i k ti G t i <0* , Llubljanl, v sotiolo, flne 1. okloEra 1938 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. računs Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo šiv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Ll pra v a: Kopitarjeva ulica štev. 6, Češkoslovaška je pristala Opolnoči so nemške čete vkorakale v prvi pas sudetskega ozemlja Velike manifestacije v Londonu, Rima in Parizu v prilog miru Po sporazumu ivakor je bilo pričakovati, se je sestanek -t r't velesil v Monakovem končal s spora-uinom in je tako odstranil nevarnost splošne evropske vojne, ki je že neposredno grozila. jUlo jo dal pobudo za to konferenco, trenutno So ni isto jasno. Angleži trdijo, da Chamber-lain, .teniški tisk pa piše, da je Hitler sam povabil velesile v Monako v o. Končno to niti ni važno. Kajti oulo'žaj v Nemčiji postajal takšen, da bi Hitler moral ali držati besedo, ki jo je dal na zborovanju v Športni palači, da bo nemška armada vkorakala v sudetsko ozemlje, ako ga Čehi »atni ne odstopijo, ali pa da te svoje besede ne bi držal. Če bi jo držal, bi Nemčija vendarle veljala kot napadalec na suvereno državo; označena bi bila kot tista, ki je sprožila in lričela vojno. In s tem dejstvom bi kot napadalec dal Hitler svojim nasprotnikom doma in ■T zunanjem svetu silno orožje v roke, oziroma li si že v naprej nakopal proti sebi javno mnenje vsega sveta. Čc bi pa ne d.ržal besede, l«i pa veljalo, da se je zadnji hip le premislil al ustrašil vseh težko predvidenih posledic — d-n to bi ga spet rušilo doma v očeh njegovih pristašev, češ: zaletel se je in segel predaleč. Pred to dvojno iz.bero je stal vse zadnje dni Hitler, od katerih je bila za njega ena težja let druga. Zato verjamemo, da je predvsem <.,i saim najbolj z veseljem pozdravi! konfe-leneo štirih, ki mu je vsaj na pol poti prišla naproti: v glavnem bo Nemčija le dobila, kar je zahtevala, čeprav no toliko in po takšnem postopku, kakor je zahteval Hitler v Godes-hergu. Obenem bo pa Hitler vseeno držal besedo, ki jo je dal, da bo namreč že 1. oktobra njegova vojska korakala na Češko. Tako so velesile zadostile Hitlerjevemu ponosu, in njega samega bodo slavili kot uvidevnega in miroljubnega državnika..! Najbolj uspešen dan pa je imel Mussolini! Najprej se mu je uresničila njegova že davna želja, da Italija v družbi z Nemčijo, Anglijo in Francijo odloča suvereno in izven okvira Zveze narodov o usodi Evrope. To se je zdaj zgodilo v Monakovem, ko je šlo za najbolj pereče vprašanje, katero je stanje v Evropi pritiralo že iw ostrino bajoneta. In na to konferenco je bil Mussolini posebno slovesno povabljen Po vesteh italijanskega tiska jc duce briljiral ne samo zaradi znanja jezikov, ko je lahko z vsakim navzočih državnikov govoril neposredno v njegovem lastnem jeziku, ampak ker je nastopal kot razsodnik v sporu, ki njega na videz naravnost niti ne zadela. Za hip, in sicer za odločilen hip je prevzel vlogo, ki jo je sicer v tem sporu igrala Anglija. Kot oseben prijatelj Chamberlaina im Hitlerja je tudi brez dvoma igral odločilno vlogo, in mislimo, da italijanski tisk nič ne pretirava, če piše, da je sporazum takšen, kakršen je, predvsem Mtis-solinijevo delo. Pa še nekaj se je duceju posrečilo. Medtem ko je Hitler v svojem zadnjem govoru nekako pustil pasti zahteve Poljakov in Madžarov, hoteč tem bolj podčrtati nemške zahteve, je Mussolini imel v Italiji osem govorov, v katerih se je odločno zavzemal tudi za madžarski in poljski delež na češkoslovaškem teritoriju. In res: te zahteve so zdaj prišle tudi v monakovski protokol! Vsakdo jih bo izključno le Mussoliiniju pripisoval, trajna hvaležnost Madžarov in Poljakov mu je zagotovljena! Mnogo težjo vlogo kot Italija sta iimela na monakovski konferenci Anglija in Francija. Chainberlainu je še vedno zvenel po ušesih silen aplavz angleškega parlamenta, ko mu je govoril o miru in o svojem iskrenem prizadevanju, da se mir ohrani. Da, Angleži si ne žele vojne! V očeh je morda imel še podobo ogromne ljudske množice, ki ga je pozdravljala pred parlamentom kot rešonika, ki bo deželi ohranil mir. S tem je vedel, kaj Anglija želi in pričakuje od njogove tretje poti v Nemčijo. Vedel je, da mora prinesti domov mir, mir tudi zu ceno težkih žrtev. Kot angleški politik je morda tudi razmišljal o tem, kaj vse se lahko zgodi, ako se v primeru vojne prično valiti sovjetske divizije proti Evropi. Mislil je na zvitega Japonca in na Indijo, biser britanskega imperija. K tem pa je treba še prišteti že znano stališče Anglije glede evropskih problemov, v katere so ne želi preveč glol>oko aranžirati, ker misli, da ni vsak evropski problem takšen, da bi se tikal tudi Velike Britanije in njenih koristi. Chamberlainu jo torej bilo v Monakovem predvsem na tem ležeče, da prepreči vojno, zlasti novo svetovno vojno Zato se je mogel zadovoljiti, kakor hitro jo Hitler toliko popustil, rla no bi direkten napad Nemčije na Češkoslovaško moralno prisil že »innakovo, 30. septembra. AA. (DNB.) Uspehi pogajanj med vodilnimi državniki Nemčije, Italije, Francije in Velike Britanije, ki so se začela v četrtek opoldne in so bila podpisana v petek ob pol eni zjutraj, so zapisani v sledečih listinah: Sporazum o odstopu sudefshegd ozemV.a Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija, upoštevajoč sporazum, ki je bil v načelu že sprejet glede odstopanja sudetsko-nemških pokrajin, so se sporazumele o sledečih pogojih in načinih odstopanja ter o ukrepih, ki jih je treba s tem v zvezi izdati. Te štiri sile izjavljajo, da je vsaka od njih odgovorna za korake, ki so potrebni za izpolnitev tega sporazuma. 1. Izpraznjevanje se prične' dne 1. oktobra. 2. Nemčija, Velika Britanija, Francija in Ita*-lija so se zedinile, da se mora izpraznitev izvesti do 10. oktobra, in sicer brez uničevanja kakršnihkoli obstoječih naprav, z dostavkom, da je češkoslovaška vlada odgovorna za izvedbo teh določb brez kakršnegakoli poškodovanja imenovanih naprav. 3. Način odstopanja in izpraznjevanja bo v podrobnostih določil mednarodni odbor, v katerem bodo zastopniki Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije in Češkoslovaške. 1. oktobra bodo nemške čete postopno začele zasedati kraje, ki so v pretežni večini naseljeni z Nemci, štirje pasovi ozemlja, ki so naznačeni na priloženih kartah, bodo prihajali v oblast nemške vojske po sledečem redu: 1. pas 1. in 2. oktobra; II. pas 2. in 3. oktobra; III. pas 3., 4. in 5. oktobra; IV. pas 6. in 7. oktobra. Imenovani mednarodni odbor bo moral takoj na mestu določiti še one kraje s pretežnim nemškim značajem, ki jih zgoraj navedeni pasovi ne obsegajo, da bodo nemške čete potem tudi te kraje zasedle do 10. oktobra. 5. Mednarodni odbor, imenovan v točki 3., bo imel tudi nalogo določiti kraje, v katerih bo plebiscit. Te pokrajine in kraje bo vse do zaključka plebiscita zasedlo mednarodno vojaštvo. Imenovani odbor bo prav tako predpisal način glasovanja, in sicer bo uporabljal predpise, ki so veljali tudi za plebiscit v Posaarju. Prav tako bo ta odbor določil dan, kdaj bo plebiscit. Tega dne pa odbor ne bo mogel določiti za kasneje kakor pa vsaj do konca novembra. 6. Mednarodni odbor ho tudi dokončno potegnil novo mejo. Ta odbor bo imel pravico priporočiti štirim velesilam: Nemčiji, Italiji, Franciji in Veliki Britaniji v nekaterih izjemnih primerih neznatne krajevne odstopke v tistih krajih, ki se morajo odstopiti brez plebiscita. 7. Predvideva se pravica optiranja za osebe, ki se žele preseliti v odstopljene pokrajine oziroma za osebe, ki se hočejo izseliti iz zasedenega ozemlja. To se pa mora izvesti v roku 6 mesecev od dneva, ko je bil ta sporazum sklenjen. Podrobnosti postopka pri tej točki pa bo določila mešana nemško-češkoslovaška komisija, ki bo obenem izdala tudi pravilnik, s katerim se bo olajšala izmenjava prebivalstva, ter bo pre-rešetala vsa vprašanja, ki bi nastala pri teh izmenjavah prebivalstva. 8. Češkoslovaška vlada bo morala v roku 4 tednov, računajoč od dneva, ko je bil ta sporazum zaključen, odpustili iz svoje vojske ali pa iz policijskih edinic, vse sudetske Nemce, ki bi hoteli biti iz teh edinic izpuščeni. V istem roku bo spustila češkoslovaška vlada na svobodo tudi vse politične kaznjence, ki so sudetski Nemci. Sklenjeno v Monakovem 29. septembra 1938 Slede podpisi vseh štirih državnikov: Jlitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini. Dopolnilna izjava o poljski in madžarski manjšini Predsedniki vlad štirih velesil izjavljajo, da bo vprašanje poljske in madžarske manjšine postalo v primeru, da se zainteresirane države v roku treh mesecev same med seboj ne sporazumejo, predmet novega sestanka predsednikov vlad šlirih velesil, ki so se udeležile pričujočega sestan ka. Sklenjeno v Monakovem 29. septembra 1938. Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini. Dodalek o jamstvih za nove čsl. meje Vlada Nj. Vel. Velike Britanije in vlada Francije so pristule na sporazum na podlagi tega, ker se drže ponudbe, ki jo vsebuje § li angleško-franroskega predloga z 19. septembra v zadevi mednarodnega jamstva za nove češkoslovaške meje proti neizzvanemu napadu. Kakor hitro bo pa urejeno vprašanje poljskih in madžarskih manjšin v ČSH, bosta tudi Nemčija in Italija dali ista jamstva Češkoslovaški. Sklenjeno v Monakovem 29. septembra 1938. Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini. Dopolnilna izjava o mednarodnem odboru Štirje prisotni predstavniki vlad so se zedi-nili za to, da bodo sestavljali odbor, kakor ga določa današnji sporazum, državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva, poslaniki Anglije, Francije in Italije, ki so akreditirani v Berlinu, ter zastopnik, ki ga bo imenovala češkoslovaška vlada. Za vsa vprašanja, ki bi se rodila iz izročanja ozemlja, bo pristojen mednarodni odbor. V Monakovem, 29. septembra 1938. Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini. Češkoslovaška vlada je sporazum sprejela Poljaki zasedli Tješin Varžava, 30, septembra. TG. Poljske čete so zasedle ozemlje v četverokotniku, ki ga tvorijo mesta Katovice, Petroviče, Tješin in Bielsko. V ozemlju je proglašeno obsedno stanje. Inozemci morajo imeti posebno dovoljenje za vstop v to ozemlje. Poljska radio postaja je objavila uradno izjavo, da monakovski sporazum v ničemer ne ovira Poljske, da ne bi tješinsko ozemlje združila s poljsko državo. To je odvisno izključno le od Poljske seme, ki ima popolno svobodo, da v tej smeri stori, kar hoče. Pri zunanjem ministru Becku se je nocoj zglasil angleški veleposlanik in ga vprašal o najnovejših vesteh iz tješinskega ozemlja. V Varšavi je policija zastražila angleško in francosko veleposlaništvo. Predsednik republike pa je sprejel danes v avdienco maršala Smigly-Ridza in Becka v zvezi s poljskimi zahtevami na Češkoslovaškem. tudi Anglijo, da bi moirala z vojsko intervenirati. V najtežjem položaju pa je bil gotovo Daladier. On jc vedel, da ga veže vojaška in prijateljska pogodba z usodo Češkoslovaške, vedel pa je tudi prav tako, da bi se Francija zelo nerada vojskovala Bazen komunistov, ki pa še no predstavljajo Francije, je javno mnenje na splošno bilo proti vojni z Nemči jo zaradi Češkoslovaške. Saj kulturni in civilizirani naroda sploh niso bojeviti, ampak segajo po orožju lo, če morajo braniti svojo lastno ognjišče. Tako je Daladier bil tudi zadovoljen, da je Nemčija v glavnem pristala na one zahteve, katerim se je Češkoslovaška že vdala. Pravimo »v glavnem«. Kajti prava vsebina berehtes-gndenskega protokolu ni bila nikdar objavljena. tako tla javnost le domneva iz časopisnih poročil, ki pa tudi niso vsa zanesljiva, kaj je bilo tedaj sklonjeno in na kaj jo Češkoslovaška pristala. Verjetno pa jo, da gredo tnonnkovske zahteve še nekoliko dalj. /. objavo podrobnih zemljevidov bo tudi v tem pogledu nastopila jasnost. Mir jo rešen. Toda vsi čutimo, kako težka je cena, ki jo bratska češkoslovaška za njegovo ohranitev doprinaša Evrooi in vsemu človeštvi*. Praga, 30. se.pt. TG. češkoslovaška vlada, ki je zasedala vso noč in vse dopoldne, je proučevala podrobnosti sporazuma, ki je bil skle-njei) v Monakovem Na posvet so bile poklicane po svojih predsednikih tudi politične stranke. Sklenili so, da monakovski sporazum sprejmejo, a da bodo poslali v svet protestno izjavo proti monakovskim odločitvam Po seji vlade je ob 13.25 i/.šlo kratko uradno poročilo, ki pravi, da jc »češkoslovaška vlada proučila v vseh podrobnostih sklope, ki so bili storjeni brez njenega sodelovanja in proti njeni volji, in da jih sprejme, ker pač nima nobene druge izbere, v svesti si svoje dolžnosti do svojega naroda.