustavil, pa se je izgovoril, da gre le do Slatnika. Prosil sem ga, naj se zapelje do Novega mesta, a se je izgovarjal, da ima zlizane gume in da se ne upa peljati. Spet sem nekaj časa čakal in spet ni bilo nič. Potem sem šel spet nazaj in takrat je spet pripeljal avto. Tekel sem na cesto in ustavil avto, v katerem sta bila moški in ženska. Prosil sem ju, naj gresta na pošto povedat, da je vreča v pralnici, in sta mi obljubila, da bosta to storila. Vreče se sam nisem dotikal, le na listek sem pogledal in videl, daje s šentjernejske pošte. Ni minilo dobre četrt ure, že sta se pripeljala dva avtomobila: s pošte in z milice. Miličnik je legitimiral poštnega uslužbenca, potem je ta smel vzeti vrečo. Ko jo je jemal, je dejal, da ne bo dal nič nagrade, ker je državna stvar. Naslednjega dne je prišla čestitka iz Šentjerneja in v njej 50 dina-ijev. Sam sem na novomeškem občinskem sodišču porotnik in mi je sodnik povedal, da imam pravico do nagrade. Nisem pa denaija še nikjer zahteval, čeprav mislim, da bo potrebno vso stvar dati odvetniku. Tudi Volčjaku sem to omenil, pa se nisva še nič zmenila ..." KAJ PRAVI ZAMIDA KAJ PRAVI KOVAČIČ IN ŠE NEKAJ MNENJ več, katerega dne je bilo. noč, da je bilo po 17. uri in kot strela. Slučajno sem bil beli, da ni bilo na pošti in še kje drugje prehude zmede. Deset milijonov pač ni mačji kašelj, še manj denar, ki bi ga lahko brez težav pogrešali. Kajpak zasluži od vseh treh prav Volčjak največ priznanja: v zavetju noči bi nepošten človek brez težav odnesel vrečo z denarjem in bržkone bi presneto dolgo trajalo, preden bi jo našli - če bi jo sploh še kdaj dobili... Še večjo pozornost od poštne vreče pri Mokrem polju je vzbudila enaka vreča v Gospiću, v kateri pa je bilo kar dva milijona novih dinarjev! Tudi ta vreča se je izgubila iz avtobusa, tudi v tem primeru sta bila dva poštena najditelja - ki sta za zdaj ostala še brez najdenine, čeprav jima sicer pripada po zakonu. Toda njima gre najde-nina 30 starih milijonov in pošta je hitro začela plesati čudne pravljice o tem, da so bili v vreči novi tisočaki... Hudo pa je, ko seje zvedelo, da takil^tisočakov sploh še ne delajo, zato je poštna laž hitro ostala na kratkih nogah. Poštena najditelja sta zadevo dala odvetniku in čakata na denar... In kako je s poštno vrečo, ki je padla iz avtobusa „Gorjancev" pri Mokrem polju? Kaj je z nagrado? Direktor novomeškega PTT podjetja Jakob Berič je kratek: „Imamo pogodbo z „Gorjanci" sssS Pred izidom P smo izvedeli, daje zavarovalnica Sava v Novem mestu po dogovoru z Jožetom Volčjakom izplačala najditelju poštne vreče 14.040 dinarjev ali 12 odstotkov denarja, kije bil v vreči. Kot nam je povedal Franc Plantan iz zavarovalnice, je šlo za izplačilo transportne škode iz zavarovanja prevozniške odgovornosti za prevoz poštnih pošiljk. Na ta način je zgodba o izginuli pa spet naj deni poštni vreči tudi formalno končana. Jože Zamida iz Polhovice, delavec v pralnici peska, je bil v bolniški in sem ga dobil doma v postelji. Takole je na kratko opisal, kaj se je bilo zgodilo tistega decembrskega večera: „Volčjak je šel z vozom po cesti, kakih pet minut predtem je mimo peljal avtobus. Prav blizu pralnice je že bil, ko sem zaslišal njegov klic: JCje ste, pobje? ’ S Kovačičem sva šla tja in videla, da je Volčjak našel poštno vrečo. Odnesla sva jo v pisarno na mizo. Kovačič je poskušal telefonirati, pa ni mogel, potem pa je šel na cesto, da bi ustavil avto. Kmalu nato sta prišla šentjernejski miličnik in nekdo s pošte. Miličnik je poštarja legitimiral, potem je ta odnesel vrečo. Nagrade nisem dobil nobene, le od novomeške SZDL so se zahvalili s pismom, v katerem so me pohvalili za pravilen odnos do družbenega premoženja/' Tako torej pravijo Jože Volčjak, Franc Kovačič in Jože Zamida, trije poštenjaki, ki so poskr- milijoni mark tudi vnai žep? ; i I ♦! IMS Prihodnji teden se bo v Frankfurtu pravzaprav že začelo letošnje svetovno prvenstvo v nogometu. Jugoslovani in Špan-" ci se bodo v tretji tekmi pomerili ne samo za pravico do zadnjega, šestnajstega prostega mesta v finalnem nogometnem turnirju, pač pa hkrati tudi za milijone, ki jih bodo po posebnem ključu dobile države -udeleženke. Nemški navijači si manejo roke, čeprav bodo vstopnice zasoljene, poroča časopis Capital. Toda levji delež denarja so že dali davkoplačevalci, ki so prispevali za dva nova in Šest prenovljenih stadionov 240 milijonov mark. Stroški prvenstva bodo sicer presegli 300 milijonov mark, toda pedantni in iznajdljivi organizatorji so si likrati zagotovili tudi velike dobičke. Več kot dve tretjini stroškov so tako že pokrili iz zveznih in pokrajinskih organov ter mestnih uprav. Z 240 milijoni mark, ki so si jih zagotovili, bodo izplačali vse gradbene stroške, vendar pa so zadovoljni tudi državni organi, saj niso delali športnih spomenikov, pač pa praktične stadione. Predsednik organizacijskega komiteja prvenstva je jcradnjo najlepše ilustriral z besedami: ,Najbrž nihče ne pričakuje, da bo na stadionu kosil ali pil šampanjec!" V primerjavi z mehiškim prvenstvom pred štirimi leti pričakujejo trikrat večje dohodke. Kje vse bo tekel denar? Vsaj 18 milijonov mark naj bi dobili s televizijskimi prenosi, medtem ko so Mehičani iztržili komaj 8 milijonov. Okrog 36 milijonov mark bo prinesla vstopnina. Nekaj milijonov pričakujejo od „zaščitnega» znaka" prvenstva, maskote „Tip in Tap", dveh običajnih, veselih nogometašev. Horst Schaefer, ki je maskoto izdelal, pričakuje, da bodo prodali za 10 milijonov mark „Tipa in Tapa". Nekaj milijonov bodo vrgle športne napovedi, milijon pa literatura, ki jo že tiskajo ali pa jo še bodo natisnili o prvenstvu. Velik kupček mark pričakujejo tudi od priložnostnih kovancev po 5 in 10 mark - naredili jih bodo kar v skupni vrednosti 30 milijonov nemških mark. Zvezna banka sicer ni preveč navdušena, češ da se bo preveč povečal obseg denaija v obtoku, vendar so prireditelji prepričani, da bo velika večina tega denaija končala v zbirkah numizmatikov. Pivo bodo pač vsi plačevali z običajnimi