Poštnina ptačano v gotovini » Lato LXXIL, št. 200 Druga izdaja Ljubljana, ponedeljek 4- septembra 1939 Cena Din ♦znajo vsak dan popoldne izvzemši nedelje m praznike. // Inserah do 80 petitvrsf 6 Dm 2, dc I0C vrst 6 Din 2.50, od I0C do 30C *r* 6 Din 3. veću «*f*5 ofJJ *™*0 D» J Popusi oo dogovoru, inseratni davek posebej // -Scenski Narod veli o mesečno m iuaoslaviii Din IZ— ro inozemstvo Din 25.— // Rokopisi te ne vracaio. UREDNIŠTVO *N UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica »ev. S Telefon: 31-22. 31-23. 31-X 31-25 bi 31-» Podružnice. MARIBOR. Grof* N°V9 ^JP L»ubl,ansko cesta, telefon H. 26 0 CEUt cefefco «r«fcatvo« ,^^7^'^/^ .te^fon % ".j podružnica uprav*. Koceoova uL Z taMon ». 190 * JESENICE: Ob kolodvoru 101 I/ SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 IT Postno hranilnico ▼ Lfubr.on. $t 10351 sf i so se že prič MedovI liniji je prišlo že suoči do prvih manjših spopadov leska mornarica blokira Nemčijo - Prva angleška ladja potepi je: a V četrtek dne 37. avgusta se fe bttala pc'litična napetost vihuncu. Prej ta dan je Nemčija zasedla z vojaštvom Slovaško in postavila ob poljski meji več divizij svoje vojske. Poljska pa je odgovorila na to s *plomo mobilizacijo. Anglija in Francija sta še vedno delali za premirje. Časopisne agencije iz Londona, Rimar Pariza, Varšave in tudi iz Berlina so pošiljale v svet vesti, po katerih se je dalo sklepati, da ni še vse izgubljeno, kajti »topovi še niso spregovorili«. Po varnostnih odredbah, evakuaciji, mobilizacijah in sličnih odredbah pa je bilo soditi, da se vprašanje vojne ne more več dolgo zavleči in da je položaj skrajno napet in resen. Kako se bodo dogodki razvi fali, je bilo že kolikor toliko jasno v četrtek zvečer, ko je nemška službena agencija DNB objavila besedilo zahtev nemške vlade, tako zvanih 16 Hitlerjevih točk Hitler je zahteval takojšnjo aneksijo Gdanska in plebiscit v koridorju. Kljub temu pa Še nismo vedeli, na katero stran se bo nagnila tehtnica, ali bodo Poljaki popustili, ali bo popustila Nemčija. V petek zgodaj zjutraj j Poljaki odgovorili, da odklanjajo nemške zahteve. T teh dogodkih se }e polofaj razpletel tn razčistil z neverjetno naglico. V petek dne 1. septembra je kancelar Hitler na izredni seji nemškega državnega zbora napovedal, da se je odločil za oborožen spopad s Poljsko, obenem je slovesno proglasil priključitev Gdanska k Nemčiji. Ves svet je zaprepaščen in v slutnji, da ni nobenega upnnja več na mirno rešitev spora med Nemčijo in Poljsko, poslušal kancelarjev govor, ki je izjavil: Besede »kapitulacija* nt poznam. Vojna med Poljsko in Nemčijo se je brez vojne napovedi pričela. V petek zjutraj je nemška vojska razvila vojaške operacije ob celotni poljsko-nemški in poljsko-slovaški meji. Poljska je zahtevala angleško pomoč -rih tevafa izvršitev poljsko-angleške zvezne vojaške pogodbe. Ob pričetku vojne na Poljskem je obenem sx>et s presenečenjem zvedel, da bo Italija ¥ poljsko-nemški vojni nevtralna. Medtem povi ko so grmeti m Potpkim so- je skozi temne oblake rnsif&l nov. a lat zadnji žarek upanja, ko je Mussotini stavil posredovalni predlog, naj se skliče konferenca Poljske in velesil. V tem trenutku kancelar Hitler ni mogel imeti več dvoma o tem, da sta Anglija m F tanci ja v vsakem primeru pripravljeni izpolniti svoje obveznosti do Poljske. V soboto dne 2 septembra je v lordski zbornici zunanji minister lord Halifax nedvoumno izjavil, da Anglija ne more sodelovati na konferenci, dokler nemška letala bomberdiraio poljska mesta in dokler je nemška voiska na poljskem ozemlju Anglija bo morala začeti z vojno, če se Nemci takoj ne umaknejo s Poljske. V nedeljo zjutraj ob 9. uri je angleški veleposlanik v Berlinu Henderson dobil naročilo, naj sporoči nemški vladi angleški ultimat: če do 11 ure nemška vlada ne da zadovoljivega odgovora na angleško noto, katero je Henderson dne 1. septembra izročil nen ški vladi, se bo Anglija od 11. ure naprej smatrala v vojnem stanju z Nemčijo. V noti z dne 1 septembra je Anglija zahtevala, naj Nemčija takoj umakne svoje čete s poljskega ozemlja in pre "eha z vojaškimi operacijami proti Poljski, sicer bc Anglija brez oklevanja izvršila tvoje obveznosti do Poljske. Včeraj ob IIJ5 je angleški ministrski predsednik Chamberlain v kratkem