« General Sirovy čsl. narodu Po seji vlade je stopil pred mikrofon predsednik vlade general Sirovy in imel po radiu kratek nagovor, v katerem je dejal: »V tem za mene najhujšem trenutku mojega življenja je bila moja dolžnost, da vzamem vse okoliščine v vesten pretres. Kot vojak sem se po temeljitem preudarku odločil, da pojdem po poti miru. češkoslovaški narod bo močnejši in notranje bolj složen. Izbrati smo morali. Izbrali smo med krvavo borbo, ki bi bila brez koristi, in žrtvami, ki naše narodne biti niso zadele. Sprejeli smo žrtve, ki so nezaslišane in ki so nam bile zaukazane. Izbirati smo morali. Izbrali smo med gotovo smrtjo češkoslovaškega naroda in odstopom nekaterih ozemelj. Odločili smo se za življenje naroda. Kajti poglavitno je, da ostonomo pri življenju kot narod, močni, med seboj složni. V sedanjem strašnem trenutku prosim narod, naj ohrani zaupanje v svoje voditelje. V Evropi so še manjše države, kakor naša država po okrnitvah. ki so nam naložene. Sporazumno sožitje z našimi sosedami bo nam olajšalo delo pri obnovitvi naše zdaj popolnoma narodne države. Prvi begunci V ostalem je češkoslovaška javnost monakovske sklepe sprejela z veliko potrtostjo. Posebno na socialistične kroge je monakovski sporazum napravil globok vtis. Nemški socialdemokrati že bože i/, sudetskih krajev. V tekli današnjega dne jih je prišlo na češko ozemlje že okrog 50.000. Oblasti pričakujejo v teku noči iu jutrišnjega dneva še večji naval beguncev. Voditelj socialistov Jaksch je izjavil llcuter jevemu dopisniku, da se bo obrnil na angleško vlado, da naj zdaj, ko je pripomogla, da bodo sudetski kraji izročeni Nemčiji, pomaga tudi, da bodo socialistični begunci mogli na ozemlje britanskega imperija. Praga, 30. septembra. TG. Danes so bile po praških ulicah velike demonstracije proti sporazumu štirih velesil. Oblasti so bile gospodar položaja in so demonstrante razgnal^ Nemške čete so vhorokale opolnoči Berlin, 30. septembra. TG. Na uradnem mestu so dovolili objavo vesti, da bodo nemške čete nocoj opolnoči prekoračile češkoslovaško mejo in zasedle prvi pas, ki je bil določen v monakovskem sporazumu, da ga smejo zasesti Iz poučenih virov smo dobili tele informacije o sudetskih pokrajinah, ki jih navaja sporazum med štirimi velesilami in ki jih imajo v štirih etapah zasesti nemške čete od 1. do 7. oktobra. Prvi odsek. Kraji, ki jih bodo Nemci zasedli 1 in 2. oktobra, leže na južnozahodni strani ČSR v južnem delu Češkega lesa, ali na vzhodnonemški-sudetski meji, torej severno od Passaua. Drugi odsek, ki se ima zasesti 2. in 3. oktobra, leži na severni meji ČSR. V tem odseku so med drugimi kraji Bodenback (Podmokly), Fricdland in Warnsdorf. Tretji odsek, od 3. do 4. oktobra bodo Nemci zasedli chebski okraj z znamenitimi mesti Cheb, Karlovi vari, Jahimovo, Marijanske Lažni, Frančiškove l.azny itd. Četrti odsek, ki ga bodo Nemci zasedli od 6. do 7. oktobra, leži na severovzhodni, šleski meji. Berlin. 30. sept. TG. Vrhovni poveljnik nemške armade, ki je razporejena ob mejah Češkoslovaške, je izdaj danes armadno povelje, v katerem naznanja, da bodo v to določeno čete vkorakale v sudotskn ozemlje, kolikor ga imajo ;ira-viro zasesti, 1. oktobra ran« zjutraj. Voditelji sudetskih Nemcev so |>oslnli Hitlerju številno zahvale. Sudetski Nemci so že pričeli krasiti |>o-samezna poslopja in z nestrpnostjo pričakujejo dneva, ko bodo nemške čete vkorakale v sudetsko področje. Nemškim četam bodo sudetski Nemci priredili izredno svečan sprejem, o čemur pričajo velike priprave za svečani, zgodovinski dogodek. Priprave za plebiscit London, 30. septembra. Angleška vlada je že sklenila prve odredbe, ki so potrebne, da se osnuje mednarodni policijski zbor, ki ima nalogo, da opravlja službo v onih sudetskih okrajih Češkoslovaške, kjer bo v smislu sporazuma v Monakovem plebiscit. Načelniki raznih ministrstev in drugih oblasti so že 29. t. m. dobili nalog, da sestavijo liste uradnikov in moštva, ki bi bilo najbolj sposobno za to službo. Chamberlain želi, da bi v teh četah bili tudi Nizozemci in Švedi, ki jih smatra za posebno nepristranske. Nadaljnja pogajanja med velesilami Rim, 30. sept. TO. V uradnih krogih so mnenja, da se bodo pogajanja med 1 velesilami kmalu spet pričela. Na dnevnem redu nadaljnjih pogajanj je uveljovljenje angloško-italijanskega sporazuma ter dokončna rešitev vprašanja prostovoljcev v Španiji. Vljudno sporočamo, da so vsem izvodom današnje naklade »Slovenca« Driložene položnice. (Jprava »Slovenca« Zagrebška vremenska napoved: Deževno in oblačno s padcem temperature. T - * Stran 2 Pakt Anglija-Nemčija Chamberlain in Hitler sta podpisala izjavo, da se Anglija in Nemčija ne bosta nikdar več vojskovali jtlonakovo, 30. sept. AA. (DNR). Chamberlain je danes ob 11.30 obiskal Hitlerja na njegovem privatnem stanovanju. Hitler je poslal svojemu gostu avtomobil, ki ga je vozil Hitlerjev stalni šofer. V Chamberlainovem spremstvu sta bila njegov parlamentarni privatni tajnik lord Douglas in posla-niški svetnik von Hallen. Med razgovorom med Hitlerjem in Chamberlainom je bil prisoten samo tolmač Schmidt. Berlin, ">0. sept. b. Danes sta predsednik britanske vlade sir Neville Chamberlain in voditelj rajhu lhtler ol>juvila skupno izjavo, kot sledi: »Mi kancler rajlia Adolf Hitler in predsednik britanske vlade Neville Chamberlain smo imeli nadaljnji sestanek, na katerem smo ugotovili, da je današnji sporazum in britansko-nemško - pomorski sporazum prvovrstnega pomena za dobre odnose obeh prijateljskih držav In za ostale države v Evropi. Tukaj svečano izjavljamo, da oba naroda ne bosta nič več y vojni drug proti drugemu. Krepko smo sklenili, da bomo vse naše spore reševali mirno in na način, ki smo se ga zdaj poslužili. Obvezujemo se, da se bomo trudili, da odstranimo obstpječe težave na poti k dobremu spora/umu obeh narodov.« Gornjo izjavo sla lastnoročno podpisala angleški ministrski predsednik Chamberlain in nemški kancler llitler. Državniki se vračajo v zmagoslavju Mussolinija je prišel pozdravit italijanski kralj — Desettisoči brzojavov Chamberlainu — Nepopisne manifestacije na čast Daladieru ^ Mussolini Monnl-ovo, 30. septembra. A A . (DNI?.) Mussolini se je davi po 14 urnem bivanju v Monakovem odpeljal s svojim posebnim vlakom v Italijo. HitlPr ga je spremil do vlaka. Na vsej vožnji od fiilirer-jeve palače do postaje je velika množica pozdravljala fiihrerja in duceja, ki sta se vozila v istem avtomobilu. Pred vrati salonskega vagona se jo Hitler prisrčno poslovil od Mussolinija in se z njim rokoval. Nato se je duce poslovil od GtJringa in drugih nemških osebnosti, ki so ga spremile, med njimi zlasti od fUhrerjevega namestnika Hessa in von Ribbentropa. Mussolinija spremlja po Hitlerjevem nalogu šel protokola zunanjega ministrstva von Dernberg. Firence, 30. sept. b. Pred prihodom posebnega vlaku, s katerim se je vrnil Mussolini v Italijo iz Monakovega, kjer je dosegel ogromen uspeh, je prispel na postajo San Hossore iz svoje letne rezidence italijanski kralj, ki so ga množice burno pozdravile. Njegov prihod je povzročil v vsej Italiji veliko senzacijo, zlasti ker je prišel na postajo nekaj minut pred prihodom vlaka, s katerim se je vozil italijanski ministrski predsednik Henito Mussolini. Kralj je pričakoval Mussolinija na peronu, kjer je prišlo do izredno prisrčnega sprejema in sestanka s kraljem. Italijanski kralj je šefu vlade Mussoliniju iskreno čestital k doseženemu uspehu in mu parkrat krepko stisnil roko. Kralj se je nato nekaj časa razgovarjal s predsednikom vlade, nakar sta se poslovila. Mussolini se je odpeljal naprej v Rim, italijanski kralj pa se je zadovoljen odpeljal z avtomobilom v svojo letno rezidenco. Pred boncško palačo, kamor je Mussolini mod nepopisnimi prizori navdušenja odšel s kolodvora. se je zbralo vsaj 150.000 ljudi, ki so mu vzklikali in zahtevali od njega, naj jih nagovori. Mussolini se je prikazal na balkonu in i'ine.1 lih množice krajši nagovor; v kutetem1 jc dejal, da preživljamo zdaj nepozabne ure. V Monakovom smo dokončali delo. ki je v polnem iog 1 aS jti S pravičnost jo. Šestnajstkrat se' je moral Mussolini pokazati na balkonu in še se ljudstvo ni liotelo r a žiti. Daladier Monakovo, 30. septembra. TG. Ko |e odhajal Iz Monakovega, je francoski ministrski predsednik Daladier izjavil dopisniku nemške uradne časopisne agencije: »Po mojem mnenju je sestanek 4 ministrskih presednikov evropskih velesil v Monakovem zgodovinskega pomena. Zahvaliti se moramo zastopnikom 4 evropskih sil, da so znale preprečiti vojno, da so omogočile tudi časten mir med narodi. Prav vesel sem, da sem se mogel v Nemčiji prepričati, da tukaj res ni nobnega sovraštva do Francije in da obstoji, želja po iskrenem sodelovanju, kakor tudi v Franciji ni nobenega sovraštva do Nemčije in želijo vsi Francozi mirnega sodelovanja z Nemčijo. Naša dva naroda naj bi mirno in prijateljsko živela drug ob drugem.« Daladiera *o pri odhodu pozdravljale in mu burno vzklikale velike množice Nemcev prav da letališča. Po ulicah so mu glasno vzklikali. Tudi vzkliki: Živela Francija 6o bili slišati. Večtisočglava množica je pričakovala ministrskega predsednika Daladiera na letališču v Bouge-tu. Ko se je prikazalo letalo, se je dvignil viharen vzklik navdušenja, ki se ni liotelo poleči ves čas, dokler Daladier ni zapustil letališča. V Parizu samem so stale ob cesti, koder je vozil avtomobil zopet desettisočere množice, ki so ministrskega predsednika pozdravljale vse do vojnega ministrstva, kjer je izstopil Otroci so ga obsipali s cvetjem. Večkrat se je moral prikazati na balkonu in ap zahvaliti za navdušenje, ki ga je zopet spremljalo do Elizejske pulače, kamor se je odpeljal. da poroča predsedniku republike. Pred palačo pa so se zopet zbirale množice, vzklikale in prepevale marseljezo. Ves Pariz je pod vtisom srečne novice, da je bila odstraniena vojna nevarnost. Značilno je bilo, da so Daladiera na letališču pričakovali bivši bojevniki in da so mu napravili tudi častno stražo pred vojnim ministrstvom. Govorijo, da bo pod slavolokom zmage pri Neznanem junaku velika zahvalna rodoljubna svečanost. Chamberlain Monakovo. 30 sept. Preden jo odšel i t hotela na poslovilni obisk k Hitlerju, se je Chamberlain prikazal na balkonu in odgovoril na navdušeno vzklikanje množice, ki je cele četrt ure aklami-rala Chamberlaina. Z nasmehom in mahajoč z roko, v drugi pa je držal šopek cvetlic, ki so mu jih poslali njegovi nemški častilci, je Chamber- lain odzdravljal množici. Ko se je prikazal na balkonu, je nastala med ljudstvom prava ek<-plo-zija vzklikanja, ploskanja in mahanja z rokami. Chamberlaina so pospremili tisoči in tisoči do letališča. Angleški državnik je bil ves ginjen nad taksnim slovesom. Toda še večji in Se lepši sprejem mu je priredil London. Londonski župan je dal mesto okrasili. Več tisoč ljudi je pričakovalo Chamberlaina. Gnetli so so od letališča do Londona, kjer je bila po VVhitehallu in okrog Westminstra natrpana nepregledna množica. Zvonovi v weetminstrskt opatiji so zvonili, ko se jo pripeljal v VVhiteliall, množica pa je kakor pobesnela vpila in se mu zahvaljevala za mirovno delo, ki ga je tako srečno dokončal. Posebno matere so se drenjale okrog niega in mu vpile svojo zahvalo. Na desettisoce brzojavnih zahval ga je čakalo v Downing Strei-tu z vseh krajev sveta. Chamberlain se je takoj peljal v liuckhiganibko palačo, pred katero se je gotovo zbralo kakih 100.000 ljudi, ki so sivolasega državnika, ki je prav za prav rešil mir, pozdravljale Še nikdar angleški državnik ni bil deležen takšnega sprejema kot Chamberlain, ki so se niti svetile solze v očeh, ko se je zahvaljeval za (»zdrave in se prerival skozi množice do palače, da poroča kralju o uspehih konference. Angleški kralj bo odlikoval ministrskega predsednika Chamberlaina za zasluge, ki jih ima za mir v svetu, z najvišjim angleškim redom podveze. Poleg tega bo Chamberlain dobil tudi plemstvo. Na balkonu kraljevske pnlače se je prikazal kralj, ob njem pa Chamberlain. Iz množic se je dvignilo več minut trajajoče vzklikanje. Kralj je potisnil Chamberlaina v ospredje, sam pu se je nevidno umaknil v ozadje. Nepozaben je prizor, ko je Cliamborlain sam stal na balkonu kraljevske palače, pod njim pa morje ljudstva, ki je vzklikalo in vihtelo proti njemu roke. Goring izjavlja Monakovo, V) sept. AA. (Tlavas) Danes dopoldne