markami ... Zraven tega bodo prodajali zlate in srebrne spominske medalje pa gramofonske plošče s popevkami, ki jih pojejo nogometaši, neka agencija pa, ki je prevzela vso radijsko in televizijsko ekonomsko prppa-gando, bo plačala 1,7 milijona mark. Skupaj pričakujejo organiza-toiji kar 80 milijonov mark dohodkov, s čimer bodo krepko presegli izdatke. Vsaj polovico te vsote naj bi pomenil dobiček. Četrtino bo dobila nemška nogometna zveza, dve tretjini pa ekipe, ki bodo nastopile, in sicer v odvisnosti od tega, kolikokrat so igrale in koliko gledalcev so pritegnile na stadione. Mednarodna nogometna organizacija bo z veliko lahkoto prišla do dobička: dobila bo okrog 4 milijone mark, njeni stroški pa bodo malenkostni. Za zmagovalca bo morala kupiti 36 cm velik pokal v vrednosti 100.000 mark. Pa še tega ji ne bi bilo treba storiti, če ne bi v Mehiki Brazilci že tretjič osvojili stari pokal Julesa Rimeta in ga za vedno odnesli domov, v deželo kave. DOLENJSKI LIST 27 TRIDESET LET NAZAJ Koža je v zimskih mesecih zaradi mraza in vetra mnogo bolj občutljiva, zato v tem času potrebuje tudi več nege. Ker se navadno tudi mastna koža vse od novembra, do aprila bolj izsuši, moramo uporabljati vsaj čez noč bolj mastno vitaminsko kremo. V tem času je čez dan dobrodošel tudi tekoči puder, seveda nanesen na podlago. Kožo uspešno ščiti pred razpokami. In kako se ličimo v zimskih mesecih? Ena lastnost je oblikovalcem make upa po vsej Evropi skupna: vrnitev k eleganci in klasiki. Oči in usta so povsod središče pozornosti, toda v posameznih modnih državah priporočajo svoje barve. V ANGLIJI se navdušujejo za romantične frizure ter za svetle in rdeče lase. Oči senčijo v dveh barvah. Temnejša na veki prevladuje, malo zelene ali svetlo modre pa se nam skrivnostno kaže izza močno namazanih trepalnic. Usta so žive barve. Rahlo rdeča so tudi lica okrog lične kosti IZ ITALIJE prihaja val, ki zahteva že pravcato slikar- Veselo v službo. Nada Lampe, kvalificirana kuharica v tovarni Iskra, Šentjernej. (Foto: Ria Bačer) m Konec meseca bomo spet zajadrali v tisti nori čas, ko si lahko staro in mlado dodobra da duška ter iz puste in enolične vsakdanjosti vsaj za nekaj uric skoči v sanjski svet. Maškare so naš star ljudski običaj in zelo Škoda je, da ga vedno bolj opuščamo. Zelo se moti, kdor misli, da je potrebno za domiselni maškaradni kostum pol vreče denaija. To sploh ni res, saj si za pusta lahko privoščite prav vse. Iz dveh ali treh starih in ponošenih oblek, ki niso več za rabo, iz zavržene ijuhe ali zavese sešijemo lahko same tak kostum, da dobi na veselici prvo nagrado. Iznajdljive bodite, pa bo šlo! Tudi za otroka skušajte najti malo več domišljije, kot je premore tradicionalen sprevod, v katerm je vsaka druga Rdeča kapica in vsak drugi deček kavboj ali Indijanec. Manjše otroke lahko z malo spretnosti napravimo v prikupne cvetlice ali živalske like, sicer pa zanje najdemo zamisli v vsaki otroški slikanici. Ko izbiramo maškaradni kostum za otroka, premislimo le to, ali bo naš Tinček rajal v zaprtem prostoru ali bo šel samo v sprevodu po cesti. Glede na vreme je bolje izbirati take kostume, da se otrok ne bo prehladil. Baletka ali zamorka sta na primer za deklice zelo ljubki maski, je pa velika nevarnost, da mimogrede z golimi rokami staknejo močan pr- ehlad, če že ne pljučnico. Kaj pa vi? Menda ne' boste doma? ! Letos so zelo v modi kostumi po likih, iz svetovno znanih filmov: nastopajo cirkusanti, Tarzan in njegova žena Jane, odeta v kože; strašni Drakula s svojo žrtvijo. Napravite se lahko v dekleta in žene, ki jih je v filmskih vlogah predstavljala slavna Marilyn Monroe, skočite v dobo Charlieja Chaplina in mičnih ter dičnih gospodičen, ki jih je ta nepre-kosljivi komik na platnu osvajal. Ostaja pa vam na izbiro še morje možnosti, obarvanih z domačo izvirnostjo. Mar ne bi bil Krjavelj imenitna maska ali pa morebiti Martin Krpan, Veronika De-seniška itd.? Nič težkega tudi ni iz ijuhe ali celega kosa blaga narediti indijski sari, iz rožaste zavese kimono za gejšo. Z malo domiselnosti postanete lahko Šeherezada, Ali Baba in katerakoli od oseb iz Tisoč in ene noči. Zelo enostavno, hkrati pa moderno boste v maškarah letos oblečeni, če boste dolgo večerno obleko ovesile s svetlečimi našitki in z vrsto ogrlic. Na glavo zataknite rože med močno skodrane lase, napeljite ogrlico med kodre, na vrh glave lahko posadite peresa ali tan-čicco - in maska je narejena. Če še stare črne nogavice odrežete in jih nataknete na roke kot rokavice brez prstov, segajoče nad komolec, se lahko pojavite na vsaki pustni zabavi. RIA BAČER n 11 II® vsaka je lahko lepa sko izvežbanost, če mu hočemo slediti. Glavno pozornost tudi tu posvečajo očem. Za senčenje vek uporabljajo Italijanke celo paleto barv, ki se prelivajo in zahtevajo še ubranost v tonu z barvo oči. FRANCIJA v letošnji modi ličenja ne sega tako daleč nazaj, da bi posnemala Marlene Dietrich v njeni zlati dobi, temveč se zgleduje po Grace Kelly za časa filmske slave, veke senčijo s srebrno sivo podlago, barvna črta okrog oči je svetla in tanka. Lica so breskovo obarvana. NEMŠKE kozmetične hiše priporočajo žensko mehkost in eleganco. Oči obkroža svetel lok, na veke dajejo temnejši ton, največkrat v zelenem. Usta in nohte mažejo z rdečilom v barvi zrele melone ali rdečega vina. V RUSIJI so se kozmetičarke tudi odločile za svetlo polt. Oči rahlo senčijo, toda samo do srede vek. Barve: rožnata, svetlo modra in zelena. Usta začrtujejo v obliki V v rjavo rdečih tonih. S prav take barve lakom si modeme Rusinje mažejo nohte. R. B. LJUBKO n DOBO Če se boste letos pridružili noremu pustnemu direndaju, boste hoteli imeti masko, ki bo najboljša in seveda taka, kakršne ne bo imel nihče drug. To vam lahko uspe samo tako, da pustni kostum naredite sami in o tem molčite. Maska mora biti duhovita, ljubka in nora. Pri izdelavi maškaradne obleke lahko uporabite najrazličnejše materiale: vse vrste blaga, papiija, volne, rafije, žice, razne kovinske in plastične okraske, ki pa nimajo