govo ru, ki so ga prenašale vse svetovne radiopostaje sporočil, da do 11 ure Nemčija ni ugodila axg;eškim zahtevam in je zato Anglija od tegf- trenutki v vojnem stanju z Nemčijo Francoski veleposlanik v Berlinu je pa izročil ob 12.30 ultimativno noto, slično oni. ki jo je angleški veleposlanik Henderson izročil z juter a j cb 9 uri nemškemu zunanjemu ministru kok na to ultimativno noto Francije je potekel ob 17. Ker je Nemčija na njo negativno odgovorila. *e tud- t ranci ja včeraj od 17. ure naprej v vojner*, stanju z Nemčijo Snoči ;e napovedala vojno Semčiji tudi Avstralija, sledili pa bode tudt dtugi angleški dominioni. okada Nemffle Angleška in francoska mornarica zaprli vse morske poti do Nemčije LONDON, 4. sept. e. Na vprašanje, aH Je točno, da se je pričela blokada proti Nemčiji, je predstavnik oddelka za tisk pri angleški mornarici izjavil: Blokada se je pričela istočasno, ko je izbruhnila vojna. Angleška vojna mornarica je skupno s francosko zaprla vse morske poti in je Nemčija na morju popolnoma odrezana od ostalega sveta. rvi streli na zapadu Po objavi francoske vojne napovedi so začeli Nemci obstreljevati francoske utrdbe Vse pod smrtno kaznijo Pariz. 4. sept. br. Takoj po objavi vojnega stanja med Francijo in Nemčijo so bile alarmirane vse posadke v Maginoto-vi liniji. Znano je, da so Nemci že pred dnevi zasedli svojo Siegfriedovo linijo. D oči m je včeraj popoldne vladal na zapadni fronti popoln mir. je prišlo proti večeru, čim je bilo objavljeno, da je tudi Francija napovedala Nemčiji vojno, do prvih manjših spopadov. Nemci so oddali prvi strel iz svoje utrdbe v okolici Stras-bonrga. S francoske strani so na streljanje odgovorili, vendar pa do kakega večjega spopada ni prišlo. Hitler odšel na vzhodno fronto Berlin. 4. sept L Snoči je odšel kancelar Hitler z ožjim spremstvom na vzhodno fronto. Wilhelmstrasse in ves Berlin sta bila v popolni temi. ko je kancelar zapustil palačo, pred katero se ie bila zbrala ogromna množica ljudi, ki je kancelarju pred njegovim odhodom prirejala manifestacije. Kancelar se je poslovil od Ber-Unčanov brez vsakih formalnosti. Berlin. 4. sept AA. DNB: Uveljavljeni sta uredba o kazenskem postopku za časa vojne ter uredba o vojaškem kazenskem postopku. Za špijonažo in četniško vojskovanje je predpisana smrtna kazen Smrtna kazen je zapretena vsakemu, ki bi kot vojak ali civilist poskušal vojsko ali ljudstvo odvrniti od tega da brani državo, ali ki se sam kakorkoli izogiba izvrševati vojaško dolžnost. Poostrene so določbe vojnega kazenskega zakona o vojakih beguncih. Italijanski poslanik pri Hitlerju Berlin, 4 sept. br. Italijanski veleposlanik Attolico je bil včeraj ob 17.30 pri kancelarju Hitlerju in je ostali pri njem pol ure. O tem razgovoru ni bilo objavljeno nikako poročilo. Splošno pa mislijo, da je italijanski veleposlanik pri tej priliki obvestil kancelarja Hitlerja o stališču, ki ga je zavzela Italija glede na najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z vojno napovedjo Nemčiji od strani Anglije in Francije. Nova Zelandija napovedala vojno Nemčiji London, 4. sept. c. Nova Zelandija je napovedala vojno Nemčiji. »Bremen« zajeta Mew York. 4 sept e. Ameriške radiopostaje so njele radiogram francoske postaje Radio MondiaJ, ki pravi, da so angleške vojne ladje ie ujele nemški prekooceanski potniški veleparnik »Bremen«, ki je bil na poti iz Amerike v Nemčijo. i torpediran sngieski parnik Ha krovu ]e bilo 1400 potnikov, kaiorib usoda je neznana i LONDON, 4. sept. c. Angleška admiraliteta je bila obveščena, da je bila dr. vi ob 4. uri približe o 200 milj zapadno od Hebridske^a otočja torpedirana angleška trgovska ladja »Athenia«. Eno uro pozneje je prišlo poročilo, da se ladja potaplja. »Athenia« je Imela na krovu 1400 potnikov, po večini takih, ki so bežali zaradi evropskih zapletijajev v Ameriko. Kakor javiia ameriško poslaništvo, je bilo na krovu 246 ameriških državljanov. Reševalnih priprav ima »Athenia« za 1800 oseb. Število žrtev trenutno še ni znano, »athenia« ie odplula iz Liverpoola v soboto zvečer in je imela na krovu tudi 1000 ton tovora. VTASHINGTON, 4. sept. c. V ameriških uradnih krogih dajejo glede potopitve angleške ladje »Atlienia« sledeče informacije: Ladja je odplula v petek iz Glasgowa v Liverpool, od