je Giiring sprejel poročevalca Havasa in mu sporočil svoje veselje, da so se uredila vprašanja, ki so tako dolgo kakor mora tlačila Evropo. Državniki, ki so se sestali v Monakovem, so izvojevali veliko zmago, in ta zmaga se imenuje mir. Kot časnikar, živeč v Berlinu, ste mogli zadnje tedne ugotoviti, kako je rasla ta napetost, toda obenem ste tudi videli, da nI Seja Narodne banke NB skrbi za likvidnost naših denarnih zavodov Belgrad, 30. sept. m. V prostorih Naroilntt banke je bila danes seja upravnega odbora Na-rodne banke, na kateri se je v podrobnostih razpravljalo o vseh pojavih, ki jih jc povzročila spi dnnja politična kriza na naš kreditni sistem. Ugo-i tovljono je bilo, da jc Narodna banka točno izpolnjevala vse obveznosti in obljube, ki jih jo zadnji dve leti dala glede likviditetnega vprašanja, tako da so mogli vsi zavodi po potrebi v polili meri izkoriščati bodisi že dovoljene, pa do-sedaj še neizkoriščene kredite v lombardu ali oskoutu. Vso prošnje so se reševale po skrajšanem postopku, posebno prošnje za lombardne kredite. Z ozirom na dejstvo, da se je Narodna banka točno držala svojeea načrta v vprašanju likvidnosti, ni potreben prav noben strah za tiste zim ode, ki so prilagodili svoje poslovanje temu načrtu. bilo nobenega znamenja sovraštva ne šovinizma na račun Francije. Nobena reč ne sme več priti med naša dva velika naroda, ki drug drugega spoštujeta in želita živeti v medsebojnem miru. Izredno srečen sem, ker sem izvedel, da bodo bivši francoski bojevniki sodelovali pri nadzorstvu nad mednarodnimi operacijami v ČSR. Povsod, kjer bodo stari vojaki, bosta vladala mir in pravica. Prepričan sem, da bodo štiri države, ki so se udeležile monakovskega sestanka, enako zadovoljne z doseženimi rezultati. Med razgovorom je Giiring posebno poudaril spoštovanje, ki ga čuti do Daladiera, zlasti glede njegovega zadržanja pri monakovskih! razgovorih. Roosevelt zadovoljen IVashington, 30. septembra. AA. (Štefani.), Roosevelt je sprejel vest o uspehu monakovska konference z globokim zadovoljstvom. Izdal je apel na Američane, da prihodnjo nedeljo skupaj s svojimi družinami posvete svoje molitve ohranitvi miru v bodočnosti. Zunanji minister Hull je izja-« vil. da upa, da bo monakovska konferenca izhoj dišče novih še obširnejših sporazumov. Kako so podpisovali Monakovo. 30. sepf. A A. (DNU). Po več kakor 8 ur trajajočih pogajanjih, je davi Hitler ol> 0.28 kot prvi podpisal sporazum štirih velesil, sestavljen v dveh izvodih, in narodopisni zemljevid ČSR, priložen sporazumu in ki tvori sestavni del protokola, kjer so orisane sudetske pokrajine, ki jih je treba odstopiti. Nato so podpisali predsednik britanske vlade Chamberlain, šef italijanske vlade Mussolini in predsednik francosko vlade Daladier. V tem trenutku so zagorele nuignezij-ske svetilke fotoreporterjev, ki so fotografirali državnike v tem zgodovinskem trenutku, ko so prvi državniki štirih največjih evropskih držav napravili sklepno črto pod Čsl krizo. Da prisostvujejo temu slavnostnemu dejanju, so še pred poslednjim čitanjem sporazuma in dodatkov protokola prišli v fuhrerjev kabinet vsi tisti, ki so sodelovali pri teh razgovorih. V velikih udobnih naslonjačih so za okroglo mizo v polkrogu pred velikim kaminom, nad katerim visi slika prvega nemškega kanclerja Bi s m a reka, sedeli štirje ministrski predsedniki s svojimi sodelavci. Med njimi so bili italijanski zunanji minister Ciano, minister Neurath, zunanji minister Ribbbentrop, generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in sir llorace Wilson. V Imenu Nemčije so slavnostnemu sklepnemu dejanju prisostvovali general Giiring, fiihrerjev namestnik Rudolf Hess, državni tajnik Weissziicker in druge visoke osebnosti nemškega zunanjega ministrstva in Hitlerjeve okolice. Pred podpisom so še poslednji pre-čitali vse dokumente. Poslaniški svetnik Schmidt jih je prebral v nemščini in angleščini, francoski poslanik Poncet pa v francoščini. Gospodje so se še nekaj časa pogovarjali o vsebini dodatkov protokola, nato se je pa začelo podpisovanje. Ko so uredili še vsa ostala viseča vprašanja, so podpisali tudi dodatke protokola o ureditvi poljskih in madžarskih manjšin v CSR, o poroštvu za novo čsl. državo in o sestavi med- ; narodne komisije. Tudi te dokumente so podpisali v istem redu, kakor glavni protokol. Prisotni tuji gostje so se nato na Hitlerjevo prošnjo vpisali v knjigo ftthrerjeve palače. Ko so bile ob pol 2 urejene vse formalnosti, se je fiihrer s prisrčnimi besedami zahvalil in z zahvalo poslovil od tujih vladnih šefov. Obenem jim je tudi v imenu nemškega naroda izrekel zahvalo za njihov trud in dodal, da bodo nedvomno tudi njihovi narodi prav tako srečni, kakor nemški narod, da se je ta kriza srečno končala. Hitler je nato iskreno stisnil roko Mussoliniju, Chamberlainu in Dala- dieru. Predsednik vlade Chamberlain je v Imenu Daladiera in Mussolinija izjavil, da je bilo zanj osebno veliko veselje, da je mogel priti v Monakovo. Hitler se je nato ponovno kar najprisrč-neje poslovil od vseh treh ministrskih predsednikov in od njihovega spremstva. Nato so predsedniki vlad toplo segli drug drugemu v roko. Po končani konferenci se je Daladier dolgo razgovarjal s Chamberlainom. Razgovor je trajal skoraj celo uro. Mislijo, da sta ministra skupaj sestavila sporočilo, ki ga pošljejo Pragi z doseženim sporazumom. Preden so v Prago poslali uradno sporočilo, ki čsl vlado Obvešča o rezultatih monakovske konference, sta DalacVei1 in Chamberlain sprejela čsl. berlinskega poslanika Mastnega, da mu orišeta okoliščine, v katerih so sporazum dosegli.' Konferenca predstavnikov štirih evropskih velesil je potekala na zunaj zelo enostavno. Konferenca je bila v veliki dvorani, okrašeni z gobelini. Štirje državniki so sedeli ob okrogli mizi. Nobeden od njih ni imel predsedniške oblasti. Chamberlain je govoril angleško, Daladier francosko, Hitler nemško, edino Mussolini je izmenoma govoril italijansko, nemško, francosko in angleško ter z lahkoto prehajal iz enega jezika v drugega ter s tem olajševal delo tolmaču dr. Schinditu, ki se je zelo trudil, da bi čimprej prevedel besede državnikov na druga dva jezika. Vsi udeleženci zagotavljajo, da je bil njihov sestanek zelo prisrčen. Mednarodni odbor že na delu Monakovo, 30. septembra. AA. (DNB) Člani mednarodnega odbora, ustanovljenega na podlagi včerajšnjega monakovskega sporazuma, so se ob 10.30 dopoldne odpeljali iz Monakovega v Berlin. V komisiji so berlinski poslaniki Velike Britanije, Francije in Italije, državni tajnik nemškega zunanjega ministrstva von WeissiScker in neki čsl. vlad- ni svetnik. Komisija se bo konstituirala še danea popoldne v Berlinu. V odboru bosta zastopala in branila Češko^ slovaško čsl. poslanik v Berlinu Mastny in general Husarek, šef čsl. vojaškega zrakoplovstva. Oba zastopnika čsl. vlade v mednarodnem odboru sta že odjiotovala v Berlin. Odstop šefa madžarskega generalnega štaba Budimpešta, 30. septembra. TG. Povejjnilt gene* ralnega štaba general Keresztes-Fischer je danes od< stopil. Njegov naslednik je general Werth, dosedaj poveljnik vojaške akademije. Odstopivši poveljnik generalnega štaba je znan kot prijatelj regenta Horthya< - ' 4' Pretep z orožniki Belgrad, 30. sept. A A. Dne 29. t. m. okoli 22. ure je skupina 20 mladeničev napadla v Bri-bir selu orožniško patruljo, ki je hotela prijeti nekega mladeniča zaradi tega, ker je raznašal neresnične in alarmantne vesti. Napadalci so po-« skušali razorožiti orožnike, zaradi česar so ti pat predpisanih opominih uporabili orožje ter šestkrat ustrelili iz samokresov. Od napadalcev so trije lažje ranjeni, ranjen pa je tudi en orožnik. Napadalci so se za tem razbežali. Na kraj napada je bil poslan banski inšpektor, da ugotovi stvarno stanje. Belgrajske vesti Belgrad, 30. septembra. AA. S kralj, ukazom 6ta premeščena: Za davčnega inšpektorja v Višnja goro Josip Trtnik, doslej v Kamniku; za davčnega; inšpektorja v Kamnik Rudolf Kump, do,slej v Viš< nji gori Belgrad, 30. sept. m. V prostorih mladinske! organizacije JRZ je bila popoldne seja glavnega odbora. Prisostvoval ji je tudi zastopnik glavnega odbora stranke minister dr. Krek. . j AtttMAGrJj a* >••:> -1 N * .-nm. A t t £ M ■O e Pikčasto potjo predstavlja ozemlje, na katerem prebiva vef kakor .">0% Nemcev. Orna mastna Črta predstavlja mejo, do katere bodo Nemci zasedli CeSko. Črtasta Črta pa predstavlja mejo nniflefiko frnn-ooskejta predloga, ki ni obveljal. Plebiscitno oioinlje bo icle pozneje označeno. + Vdani v božjo voljo naznanjamo, da nam Je danes ob" 7 zvečer« okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče, umrl naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod Franc Dolinar pekovski mojster in posestnik Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 2. oktobra 1938, ob '/, 5 pop. iz hiše žalosti Pred škofijo 11, na pokopališče k Sv. Križu, Sveta maša zadušnica bo darovana v torek, dne 4. oktobra 1938, ob 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Ljubljana, dne 30. septembra 1938 Ivana, žena — France, Ivica, Mimica, Lojze, Zinka, otroci Janez, Anton, Andrej, bratje Frančiška Mekinda, Frančiška Dolinar, Marijana Dolinar, Marija Dolinar, svakinje — in ostalo sorodstvo I Aazgovor ob angleškem kaminu »News Chronicle«, dnevnik, ki je v ostri opo-»iciji proti vladi in proti njeni zunanji politiki, je dne 29. oktobra 1937 izpod peresa Peter. Rcnnel Roda prinesel članek, ki futuristično podaja polek razgovora bivšega angleškega zunanjega ministra Anthony Edena z nekim njegovim prijateljem v 1. 1941. Pa domnevah tega lista se bosta 1941. An-thony Eden in njegov prijatelj takole pogovarjala: (Godi se 1. 1941. v obednici v hiši mr. An-thony Edena. Dame so zapustile sobo, mr. Eden sedi sam s svojim starim prijateljem, ki se |e po dolgem času vrnil iz inozemstva. Ta Edenov sogovornik je označen z A. F.): A. F.: Torej Anthony, zelo sem vesel, da te po tolikih letih 6pet vidim. Rad bi videl, da bi se bolje počutil. Zdi se mi, da tvoji posli zahtevajo peklenskih naporov. Eden: Tako je in večkrat si želim, da bi se tega rešil. A, F.: No, sicer pa za tvoj trud gotovo dobiš tudi odškodnino. Tisk, ali vsaj večji del tiska, je "ljucten in prijazen do tebe. Kakor vidim, te imenujejo človeka, ki nas je obvaroval vojne. Eden: Hm... Zdi se mi, da me ne boš več mogel dolgo tako imenovati, kaj? A. F.: Že, sicer smo pa mi sedaj na to tudi že pripravljeni. Ko sem te zadnjikrat, 1. 1936. videl, si mi dejal, da bomo 1941. pripravljeni. Eden: Da, seveda, v nekem smislu tudi smo pripravljeni. Toda takrat nismo mogli slutiti, da se bodo razmere toliko izpremenile. Japonci takrat še niso zavzeli Honkonga, Italijani še niso zasedli Tunisa in Balearov in Nemci še niso imeli svoje pomorske baze v Dar-Es-Salam-u. A. F.: Seveda ne. Dolgo sem bil v inozemstvu in sem bral samo krajevne časopise. Vedno pa se vprašujem, zakaj smo mi vse to dovolili. Na primer, spominjam se, da so Američani, ko je nastal prvi majhen konflikt z Japonsko zaradi Mandžukua, predlagali neke vrste 6kupno demar-io. Kaj pa je bilo s tem? Eden: Takrat res še nismo bili pripravljeni za vojno, moglo bi pa priti do vojne, če bi se mi odločili za kršnokoli intervencijo. Zato je Simon odločil, da se nič ne tvega. A. F.: Skoda. Če bi se takrat pokazali močne, bi težko Japonci 1. 1938. prišli do tega, da zahtevajo odcepitev Honkonga. Zdi se mi pa, da sta v resnici zasedba pristanišč po Japoncih in polom naše trgovine s Kitajsko kriva današnje stiske. Eden: Gotovo }e bilo to važno, toda ml si filsmo mogli pomagati, kakor tudi Francozi ne v Indokini. Njihov položaj je postal brezupen s tistim dnem, ko so Japonci utrdili otok Hajnan. A. F,: Povej mi, ali niso Italijani izvedli svoj ■udar na Tunis takrat ob krizi v Indokini. Vedno $em bil mnenja, da se nismo lepo obnašali, ker Francozom takrat nismo v tej stvari pomagali. Eden: Morda imaš prav, toda vojska je rekla, da se ne moremo boriti. Kabinet je zaradi tega sklenil, da je najbolje, če se intervenciji v zadevi, ki jo najraje ima za notranje vprašanje, odpovemo. A. F.: Kmalu za tem pa so Nemci in Italijani podpisali obrambno in zavezniško pogodbo. Če se prav spominjam, os Rim-Berlin ni delovala ravno najbolje.; * { J ' V' ' V , ».