večje vrednosti. j Make up naj bo izrazit in dovolite si lahko tudi z njim vse neumnosti. ANDRFJA VODNIK II! I I Ženski lasje postajajo v modnem svetu vse krajši. Nove pričeske za leto 1974 so v Parizu, Londonu in Rimu že objavili: take so! Prva niti ni tako zelo drugačna od teh, ki smo jih bili vajeni doslej; drugo, v stilu Grete Garbo, priporočajo Angleži. Tretja s čopkom vrh glave je hit italijanske visoke mode, četrta — velnasta glava — pa je po napovedih znanega londonskega kreatoija pričeska bodočnosti. Kar vprašajte staro mamo, če ima še spravljenega kakšnega „petelinčka44. Ona bo vedela, za kaj gre: to je ščipalka za C*? • • V'V Vse svetovne statistike in podatki domačih zdravstvenih ustanov kažejo stalen porast rakastih obolenj dojke. Zgodnje odkrivanje raka na genitalijah je pokazalo, kako lahko zmanjšamo smrtnost obolelih za rakom na ženskih organih in kako lahko žene po zdravljenju ohranijo vso življenjsko silo v krogu svoje družine in na delovnem mestu. Isto lahko dosežemo tudi pri raku dojke. Dojka je zunanji organ. Tako je žena sama sebi lahko prvi ugotavljalec sprememb in bolezni. Te jo napotijo k zdravniku, ki se bo poslužil poleg klinične preiskave dojke še drugih metod v lastni ali više organizirani ustanovi. Najbolje je, da žena stopi pred ogledalo z dvignjenimi rokami in primerja obliko ter velikost obeh dojk. Ogleda naj si kožo, če je ta pordela na različnih mestih, pogreznjena, nagubana ali razjedena. Če so bradavice vgreznjene, razjede ne ali spremenile lego, je znak, daje nekaj narobe v bradavicah ali v dojki pod njimi. Žena mora biti pri ogledu prs pozorna tudi na izcedke iz bradavic, posebno še, če so krvav-kasti. Ko otipavamo dojke, se poslužimo sistema razdelitve dojk v kvadrante. Rak dojke najdemo najpogosteje v zgornjem zunanjem kvadrantu, v ostalih kvadrantih, posebno spodnjih, je rak mnogo bolj redek. Seveda vse zatrdine ali tumorčki niso rakaste narave! Že pri kliničnem pregledu lahko sklepamo po obliki tumoija in njegovih lastnostih, glede zraščenosti z okolnim tkivom in po drugih znakih, ali je upravičen sum na rakasto obolenje ali ne. Vedno je potrebno otipati tudi pazdušne votline, če so morebiti žleze povečane. So pa velike težave pri preiskavah skritih žarišč, ki jih ne moremo otipati in ki ne nudijo jasnih znakov te zahrbtne bolezni. Pozorni moramo biti na stalno in omejeno bolečino v enem predelu dojke. Taki primeri potrebujejo redne kontrole in več preiskav. Ugotovljeno je, da so dojke odvisne za svoj razvoj in delovanje (produkcijo mleka) od pravilnega ravnovesja hormonov in njihovega vpliva na organ. Zaradi nepravilnega ravnovesja hormonov dobe žene pred menstruacijo napete, boleče prsi, često imajo glavobol in tudi bruhajo. Mnogo skrbi si delajo žene zaradi „bolnih prsi“, ki večkrat izločajo tekoč svetel ’zcedek, in imajo vzrok za nastanek v hormonalnih motnjah. Ti tumorji imajo vozličasto površino kot drobcen grah, so gibljivi, omejenih robov in večkrat obsežnejši. V takih primerih zdravimo bolezen s hormoni. Sero-zni, posebno krvavi izcedki, ki zelo begajo žene, prihajajo iz mlečnih izvodil -globlje v dojki ali blizu bradavic. Te tvorbe so največkrat nenevarne, le malokdaj so rakaste narave. Med nenevarnimi poznamo še druge, sestavljene iz veziva in maščobe dojke, in lahko ugotovimo, v katero vrsto tvorb spadajo. Tudi žene, ki imajo večkrat ponavljajoče se vnetje dojk, morajo biti pod kontrolo, ker je nujno odstraniti vzroke takega vnetja. Zene, ki opazijo zatrdine ali spremembe na dojkah, naj torej čimprej obiščejo zdravnika, bodisi v posvetovalnici za žene, v dispanzerju zdravstvenega doma ali v ginekološko-porodniški ambulanti pri splošnih bolnišnicah. Tu bodo dobile navodila za nadaljnje zdravljenje. Omeniti velja še, da je bil pri Onkološkem institutu v Ljubljani ustanovljen Center za bolezni dojk, v katerem bo zdravnik našel pomoč, če bo ta potrebna. DR. julij SAJE TO NETRAJA DOLGO vzgajati ni lahko Dekleta v puberteti ne ostajajo vedno le pri željah po večji poučenosti o spolnih rečeh, ko sklepajo nova in „ve-čna“ prijateljstva z bolj ali manj razgledanimi vrstnicami, temveč svojo zorečo spolnost nemalokrat enostavno usmerjajo v svoje nove prijateljice, ob katerih pogosto na zastrt način zadoščajo svoji razvijajoči se spolnosti T oda vse to ne more trajati dolgo. To preiskovanje spolnega magnetizma ob istem spolu je samo bežna epizoda pri bližanju in primikanju v območje magnetnega polja drugega spola. Ta premik je značilen, saj lahko pred njim opažamo, kako se fantje in dekleta med seboj sovražijo in objedajo drug drugega, se izogibajo drug drugega, celo boje, prezirajo, skoraj zaničujejo, nemalokrat tudi doživljajo nekak stud do drugega spola in globok sram, kadar jih kaka okoliščina postavi v preveliko medsebojno bližino. Fantje vidijo v dekletih le neumne smrklje in „koze“, a dekleta v fantih „štoraste kozle“ in grobijane, ki se samo pretepajo in tako neumno in grdo govore, da jih še slišati ne marajo. Ta odpor je pogostokrat tako velik, da je za fanta „največja sramota“, če ga na primer učitelj v razredu posadi-med „babe“. Podobno seveda tak ukrep doživi tudi dekle. Vendar dekle navadno tako povzročena zadrega prej mine in ji prej celo prav pride, ji začne ugajati in jo skrivaj celo osrečevati. To zato, ker dekleta hitreje spolno zore in se zato tudi prej „odčarajo*4 zunanjega odpora do drugega spola. Dekleta namreč vsekakor prej odkrijejo magnetizem ljubezni in spolnosti in njegove skrivnostne in osrečujoče „učinke44 v občutkih in predstavah, v fantaziji in čustvih, v svojem mladem srcu in preplašeni duši. Fantom se včasih Še sanja ne, kar že dekleta v njihovi bližini sladko vznemirja. Ne vznemirja toliko v globinah krvi, kakor predvsem v višavah ljubezenskega ali erotičnega zanosa in sladkega hrepenenja. Odkritje magnetizma spolnosti dožive fantje na splošno bolj „pretresujoče44. To odkritje jih bolj vrže iz dosedanjega doživljanja in vedenja kakor dekleta. Same pred seboj jih je sram, da so tako dolgo mislili o