tam pa v soboto preko Belfasta na poti v Kanado. Ovinek je napravila zato, da v vseh pristaniščih sprejme na krov kanadske in ameriške begunce. Kolikor je znano, ni Imela na krovu niti municije niti orožja niti drugega vojnega materiala. Poleg že ugotovljenih 246 aneriskih državljanov je sprejela, kakor se naknadno izve, še 65 Američanov na krov v Belfastu, tako da je bilo na ladji skupno 311 ameriških državljanov. Poročila H. izdafe; Posredno erlfnu onu Uradno poročilo italijanske vlade — Mussolini je skušal do zadnjega pridobiti Hitlerja za mirno rešitev RIM, 4. septembra, br. Italijanska vlada je danes opoldne objavila uradni komunike o posredovanju Italije v sedanjem konfliktu. V tem komunikeju ugotavlja med drugim: Dne 2. septembra ob 10. dopoldne je italijanska vlada sporočila kancelarju Hitlerju, da bi se dal ves spor po njenem mnenju še vedno rešiti na miren način. Kancelar Hitler je odgovoril Mussolini ju, da ne želi vnaprej odkloniti italijanskega posredovanja, toda angleška in francoska akcije je med tem že zavzela ultimati ven značaj. Ob 14. uri istega dne je italijanska vlada sporočila to stališče kancelarja Hitlerja angleški in francoski vladi. Anglija in Francija sta še vedno daN pritrdilen odgovor glede možnosti posredovanja za mirno poravnavo, zahtevali pa sta kot pogoj, da mora Nemčija takoj ustaviti sovražnosti napram Poljski in takoj umakniti svoje čete s poljskega ozemlja. To je iteHjanska vlada takoj sporočila nemški vladi odnosno kancelarja Hitlerju z d ostavkom, da preko tega ne more prevzeti nikake nove pobude z* nadaijno posredovanje. PeSMki In posadka razen dveh rešeni Drodolomce je sprejel na krov parnik „Balkan* London, 4. septembra, c. Po zadnjih poročilih je bilo pri torpediranju par-nika »Athenia« ubitih pri eksploziji torpeda manjše šteiilo potnikov. Število še ni točno ugotovljeno. Vsi ostali so bili z izjemo dvtii rešeni. London, 4. sept. AA. Reuter: Mini* strstvo za informacije poroča da je bil parnik »Athenia« torpediran 200 milj zapadno od Hebridov. Na par-niku je bilo 1400 potnikov. Parnik je bil vpisan v registru v Glasgowu ter je pripadal »Atlantic Line«. London, 4. sept. AA. Reuter: Rešilni čolni gornika »Athenia* so up* e jeli in resili 1830 potnikov in posadke. Rešene potnike in posadko je prevzel parnik »Balkan*, ki je registriran v liverpoolski luki. Potniki to bili v glavnem ameriški državljani. Proglas belgijskega kralja vojski Bruselj. 4. sept c Kralj Leopold III Je izdal danes progla na belgijsko vojsko, v kateri sporoča, da z današnjim dnem prevzema sam vrhovno poveljstvo celokupne oborožene sile Belgije. Kralj apelira na vojake, naj v vsakem primeru store svojo dolžnost in se izkažejo vredne zaupanja, ki ga stavi nanje. Egipt prekinil odnošaf e z Nemčijo Kairo, 4. sept. AA. Havas: Predsednik egiptske vlade Maher paša je Izjavil, da Egipt na osnovi anglrško-egiptskt* pogodbe prekinja diplomatičke odnosa je % N enačijo. Odhod angleškega poslaništva iz Berlina Berlin, 4. sept. c Angleški veleposlanik Henderson skupno z osobljem poriaillUf je odpotoval danes iz Nemčije z vlakom. V London je bilo sporočeno, da so vsi člani poslaništva zdravi. Beneševa zalivala Chamberlainu London. 4. sept. c Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je poslal ministrskemu predsedniku Chamberlainu brzojavko. Nemško svarilo tujim ladjam Berlin, 4. sept. c. Nemške oblasti so davi po radiju objavile svarilo vsem ladjam, katerim so s točno navedbo ztmljeoisne lege sporočile, da so v trikotu med Ho-iandsko in Dansko položene v Severnem morju mine. Ves avtomobilski promet v Italiji ustavljen Rim, 4. septembra. AA. Štefani. Nocoj o polnoči »o stopile v vsej Italiji v veljavo odredbe o ustavitvi prometa s privatnimi avtomobili, motorji in avtobusi, razen omejenega števila, ki jih uporabljajo lastniki v javnem interesu. Zaradi tega »o rimske ulice danes izredno tiho. Po ulicah je videti samo redko kak privaten avtomobil, ki hna posebno dovoljenje. Ta nkrep Jp bil sprejet povsod disciplinirano. Ljudstvo mirno vrši svoje vsakdanje delo. Smisel polsske obrambe Govor zunanjega ministra Be▼ trenutku, ko ae nala vojska bori za nedotakljivost poljske države, ni umestno dajati dolgih pojasnil. Dogodki, ki so ae razvijali neposredno pred vojno