*_. i< Eden; Da, mislim, da se more trditi, da je epizoda v Tunisu Mussolinijev položaj v Berlinu zelo okrepila. A. F.! Po vsem tem pa popolnoma razumem, da smo komaj mogli preprečiti povratek Tanga-nike k Nemcem. Eden: Seveda ne, zlasti zaradi tega ne, ker eo se Italijani zaradi incidenta na libijski meji silno razburili. A. F.: Potem pa smo jih pomirili s tem, da smo pristali na pariteto vojaških garnizonov v območju Sueškega prekopa in da smo izpraznili Malto, ali ne? Eden: Da, toda zapustitve Malte nismo vzeli preveč tragično. Ob začetku abesinske krize smo že bili informirani, da se Malta ne more več A. F.: Če že omenjaš abesinsko Krizo: bil je čas, ko smo mogli kaj narediti. Večina ljudstva je bila na naši strani in Mussolini je bil s 50% svoje vojske izven domovine v zelo kočljivem položaju, Poleg tega pa takrat še ni bilo osi Rim-Berlin. Eden: Moram ti priznati, da sem jaz prav talko mislil, toda Samuel Hoare ni bil zadovoljen s stanjem naše obrambe za primer spopada — in do spopada bi bilo verjetno prišlo. A. F.: Torej takrat ste odkrili, da se Malta ne more več držati? Eden: Da. Zato izpraznitve Malte nismo čutili kot kak težek udarec. A. F,; Toda z Gibraltarjem je bilo pa huje, kajne? Eden: V nekem pomenu že. Toda odkar je Franco v Ceuti in Algecirasu postavil tiste nemške topove, se tam nismo več dobro počutili in priznati je treba, da je bila naša prisotnost kot stalno izzivanje za špansko narodno zavest. A. F.: Toda videti je, da opustitev Gibraltarja ni izboljšala naših odnošajev s Francom, kajne? Eden: Zal, ne. Zrna z domačega sveta Beseda vlagateljem v denarne zavode Zaradi nemirnega ozračja v mednarodnem svetu se je ljudi polastila neka nalezljiva zbeganost, da je vsak hotel dvigniti svoje prihranke, ki jih je na obre-stovanje vložil v denarne zavode, pa jih je sedaj hotel imeti pri sebi doma, češ da bodo tu bolj vami. Z ozirom na ta pojav je belgrajska »Samouprava« priobčila uvodnik, v katerem pravi: »Zadnje dni so naši denarni zavodi, zasebni in državni, bolj kakor navadno izplačevali svoje vloge. Prišlo je to na zahtevo vlagateljev. Naval vlagateljev je ob resnih političnih in gospodarskih težavah zelo pogost pojav. — Današnja politična napetost zaradi nemško-češkega spora je zelo resna. Vsi odgovorni činitelji, zlasti pa predsednik angleške vlade Cham-berlain, so ukrenili vse, da bi se našel način za mirno rešitev tega spora. In res je še vedno dosti upanja, da se bo to vprašanje mimo rešilo. Z ozirom na izredno ugodno in zdravo stanje naših javnih financ in denarnih zavodov pa tudi sedanja politična napetost izven naših meja ne opravičuje nervoze in bojazni naših vlagateljev za njihove vloge. V dokaz temu naj bo hitro in svobodno izplačilo vseh vlog, za katere se je to zahtevalo. Po veliki gospodarski in finančni depresiji od 1929—1934 so naši denarni zavodi toliko napredovali, da morejo takoj in brez oklevanja zadostiti svojim obveznostim. Vlagatelji, ki so dvignili svoje vloge, morejo imeti od tega svojega prenagljenega koraka samo škodo. Ne samo, da izgube na obrestih, ampak se izpostavljajo tudi raznim drugim nevarnostim, tatvinam, vlomom, itd. Delavstvo In komunisti »Delavska politika« piše: »Slovenec« vali krivdo vojnega hujskaštva na delavstvo. V ponedeljek je ponatisnil tako modrost iz beograjske »Samouprave«. Tam pravi, da 'ekstremni socialisti (komunisti morajo biti tudi zraven, če ne premalo zaleže) hujskajo na vojno in spletkarijo, da bi se razvnele vojne strasti. Ves svet pa ve, da je prav delavstvo najbolj proti vojni, da nima od nje pričakovati nič dobrega in da se vzdržema bori za ohranitev miru. »Slovenec« naj kar pove, kdo huj-ska in kdo hujskače podpira? Kdo povzroča tekmo v oboroževanju? Kdo ima odločevanje v mednarodni politiki? Ali ni ravno mednarodno delavstvo vedno zahtevalo mirovno, razorožitveno in konferenco za svetovno mednarodno sodelovanje? K tej modrosti »Delavske politike« pa že moramo pripomniti, da je po skrpucani logiki zamešala pojma komunizem in delavstvo, da bi nam mogla podtakniti, da smo mi očitali delavstvu, kar smo v resnici očitali komunizmu. Da pa ta pojma še daleč nista istovetna, se more »Delavska politika« prepričati že iz tega, da ima delavstvo tudi v sovjetski Rusiji v vprašnjih oborožitve veliko manjšo besedo kot pa komunizem. Ako bi bil komunizem tako miroljuben, kakor je delavstvo, bi bilo marsikaj drugače — v Španiji, v Mehiki in tudi v sovjetski Rusiji. Spomenik kralju Petru I. v Zagrebu V Zagrebu postavljajo na trgu Kralja Petra spomenik kralju Petru I. v obliki velikega reprezentativnega umetniška paviljona, za katerega je načrte napravil kipar g. Mešt.rovič. Spomenik je že docela gotov in bi po prvotnih napovedih imel biti odkrit in izročen svojemu namenu danes 1. oktobra, ob tej priliki bi se odprla razstava »Pol stoletja hrvatske umetnosti«. Zaradi nekih tehničnih del v notranjosti paviljona, ki niso mogla biti pravočasno dovršena, pa je »Hrvatsko društvo umetnosti«, ki prireja to razstavo, sklenilo, da bo spomenik blagoslovljen in odkrit 8. decembra in je tudi razstava preložena na ta dan. — Ni nam znano, ali je bilo tudi v Zagrebu kaj spora, če naj bo ta spomenik likovni ali arhitektonski. Dejstvo je, da bo Zagreb imel spomenik kralja Petra I. v obliki lepega umetniškega paviljona. 0 hrvaškem saboru Nedavno je na nekem shodu bivše HSS podpredsednik te skupine inž. Avgust Košutič shod zaključil z vzklikom: »Živijo hrvatski sabor v Zagrebu!« — Ob tem dogodku piše belgrajska »Samouprava«: »Ko je dr. Živko Petričič dne 14. marca 1919 kot minister odstopil, ker v prestolni besedi niso bile dovolj poudarjene ustavne svoboščine in zahteve Hrvatov iz Narodnega kluba po avtonomiji in saborih, je prišlo do hudega spopada med rajnkim Stoianom Pro-tičem in Svetozarjem Pribičevičem. Protič je zahteval neko kompromisno rešitev, da se ustreže zahtevam Narodnega kluba, to tembolj, ker so tudi že Radi-čevci bili v opoziciji O tem je pokojni dr. Ante Pavelič v svojih spominih zapisal tole: »Nato se je Svetozar Pribičevič razburil, planil k Protičevi mizi in tolkel z roko po mizi in dejal tele besede: Dokler sem jaz živ, ne bo nikdar prišlo do hrvatskega sabora. In danes? Prvi podpredsednik Mačkove stranke in SD koalicije, na katero so se obesili ostanki bivše Pribičevičeve stranke, javno zahteva ne samo hrvatski sabor v Zagrebu s popolno zakonodajno oblastjo, ampak celo tudi hrvatsko vlado ...« Boj proti nepismenosti v novi zimi Pretekli torek je imel izvršilni odbor za pobijanje nepismenosti v sarajevskem okraju svojo Rejo, na kateri je pregledal delo preteklega leta in napravil načrte za novo zimo. Odbor je bil ustanovljen lansko leto kot podružnica »Napredka« v Sarajevu. Profesor Ante Martinovič je poročal o lanskem delu za pobijanje nepismenosti po Bosni in Hercegovini in je dejal, da je ]>o-treba še vedno zelo velika, ker je samo v Bosni še 370.000 nepismenih katoličanov. Poudaril pa je tudi, da bi povečana pismenost imela močne posledice tudi za obravnavanje ekonomskih, političnih in kulturnih vprašanj hrvatskega naroda. Tečaji za pobijanje nepismenosti so lansko leto vzgojili 17.000 novih ljudi k pismenosti, v novi zimi pa se bo odbor zlasti posvetil okrajem v neposredni sarajevski okolici. Nj. Vel. kraljica v Belgradu Belgrad, 30. sept. A A. Danes ob 9 se je pripeljala v Belgrad Nj. Vel. kraljica. Na topčider-ski postaji jo je sprejel in pozdravil Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle. Na postaji so bile prisotne dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Ruždi Aras pri dr. Stojadinovlču Belgrad, 30. sept. Davi ob 9.10 se je pripeljal v Belgrad turški zunanji minister Rudži Aras. Na postaji ga je sprejel pomočnik zunanjega ministrstva. Predsednik vlade StojadinoviS In njegova soproga sta danes opoldne priredila kosilo na čast turškemu zunanjemu ministru Ruždiju Arasu. Na kosilu so bili prometni minister Spaho, vojni minister general Nedič z gospo, turški poslanik Haidar Aktai, pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič in mnogo drugih turških in jugoslovanskih odličnikov. Predsednik Medparlamentarne zveze v Belgradu Belgrad, 30. eept. Davi ob 9.10 s« je s sarajevskim brzini vlakom pripeljal v Belgrad grof Carton de Wiard, predsednik Medparlamentarne zveze. Na postaji je njega in njegovo spremstvo A. F.: Sedaj pa berem v jutranjih časopisih, da so Japonci ratificirali svoj pristop k italijan-sko-nemški zvezi. To mi smrdi po vojni. Eden: Zal mi je, da moram tudi jaz reči tako, toda sem s teboj istega mnenja. A. F.: Toda kaj zato, sedaj smo vendar pri-pravljenil Eden: Hm... Ali ne bi šla raje k damam? sprejel predsednik narodne skupščine g. Cirič, predsednik senata .g. Mažuranič, podpredsednika narodne skupščine gg. Markič in Tomič ter člani Zveze gg. Tomaševič, Šemrov, T. Živkovič, Vasa Jovanovič in madžarski delegat v Medparlanien-tarn zvezi baron Lang, ki se od snoči mudi v Belgradu. Sprejemu je prisostvovalo tudi vse osebje belgijskega poslaništvu s poslanikom na čelu. Po prisrčnih pozdravih so se visoki gostje odpeljali v hotel »Srpski kralj, kjer so zanje rezervirani prostori. * S kraljevim ukazom so odlikovan!: z redom Jugosl. krone I. stop. grof Carton de Wiard, predsednik Medparlamentarne zveze, z redom sv. Save I. stop. baron Lang, član izvršilnega odbora te zveze. Z redom sv. Save II. stop. je odlikovan Leopold Boisier, glavni tajnik Medparlamentarne zveze. Predsednik vlade In zunanji minister dr. M. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu odlikovance in jim osebno izročil odlikovanja. v Se V* t- s s? "'J,* v.v vtrrA*'r * '""'V1 * -"j v th*r - 4 rr* ~Ai.JI. lt UL.A * V > -A ^ k M .4. -' f v> i? -r, v«, W 7 \> r ' — r^V ir-r-r—> r- fr-V -k- , * » * , Y-*r r r-' t. . i v V A '.'A " ' * V f * + ' , r-, v v vrv J. < * a.. \ 4 * ■ . j, 'auKI 4 V-'.*'/, i.M, fi r> - . • T «' J - 4 Vera in znanost Medtem ko olitvi duhovi, ki jih po večini srečamo med tako zvano inteligenco, trdijo, da ni Boga in da ni na svetu nič božjega, so globoki duhovi čisto nasprotnega mnenja. »Učenit plitveži govorijo, da je znanost veri napravila konec in se iz vernih ljudi norčujejo, resnični učenjaki pa so polni spoštovanja do vere in tudi sami do dna duše verni. Tako je bilo v preteklosti in tako je tudi danes. Tudi brezbožnikl priznavajo Maksa Plane k a, izumitelja tako ivane kvantne teorije in člana skoraj vseh evropskih in ameriških akademij, za enega prvih naravoslovcev človeštva. Letos je izšlo v knjigi predavanje, ki ga je Imel o odnosu med vero in naravoznaustvoin tor znanostjo sploh." V času. ko ;-ri nan r.eUi ambiciozni površneži, ki hočejo svet preporo di v marksizmu, |K)lnijo razne rc-vije z ateističnimi puhlicami v imenu znanosti, je kaj zanimivo, kaj sodi o tem eden najbolj slovečih fidkov naše dobe. V gori imenovanem predavanju (ki jo doživelo že peto izdajo) pravi Planck, da sta vera in naravoznanstvo sicer dve samostojni območji, ki imata vsaka svoj predmet in metodo, da pa si rezultata, do katerega prihajala obe, nič ne nasprotujeta, marveč cel6 kažeta v eno in isto smer. Vera in znanost — pravi duhovito — sta kakor dve vzporednici, ki se nikoli ne srečata, tečeta k isti točki ter se dotakneta v neskončnosti. »Kamor koli pogledamo, ne najdemo med vero in vedo o naravi nobenega nasprotja, pač pa prav v najvažnejših točkah polno soglasje; vera in naravoznanstvo se ne izključujeta, kakor mnogi dane« menijo ali se l>oje, marveč so dopolnjujeta.« In dalje: Naravoznanstvo se ne peča z etičnimi vprašanji, ki so mu čisto tuja, in za vero je na primer čisto vseeno, koliko znaša ta ali ona količina, toda obeina se postavlja vprašanje o najvišji sili, ki vlada svet; razlika je le ta, da je veri Bog neposredno dan, dočini ga naravna znanost najde prav šele na koncu svoje j>oti. »Obe, vera in znanost, prihajata do tega, da je od človeka neodvisen razumen vesoljski red; |>ovsod dejavna sila in zakonitost tega reda, ki ga proučuje znanost, je istovetna z Bogom, ki se poglablja vanj vera.« Na tem mestu ni treba podrobno navajali, kako Planck zavrača mnenje nekaterih, da so naravni zakoni le neka fikcija, kakor da bi vsemu dogajanju v vesoljstvu vladal slučaj (glej našega Milana Vidmarja), dosti je, če beležimo ta njegov stavek: »Eksaktno naravoznanstvo dokazuje, da v vesoljstvu brez izjeme vlada gotova zakonitost, ki kaže smotrnost, kakor more biti svojska le najvišjemu bilju.