spolnosti kot otroci. Razočarani so nad svojo odraslo okolico s starši in učitelji vred, ki jih je tako dolgo bolj ali manj varala o vsem tem in jim vse o spolnosti tako spretno prikrivala. To razočaranje se lahko sprevrže za nekaj časa v pravo sovraštvo do matere in očeta in vseh drugih odraslih, katere vse zdaj postavlja ob vsaki besedi, pogledu ali kretnji na svojo občutljivo moralno tehtnico. DR. franc pediCek te* spalnica Ena izmed zamisli za sodobno urejeno spalnico, ki ima tudi skromen študijski kotiček. Posebnost te sobe je, da so stene tapecirane z enakim blagom, kot je prevleka na postelji, in da se sodobni pohištveni elementi lepo dopolnjujejo s starinskimi detajli. .... Madež od črnila odstranite iz tkanine tako, da ga podložite s cunjo, namočeno v nezakuhanem hladnem mleku. Menjajte podlogo madeža toli- Iko časa, da bo vsrkano vse črnilo. Madež od mleka nazadnje odstranite s katerimkoli sred- i Stvom za čiščenje mastnih odtisov. .... Če se zamašek od tube nikakor noče odpreti, ga za nekaj časa potopimo v vročo vodo. Običajno to pomaga. iMHjC Projektiranje stanovanj bo v prihodnje vse bolj v rokah designeijev (industrijskih oblikovalcev). Iz več razlogov. Najvažnejši naj bi bil čas (industrijska proizvodnja v serijah) in s tem v zvezi cenenost gradnje. Na gornji sliki vidimo tako imenovano linearno hišo, ki je nastala v ZDA, na spodnji sliki pa je stanovanjska zgradba v Nemčiji. Taje sestavljena iz štirih celic, lahko pa jih kupimo in spajamo še več, kolikor denarja pač imamo. Kdaj bomo pri nas tako daleč, saj je znano, da je naša stanovanjska hiša med najdražjimi in najmanj udobnimi v svetovnem merilu! DBA VTEMCASU VRT. Plastika je na pohodu. V vrtnarstvu se plastične snovi — folije uporabljajo predvsem za pokrivanje tal in za varovanje pred pozebo. Neprozorne polietilenske folije nadomeščajo travo, slamo ali šoto pri pokrivanju tal, preprečujejo rast plevelu, zadržujejo vlago in toploto v tleh, varujejo plodove (jagode) pred umazanijo. Prozorne folije obvarujejo pred mrazom. Zgodnjo povrtnino lahko pridelamo tudi v naših razmerah pod polkrožnimi nizkimi plastičnimi tuneli in kapucami. Zgodnjo solato lahko sejemo v nizke tunele že takoj potem, ko izgine sneg. Tudi druge vrtnine nam pod plastiko dajo zgodnejše pridelke. Uspeh pokrivanja pa je odvisen tudi od vremenskih razmer ter od izbrane folije. Več svetuje izdelovalec oziroma prodajalec. VINOGRAD. Valentin (14. feb.) ima ključ od korenin. V vinogradu se takrat delo začenja, poskrbeti je treba za obnovo ali popravilo opore v vinogradu. Leseni stebri so zaradi svoje cene še vedno najprimernejši. Najboljši je s taninom prepojen kostanjev les. Trajnost povečamo z obžiganjem, namakanjem v modri galici ali z impregnacijo s karbolineji, kar je najdražje, a najboljše. Pri obnovi vinogradov se uveljavljajo strebri iz prednapetega betona; so trajni, vendar dragi. Precej hvale je tudi na račun t.i. Voe-stovih stebrov, ki so iz valjane železne pločevine. SADOVNJAK. Misliti je že treba, kako se bomo spomladi spoprijeli z možno spomladansko slano, ki naredi veliko Škode zlasti v zaprtih dolinah in nižinah. Pokrivanje rastlin je zamudno in zato uporabno le v vrtnarstvu. Bolj uporabno je dimljenje - od približno 4. ure zjutraj do dve uri po sončnem vzhodu. Za dimljenje lahko pripravimo rabljene gume, žaganje in odpadno olje. Gretje s pečicami ali puhanje vročega zraka z velikimi ventilatorji se v svetu že uveljavlja, pri nas pa je predrago. Več obeta - predvsem v intenzivnih nasadih - oroševanje sadnih rastlin z vodo, ki ob slani zmrzuje, oddaja toploto in s tem varuje nežne rastlinske dele. Za varstvo pred pozebo je odločilnega pomena poročevalska služba, ki vnaprej najavlja možnost mraza, da ga sadjar dočaka pripravljen. Inž. M. LEGAN Grah je v kuharski umetnosti nepogrešljiv. Je zdrav, okusen in še pripraven za lepo serviranje jedi. Štiri zamisli: grah z zelenjavo, grah z jajci, grah z mesom in grah z rižem. V stanovanju, ki ga opremljamo z modernim pohištvom, nastane tudi vprašanje kam dati razno okrasno rastlinje. Predvsem obupamo, če ne moremo nikjer dobiti ustreznih korit za rože, ki se ne bi „tepla44 s pohištvom. Na sliki vidimo eno od rešitev italijanskih oblikovalcev. Na žalost lahko kupimo taka korita samo v Italiji. Naj tudi sorodniki v Peterburgu spoznajo, da sicer dobrohotni in vljudni bratranec ne bo trpel nobenega oviranja pri uvozu nemških strojev, elektromotorjev in parnih kotlov brez carine. In tudi Francozi naj upoštevajo, da se Wilhelm H. ne bo ustavil pred ponovitvijo 1870. in 1871. leta, če se mu bo za to ponudila ugodna priložnost. Zaradi Wilhelmovega nepretrganega oteževa-nja in zapletanja so bili sorodstveni odnosi dveh dvorov nasploh „prej topli kot vroči“, v času političnih zapletov pa „prej hladni kot prisrčni“. V Zimskem dvorcu so Wilhelmove nečimrne in vihrave napade praviloma obsojali. Osebnega sovraštva med obema družinskima klanoma ni bilo, vendar je bilo njihovo vsakdanje življenje polno intrig, prerekanj in plitvega izigravanja. Nikolaju je začelo presedati, da se Wilhelm vede do njega „pokroviteljsko, mentorsko/4 Celo zaradi visoke bratrančeve telesne rasti se je čutil prikrajšanega. Razglednico, na kateri sta bila nemški cesar in ruski car slikana skupaj z ramo ob rami, je policija tedaj zaplenila. In vendar sta prihajala drug k drugemu v goste. Njuna srečanja so prepletale ljubeznive izjave, ko pa sta se razšla, sta drug drugega za hrbtom obkladala s hudobnimi vzdevki. Princ Maks Badenski je v ozkem krogu pripovedoval, da je cesar Wilhelm imenoval Aleksandra IH. „aziatskega monarha in cepca.“ Nikolaja II. je po Bjoerkeju prekrstil v „mevžo**, „prežvekovalca,“ ki venomer goni isto, v „gobo“ in „prebri-sanca“. Že takrat je ves jezen zapisal, ker car ni držal besede „iz Bjoerkeja: „Očka-caija obliva mrzel pot zaradi Francozov. Taka šleva je, da si celo tega sporazuma ne upa potrditi brez njihovega dovoljenja.