bodo naknadno popolnoma razjasnjeni, to pa, kar ae danes ve, popolnoma zadostuje kot r izlog, da se naša država bori proti invaziji m da uživa simpatije civiliziranega sveta. Notorno je m nihče, kdor pošteno misn, nam ne more očitati, da se nismo borili za mir ter da smo vedno branili gotova na-oela, ld so bila v Interesu miru. Globoko smo prepričani, da nobena država ne more obstojati brez moralnih načel in da materialno blagostanje ne izraža pravega smisla humanosti. Ml odkrito izjavljamo, da bomo branih ta načela do kraja. Izjavljamo, da smo solidarni z duhom humanosti te da popolnoma sočustvujemo s trpljenjem drugih, naglasujoč, da je nas namen bil ta, da s miroljubnim sporazumom resimo vsa sporna vprašanja. Toda tudi pri ton so meje. Te meje kakor tudi čut časti in dolžnosti napram vsemu onemu, kar smo sprejeli ▼ dediščino, bodo otale naprej to njihov smisel bomo izročili bodočim pljskim generacijam. V borbi, ki je ideološkega pomena smo se znašli na isti črti s onimi velikimi narodi, k sto tak o kakor ml cenimo moralna načela. Za nami stoji Francija, naša stara zaveznica. Za nami stoji Velika Krita- Nadaljevanje na *• strani Srrar 2 ►SLOVENSKI N A R O D«, ponedeljek, 4. septembra 1939. ?'ev 200 Nadaljevanje s 1. strani nija, ki tudi deli nase mnenje. V kolikor bolj se je pojavljala nevarnost ne samo za našo domovino, temveč za ves svet, v toliko bolj so se krepile zveze, ki jih imamo s tema dvema velikima narodoma, tako da je oblika našega sodelovanja z njima postala konkretna. Prepričani smo bili, da bodo držane obveznosti, ki smo Jih prevzeli in ki so bile dane enako nam. Trdno verujemo, da bomo prebrodili težke preizkušnje stvarnosti. Istotako sta tudi imenovana velika naroda prepričana, da mi gotovih načel ne vzamemo na lahko, temveč da smo odločeni po njih postopati. Veleposlanik britanskega veličanstva Je obvestil nemSko vlado, da bo angleška vlada izpolnila svoje obveznosti napram Poljski, ako Nemčija ne umakne do 11. dopoldne svojih čet. Anglija je tako tudi postopala. Ob 12.30 je predstavnik Francije v Berlinu izročil nemški vladi enako ko noto ter zahteval odgovor do 17. zvečer. Ker je Francija dobila negativen odgovor, bo izpolnila obveznosti napram V tem zgodovinskem trenutku se spominjam razgovora, ki sem ga imel z maršalom Pilsudskim. V njem je izrazil nekoliko globokih misli glede politike, ki jo moramo zasledovati, in stališča, ki ga moramo zavzeti v težkih trenutkih. Te njegove misli lahko resumiram takole: »Voditi je treba iskreno politiko z ljudmi in narodi, za katere čast ni prazna beseda.« ) Na osnovi tega načela se je Poljska ved j no izogibala nevarnosti, ki bi ogrožale mir I vsega sveta. Toda na osnovi te politike mi nismo bili razočarani in niso bili razočarani tudi nafti zavezniki in razočarani tudi ne bomo, ako stojijo nafti vojaki pod poveljstvom maršala Rydz-3miglyja hra-bno pred našim sovražnikom vedoč, da je za njimi ves narod izpostavljen bombardiranju v nasprotju z vsemi načeli humanosti. Navzlic temu poljski narod ni omajan v svojem stališču in svoji hrabrosti ter se ne boji bodočnosti, ker se zaveda, da brani načela pravice. Mi Poljaki, ki smo v svoji zgodovini zabeležili slavne strani tako nadih zmag kakor našega trpljenja, smo zabeležili v svojem spominu tudi vse pridobljene izkušnje, posebno pa bridke. V imenu poljske vlade sem obiskal danes veleposlanika Anglije In Francije ter jima stisnil roke in rekel ono kar govorim sedaj vam, ki me poslušate. Naj mi bo dovoljeno, da na koncu v tem težkem trenutku omenim, da se uradniki zunanjega ministrstva nahajajo vsi na svojih mestih in to za ceno svojega življenja in da bodo na njih ostali do konca, obžalujoč, da se jim ne more izpolniti želja biti na bojišču ter z orožjem v roki braniti načela, na katerih sloni obtoj Poljke. Tolmačim njihove najtoplejše želje, ki jih pošilja vsem poljskim vojakom, c Italijansko-Srancoska nteja zopet odprta Doslej Italija ni izdala ukrepov, ki bi kazali na to, da bi stopila v vojno na strani Nemčije Genova, 4. sept. c Italijansko-franeoska meja, ki je bila s francoske strani teden dni zaprta, je bila sinoči zopet odprta. Rim, 4. sept. e. Kljub globokemu vtisu, ki ga je v Rimu napravila vest, da sta Anglija in Francija stopili v vojno stanje proti