< Tudi na tej točki trči torej naravoznanstvo na Boga religije. Tudi o tem ni treba tu disputirati, kako Planck polaga v območju vere važnost na tako zvane verske simbole, pač pa so vredue omembo njegove misli glede brez-boštva, kakor ga danes 6 tako vnemo propagira materialistična »znanost«, ki se šopiri tudi v obilnem praznorečju nekih naših vseznalov. »Brez-božjec, pravi veliki fizik, >je velika nevarnost predvsem, ker se poslužuje naravoznanskih spoznanj«. Brezboštva ne bi smel noben kulturen človek podpirati, »zakaj njegova zmaga bi ne pomenila samo uničenja najbolj dragocenih vrednot naše omike, marveč bi zaprla človeštvu, tudi pot v boljšo bodočnost, kar je veliko huje«. Brezbo-štvo je konec vsemu stremljenju po idealnem bitju in duhovnem dvigu, ker se zadovoljuje samo s čutnim vesoljstvom, ki pa daleko še ni vse ve-soljstvo in bitje. »Zanemarjenje vere in njenih vrednost je prineslo neskončno gorje človeštvu.« Ob teh zadnjih besedah naj bi se vsak globoko zamislil, saj čutimo njihovo resničnost prav te dni s posebno težo. * Maxe Planck: Relfgion und Natunvissen-schaft, Leipzig, 1938, 32 strani. ČSR za brzojavke iz Jugoslavije •odprta Belgrad, 30. sept. AA. Po sporočilu čsl. upr. za PTT se od danes sprejemajo v odpravo ne-šifrirane zasebne brzojavke za vse kraje ČSR. Na podlagi tega sporočila so vsi brzojavni uradi dobili nalog, da lahko sprejmejo v odpravo neši-frirane zasebne brzojavke za ČSR. KULTURNI OBZORNIK 0 Karantanski Hrvatski Pred kratkim je izšel na Dunaju obširen kom-tiendij zgodovinskih razprav učencev profesorja Dropscha o spomin njegove sedemdesetletnice pod naslovom »Wirlschaft und Kultur« (Rudolf M. Roh-Irer Verlag, Baden bei Wien - Leipzig). 43 učencev, "znanih svetovnih zgodovinarjev priobčil je v različnih evropskih jezikih doneske iz področja zgodovine svojega profesorja, predvsem iz kontinuitete germanske in romanske kulture od antike k srednjemu veku, o postanku fevdalstva, o problemu naselitve srednjeveških posestev, o njihovem socialnem in gospodarskem položaju, o prepletenosti pravne zgodovine z ljudstvom in državo ter o razvoju evropskih zgodovinskih raziskavanj sploh. IS temi temami hočejo Dropschovi učenci nadaljevati delo svojega profesorja ter dati izraza zgodovinskim raziskavanjem, ki naj vežejo narode med tseboj. Med temi pisatelji sta tudi dva Slovenca, namreč prnf. Ljudmil Hauplmann z doneskom >>Colonus, Barschalk und Freimann« (str. 170—190), a katerim prinaša pojasnitev pojmov k splošni srednjeveški zgodovini, ter ravnatelj dr. Jonip Mnl B studijo rKarnntnnische Krnaticn* (str. 84—91). I« je važna za uašo domačo najstarejšo slovensko sngodovlno. Ravnatelj dr. Mnl se s tem sestavkom vnovič postavlja proti teoriji, da bi bili stari Karantaniji vladali v VII. stol. nad Slovenci hrvatski plemiči, !lo naivni otroški svet, ki je tako pogosto odrešilen tudi sta- Kaj pravite ? Opazili smo, da naia mladina med obvezno 8velo mašo ne sledi verskim predpisom, temvet odhaja is cerkve med sluibo boijo in moli ostale vernike pri tem opravilu. Zgodilo se je v nedeljo, 25. sept., da je skupina šoloobveznih otrok odšla med sv, mašo brez dovoljenja iz cerkve in razgrajala pred cerkvijo. Šoloobvezen otrok je v nedeljo med sv. mašo nosil neko reklamo za nekega artisla okoli cerkve. Ob istem času pa so ga drugi sošolci hujskali, naj reklamo nese n cerkev, in tnu ponudili denar. Kljub prigovarjanju sošolcev se je fant odlofno branil in hotel zbeiati, pa so ga ostali kratko malo zato napadli in s tem mofno motili sv. opravilo. Vprašamo ras, kaj je rzrok temu':' Kje leži krivda: na vzgojiteljih mladine ali na starših? Nekdo iz Dravograda. Dospelo je novo blagol Oglejte si z a 1 o g o li Teokarovič _GradiSže 4, naspr. Drame Koledar SofcoTa, T. oktobra: Remi-i j, Škof; Janez D., spozna valeč. Nedelja, 2. oktobra: 1?. pobinkoštna, Rožen venska nedelja. Angeli varuhi. Leodegar, škof. Novi grobovi + Janko Hrast, upokojeni državni podgozdar, je Izdihni! svojo dušo v ljubljanski bolniSniei, od koder pa bodo v nedeljo oh 4 popoldne pokopali. Naj počiva v miru! Prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje! Osebne vesfl — Napredovanje katastrskih pomožnih ge-ometrov. Za katastrske pomožne geometre 9. skup. so imenovani: Boris kenda. Božidar Belič, Franc Mršnik in Bogomir Vrdnik. polovično voznino, ki traja od 30. septembra do 8. oktobra. — Božjastna ženska padla v ogenj. V bo-sonski vasi Novi šehar je lepa mlada Hajrija Rizič, ki se je pred kratkim poročila s Ilali-nom Rizičem, dobila božjasten napad. Ko je kurila na ognjišču, jo je prijelo, nakar je padla v ogenj ter se po vsem telesu nemarno opekla. Nesrečna ženska je kot dekle daleč naokoli slo-velu kot lepotica. Vsi so se potegovali za njeno roko, nihče pa ni vedel, da je božjastna. T Jobi I jo je za ženo Rizič, ki je bil ves srečen, sedaj pa ga je zadela nesreča. — Motornih vlakov na sušaški progi ne bo. Knkor poročajo zagrebški listi, so se na podlagi poskusen j strokovnjaki izrekli za to, da ne kaže na sušaški progi uvajati motornih vlakov. _ Samo 78 din brez vsakega doplačila plačate pri Putniku za izlet v Trst dne 16. oktobra. — Lokomotiva z dvema vagonoma je padla v prepad v okolici Brhkega v Bosni. Tvrdka Sančevič prevaža na svoji poljski železnici les. Dne J'), septembra je lokomotiva vlekla dva naložena vagona in je pri tem padla z vagoni vred 30 m glol>oko v prepad. Na nekem ovinku je namreč lokomotiva zadela ob kup kamenja, nakar se je zgodila nesreča. Strojevodja in kurjač sta pravočasno poskakala z lokomotive in se tako rešila. — Velik požar v Vinkovcih je 2S. septembra ponoči uničil opekarno Bon. Ogenj je izbruhnil na petih krajih naenkrat, iz česar zanesljivo oklepajo, da je bilo zažgano. Gasilci so ogenj naglo omejili in je škode le 50.000 din, ki pa je krita z zavarovalnino. — Dva potresa v okolici Koprivnice na Hrvatskem. Dne 29. septembra okoli 4 zjutraj in pa okoli poldneva so v Koprivnici začutili dva precej močna potresena sunka, ki pa nista napravila posebne škode, pač pa ljudi močno prestrašila. V gimnaziji je bila taka panika, da naslednji dan ni bilo pouka. — Potujte s Putnikovim dobro pripravljenim izletom t Trst. — Avtomobil je izginil !z garaže »Tatra« v Zagrebu. Pred kakim tednom dni je prišla v garažo .»Tatra« v Zagrebu elegantna dama s svojim avtomobilom >Kiiat« ter »e domenila, da bo imela v tej garaži spravljen svoj avto ter da bo plačevala za garažo po 20 din na dan. Te dni pa je prišel v garažo eleganten gospod, ki si je dal pokazati ta avto, sedel vanj, naž.gal motor in se pred nosom uslužbenca odpeljal. I Kompromitirana nevesta PniiiltH dait«» v kinu Slogi - Telefon 27-30 Odlična In zBbavna veseloigra, v kateri sode-lulejo priznani filmski lgraJcl: Marija Rndergist Viktor di Kowa, Adela Sandrock lu lllrtd Abel. -30 Duhovita zabava, dobra glasba, privlačna romantik«. — Vozni red »Expres«, zimska izdaja, ki stopi v veljavo 3. oktobra, jc izšel. Opozarjamo na znatne spremembe v železniškem in avtobusnem prometu ter morski plovbi. Cena 10 din. Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah. — Konec motornih vlakov na progi Zagreb —Belgrad. Generalna dirolkctija državmih železnic sporoča, du motorni vozovi italijanskih železnic, ki so za pas k višnjo vozili med Zagrebom in Belgradom meseca septembru, od t. oktobra dalje ne bodo več vozili. — Spomenik kralju Petru Osvoboditelju bodo postavili v Sarajevu. V Sarajevo je že prišel zagrebški kipar keršinič, ki jc dobil prvo nagrado za osnutek. _ Živinski in kramarskl sefm bo V Zagorju zopet v torek dne 4. oktobra t. 1. Ker ni bilo zaradi bolezni že dveh živinskih sejmov, je pričakovati velikega dogona goveje živine, na kar zlasti kupce opozarjamo. — V Podstrani pri Zagorju Je rudnik prenehal z vrtanjem za premogom. Svedri so prišli dc» globine 300 m, vendar niso naleteli na premog. Zadnjih sto metrov so drobili 6amo skalo. — Stric albanske kraljice grof Apony se je 28. 1 in. 7. italijanskim parnikom pripeljal iz Brača v Split ter nato potoval z vlakom proti Zagrebu. — Vreme. Jugoslavija; Oblačnost je zajela vso državo, raze.i skrajnega vzhoda in južnega dela, kjer je še nekoliko jasno. Dežuje na zahodni polovici in v severnih krajih. Toplota se je nekoliko zvišala. Najnižja Plevlje 5, najvišja Novi sad 24 stop. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno po vsej kraljevini, posebno na severni polovici, kjer bo tu in tam deževalo. V vzhodnih in južnih krajih bo še tu in tam jasno. Postalo bo topleje. = Promocija. Na ljubljanski univerzi je bila za doktorico filozofije prOniovirana gdč. profesor Marija Boršnik iz Borovnice. — Kongres gozdarjev v Vinkovcih 60 bo začel 2. oktobra ter bo trajal do 4. oktobra. To bo 62. glavna skupščina Jugoslovanskega šumarskega združenja v Vinkovcih. Državni uradniki imajo v ta namen odobren dopust od 30. septembra do 8. oktobra. Udeleženci imajo na vseh progah in vlakih, razen ekspresnih, Vodstvo garaže je stvar naznanilo policiji, vendar sodijo, da avtomobila ni nihče ukradel, ampak da ga je elegantna dama po svojem elegantnem zaupniku dala odpeljati, da bi ji ne bilo treba plačati garažnine. — Din 78.— plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. — Nove skladbe: Anton G rum 6. venčeli slovenskih narodnih pesmi za moški zbor in 9. venček slovenskih narodnih pesmi za mešani zbtto-,, — Cena 6. venčka jc 8 din, 9. venčka 10 din. —' Grum ima za razvoj slovenske narodne pesmi poleg naših marljivih -folkloristov velike zaslutil? Izdal je že 9 venčkov slovenskih narodnih pesmi, deloma za moški, deloma za mešani zbetr. Od teh venčkov se dobijo 6amo še 4., 5., 6., 8. in 9.; drugi so razprodani. Pesmi so po večini že har-monizirane od drugih skladateljev. Vendar najdemo v teh venčkih prav zanimivo harmonizacijo in obliko. Dal Bog, da bi naše lepe slovenske narodne pesmi prepodile umazano in klafarsko pevsko literaturo in naj bi se več ne glasile nedostojne pesmi, ki skirunijo pevske glasove — božji dar in pohujšljivo vplivajo še posebno na mladež. Samo dostojna pesem naj ima v naši družbi prvo mesto. — Vinko Vodopivec, Dve pesmi za troglasni ženski zbor. Cena 2 din. — Oba na-peva »Tudi mi se radi veselimo« in »Vesele druž-benice« sta ljubka in prisrčno zveneča. Pesem »Vesele družbenice« je Marijina pesem, ki bo še posebno v krogu Marijinih hčera izborno služila, zlasti pri shodih Marijanskih kongregacij. Refren obeh kitic kliče: »Pojdimo k Mariji Devici, pri nji smo najraje doma. V življenju nam trosi sladkosti,' in v bojih nas ona krepča.« Vse navedene pesmi našim zborom kar najtopleje priporočamo. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žclodec kozarec naravne »I'rauz-Josef< grenčice. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — »Skrivnost Maginotove linije« — današnja premiera v kinu Union. Vse svetovno časopisje posveča zadnje tedne dolge članke o naj- Kino Matica otvarja svojo sezono z jugoslovansko krstno predstavo! Veličastni milijonski film v naravnih barvah Južnega morja z D0R0THY LANOUR Ljubezen v džungli Romantična epopeja, poi čeua beli boginji divje plemena! KINO MATICA 21 Danas ob 16., 1». In 21. Od danes naprej »talno sporedu f% najuovejSa dm na toduika! modernejši svetovni trdnjavi ob francosko-ncm-ški meji, tako imenovani Maginotovi liniji. Citati smo poročila o tehnični dovršenosti tega obrambnega zidu, ki ga ne more zavzeti nobena še tako ogromna in moderno opremljena armada. Čitali srno, da je ta obrambni pas stalno tudi v mirni dobi zuseden z vojaštvom, v času mobilizacijo, odnosno vojne, pa se zasedba te trdnjave ogromno pomnoži. Film o Maginotovi črti je silno aktualen prav v sedanjih dneh, zlasti, ker nas |>opelje v podzemske hodinike te trdnjave in nam razkazuje, na kakšni tehnični Višini je prav za prav ta nepremagljiva obrambna linija na meji Francije rti Nemčije. Dejanje filma »Skrivnost Maginotove črte« nam predstavlja napeto vohunsko dramo, ki je povzeta po znamenitem romanu Pierrea Norda Premiera bo dame« v kinu Union. Poudarjamo, du bo film v Ljubljani na sporedu le 3—4 dni iz povsem razumljivega razloga, ker se ravno te dni, ko koleba vsa Kvropa med vojno in mirom, trgajo za ta film vki kinematografi naše države. KINO KODELJEVO Otvoritev sezone 1938/39 Danes ob 20. uri velefilm nepozabnih naravnih krasot in razbrzdanih ljudskih strasti :Divji lovec Dodatek: Tihotapci ljudi Ne pozabite se ozreti v izložbe tvrdk: Astra čevlji, 1. Bonač, J. Frisch, Krisper, Radio Ljubljana, A. E. Skaberne, Šport Kmet in Zamorec, kjer bomo sedaj redno objavljali svoje sporede. Pozor! S prihodnjo sredo bomo uvedli tudi med- tedenske sporede. Prva predstava gratis! «— Izobraževalni in nčni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19 do 21. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaji za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8 do 14. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago. — Nova avtobusna proga Tržič, Kranj, Cir-če, Hrastje, Trboje, Smlednik, Vikerče, Brod, Tacen, št. Vid nad Ljubljano prične z rednim obratom v ponedeljek dne 3. oktobra z odhodom iz Tržiča ob 7.30, Kranja 8.10, Smlednika 8.33, prihod v Ljubljano ob 9.10. Povratek iz Ljubljane ob 15.30, Smlednika 16, Kranja 16.30, prihod v Tržič ob 17. Avtobus vozi zaenkrat .samo ob delavnikih. Cenjeno občinstvo ob tej progi vljudno. naprošam, da se poslužuje te prApo-trehne zveze v 'čim Večjem številu, da mi omogoči redno in točno obratovanje. — Avto-podjetje 1. Goričan, Tržič. — Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učiiišču »Christofov učni zavod«, Ljub- ljana, Domobranska cesta 15. Ustne in ne informacijo ter novi prospekti brez na razpolago. Vpisovanje vsak dan dof popoldne in zvečer do 8. — Enoletni ufni trgovski tefaj za piss moči pri Trgovskem učnem zavodu v Lju Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske priporočamo vsem onim, ki se žele teineli obrazili v stenografiji in strojepisju ter dot prvovrstno podiago za pisarniška dela. J mesečno 110 din. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani, grešni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče < vati pouka osebno, si more pridobiti s p d o m a vsega potrebnega znanja potom L! trgovske šole. Navedena šola nudi vsaken sanieznemu bodisi pouk celotnih rednih d< tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske š posameznih trgovskih predmetov in jezik Šolnina je tako nizka, da je dostopna vse jem. Bedno vpisovanje v Dopisno trgovsk je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) no ali osebno v pisarni zavoda dnevno o< pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Izvenljublj reflektantom pošlje vodstvo zavoda pros] nopisnico, potoni katere se more učenec veljavno vpisati. Vsa pojasnila so intere brezplačno na razpolago. i — Izleti: Posebni vlak v Trsf v nedel 9. oktobra za 58 din. Prijave do 2. okt. o — Avtobusni izlet 11. in 12. okt. v Gorico Goro, Doberdob in Trst za 120 din. Prij 3. okt. zvečer. Prijave, pojasnila in pr »Tourex-Sloveni.ja« — Tujsko-prometna go ska zadruga v Ljubljani, Masarykova 12. — Večerni tečaji pri trgovskem učnem v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori 1 trgovske šole), nudijo potrebno izobrazbi onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku ti jo lahko šele v večernih urah. Da ustre zavod številnim interesentom* prireja pol< nega Večernega trgovskega tečaja tudi tec nemško stenografijo, italijanščino, nemščin< coščino, strojepis ter posamezne trgovske mete (knjigovodstvo, korespondenco itd.), vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši od 1. do 10. oklobra (razen nedelj) od 9 d in od 4 do pol 8 zvečer. Pričetek rednega je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v zavoda interesentom pismeno in ustno : polaga, Dev. Marija v Polju Drevl ob 8 začne naše Prosvetno igrsko sezono z dramo »Rožni venec«. Dr; je izhajala kot »Slovenčev« listek, je prii oder član našega društva in je bila z u uprizorjena že na mnogih naših prosvetnil Pesem »Rožni venec«, ki jo poje Jana, je aKadetitlk ,TAlVWMaMinc, ki je tudi čla »Prosvete«., Režija vodi Jar. Novak. — Ve se bodo dobile v predprodaji danes po o maši v knjižnici Prosvetnega društva. Na < in Bog živi! Najaktualnejši film danaSnjih dni! Predfta2° ti.16,19 Kino Union 22 Skrivnost Maginotove črte JM, V podzemskih hodnikih te edinstvene trdnjave, ki predstavlja najjačji zid rairn sedanjosti se Je odi napeta avantura — špijonažna atera po znanem romanu Pierra Norda. Tatovi v hiši in na njivi Dobrepolje, 29. septembra. Preteklo nedeljo je neznan zlikovec v jutranjih urah obiskal posestnika Erčulja Franca v Zdenski vasi. Domači so bili pri jutrnji službi božji, razen sina Hinka, ki je spal v gornjih prostorih hiše. To priliko je izrabil pretkan dolgoprstnež, misleč, da ni nikogar doma, in se splazil v hišo. Nenavaden ropot in Šum je zbudil domačega sina, ki je^ šel pogledat, kdo kolovrati in dela nemir v hiši. Ko pride v pritličje, opazi vse omare odprto in predale prebrskane ter razmetane, v veži pa poln kup moške in ženske obleke, med njimi tudi kroj fantovskih od.se-kov domačega sina. Takoj je.spoznal, da jc bil v hiši nepovabljen gost. Ko je ta predrzen lopov zaslišal o"c gorenjih vrat in hojo v hiši, je odvi nagrabljen plen in jadrno odbrzel. S s je odnesel več izmaknjenega denarja gocen ženski kožuhovinast ovratdiik. nemu zliikovcu so že na sledu. V isti vasi pa je bilo pretekle dni sestniku Hrenu Antonu v nočnih ura lano več mernikov koruze. Pri teim po pač moralo biti na delu večje število zl Gospodar trpi občutno kodo. Sploh pa opažamo, da so zadnje i nas množe vedno bolj tatvina Nadej da se bo našim požrtvovalnim orožniil 6reči 1 o izslediti te nepridiprave ter ji 1 viti za železne zapahe, da bodo ljudj rejšemu človeku, je v tej pesmi zelo srečno zadet. Sicer pa se skladba v svoji trodelnosti (počasi, hitreje, počasi) vseskozi drži značilnega, zibajo-čega se in v jedru tudi trodelnega ritma ter njegove mehke enakomernosti, ki se javlja posebno pri uspavankah. Tudi ta skladba je dosledno diato-nična (g-dur) in si deli izraz med spremljavo, ki je prozorna in preprosta, ter med napevoni, ki je deloma parlandiran, deloma pa izrazito meličen. Vse tri pesmi imajo na sebi odsev strokov-njaške roke, ki obvlada snov in jo zna v gradbi jasno odtehtati. Poleg tega pa je vsem skladbam dano toplo in nezlagano čustvo, ki pridobiva tem tvorbam naklonjenost in ki bo zmagovalo tudi poslej pri kakršnikoli reprodukciji. — K popularnosti bo pripomogla tudi cena 12 dinarjev. V. U. Monografija o Hlinkl. Hrvalski književnik dr. Josip Andrič pripravlja monografijo o slovaškem voditelju lllinki. Izdala jo bo Družba sv. llicronima. Beigrajsko gledališče Belgrajsko gledališče je konec lanske sezone, kakor navadno srečno prešlo skozi razne zakulisne afere in aferice. Dva starejša ruska umetnika g. Pavlov in ga Geč sta odšla in druge mlajše moči so jih nadomestile. Razburjenje, ki je bilo več ali manj igralski prirejeno v javnosti, se je poleglo. Belgrajske občinstvo želi videti in čuti enkrat samo sobe na odru. In to r vsemi svojimi vrlinami in slabostmi. A to morejo dati najliolj posrečeno samo domači srbski umetniki. Občinstvo j« hvaležno gledališki upravi za to razumevanje. V časti, ko triumfira film, se vrača tudi realizem na oder. Idejni motivi so več ali manj stopili v ozadje, javnost išče v realizmu svojih starih idej. Vendar pa tudi stare idejne tradicije niso popolnoma pretrgane. Tudi »staro« občinslvo bo prišlo na svoj račun. Najtežje je vprašanje proračunskega sistema. Umetnost se ne da vpreči v ozkogrudne oblike birokracije. Vse to velja za vsa naša gledališča. Za uprizoritev starih klasičnih del je potrebna posebna garderoba. Za nnbavo take garderobe pa so predpisane posebne »stručne« komisije, katere določajo, ali so take nabave potrebne ali ne. Tako je odvisno od teh komisij tudi to, ali bodo dali na oder ali ne, stara klasična dela. Tako slanje je nevzdržljivo. Skrajni čas je, da se odklopijo proračuni od splošnega državno-proračunske-ga sistema, ki davi vsa naša gledališča, in da se uvede nov sistem računovodstva, kakršnega imajo gledališča v vseh kulturnih evropskih državah. V pogledu drnmatskih del se opažajo nove smeri. Čeprav manjka resničnega velikega umetniškega ustvarjanja, vendar novih srbskih dramat-skih pisatel jev ne smemo omalovaževati. V njihovih delih je najti močan poudarek negativnega irl pozitivnega, psihološko dobro podane osebnosti, a zaplet in razplet nosita vse obeležje resnične dra« me. V novih delih se prikazuje naša sodobna dtužha v vsej svoji nagoti: prava satira. Tudi tuja dramatska dela niso izginila z desk. V pretekli sezoni je uprizorila belgraj. drama 490 predstav. Domačih premier je bilo osem, tujih pa 18. Od (>7 del je bilo domačih 32. Na domači repertoar je odpadlo 274 predstav a 216 na tuja. Od dramat-skih predstav so znašali bruto dohodki 2.400.000 dinarjev. Osebni izdatki so bili manjši od bruto dohodkov. Viški drame so šli v korist opere, tako tudi prihranki od redukcije osebja. S tem se je pojavila velika norvotnost v dramskem ansamblu, kar ne vpliva dobro na razpoloženje igralcev. Skrčeno Število ansambla je imelo za poslcdico povečano obremenitev igralcev, s čimer je trpeli kvaliteta vprizoritev. V drami je letos angažiran režiser Slovenec g. Bojan Stupica, gledališki arhitekt in scenograf. Za specialne vloge pa ga. Sava Severjeva, a za komiko g. Aleksander Cvetkovič. Poleg teh treh je ravnateljstvo določilo še nadarjene igralce gg. Rašo Plaviča in Mate Miloševiča, ki bosta poleg gg. dr. Hecelja in Rakitne zaposlena pri režiranju. V nastopajoči sezoni bodo v drami uprizorjena sledeča domača dela: Nušiča »Oblast«, Kosorja »Pomiritev«, Vojnoviča »Jovča«, Jakovljeviča »Na hrbtu ježa«, Domanoviča »Kraljevič Marko drugič med Srbk, Krleže »Vukadin«, Sremca »Slučaj z ulice«, Kranjca »Direktor Čam-pa«, 1'rediča j Človek z repom«, Nastasijeviča »Sa-movoz«, Vujiča »Ljubavna nevoščljivost zaradi par čevljev«. Poleg tega študirajo še siedeča dela: Vu-koviča »Kadar se Bog šali«, Manojloviča »Simeon najdenec«, Dimitrijeviča »Cveta Ztizorič«, D. Iliča »Gosli z dežele« in A. Iliča »Nočna pesem«. Med tujimi deli stoje na sporedu: Dickensa »Pikvik«, Shackespeara »Zimska bajka«, So-a >Hiša počenih src«, Ibsena ^Per Gint«, Schillerja :>Marija Stuart«, Goldonija »Hlapec dveh gospodarjev«, Pirandel-lova »Prijateljica ženft«, 0'Nila »Eli-ktra v črnini«, Motna »Kostanca«, Cinarellija »Lice in naličje«, Fosterja »Usodopolna ogrlica«, Rulgakova >Mo-lier«, Katajeva »Milijon muk«, Birabeauja »Žena s krvjo v žilah«, Z\veiga ».lagnje siromaka«, Arksa »Izdajstvo pri novari«, Nivoja 'Hiša na drugi strani ulice«, Charles Por- Chappy-ja »Obsedela«, Langeia »Številka 72«, Josla »Tomas Pena«, Kal-manna »Delikatesna trgovina«, Strašimlrova »Tašča«, Nedžinskega »Srca v igri«, Giroda »Trojanske vojne bo« in Diimasa »Trije mušketirji«. Poleg tega bo narodno gledališče dajalo še nekaj predstav na prostem. Angažirane so nove mo?i: g?.. Severjev«, gg Stupica, inž. Cvetkovič. Odšli pa so: ga. Greč, Mila Ercegovič, Jelka MatiS, Pavlov, Ra< Gligorijevič in Lazar Jovanovič. Novi drame je g. dr. Mladenovič. V operi se je povečal orkester od ! moči. Angažiran je nov kapelnik g. Zlati ski, bivši primas zagrebškega kvarteta, zbor je povečan za 12 članov. Med solisti tovljen angažman ge. Zdenki Zikovi, ki zana na 35 predstav. V oktobru bo odpi prvo vlogo v operi »Jenufa« od Janačel-nje bodo še sodelovili: gdč. Bahrija Nur gdč. Olga Oljdekop in g. Josip Rijavec. Za subretko je angažirana gdč. Divna Radič, čno omenjamo še mladega baritonista g. ki prihaja od ljubljanske opere. Vsi s priznane kapacitete in to je velike važnos činstvo, katero rado obiskuje hišo, če ve, kak priznan pevec. Prva premiera je bil jevn ;>Moč uTode«. Nato bodo sledile »Šti veži« (štirje basi: Jovanovič, Cvejič, P Tucakovič). V decembru se daje »Zrin lv Zajca. Na sporedu so še »Dibuk« od nega italijanskega korepetitorjn Lodovicc Manon Lescout« Puccinija, »Orlič« Honegj Veliko noč se pripravlja svetopisemska oči« d'Alberta, »Lucia di Lamermour« Di tija. Od domačih dol pride na vrsto »Po v dolini šentflorjanski« Slovenca Logarja, dela bodo zastopana s »Boccaciom« Lupp komična opera) in končno še »Lepa lle starega repertoarja bodo ostale: ->Boris G< »Traviata (v starem stilu), »Jenufa«, dama«, »Karmen«, »Ples v maskah« in » Novi ravnatelj opere Slovenec p. Lov t i č i č upa, da bo s tem repertoarjem Of grajsko publiko, da napolni hišo ter dvij turno raveu belgrajske opere do evrooskf Dr. Nova cerkev sv. Mihaela na Barju KAVARNA IN RESTAVRACIJA EMONA otvarja z današnjim dnem koncertno sezijo z odličnim koncertnim in jazz-orkestrom. Zadnja pot batujskega gospoda Ljubljana, 30. septembra. Pridni Barjani, ki so raztreseni po veliki ravnini ljubljanskega barja, so bili ob nedeljah huda udarjeni, ko so morali tako daleč k maši, včasih jim pa to sploh ni bilo mogoče. Barjanska zemlja 6icer ni najboljša, vendar barjanski rod uspešno dela na njej in ureja nove kmetije. Ker jih je vedno več, je končno po dolgih pripravah prišla uresničitev že 40 let stare misli, barjanske cerkve. Odkar stoji