** Carico je jezil Wihelmov nespoštljivi odnos do njenega brata, vojvode Hessenskega, in do njenega darmstadtskega sorodstva sploh. Žalitve so sporočali caiju. In ko je Nikolaj II. prispel s svojo soprogo v Hessen, se je nalašč izognil temu, da bi najprej obiskal Wilhelma v Potsdamu. Wilhelm pa je preko svojega kanclerja vztrajal, da je Nikolaj dolžan javiti se najprej pri njem, kadar se zadržuje v predelih njegovega imperija. In šele po izpolnitvi tega pogoja je cesar Wflhelm odšel pirovat k njemu v Darmstadt. Plitvi prepiri med veličanstvi so bili tako nadležni in dolgotrajni, da sta si imperatorja štela v dolžnost vzpostavljanje vznemirljivih diplomatskih služb. In vendar: kakršne koli so že bile motnje v odnosih med obema dvoroma, kakršnikoli vzponi in padci so si sledili v meddružinski idili — cesar Wilhelm je bil za Romanove v vseh okoliščinah še vedno bratranec, najmilejši in najzabavnejši Willi, včasih lahkomiseln, včasih nevarno zmeden, a kljub vsemu sorodnik. Parafrazirajoč znano izjavo Teodorja Roos-ewelta, ki mu je ušla z jezika zaradi drugega (latinskoameriškega) povoda, lahko rečemo, da je bil Wilhelm za peterburške višje kroge „pasji sin“, vendar njihov „pasji sin“, ker Romanovi z njim niso pretrgali zaupnega dopisovanja in so ga v izredni tajnosti nadaljevali celo v letih prve svetovne vojne. Tako, kot je bila spomladi 1917 vest o strmoglavljenju carja za Wilhelma osebni udarec, tako prizadeto so jeseni 1918 Neugardt, Krasnov in Skoropadski sprejeli vest o odstavitvi in begu ce-saija Wilhelma. Sicer pa je tudi odstavljeni nemški cesar lepo, brezdelno živel. Demokristjanski pridigarji so prepričani, da če obstaja nebeško kraljestvo, potem pokojni cesar Wilhelm v višavah nad oblaki lahko vrh vsega vdihava tudi kadilo, ki mu ga po smrti prižigajo na renskih bregovih. Več kot pol stoletjje minilo od tistega novembrskega večera, ko je cesar Wilhelm potrkal na vrata gradu Aroerongen in zaprosil grofa Bentin-cka za skodelico vročega čaja. Že tam v Ameron-genu se je 28. novembra 1918 formalno odrekel prestolu. V letu 1920 se je cesar naselil v podeželskem dvorcu Doorn v provinci Utrecht. Sprejeli so ga na račun vzdrževalnine weimarske republike. Z odločitvijo pruskega Landstaga (deželnega zbora) so Hohenzollemom 1926. leta vrnili premoženje (dvorce, posestva itd.} v vrednosti sto petindvajset milijonov mark. Razen tega so jim izplačali še petnajst milijonov mark prispevka. Na podlagi 232. člena versajske pogodbe bi bili morali Wilhelma izročiti Antanti zaradi predaje sodišču, vendar Holandija tega ni hotela napraviti Leta 1922 seje bivši ce*ar Wilhelm drugič oženil, tokrat so princeso Schoenaich-Carolath. (Bivša imperatorka Avgusta-Viktorija je umrla 1921 v triinšestdesetem letu starotti). Wilhelm se je v brezdelju ukvaijal s pisanjem jpominov. Pri tem si je prizadeval izbrisati s sebe pečat hujskača svetovne vojne. Zapustil je pet knjig. Umrije v Doomu 4. junija 1941. Kakšna trajna vdanost in oboževanje! Springer in Strauss se kot začarana ne moreta obrniti od svojega malika, od svojega božanstva. Ne od tistega, ki se je kot razuzdan popotnik zatekel h grofu Bentiku s prošnjo za požirek čaja, ampak od tistega Wilhelma, ki je štiri leta prei z balkona svojega dvorca napovedal vojno Rusiji. Njun duhovni vzor je še danes dobesedno živ. S privihanimi brki stoji na balkonu berlinskega dvorca, iz ust pa mu letijo besede, ki zagotavljajo nemškemu ljudstvu nirvano blaženstva v ognjeni kopeli vsesplošne zmešnjave. POGLEDCMANJE V HOROSKOP Potem ko je Wilhelm zasedel prestol, je staremu kanclerju slabo kazalo. Z dolžnosti ga je odstavil brez ceremonij, razen tega pa je moral Bismarck okusiti še grenkobo neuspeha v areni pruskega parlamentarizma. V letu 1891 so Bismarckovi pristaši predlagali njegovo kandidaturo v Reichstag za okrožje Hes-tenmuende. Njegov nasprotnik je bil neki čevljar Schmallfeld, socialdemokrat. Zgodilo se je nepredvideno. Knez Bismarck je dobil sedem tisoč glasov, čevljar štiri tisoč, kar je pomenilo Bismarckov poraz, čeravno bi bilo v takem primeru po zakonu potrebno ponovno glasovanje. Podobnih nesmislov ni bila tedaj vajena niti pruska reakcija, ki je v takih trenutkih kar odrevenela. In kar je posebej bodlo v oči v Evropo in svet, je bila zmeda, kije tiste dni zajela peterbur-ški dvor. Car Nikolaj je v Hestenmuendski epizodi videl osramotitev aristokratizma, sramotno zmagoslavje sodrge. Ogorčilo ga je, da se je knez ponižal do javnega dvoboja z nekim socialistom. In drugič še to, da Nemci svojega visokorodnega utemeljitelja imperija niso izvolili enoglasno, kot bi se to moralo zgoditi. Delavska vstaja je v Nemčiji strašila kot sila, ki je pretila, da se bo združila z dozorevajočo rusko revolucijo in skupaj z njo povzročila socialni izbruh. Tak izbruh bi lahko zdrobil na treske ves stari monarhistični sistem na celini. Čeprav so Hohenzollemi grmadili zapreke na poteh carske diplomacije, je bilo zanje povsem naravno, da hkrati s tem niso brez nemira spremljali položaja za hrbtom svojih peterburških sorodnikov, vedno pripravljeni podpreti majajoči se carski prestol. Prav tako so tudi Romanovi venomer spremljali cesaijev položaj v skrbeh za nerazrušljivost njegove avtoritete v Nemčiji. Ta zaskrbljenost je desetletja prežemala diplomatsko dokumentacijo carizma. Znaki, kot na primer naraščajoča notranja nestanovitnost junkersko-buržoazne Nemčije — rastoča moč in aktivnost delavskega razreda in vrenje med revnimi kmečkimi sloji, so pogosto povzročali protivladne nastope, vedno ostrejša socialna nasprotja, posebno pa večanje vpliva mlade nemške socialne demokracije. Vse to seje stalno ponavljalo v dopisovanju carskih poslanikov in ministrov v osemdesetih letih prejšnjega stoletja do začetka prve svetovne vojne. „V tistem času, ko so v dvorani navdušeni plesali menuet (zabave so bile na cesaijevem dvoru na dnevnem redu) je vojaški opolnomočenec A. V. Goleniščev-Kutuzov v ministrstvu za zunanje zadeve sporočil V. S. Obolenskemu, da so sosednje ulice polne upornikov, ki zahtevajo, ^Jauha in dela.