Nemčiji, so italijanska javnost kakor tudi službeni krogi ohranili hladnokrvno stališče. Včeraj popoldne je bilo objavljeno službeno obvestilo, ki pravi, da je italijanska vlada z zadovoljstvom sprejela sklep vseh držav, da se v vojni pri vseh letalskih akcijah vzdržujejo bombardiranja civilnih mest in da se omeje izključno na vojaške objekte. V zvezi s tem nagla-šajo, da se nadaljuje evakuacija žen, otrok in starcev iz velikih mest. Otroke in ženske iz zgornje Italije odpošiljajo v Julijsko Krajino, kjer smatrajo, da je to področje najbolj zavarovano pred morebitnimi presenečenji. Za namestitev teh otrok se uporabljajo šolska poslopja in razni hoteli. Še včeraj zjutraj, predno sta angleški in francoski veleposlanik podala v Berlinu formulirano zahtevo in hkrati zahtevala odgovor v roku dveh ur, so v Rimu še vedno upali, da pride do mirne rešitve sedanjega spora. Ni se izključevala možnost, da bosta London in Pariz omilila svoje zahteve, in sicer na ta način, da se bosta zadovoljila z ustavitvijo sovražnosti s strani Nemčije napram Poljski in da bi se takoj pričela v smislu Mussolinijevega predloga direktna pogajanja s sklicanjem konference velesil. Italija je bila, kakor trdi > Mesagero«, prva za to, da se omeje spopadi med Nemčijo in Poljsko in je odločno izjavila, da ne bo podvzela nobene vojne iniciative. Zato je bilo potrebno, da bi se tudi druge države odločile za to, da posnemajo sklepe Italije. Italijanski narod Čaka samo na Mussolinijeve ukrepe ter mirno, odločno in hladnokrvno gleda na razvoj dogodkov »s puško ob nogi«, kakor je dejal Mussolini. Rim, 4. sept. c. V Italiji so bila z odlokom zaprta do nadaljnjega vsa zabavišča. Bukarešta, 4. sept. e. Bukareštanski službeni krogi so sprejeli vest iz Rima, na podlagi katere je jasno, da želi Italija ostati na stališču pričakovanja. Ta vest je napravila v Rumuniji dober vtis. kajti stališče Rumunije je v marsičem odvisno od bodočega stališča Italije. Glede rumun-skega stališča poudarjajo v rumunskih krogih, da ie vojna, ki se je pričela, našla rumunski narod popolnoma pripravljen. Vsa država ie mirna in optimistično razpoložena. V vsakem primeru bo Rumunija mirno spremljala in opazovala razvoj vojnih in diplomatskih operacij in se bo potrudila, da se ne bo zapletla v ta spopad. Poljska v oSeiizivi Davi so poljske čete na vsej fronti prešle v o&en-zivo in na več krajih prenesle borbe na nemško ozemlje Varšava, 4. sept. e. Z merodajne strani poročajo, da je Poljska že pričela ofenzivo. Uradno tudi demantirajo. da so poljske sile v koridorju odrezane od zaledja, kakor so to navajala nemška poročila. Varšava, 4. sept. c Poljsko vojno poročilo javlja ponoči, da so Poljaki zopet zavzeli mesti Puck in Orlowo, ter da se še držijo na VVesterplatte. Pri Gnjezdnu so poljske čete borijo na nemškem ozemlju. Poljsko uradno poročilo nadalje navaja, da so bila mesta Kielce, Lodž in Bvdgos^cz ponovno bombardirana. Nemci so uporabljali bombe s strupenimi plini. VARŠAVA. 4. sept. br Vrhovno poveljstvo poljske armade je snoči izdalo sledeče poročilo: Kljub svečanim zagotovilom prezidentu Rooseveltu, da bo Nemčija spoštovala mednarodne konvencije in da ne bo bombardirala neutrjenih mest moramo na žalost ugotoviti, da so nemška vojna letala danes ves dan na najeklatantnejši način kršila mednarodno pravo in bombardirala popolnoma nezaščitene podeželske naselbine. Danes dopoldne ob 9. uri so nemška letala metala na vas Konstmtinovo v bližini Varšave zažigalne bombe in povzročila velike požare. Tu ni prav nikakega vojaškega objekta, niti kakršnakoli vojaške utrdbe. Letala so z višine 100 metrov obstreljevala bežeče prebivalstvo s strojnicami in vrgla tudi dve eksplozivni bombi. Pri popoldanskem letalskem napadu na Varšavo so nemška letala, ki so letela zelo nizko, vrgla dve bombi tudi na poslopje ameriškega poslaništva. Gospodarsko poslopje je bilo popolnoma porušeno, v vili pa se je v času napada nahajala vsa družina ameriškega poslanika. K sreči je imela vila v kleti dobro urejene zaklonišče, tako da ni bil nihče ranjen. Ker so nemška letala vrgla bombe iz višine komaj 100 metrov, ni nobenega dvoma da so mogla točno spoznati, da to ni nikak vojaški objekt. Ameriški poslanik ie o tem takoi poročal v VVashmgton in čaka nadaljnjih navodit Popoldne