šola, že govore Barjani o cerkvi in že leta 1898 je ljubljanski magistrat sprejel sklep, da bo vsako leto nalagal po 500 goldinarjev za novo cerkev na Barju. Na žalost ni bilo iz tega nič, vendar pa je sedaj ljubljanska občina odstopila lepo zemljišče, na katerem stoji nova cerkev, ter tudi z gmotnimi sredstvi podprla zidavo nove cerkve. Številni drugi dobrotniki so z darovi omogočili graditev, pri kateri so tudi Barjani navdušeno sodelovali s tlako. Hudo je bila le, da iz zapuščine Kozlecja Josipa, ki je imel veliko posestvo v Črni vasi, ni odpadlo za cerkev na Barju pričakovanih 300.000 din. Ta pa se je zgodijo zaradi tega, ker dobrotnikove hiše v Selenburgovi ulici ni bilo mogoče prodati po taki ceni, kakor je bilo pričakovati. Prepoved, da se hiša, ki je baročni spomenik Ljubljane, ne 6me podreti, je namreč v veliki meri znižala njeno prodajno ceno na najbolj prometnem mestu mesta Ljubljane. Tako so lani začeli graditi cerkev, za katera je napravil prelep načrt mojster Plečnik in 8. maja letos so v zasilni kapeli v novi cerkvi že imeli prvo sv. mašo. V nedeljo, 2. oktobra pa bo cerkev sv. Mihaela na Barju praznovala svaje prvo žegnanje, kar bo gotovo lep in vesel praznik za vse Barjane. _ ( Cerkev sama se po svoji živahni >n mogočni zunanjosti nad vse lepo prilega v barjansko ravnino, V pritličju ima sedanja zasilno kapelo, ki bo kasneje spremenjena v dvorano za sestanke. Prav tako bo v pritličju stanovanje za duhovnika in cerkovnika. V prvem nadstropju pa bo cerkev v dvorani, ki je dolga 23 m in široka 13 m. Vhcsd v cerkev je napravljen z mogočnim stopniščem, ki vodi do glavnih vrat, ki so v sredi daljše stranice cerkve. Nasproti vhodu bo stal oltar in ba torej cerkev tako rekoč stala pačez. Bo bolj široka kakor dolga, zaradi česar boda vsi obiskovalci mnogo bliže oltaTju, na katerega bodo dobro videli. Za glavnim oltarjem je k cerkvi dozidan majhen prizidek, v katerem je zakristija. Ozek stolp pa se dviga nad monumentalnim stopniščem in je neka/ prav posebnega. Stopnice nanj so zunaj, stolp pa je masiven. Ima seveda ukusne line in prehode. Zunanjost cerkve je zidana podobno kakor vseuči-liška knjižnica. Prav svojevrstna je tudi streha, ki je krita z velikimi strešniki, napravljenimi iz betonske mešanice. Strešniki sa izredno veliki in zadoščajo že trije za pokritje kvadratnega metra strehe. Načrte za strešnike je napravil mojster Plečnik. Rege med posameznimi strešniki so pokrite s korci, ki sa podobni trobentam. Zaradi tega je streha sama nad vse živahna in svojevrstna. Škoda je le, da zaradi položnosti pisanega mozaika na strehi iz bližine ne bo mogoče videti. Posebna prednost te strehe pa je v tem, da je cenejša ko streha iz železne pocinkane pločevine. Cerkev, ki jo je solidno zgradilo stavbna podjetje M. Curk iz Ljubljane, je na zunaj v glavnem dograjena, znotraj urejujejo sedaj podrobnosti. Leseni pod, ki ga bo cerkev imela, je že polažen. Zanimivo je, da bo imela cerkev tudi dve peči, kar bo glede na velika okna, ki jih cerkev ima, nujno potrebno. Celotni vtis, ki ga cerkev naprav-lja na gledalca, je nad vse veličasten. Njena zunanjost je taka, da 6e mora vsak, ki gre mima nje, z občudovanjem ustaviti. Mojster Plečnik je z barjansko cerkvijo postavil zopet nov biser gradbene umetnosti, za kar so mu Barjani od srca hvaležni. Zavedajo se namTeč, da je omogočil s svojim premišljenim načrtom zgraditev res cenene cerkve, ki po svoji zunanjosti mogočno dokazuje, da je hram božji. Gorica, 28. septembra. »Slovenec« je s krepko beseda in z nežno mislijo spregovoril o »batujskem gospodu« Ignaciju Le-banu. Nam Goričanom preostaja samo še poročilo o njegovi zadnji poti. Naj pridamo, najbrže zadnjo pokojnikovo sliko, posneto po fotografiji gostov nove maše dornberškega novomašnika g. Zorža, ki je bila v juliju letošnjega leta. Slika še precej jasno odraža pokojnikov značaj: plemenito dobroto z močno odločnostjo. Pušeljc na njegovem srcu pa živo pove, da je bil vedrega značaja in je ljubil vedre, iskre ljudi. Pogreb je bil — zakaj bi se človek trudil z iskanjem posebnih označb — lep, v vsakem pogledu vreden »batujskega gospoda« Ignacija Le-bana. Vodil ga je njegov najožji, najiskrenejši prijatelj, črniški dekan msgr. Lojze Novak. Govoril mu je v cerkvi in je na njegovo krsto vrgel tudi prvo lopato prsti. Govoril mu je kot prijatelj prijatelju: preprosto, brez okraskov, iskreno. Njegove besede so pa zasegle marsikatero srce do solz. Peli so mu pevci, domači in sosedni, s srcem in z vsa žalostjo, ki jo občuti družina, ko izgubi svojega duhovnega pastirja, svojega očeta. Bilo je okrog 70 duhovnikov, med njimi zlatomašnik ni6gr. B e r 1 o t iz Gorice, ki je pri cerkvenem obredu asistiral dekanu msgr. črniškemu. Ljudi je bilo pa tolika, da 60 tudi oblastva lahko prišla do učinkovitega prepričanja, kako naše ljudstvo ljubi svoje duhovnike. »Gaj zaslužnih« naj postane slovenski Panteon Delavnica domačih igrač Dobrepolje, dne 28. septembra 1938. Lesnoobrtni tečaj, ki bo v kratkem pričel v polnem razmahu svoj obrat, je v soboto, dne 24. t. m. prejel novo stružnico, trakovnico in električne motorje, ki jih bodo kmalu montirali. Potem bo ves obrat deloval na električni pogon, kar bo gotovo znatno dvignilo proizvodnjo ličnih igrač, ki jih vsi naši fantje z velikim veseljem izdelujejo, hoteč priti tako do skromnega zaslužka. Ljubljana, 30. septembra. Včeraj smo poročali o novem »Gaju zaslužnih«, ki ga je po zamisli prof. Plečnika uredila mestna občina. Povedali smo tudi, da je bilo na ta prostor prenesenih že okrog sto spomenikov in telesnih ostankov zaslužnih slovenskih mož in žena. Zdaj pa ja nenadoma nastalo vprašanje, ali naj ostanejo v tem gaju samo ti zaslužni Slovenci, ki so že zdaj preneseni tja, ali naj ta kraj i v bodoče služi za pokopališče vsem slovenskim možem in ženam, ki so si pridobili pomembnih zaslug za naš narod in našo kulturo. Mnenja so po večini taka, da ob tem vprašanju sploh ne more biti nobenega dvoma. »Gaj zaslužnih« naj bo tudi v bodoče posmrtno počivališče vseh zaslužnih Slovencev. Za to govori mnogo razlogov, a navedemo naj le nekatere, ki jih navajajo: Vsak kulturni narod, ki zna ceniti zasluge Boj za ležišče v slami Žalostna socialna slika zagrebškega predmestja Zagrebška policija je 28. septembra ob 2 zjutraj prijela pet mladeničev, ki so bili po licu in rokah okrvavljeni in opraskani. Policijska patrulja, ki je šla skozi Sredice, je iz nekega zapuščenega senika zaslišala velik krik in ropot. Policija je udrla v senik in našla tam precejšnjo gručo ljudi, ki so se pretepali. Trije so ušli, pet pa jih je policija prijela. Dva izmed petorice sta bila po glavi precej potolčena. Povedala sta, da sta se tepla z onimi tremi, ki so bili tudi aretirani. Poleg teh dveh, ki sta bila poškodovana, sta bila vnjuni družbi še dva, ki sta ušla. Piipove-dovala sta tole žalostno zgodbo: . Prijeta dva in pa dva izmed onih, ki sta ušla, so vsak večer prenočevali na tistem seniku, kjer je bilo vsaj nekoliko slame. Že deset noči so tam prenočili. Snoči pa so naenkrat prišli še štirje, ki so tudi hoteli spati na tisti slami, čeprav je je bilo dovolj komaj za te štiri. Nastal je velik pretep za tistih nekaj otepov slame, kdo bo na njej ležal. V tem je prišla policija in jih raz-gnala. Druga dva pa sta policiji svojo zgodbo takole pripovedovala: Prišla sta v Zagreb pred kakimi tremi tedni iz Bosne. Doma starši nimajo kruha, pa sta hotela v Zagrebu pošteno služiti denar, da bi imeli kruh tudi doma. Že večkrat so ju zaprli, češ da sta potepuha, ker nimata denarja in ne stalnega stanovanja. Dejal je: »Gospod komisar! Vsakdo nas preganja, oblast in naši sotrpini, vsakdo se obrega oh nas. Bolje bi bilo, da bi nas ne bilo, da bi nam ne bilo treba prestajati tega trpljenja.« Oče 20 otrok in ded 40 vnukov ubit Na cesti med Varaždinom in Ludbregom se je v četrtek, 29. septembra, zgodila huda prometna nesreča. Tovorni avtomobil se je zaletel v kmečko vozilo ter ubil voznika, konja in razdejal voz. Žrtev te nesreče je bil 75 let stari Ivan Sačič, bogat kmet in dolgoletni župan občine Bartolovec. Slovenska prireditev za Argentince Slovenska igra v kastilskem jeziku. - Slovenska pesem vžgala argentinske poslušalce Buenos Aires, 21. sepetnibra. V Buenos Airesu deluje po raznih bolnišnicah 15 slovenskih bolniških sester, katere so marsikateremu Slovencu pomagale do zdravja in mu s svojo dobrotljivostjo lajšale trpljenje. Ker sestre že nekaj časa zbirajo prispevke za zidanje svoje cerkve Maria de la Medalla Milagrosa«, se je na pobudo sestre Odile odločila naša kolonija, da se l>ožrtovalnim sestram tako zahvali, da priredi slovensko veselico za argentinsko javnost, katere čisti dobiček naj gre za omenjeno cerkev. Sestra Odila je za to priliko pripravila zgodovinsko igrico »Dve materi« v kastiljanskein je- ziku. Igra je žela med gledalci, med katerimi je bilo nad 80 duhovnikov in še večje število zdravnikov in drugih intelektualcev, veliko uspeha. Posebno pa je poslušalcem ugajala krasna slovenska pesem. »Morje Adrijansko«, »Soči«, »Domu«, »Vsi so prihajali« so žele toliko aplavzov, da so pevci kar strmeli. Tudi ostale manjše točke so gledalcem ugajale. Prisotnih je bilo okrog 1500 oseb, med njimi kakih 500 Slovencev. S tem se je hotela naša kolonija vsaj nialo oddolžiti bolniškim sestram, katere so pri tej priliki res pokazale zadovoljnost, ko so videle, da so med nami še ljudje, ki znajo biti hvaležni: Sačič se je okoli poldne s svojim vozom po cesti vračal proti domu. Nekako na sredi poti pa mu je pridrvel nasproti tovorni avtomobil neke mariborske tvrdke. Konj, ki menda ni bil vajen avtomobilov, se je splašil. Stari kmet ni imel več časa, da bi bil konja zadržal, in konj je kakor neumen planil prav na tisto stran, koder je vozil tovorni avtomobil. Šofer, videč grozečo nesrečo, je na vso moč zavrl tovorni avto, pa je bilo vse zaman. Težkega avtomobila ni mogel več ustaviti in tako se je težko vozilo zaletelo v kmečki voz. Sačič je bil pri priči mrtev. Pokojni Sačič zapušča 20 otrok in 40 vnukov. KASTEL D.O. ZAGREB dobiva se v vseh lekarnah Reg.br.1S426/3S Velika nesreča v barskem rudniku Iz Despotovca v Srbiji poročajo 29. septembra: Snoči okoli 10 se je v resavskem rudniku »Bara«, ki je last belgrajskega industrialca, zgodila velika nesreča, pri kateri je bilo več rudarjev ranjenih. Ko so iz rova štirje vagončki vlekli tovore premoga, se je naprava blizu izhoda odtrgala, nakar so vagončki s strašno hitrostjo zdrveli nazaj v jamo, ki je 17 m globoka. Pri tem so se vagončki zaleteli v skupino rudarjev, ki so nakladali premog. Prvi je bil ranjen Aleksa Jovanovič, 31 let star rudar, kateremu je odtrgalo obe nogi. Čeprav je bil siromak tako nenadno hudo ranjen, je vendar imel še toliko prisebnosti, da je na ves glas zakričal: »Bežite, nesrečal« Bilo pa je že prepozno. Vagončki so s silno naglico premetali in pokopali še nekaj drugih rudarjev. Šele ko so se zaleteli na dno rova, so obstali, nakar so prihiteli drugi rudarji in pričeli reševati svoje ranjene tovariše. Ranjenih je mnogo rudarjev, vendar so po veČini njihove rase lažje narave. Poleg nesrečnega Jovanoviča so zlasti hudo ranjeni še tile trije rudarji: Josip Kuhar, star 31 let, doma iz Huma, Ivan Kifič, 30 let star, doma iz Idvorice, in Vladimir Jovanovič, 28 let star, doma iz Bukovca. Hudo ranjene so 7. avtomobilom pripeljali v bolnišnico Bratovske skladnice v Senju. Na kraj nesreče je bila poklicana policija. še ena rudniška nesreča V sarajevsko bolnišnico so 29. septembra pripeljali dva hudo ranjena rudarja iz rudnika Ka-tanj. Rudar Idriz Hasagič je delal pri žični železnici ter vodil poln vagonček. Naenkrat je opazil, da od druge strani prihaja šest vagončkov. Skočil je k signalni kretnici, da bi onih šest vagončkov ustavil. V tistem hipu pa ga je že zadel eden izmed vagončkov in mu zdrobil obe nogi. Druga nesreča pa se je na drugem kraju istega rudnika zgodila rudarju Salku Aliefendiču, kjer mu je vaironček tudi prizadejal hude poškodbe. Premog pod strugo potoka Kotredežca Zagorje, 30. septembra. Pretekle dni so spustili v Potoški vasi potok Kotrežco po novi, umetno narejeni leseni strugi. Iz stare struge so polovili vse ribe ter pri tem naleteli tudi na nekaj prekrasnih postrvi. Ko se bo stura struga dodobra osušila, ko bo komisionelni ogled nove naprave, bo rudnik začel izkopavati pod staro strugo premog, ki ni preveč globoko. Verjetno je tudi, da bodo hišna lastniki, ki imajo svoje stavbe