“ Take množice je pogosto videval tudi posla- M.KASVIN0V PREVEDLA: J.TEPPET 5 Car je zahteval pojasnilo od Šuvalova. Poslanik mu je v depeši 24. aprila 1891 dal razumeti tole: stvar ni samo v tem, da se je „ustanovitelj imperija znašel pred ponovnim glasovanjem s socialistom - čevljaijem, temveč tudi v tem, da sama monarhistična opozicija ploska uspehu tega socialista iz hudobnih čustev do prevzvišenega junkeija.** To ni bilo še nič. Po mnenju I amsdorfa, kije pojasnjeval depešo, opažajo v Nemčiji še marsikaj hujšega, in sicer: neobičajen razmah socialistične stranke, kar pomeni večjo nevarnost od učinkovite opozicije kneza Bismarcka. Car je na depešo Šuvalova pristavil opombo: „Dejanje neprekoslji-ve nesramnosti in propada veličine Nemčije“. STRAH PRED SOCIALNIM IZBRUHOM Napetost v odnosih med dvema imperijema je naraščala in pletla nove vozle rusko-nemških nasprotij na glavnih nitih svetovne politike. Eno pa je ostalo neomejno in vse obvladajoče; obojestranski strah Romanovih in Hohenzollemov pred svojim lastnim narodom ter trajno, splošno znano stremljenje podpirati drug drugega v boju proti preteči revoluciji, v primerjavi s katero so mnogi tekoči opravki oben dinastij tu pa tam samo minljiva ničnost. V temeljih te solidarnosti je bilo še najmanj altruizma. Hohenzollemi so se bali ruske revolucije kot nesreče, ki bi se lahko razširila na Nemčijo. nik. Bal se je, da se bo nezadovoljstvo preprostega ljudstva z vladno politiko „v korist boga-tih“ obrnilo v nevarnost za samo dinastijo. Poslanikova sporočila so potijevala zastrašujoči razmah socializma. Ta bi v prihodnje lahko ogrozil predvsem Nemčijo s še bolj krvavimi in mnogo nevarnejšimi spopadi kot bučni nastopi anarhi-stov“. Lamsdorf je s svoje strani posploševal podobna sporočila, ki jih je pošiljal carju (eno izmed njih, najbolj vznemirljivo, je imenoval „horoskop bodočnosti**). V njih je prikazoval nevarnost „varljivega** zatišja in miru v Nemčiji. Bal se je, da se bodo „apetiti delavcev prebujali še naprej** in da „njihovi socialno-demokratski voditelji** ne bodo z ničimer zadovoljni. Konec koncev se bodo znašli v takem položaju, da si bodo upali odločno lotiti se vsega. V horoskopu prerokovano „odločno lotiti se vsega** je pomenilo polom dinastije in beg tiranov. Dvorjani v Rusiji so to spoznali 1917. leta, v Nemčiji pa v osemnajstem letu. Monarhističnim silam ni ne tu ne tam uspelo s kontrarevolucijo obrniti kolesa zgodovine nazaj in rešiti pogube dve presvetli družini. Tako v Rusiji v tem primeru niso pomagali rešiti položaja niti pogovori Neugardta z Mirbachom niti mojstrstvo, Krasnova, Skoropadskega in Mannerhei-ma v ansamblu s Hoffmannom, Eichhornom in von der Holzem. Dolgo je ze tega, v začetku tega stoletja, ko je tajna zveza dveh cesarskih dinastij proti revoluciji šla tako daleč, da so bili Romanovi v skrbeh za trdnost vojaškega stroja, v katerem celo sami niso mogli videti nevarnosti za varnost Rusije. Zaskrbljeno so se tedaj zanimali, če revolucionarna opozicija v Nemčiji ne spodkopuje tal cesarski armadi, ki je tedaj že pretila ruskim zahodnim mejam. Po eni strani ie Lamsdorf v svojih zapisih izražal strah pred tem, da Wilhelm II. ne bi poizkusil „odvrniti pozornosti od notranjih težav s pomočjo vojaške avanture, ki bi lahko izzvala požat po vsej Evropi.** Taka najverjetnejša avantura bi bil napad na Rusijo in Francijo. Z druge strani pa je Lamsdor-fa zaposlovala skrb, če bodo te napadalne sile zadosti trdno in pokorno orodje v rokah berlinskega navdihovalca možnega spopada. Zapisal je: „Za zdaj je armada še zvesta vladi; toda vsesplošna vojaška obveznost vnaša vanjo nove elemente. Socialisti dobivajo v vrstah armade vedno številnejše privržence ...“ To je signaliziral že Suvalo v: Slabo bo, je napovedoval, če bo cesarska armada vdrla v Rusijo, še slabše pa, če bo v odločilni minuti odpovedala in postala orodje državljanske vojne. To se pravi, da v imenu prestola ne bo hotela krotiti in ubijati Nemcev. „Bolj verjetno je,“ je sporočal poslanik, „da se v bodoče noben vojak ne bo hotel bojevati za vlado proti socialistom, ki konec koncev lahko oostaneio gospodarji položaja**. Čez dve desetletji, jeseni 1918, mnogi nemški vojaki resnično niso hoteli streljati na ljudstvo. Svoje orožje so obrnili proti cesarjevim 1 pomočnikom, ki so sprožili svetovno vojno. Kar zadeva desničarske vodje socialne demokracije, se ti v 1918. letu niso pokazali maščevalne. Ko jih je revolucionarni val dvignil na višino „gospodarjev položaja**, so vzeli v zaščito kneze in barone ter zagovarjali pred uničenjem aparat razrednega gospodarstva junkeijev in kapitalistov, vključno s policijo, vojsko in glavnim štabom. Nazadnje so prav ti vodje sicialdemokratov utrli pot do oblasti Hitlerju in njegovi fašistični kliki. Poročila Šuvalova niso bila brez bistrovidno-sti, po svoji barvitosti pa večkrat zaostajajo za carjevimi izreki. Šuvalov piše: „Če bo socialdemokratska stranka postala resnično revolucionarna ... potem stoji Nemčija na vulkanu in končna poguba imperija je samo še vprašanje nekaj desetletij.“ Aleksander III. je dodal na robu pripis: “Skoraj brez dvoma, daje tako.“ „Po izjavah nekega mojega sobesednika,“ sporoča poslanik, socialdemokrati ne kopljejo jame pod monarhijo, ampak pod prestolom. Car je tupripisal opombo: Naravnost strašno. Šuvalova zanima možnost podkupovanja desnih socialdemokratskih voditeljev na ta način, da bi jim prepustili listnice v vladi: „Morda pa bo ta stranka po zmagi'v parlamentu poklicana k upravljanju države in se bo tako postopoma spremenila v zmerno partijo? “ Aleksander III. je pripisal: „Na tako vprašanje sedaj ta stranka niti sama ne more odgovoriti. “ Šuvalov poroča: „Skrajno napenjanje virov, ki so sprožili vedno večjo vojaško porabo, je pripeljalo tako daleč, da so se mnogi razsodni ljudje . v Nemčiji začeli spraševati: Ali nas velika vojna, kakorkoli se bo že končala, ne bo pripeljala v še strašnejšo nesročo, v socialni prevrat? * Car je zapisal na rob opombo: „O tem tudi jaz pogosto razmišljam.