ob 15.30 so nemški letalci bombardirali vas Denekošak pn Čermcah in vrgli 11 bomb. na vas Haška pa 7 bomb. Prav tako so bombardirali tudi kolodvor KLaniž Porušenih je bilo več zasebnih hiš. Bombardiranje je zahtevale izredno veliko število mrtvih in ranjenih, ker nihče ni pričakoval, da bi nemška letala po svečanih zagotovilih kancelarja Hitler ia prezidentu Rooseveltu še nadalje bcmbaid^ala docela osamljene naselbine, ki so že pc svojem položaju brez vsakega vojaškega pomena. V ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete, more Poljake in jim poži^aio hiše V Grud-zincu so nemška letala metala bombe s strupenimi plini. Ob 10. so poljski letalci nri tenstonovi napadli dve nemški oklopni koloni in ju popolnoma razgnali in uničili Večina vozil je bila razbita, pri čtrrer so imeli Nemci velike izgube. Poljaki so izgubili v tej borbi štiri letala Poljska konjenica je pri Ara\vicah pognala v beg nemške čete zopet zavzela vse v tem področju od Nemcev zasedene vasi in zasleduje nemške čete preko meje na nemškem ozemlju. Poljsko vojno poročilo Poljaki se bore »**» fv.v/i* * — Dasedaj so sestrelili 64 nemikih letal sami pa so izgubili U — Zastrupljeni bonboni in cigarete bilo zaradi tega več otrek poškodovanih. Agencija DNB je pooblaščena izjaviti, da so ta sporočils varšavskega racis neresnična. Poljska telegrafska agencija trdi. da so nemška letala bombardirala v velikem številu primerov civilno prebivalstvo, posebno kmete, ki delajo na pelju in da so bombardirala zdravnike v GradžiadŽu. ki so nudili ranjenim pomoć. DNb smatra, da je odveč demantirati vse te izmišljotine. Vsiljuje se vprašanje, ah nimaio ta iami-šljena »zverstva« mogoče cilj prepričati vodjo in kancelarja rajha preklicati povelje, naj se napadaje »amo vojaški objekti. Povelje fiihrerja se slepo posluša. Gre za frivolno igro z ognjem. Vojna v zaledju Varšava. 4. sept. e. Varšavski radio je večkrat opozoril prebivalstvo, da Nemci z letali prevažajo svoje vojake, ki se spuščajo s padali za hrbtom poljske fronte Ti vojaki imajo dolžnost, da rušijo brzo- javne drogove, telefonske in dru*e naprave, mostove in zbirajo podatke o poljski vojski Te vesti pošiljajo po malih radijskih postajah, ki Jih Imajo i seboj Nemškim vojakom se Je posrečilo, da so zastrupili vodnjake v varšavski okolici. Vaak. kdor opazi tako osebo. Je po naredbi oblasti dolžan, da alarmira bliinjo prebivalstvo in obvesti oblasti. Nemci potopili poljsko Berlin, 4. sept i. Vrhovna komanda nemške mornarice javlja, da je bila pred pristaniščem v Gdansku potopljena neka poljska podmornica. iv * « V obramba Westerplatte Varšava, 4. sept. i. Poljska posadka na Westerplatte, ki ima koma i bataljon mož. se še drži in še krepko odbija nemške napade. Merniki vojni načrti Najprvo bodo poskusili naglo premagati Poljsko in nato z vso silo navaliti na zapadno fronto Italija bo samo politično podpirala Nemčijo BERLIS, 3. sept. e. Neki predstavnik nemške vlade je včeraj izjavil novinarjem, da je predlog glede umaknitve nem>kih čet iz Poljske, ko se je že prelivala kri nemškega vojaka na meji. blazen in predrzen. Taki so bili tudi predlogi Anglije Ml v prvi vrsti delamo Anglijo odgovorno za politiko obkoljevanja. Nemčija dozdaj še ni Poljski napovedala vojne Te stvari so se v moderni zgodovini postopoma spremenile. Mi moramo počakati na razvoj dogodkov, predno moremo reči, ali naj vodimo vojno na dveh frontah, to je, da počakamo, kako bo Anglija tolmačila vojno stanje. Ce bi zares prišlo do vojne na dveh frontah, po j tem bo Nemčija koncentrirala vse svoje j napore, da prisili Poljsko k napjli kapitulaciji in da potem lahko vs.e svoje moči kon centrira za zapadno fronto Isti predstavnik je tudi izjavil, da se italijanska pomoč omejuje samo na politično po'fe m je tudi odklonil vsako izjavo o možnosti kake pomoči druge vrste. Mussolmijev predlog za sklicanje mednarodne konference bi predstavlja! povratek na prvotni načrt Musso-linija o sklicanju konference štirih velesil, samo da bi se zdaj pridružila tudi Rusija. Fsfflz pripravljen na vojno Mnogo trgovin je zaprtih, ker so lastniki z osebjem odrinili v vojsko Pariz, 4. sept. e. Včeraj ob 17. se je pri-čeio vojno sumje mea riancijo in Nemčijo« To iaka^miev je v prane*i z Anglijo pripisati tehničnim razlogom, od kater in je Lreoa iskati ene^a v zaunji francoski de-mar^i v Berlinu. Kljub temu pa se je Francija že od 11.15 aalje smatrala ti vojnem stanju z Nemčijo. Po obvestim, ki ga je podai predsednik Chamb^riain, je Pariz ohranil pupamo mirnost in francoska prestolnica ima izgied zapuščenega mesta, kajci civilno preoivalstvo prostovoljno odhaja na deželo. Več trgovin je spustilo roloje in zaprlo vhodna vrata z močnimi ključavnicami, ker so morah lastniki in osebje v vojsko. Značilno, kako so ti ljudje v svojem tipičnem smislu za imetje in red pred svojim odhodom prelepili izložbena okna s papirjem, da bi šipe v primeru bombnih eksplozij in zaradi silnega zračnega pritiska ne popekale. Policija je opremljena s šiemi in plinskimi markami. Oblasti so objavile, da bo vsakdo, ki bo plenil po stanovanjih ali trgovinah, takoj obsojen na smrt. 94 milijard frankov za o^amto Francoska narodna banka jo 3oV.?a pooblastilo, da poleg 69 milijard vojnih kreditov, ki jih je parlament soglasno odobril, izplača še 25 milijard za vejne namene. Francoska državna obramba ima na ta način poleg rednih proračunskih kieditov na razpolago skupno še 9-1 milijard. Sirski pro?Sove*jci za F?a*?€*]o Damask, 4. septembra, k Po vsej Siriji so bile včeraj velike manifestacije, na katerih so govorniki izražali ob odobravanju množic svoje simpatije in Iskreno prijateljstvo in zavezništvo do Francije. Vsa Sirija je dokazala, da še nekoll ni bila Franciji tako blizu kakor v teh ugodnih dneh. 2e v teku včerajšnjega dne se je prijavilo ▼ dobrovoljske legije več dosc-ttisoč domačinov, ki so pripravljeni pomagati Frr.n-cozom v bojih proti Nemčiji. Prostovoljci za Francijo se pa prijavljajo iz vsega Levanta. Odhod sttiHr * T3 posiamštva iz l_ Varšava, 4. sept. e. Včeraj je bilo na mesto izvršenih Sest zračnih napadov. Pri drugem napadu ob 9. je bilo poškodovano ameriško veleposlaništvo v Konstantlno-vu, mestecu blizu Varšave. Po informacijah ameriškega veleposlaništva so Nemci vrgli šest bomb, pri čemur je trpela ena hiša v soseščini, dočim je bila vila ameriškega veleposlanika neznatno poškodovana. Konstantinovo je mestece, kjer se nahajajo same vile in ni nobenega vojaškega objekta. Včeraj je bilo vrženih mnogo bomb, zlasti v predmestju Bjelane. Materialna škoda in število človeških žrtev sta neznani. Nad Varšavo sta bila sestreljena dva nemška bombnika. V ostalih de-Mh Poljske so se nadaljevale borbe. Po poljskih službenih poročilih so Nemci streljali na civilno prebivalstvo po vaseh. Uradno poročilo navaja, da je bilo včeraj sestreljeno 27 bombnikov. Vsega skupaj so Nemci izgubili dozdaj 64 letal, Poljaki pa samo 11. Po poročilih poljskega generm-štaba so bile nemške napadalne kolone pri Czenstohovvi razbite. V Vzhodni Prusiji se vodijo borbe okrog Gdynje !n Gdanska. POljske čete so zavzele Olovo In Kačk. Po nadaljnjih ob.estilih, ki jih sicer ne vse- bM rjo službeni komunikeji, je pcljrki konj iT -ca Izvršba nap-id na črti Leseo-Ra-z pri Poznanju in odbila sovražnika, ki je v prvih dneh borb zavezli ti mesti. Nerci so se umaknili cez mej 5 in peljske čete so prešle na -lemško osesv^je. P-d in ki so spet zavzeli mesto Zwolczin pri Poznanju, ki so ga Neme! zavzeli prvi dan. Najhujša borba se je vršila preteklo noč okrog Czenstohowe. Vesti o rezultatih teh borb so zelo protislovne. S poljske strani pravijo, da so nemška letala večkrat metala bombe in balone z iperitom. Na mesto Hšanov so metali cigarete in čokolade, ki jih sedaj preiskujejo, da ugotove njih vsebino. Zaradi napadov, ki so bili izvršeni včeraj na Poznanj, je bilo mnogo žrtev med civilnim prebivaltsvom. Nemci demantirajo Berlin, 4. sept. A A. DNB: Varšavski radio je opozoril včeraj popoldne najresnej-še civilno prebivalstvo, naj se varuje čokoladnih bombonov, ki jih mečejo nemška letala, ker je v njih strup. Nato je radio poročal, da so nemška letala vrg'a ma'e balone, napolnjene s iperitom in ua je Fr9£!ss Ro&sevelta ajcerižkem« narodu — Dasi G&ssla ttzsiZfe kot sredstva politike, bo Amerika zaenkrat ostala ©k strani včeraj popoldne zapustilo London. Pariz, 4. septembra. AA. Havas: člani nemškega veleposlaništva in konzulata so zapustili snoči ob 23.03 Pariz. Skupno je odpotovalo 130 oseb. S tem so diplomatič-ni odnošaji med Francijo in Nemčijo