** Svetovalec poslaništva M. N. Muravjev je sporočal o svojem pogovoru z generalskim pribočnikom in načelnikom vojaškega kabineta Wil-helma II. Ta se je v cesarjevem imenu pritožil, da „car slabo ravna z njim“. Načelnik je še dejal: ,,Medtem pa moj mladi imeperator v globini duše goji resnične simpatije do vašega imperatorja v Rusiji kot do močnega stebra monarhističnega načela. “ Niti malo ganjen zaradi komplimenta zastran stebra monarhističnega načela je car pripisal: „To je dolgočasno, to stalno tarnanje in cmerje-nje. Nemci z vsem tem kažejo, kako so pravzaprav malenkostni in žalostni. Razveseljivo pa je to, da kljub temu potrebujejo prijateljstvo Rusije * in da se je strašno bojijo.** Šuvalov je poročal, da so zadnji ulični neredi v Berlinu napravili na cesarja Wilhelma „silen vtis“. Potemtakem se v urejeni policijski državi res dogaja to, o čemer govorijo v Franciji, v zavezniški, pa vendarle republikanski deželi... Res je. Aleksander III. se je nekako navadil na grešno francosko družbo. Stoje je potrpežljivo poslušal Marseljezo na slovesnostih. Uradno je soglašal z odločitvami pariške skupščine, neuradno pa jo je imenoval advokatsko burko, komedije • Nekoč je car poslal predsedniku red Andreja Jtaoimenovanega, vendar je poslaniku Morgenh eimu naročil, naj ne prireja slavja na dan carjevega, godu, kot je določeno, ampak naj izroči odlikovanje na običajni dan, da s tem ne bi kazali preveč zaupnih znakov pozornosti do republikancev. „Sicer pa tudi republikanci niso vsi enaki. Niso ukrojeni po isti meri. Ko jim izražamo pozornost, si moramo prizadevati, da bomo obrnili to sebi v prid, ne tistim, ki pretresajo temelje, ampak tistim, ki jih spoštujejo.** Poslanik Morgenheim v Parizu je v svoji depeši carju dokazoval, „da bi bilo najbolj škodljivo in nevarno dati Francozom povod za upanje na podporo Rusije.** Aleksander III. je pripisal; „Oni sami to vedo in čutijo.“ „In obratno,“ piše poslanik, „treba je jasno (*s pakassati, da so simpatije Rusije obrnjene h konzervativni Franciji... Mi lahko pripomoremo, da se Francija reši sama pred seboj, če ji razblinimo nevarne iluzije .. Pod to vrstico je car pripisal: „Popolnoma i točno. “ Svetnik G. L. Kantakuzen je sporočil z Dunaja, da je avstrijska vlada razdražena zaradi prijateljskega sprejema, ki so ga v Peterburgu priredili francoski vojaški eskadrilji. (Nadaljevanje prihodnjič) c FILM let mrtve ptice Te dni so začeli v slovenskih kinematografih predvajati slovenski celovečerni film „Let mrtve ptice“. Po scenariju slovenskega pesnika Branka Šoemna je film zrežiral Zika Pavlovič. Film je drama strasti, ki ima za ozadje socialni motiv naših zdomcev. Posneli so ga v okolici Murske Sobote in ostalih krajih Prekmurja. V glavnih vlogah nastopajo Arnold Tovornik, Majda Grbac in Rudi Kosmač. 1 oU oj osem. Od teh sta za snemanje predvidena samo dva projekta: “Zbiralec umetnin“ režiserja Milana Ljubiča in „Julij-avgust“ Karpa Ačimoviča — Godine. Zbranega denaija je samo za en film in tako bodo iz lanskega načrta uresničili le projekt „Julij - avgust“. PLOŠČE slovenska pevca kor«k*j. korakaj Človek imi, tu na*e MnC MIMI Helidon, tovarna gramofonskih plošč, je izdala malo ploščo vse bolj priljubljenega slovenskega pevca popevk Janka Ropreta. Na nji sta posneti dve skladbi: „Korakaj, korakaj!“ in „Človek sem, ki nase nekaj da“. Prva je slovenska izvedba tujega avtoija, drugo pa je napisal Peter Arnold. Obe sta prijetni za poslušanje. m mm V Beogradu se je pred dnevi začel festival najboljših filmov sveta, že četrti po vrsti. Za prikazovanje v veliki in mali kinematografski dvorani je selektor Milutin Čolić izbral filme, ki so v svetovni kinematografiji imeli največji uspeh in dosegli visoko umetniško raven. Med drugimi so že ali pa še bodo prikazali film francoskega režiserja Costa Gavrasa „Obsedeno stanje“, angleški film „Nora“ z Jane Fonda v glavni vlogi, ameriški film režiserja Johna Husto-na „Sito mesto“ in italijanski film „Emigranti44 z Andrianom Celentanom v glavni vlogi. iz LANSKEGA NAČRTA Od 46 zgodb, ki so prispele na lanski natečaj za filmske scenarije, so jih izbrali samo Helidon je izdal tudi malo ploščo, na kateri se predstavlja slovenska pevka Majda Sepe, ki že dolgo suvereno vlada na našem popevkarskem nebu. Na plošči v spremljavi vokalnega kvarteta Strune poje dve skladbi: Hazzardovo „Mama44 in Sepetovo „Vagabund44, za katero je besedilo napisal slovenski pesnik Gregor Strniša. SVET OPERE Izbor odlomkov iz najbolj znanih oper, kot so Traviata, Carmen, Lucia di Lammemoor, je Jugoton po licenci RCA izdal r & /^PRCDfmviMmo vnnrs na veliki plošči Gran Gala ali Opera. Res umetniški užitek ob poslušanju te plošče zagotavlja izredna zasedba, saj se na posnetkih predstavljajo največji operni pevci našega časa, svetovno znane orkestre pa vodita slavna dirigenta Georges Pretre in Herbert von Karajan. odamo Za ljubitelje belgijskega pevca Salvadora Adamoja je Jugoton poslal na trg veliko ploščo, na kateri se Adamo predstavlja kot skladatelj, pisec besedil in pevec. Prijetno, z otožnostjo obarvano petje, s katerim si je pridobil veliko privržencev, tudi na tej plošči ponuja nevsiljiv glasbeni užitek. v" 'jSSf - j.