prekinjeni. Amerika prevzela zastopstvo angleških interesov v Nemčiji London, 4. sept. AA. Reuter: Uradno se sporoča, da je po odhodu angleškega poslanika Hcnuersona iz Berlina ameriško veleposlaništvo prevzelo zaščito angleških interesov v Nemčiji. Istotako je švicarsko poslaništvo v Londonu prevzelo zaščito nemških interesov v Veliki Britaniji. Turčija odklonila obnovo trgovinske pogodbe z Nemčijo Ankara, 4. sept. k. Ob koncu prejšnjega meseca avgusta je potekla trgovska pogodba, ki sta io sklenili Turčija in Nemčija. Zastopn.ki nemške vlade so se zadnje dn: pred potekom pogodbe zelo prizadevali, da bi trgovsko pogodbo obnovili, toda turška vlada je obnovitev trgovske pogodbe z Nemčijo odklonila. lr.2::-2Čz se ££lr>?av-l]a aa vstop v vojno Ottav.a, 4. sept. c. Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je v nagovoru po radiu sporočil, da ie kanadska vlada že odredila, da priskoči z vsemi siedstvi na pomoč An g H t BTazu dski parlament se sestane v četrtek in bo orcz dvoma ratificiral odločitev vla- da. ts&on&v&r^c poveljnikov a&gleskili armad LottftoBi 4. sept. c Snoči so bili imenovani poveljniki angleške armade. Za vrhov 1 n^ga poveljnika vse kopne vojske je ime-n: an Sef generalnega štaba lord Gort, za ž.fa \v. r -^a ^oneralnerra štaba ge-nera; Ircns- le in za poveljnika domače vojske v Angliji general Cork. e —sclr}2 angleških f-Ctrdo«, 4. septembra, c. T>o sobote Je lo iz Lena fona evakuiranih 485.000 oseb, odrejtnlh za evakuacijo. Evakuacija vseh - hj v - b3)$le5inh mest je b!la v pol- obsegu končana v nedelje opoldne. VVaSbla^lon 4. sept. A A Havas: Predsednik Ze-dinj :nih d.žav Rcos^ve.t ie govoril snoči po radiu vsemu ameriškemu narodu. Dejal je, da je imel do zadnjega upanje, da bo mir ohranjen ter navedel trud ameriške vlade V korist miru v toku zadnje krize, nakar ie dodal: Navzlic vojni smatram, da imamo pravico in razloge, da se držimo v naši nacionalni politiki osnovnih načel morale in vere in da nrtlaMujemo napore za vzpostavitev miru ker bemo nekega dne megoče še koristnejši opusto:; enemu človeštvu. Pravično je naglasiti, da so nesrečni dogodki zadnjih let sToneli n3 uporabi sile ali grožnje s silo Zdi se mi jr»sne. da mora že v zaootku te velike vojne vrli- Ze-dinjenih držrv težiti za tem. da se človeštvu zagr>4ovi korani mir ki bo Irkj.juHi mojrnoM uporabe sile ner^ani narodom. Potem, ko fe izjavil no narrorava no-}^J\ amTRk'V če* v Fvropo ie F.O"Scvelt ,>?al: Za zdr» nr5»)»*aviismo nroklamaci1° • aSflClHTfl r-" • — '•---1» To bi storil cr! —*.------ _ _.---n#v_ . »i t . ■: lat ' • -r -"^fiu z medr-rcčiiim pravom in ameriSko politiko, jpo tej p:d-iainaeiji bodo storjeni tudi urugi ukrepi v zvezi s obstoječim zakonom o nevtralnosti. Mi po veliki večini verujemo v duhovne vrednote in kakršnakoli je naša religija, mi verujemo v dub nove zaveze, to je nauk, ki uči naj se ne upo-raLija sila, naj se ne uporablja sila oboroženih vojsk in bomb. Američani spoštujejo gotove ideje in ideale narodne varnosti ter morajo danes delati tako. da ohranijo to varnost, ki je zvezana z varnostjo ameri-"-' n kontinenta in oceanov, ki ga obda-ja io. Na koncu je Roosevelt apeliral na edin--tvo nacije ter končal z izjavo o nevtral-no*fi ameriške vlade. Ne more se zahtevati. Je dejal Roosevelt. da bi ameriški dr-iarvffssd ostali nevtralni celo ▼ svojih mislih. Celo oni. k| Je nevtralen. Ima pravico gahlevail ra?un o dejstvih. Od nJega se ne nere zahtevati, da u rasne svojo vest tn i "voj duh. Ameriška vlada bo napravili j prepevalo angleško himno in \ avi ob 8.45 je umrl v G2. Ista starosti optik in lastnik znane ti z optičnimi predmeti in urami g. Fianc Zajec. Njegova trgovina, ki jo je uataaovU L 1900, je bila prva slovenska trj ovlna z < ml predmeti v Ljubljani. Najprej ^e iioel trgovino na Starem trgu 28. poti m pa dolga leta na Staiem tren 9, o.koler se je lani preselil v Stritarjevo uUoo Optik Franc Zajec je podlegel pljučnici. Mno^o se jo udejstvoval v s|nrtun> nlll ojtraniza-cljah. Bil je odbornik in podpre isednik Združenja optikov Ln urar j gf ter predsednik preizkuše\TLlne komisije. Pred leti je bil imenovan za ljubi;ansk^^a mehčana. Pogreb bo v sredo ob 17. s Privoza 12 na TOkcpal^če nri BV KrlskL PokOjnku blag 5pomT:r,J 2a>oJesim naje iskreno soi«uje!