-«. Od nekdaj zelo slavne skupine Beatles je še najbolj plodovit in angažiran George Harri-son. Njegova glasba nastaja močno pod vplivom staroindijske filozofije nenasilja, ljubezni in dobrote. Posebno izrazita je velika plošča „Georga Harrison living in material vvorld44, ki jo je po licenci gramofonske hiše Apple izdal Jugoton. Skladbe z nje predstavljajo spoj evropske pop glasbe z elementi indijske. Besedila so temu primerna in na svoj način kažejo stisko modernega človeka, ki beži iz zmate-rializiranega sveta v namišljeni svet luči. KNJIGE Kot druga knjiga iz serije, ki jo izdaja založba Partizanska knjiga o aktualnih in živih problemih sodobnega slovenskega življenja, je izšlo delo Jožeta Javorška „Samotni jezdec44. Po oblikovni plati je to dnevnik od leta 1970 do pomladi 1973. V njem avtor obravnava čas, ko je bil še član dramaturškega kole- Odkrijte svojo' Založba Mladinska knjiga je izdala komplet štirih knjig „Sodobna ženska44, s katerim skuša ustreči potrebam današnjih žena, da se bodo znašle v svoji življenjski vlogi. Vse štiri knjige kompleta Spoznajte svoje telo, Odkrijte svojo lepoto, Spolnost v ljubezni ter Zenska in moški) obravnavajo najobčutljivejše aspekte v življenju ženske. Seznanjajo jo z vsem, kar bi morala vedeti o sebi in svojem mestu v življenju, predstavljajo ji njeno fiziologijo, nego telesa, kozmetiko, pravilno prehrano ter jo na humanističen način uvajajo v probleme spolnosti, ljubezni in družinskega življenja. Vsekakor nepogrešljive knjige v knjižnici vsake ženske. pesnika starejše generacije * ******************** SAMOTNI JEZDEC gija v Drami SNG in v podobi našega osrednjega gledališča pokaže osnovne vzroke krize, ki je nastala v tej ustanovi. Drugi in tretji del dnevnika imata polemičen značaj. Vrsta zapisov razčlenjuje problematiko slovenskih pisateljev in intelektualcev. bogomil fatur . teme in variacije Po skoraj 25 letih je spet izšla pesniška zbirka slovenske- Bogomila Fatuija pod naslovom „Teme in variacije44. Objavljene pesmi so plod dolgoletnega ustvarjanja in predstavljajo zaokroženo celoto izpovedi, ki se gibljejo od čisto intimne ljubezenske sfere do skoraj esejistično racionalne poezije. HAIKU Državna založba je izdala knj igo; s katero se slovenskemu bralnemu občinstvu prvikrat v knjižni obliki predstavlja japonska haiku poezija. Pesmi haiku so napisane v značilni trivrstični obliki in so odsev življe-nskega odnosa do sveta, kakr šen se je izoblikoval na Vzhodu. Ravno ta razlika med vzhodnjaškim in našim mišljenjem je velika ovira za pravilno razumevanje in dojemanje haiku poezije in tako je knjiga več ali manj namenjena knjižnim sladokuscem. Pesmi je prevedel Iztok Geister, opremil pa Marko Pogačnik. f. NA TISTA LEPA V LADKO KOROŠEC POTA Ni pogost pojav v slovenskem pisanju, da bi umetniki sami, kolikor niso pisatelji, napisali knjigo o svojem življenju in umetniški dejavnosti, zato je toliko bolj razveseljivo, da smo s knjigo Ladka Korošca, našega znanega opernega pevca, dobili tako neposredno in živo pričevanje. V knjigi „Na tista lepa pota44, ki jo je izdala Partizanska knjiga, Ladko Korošec v preprostem in jasnem jeziku opisuje svojo bogato dejavnost. k » / IMS OBALE \ Drobne knjižice pesmi z naslovom „Pojoča obala44 ni več dobiti v knjigarnah in je verjetno tudi ne bo, čeprav je teh drobnih knjižic še precej zapakiranih v stanovanjskem bloku v Brusnicah. Njihov duhovni oče namreč ni trgovec, da bi znal spraviti v promet to, kar še spretnim prodajalcem ne gre najbolje od rok; danes poezija ni iskano blago in sramežljivo stoji ob strani raznim sanjarijam modernega človeka, odstopila je prostor velikim ljubimcem, izvežbanim morilcem in za lase privlečenim zgodbam. In če je na platnicah napisano povrhu vsega malo znano ime, ime, ki ga ni zaslediti v globokoumnih razpravah o izmih vseh vrst, potem je pač usoda te knjižice pesmi razumljiva. Neopaženo je zagledala beli dan in ugasnila v poplavi dmgih knjig. Toda pesem živi, pesem ne umre. Ivan Perhaj, avtor „Pojoče obale44, je po rodu Belokranjec, a že celih sedemnajst let živi v Podgorju in je v tem času postal eno s pokrajino pod Gorjanci. Tudi ko bi imel možnosti, da bi šel kam drugam, se ne bi premislil. Zrasel je z ljudmi Podgorja, pozna jih, on je del njihovega življenja in oni so del njegovega, njihovi problemi so tudi njegovi - skratka, živi in diha s Podgorjem. Od Bele krajine so v pesniškem svetu podob ostale samo tenkolase breze in steljni-ki ter spomini na otroštvo. S pisanjem se je začel ukvarjati že v nekdanji nižji gimnaziji v Črnomlju, ko je skupaj s sošolci izdal rokopisni dijaški list Odmevi iz Goric. Ko je prišel na učiteljišče v Novo mesto, je podobno kot v Črnomlju z drugimi dijaki izdal rokopisni almanah, objavljati pa je začel’ že prve psemi v Mladih potih, v Obzorniku in v nekdanji prilogi Dolenjskega lista, Dolenjskem študentu. Občasno je objavljal posamezne pesmi, dokler ni v njem dozorela odločitev, da izda samostojno zbirko v samozaložbi. Za ta korak se je težko odločil, toda enkrat je le treba stopiti pred javnost, posebno še, če je človek pesnik iz prave notranje nuje. „K pisanju pesmi me žene neki notranji nemir,44 pravi Ivan Perhaj, „Različna razpoloženja, sreča in nesreča, svet okoli mene, dogodki, vse to se kopiči v človekovi notranjosti in se želi izpovedati. Nemir moram prenesti iz sebe na papir, četudi potem napisane pesmi obleže v predalu. Vendar pesem ni namenjena sama sebi, nekaj mora povedati tudi drugim, zato nisem pristaš modemih smeri v poeziji. Pa tudi samo poročilo razčlovečenega sveta, ki ga prinaša ta poezija, ni povsem moje poročilo. Sodeč po sedanjih dogajanjih v svetu, je svet res postal surov, toda vsa plemenitost ni zamrla, vse ni pokvarjeno. In ker sem jaz sam del tega sveta, ker sem kot romantik v skoraj bolečem odnosu do razčlovečenosti, najde vse to odsev v moji poeziji.44 Vojna in grozodejstva ubi- {anja igrajo pomembno vlogo v ‘erhajevih pesmih. Kot otrok je ognjeni požar nasilja čutil na lastni koži, zato so mu blizu ljudje, ki v sedanjih časih trpe bič boga Marsa na svojih hrbtih. In tem ljudem je posvečeno veliko pesmi, s katerimi pridobiva Perhajeva poezija odtenek humanistične angažiranosti. Ivan Perhaj še piše pesmi, in kot pravi sam, jih bo pisal tudi v bodoče, čeprav mu ravnateljstvo na osnovni šoli jemlje veliko časa in skoraj nikoli ne najde pravega časa in miru. „V samozaložbi ne bom izdal nobene zbirke več. Resnično upam, da bo na Dolenjskem založniško mrtvilo prešlo in da bodo domači ustvarjalci le prišli do izraza. Zelo rad bi sodeloval z drugimi Dolenjci pri izdaji kakšnega almanaha ali pesniških zbirk. Dobro vem, da je dovolj ustvarjalcev, samo možnost jim je treba dati. Ravno v tem vidim eno od pomembnih vlog kulturnih skupnosti, žal pa ravno te naloge ne opravljajo, čeprav bi z izpolnjevanjem le-te potrdile svoj obstoj in dejavnost.44 MiM DOLENJSKI UST 31