t(xl in v bližini, prejeli v najkrajšem času s strami rudnika odpovedi, ker bodo te hiše postopomu podrli. Dve vinski kleti zgoreli Sv. Lenart pri Vel. Neljše. Ta gaj naj bi bil poslednje zemeljsko bivališče tudi vseh tistih, ki sedaj žive iz naroda 7,a narod in onih, ki jih bo še rodila slovenska mati, da bodo nekoč postali glasniki našega narodnega žitja in bitja. Tisti, ki se zavzemajo za to, da naj se pokopu jejo naši zaslužni možje in žene odslej naprej na skupnem prostoru pri Sv. Križu, naj premislijo samo tole: morda se bo čez sto let zgodilo s pokopališčem pri Sv. Križu prav isto, kakor se jc zdaj zgodilo s pokopališčem pri Sv. Krištofu, in tedaj se bodo prav tako uničevali spomeniki in so bo prav tako skruni' spomin naših najboljših. »Gaj zaslužnih« pri Sv. Krištofu pa naj bi bil za vse čase nekakšno središče Ljubljane in vse Slovenije, da bi tako lahko s ponosom kazali vsakemu tujcu in sami sebi na naše najboljše, kar smo kdaj imeli. To so razlogi za omenjeno zamisel. Naj bi se stvar pretehtala in odločila I Ljubljanska univerza oživljena Ljubljana, 30. Bept. Od ponedeljka som je zavladal na naši Aleksandrovi univerzi živahen vrvež. Akademska mladina se je začela zbirati in prihajati že v večjem številu Ob počitnicah vladajoča tišina je spremenjena v valovito življenje. Mladi akademiki tekajo po hodnikih, nekateri iščejo podpise, drugi se zbirajo v skupine, mnogi pa so pohiteli tja v kvesturo, ki je v drugem nadstropju proti realki. Pred kvesturo so postavili vrsto miz, da inskribenti lahko izpolnijo vse predpisane prijavnice in listine. Opažati je že sedaj prav znaten dotok vpisovalcev na kvesturo. Do včeraj opoldne se jih je vpisalo na razne fakultete celokupno že 380 slušateljev in slušateljic, med njimi nekaj Bolgarov in Poljakov. Medicinci so prvi v velikem Številu pohiteli, da so se že prve dneve od 25 t. m., ko je začel teči rok za redno vpisovanje, vpisali, ker je tam določen nekak »numerus clausus«, kajti medic.ins.ka fakulteta nima zadostnih prostorov nitii ne predavalnic, niti ne drugih sredstev, da bi se mogla končno razviti v popolno medicinsko faikultcto z vsemi laboratoriji in instituti. Letno je na to fakulteto vpisanih do 150 slušateljev. To število je danes skoraj že doseženo. Rok za redno vpisovanje je določen do vključno 10. oktobra, nato sledi naknadno vpi- sovanje, ki traja do 20. novembra. Zadnje dneve pred tem datumom morajo slušatelji v prošnjah opravičiti svojo zamudo. Med akademiki je splošno zadovoljstvo, da so oproščeni šolnine vsi slušatelji, ki izkažejo, da njih starši ali pa sami ne plačujejo 800 dim neposrednega davka. Od tega zneska naprej morajo dijaki plačevati šolnino po višini davka 111 po določeni lestvici. Vsak dijak mora pa na kvesturi vplačati na vpisnina 25 dan, za zdravstveni fond 70 din, od katerega potem akademiki dobivajo zdravniško pomoč, zdravila in nego v primeru bolezni, dalje plačajo akademiki tiskovine in juristd še posebej 20 dinarjev za knjižnico. Sedanja določila za šolnino veljajo že 2 leti, pred tem so bila strožja ter je bila meja določena s 500 din neposrednega davka za oprostitev šolnine. Po hodnikih in v avli je živahno vrvenje. V skupinah akademiki komentirajo dnevne dogodke in zlastd, kaikor povsod v naši javnosti, osredotočujejo debate na razvoj svetovnih dogodkov in na najaktualnejše, vsakega mladega moža globoko zaniinajoče vprašanje: vojna ali mir? Tudi na univerzi je nekatere dneve pritiskala težka atmosfera, kajti mnogi med njimi so že vojaki Zadnje dneve se je ta atmosfera na univerzi precej razpihnila in mlada univerza se je oddahnila. Želimo akademikom resnično božji mir, da bi mogli z uspehom nadaljevati študije! Tramva} k Sv. Križu bo drugi feden vozil Ljubljana, 30. septembra. Tramvajska proga k Sv. Križu bo v sredo blagoslovljena. Tramvaj k Sv. Križu je zgradila ma-loželezniška družba v prav rekordnem času. Nekateri skoraj verjeti ne marajo, da je bila danes nova proga že priključena na staro. Danes so na Šmartinski cesti priključili vode nove proge na vode dosedanje proge. Da so mogli to delo opraviti, so morali izklopiti električni tok. Zaradi tega tramvaj št. 4 danes ni vozil proti bolnišnici nekako od 10 do|>oldne do 4 popoldne. V torek se začne na tej progi že redni tramvajski promet. Blagoslovil bo novo progo g. škof dr. Gregorij Rožinan v sredo ob 9 dopoldne. JADRAN", autobusno podjetje d. d. ljubljana Vozni red proga LJUBLJANA-KOCEVJE-SUŠAK veljaven od 2. oktobra 1938 I. II. 6.00 6.30 > 7.49 prih. 7.52 odh. 8.10 8.55 8.45 prih. 9.00 odh. 10.30 12.20 > f II. I. Ljubljana . Žužemberk Ribnica . . Delnice Sušak . 10.50 18.10 17.40 •20.25 18.3G 18.32 17.30 17.25 15.40 14.00 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom turistovsih vlakov. 1 Mestno nedeljsko zdravniško službo ima to nedeljo mestni zdravnik dr. Ah čin Marjan, Ko-rytkova ulica 18, telef. št. 36-24. Ta zdravnik je na razpolaga vsem Ljubljančanom, ki so potrebni neodložljive nujne zdravniške pomoči od sobote ob 20 do ponedeljka zjutraj ob 8. 1 K našemu včerajšnjemu poročilu o izročitvi visokega odlikovanja gospe Copelandovi dodajamo, da je bila opisana slovesnost le v krogu njenih najintimnejših osebnih prijateljev. Angleško društvo je za to slovesnost dalo na razpolago svoje prastoire. Društvo 6amo pa bo potem, ko se gospa vrne s svojega popotovanja po Angliji, priredilo slovesnost, pri kateri bo članstvo gospe čestitalo in se ji zahvalilo za njeno požrtvovalno delo. 1 Premalo luči. Človeka, ki se vrača ob malo bolj pozni večerni uri kje iz središča mesta po Komenskega ulici in po Vrhovčevi ulici proti domu. je kar skoraj strah, ker mora hoditi po taki temi. V Komenskega ulici je nujno potrebna v bližini učiteljišča vsaj še ena žarnica. Po cesti okrog tabara pa sploh ne more biti govora o kakšni pošteni ruzsvetljfvi. Tu so na eni strani tista drevesa pred eokolskim telovadiščem, kjer je temno ko v regu, po drugi strani pa so nasajene fižolove preklje in nehote imaš občutek, da bo zdaj zdaj kdo navalil nate, kar se je tudi že ponovno zgodilo. Prosimo, nai se razsvetljava na tem kraju čimprej pošteno uredil 1 Današnji živilski trg je bil kljutb temu, da smo zadnjega, precej dobro založen z najrazličnejšimi poljskimi pridelki in s sadjem. Vendar pa so se gospodinje pritoževale, da je vse grozno drago, /ato so zlasti sadja bolj malo kupovale Jabolka so branjevke namreč držale najmanj po 4 dim, če je bilo pa sudje količkaj več vredno, je bilo še dražje. Baje je tej draginji precej krivo to, da letos izvažamo ogromne množine sadja v tujino, zlasti v Nemčijo. 1 Jesensko deževje se je že začelo, kakor je videti. Včeraj je ves dan skoraj neprenehoma deževalo; oktober je naš najmokrejši mesec in je svoje značilnost začel kazati še prej, ko se je začel. 1 Ljubljana nn bnlknnskem kongresu la mla dinsk<> skrb. II. balkanski kongres za zaščito otrok in mladinsko skrb, združen z razstavo, se prične 1. oktobra v Belgradu. Poleg zastopnikov balkanskih držav se kongresa udeleže tudi zastopniki drugih evropskih držav, da bo zborovanje res velikega pomena za nadaljnji razvoj prizadevanj za zaščito mladine. Mestna občina ljubljanska bo na razstavi imela poseben oddelek, ki sta ga pripravila mestni fizikat in sorinlni oddelek ter poklala v Belgrad bogato gradivo z mnogimi nazornimi diagrami, fotografijami naših socialnih in-stitutcij za otroke, počitniških kolonij in dečjih zavetišč, prav tako tudi prikaze o zdravstvu ljubljanske mladine, o rojstvih in mortaliteti ter sploh o vsem, kar se tiče zdravstvene skrbi za otroke — 7n 1 ;,,1->1 iartel//\ mAulnn unrnvA a*> 1/nn. m miaa.no. .... .,,>....,,.....,*......c -111- uHy . .. giesa udeležita mestni lizik g. dr. Mavncij Rus In načelnik socialnega oddelka g. Heribert Svetel. Kongresa in razstave se udeležita tudi kr. ban. uprava in Rdeči križ. Odposlani eksponati bodo svetu spet dokazali, da je tudi v tem pogledu Ljubljana na prav častnem mestu. 1 Dijaško podporuo društvo v Ljubljani. V preteklih dneh smo razposlali proSnje. Društvo ima prav ob začetku šolskega leta najlažje delo: za vpis, za vpisne takse, za hrano, za stanovanje in za obleko prejmemo mnogo prepotrebnih pro-šeuj. Slovenski katoliški akademik je po veČini revnega kmetskega stanu ter zato tem bolj navezan na podpore. Obračamo se na vse svoje dobrotnike čč. gg. duhovnike, gg. starešine in ostale, da nam priskočite na pomoč. Tudi z najmanjšim darom nam zelo pomagate. Zavedajte pa »e tudi, da je vaših podpor deležno do 200 akademikov, ki vam bodo s svojim delom za slovenaki narod in katoliško vero tudi vnaprej dokazali, da so vaših podpor tudi vredni. Vsem pa, ki »te se nam že odzvali, naša iskrena hvala in ne pozabite nas tudi v bodoče. — Odbor. 1 Na koncertnem odru v mali filharmoniični dvorani bomo slišul.i v ponede-ljek, dine 5. okt. prvič kitaro kot solistični inštrument Kaj se da izvajati na tem na videz primitivnem instrumentu, nam bo pokazal s svojim bogatim znanjem in veliko tehniko kitarist g. Stanko Prek. Vse, ki se zanimajo za ta inštrument, vabimo, da pridejo v ponedeljek, 5. Oktobra zvečer ob 20 v malo filliarmonično dvorano. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani otvori v nedeljo, 2. oktobra svojo dramsko sezono 1938-39, in sicer uprizori popoldne ob pol petih Schonthanovo burko v 4 dejanjih »Ugrabljene Sabinke« v prenovljeni režiji; zvečer ob osmih pa > Jani no pesem«, dramo v 6 slikah iz angleških aristokratskih krogov po romanu »Rožni venec« od Barclayeve, ki je pred kratkim izhajal v »Slovencu« in vzbudil splošno zanimanje. Obe predstavi režira g. Milan Skrbinšek, režiser Narod nega gledališča. — Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni >Pax et bonutn« v frančiškanski pasaži. Člani z legitimacijami imajo na vse cene popust. 1 V gostilni Kramar, Glince, se dobe vsako soboto in nedeljo krvavice in pečenice. 1 Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher in Turk. 1 Gostilna Martine v Zg. šiški vam postre' že z dobrimi vini in domačimi krvavicami. Vsako nedeljo koncert! 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obveča cenj občinstvo, da bodo od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1939 mesnice in stojnice ob nedeljah in praznikih zaprte, ob sobotah bodo pa zato odprte do 19. Vsakdo naj se blagovoli preskrbeti z mesom pravočasno na dan pred nedeljo in praznikom. Gledališče Drama. Začeitek ob 20. Sobota, 1. oikt.: »Iz sil jena ženitev«. »Ljulbezeai - zdravnik«. Premiera. Premierski abonma. - Nedelja, 2. okt. »Žene na Ndskavtioriju«. Izven. - Ponedeljek 3. okt.: Zaprto. - Torek, 4. okt.: »Veriga«. Red A. - Sreda, 5. okt.: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. - Četrtek, 6. okt.: »Izsiljena žendtev«. »Ljubezen - zdravnik«. Red Četrtek. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 1 .okt.: »Boris Godunov«. Red A. Otvoritvena predstava - Nedelja, 2. akt.: »Prodana nevesta«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol-. - Ponedeljek 3. okt.: Zaprto. - Torek, 4. okt.: »Boris Godu nov«. Red B. - Sreda, 5. okt.: »Ero z onega sve ta«. Red Sreda. - Četrtek, 6. okt.: »Na sinjem Jad raintu. Opereta. Premiera. Prem. abonma Kino Zvočni kino Vič predvaja danes rtb pol zvečer prekrasni rusiki velefilm »B^edora«. dodatek Foxov zvočni tednik. Sestanki Šentpetrski Dekliški krožek ima drevi ob 8 občni zbor. Obvezno za v6e članice. Novinke vab-ljenel Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Za Tombola v Kranja preložena! Dan igre bo objavljen kasneje! Goljufije in krive prisege pred sodniki Zagorje Maribor, 30. septembra. Na okrožnem sodišču v Mariboru je bilo danes dopoldne živahno. Pred malim senatom je bila vrsta razprav, od katerih so bile nekatere prav zanimive ter so privabile obilno občinstva. Okoličani z desnega dravskega brega so se najbolj zanimali za razpravo 0 velikih goljufijah na račun tvrdke Kiffman Stavbeno podjetje Kiffmann v Mariboru, ki je gradilo lansko leto velike stavbe, je dobivalo gramoz za te zgradbe iz svoje gramoznice na Pobrežju, deloma pa iz zasebnih gramoznic v Zrkovcih. Pri dobavah gramoza pa so se doga-ale velike sleparije, katerim je prišlo podjetje šele pozno na sled. Zaradi teh goljufij so prišli na zatožno klop polir omenjene tvrdke Franc Viilker ter posestnika Jožef Vrecl in Jožef Kacjan, ki sta gramoz dobavljala in vozila. Za vsako vožnjo sta dobila voznika od gradbenega polirja na stavbi posebno potrdilo. Kopijo tega potrdila je polir obdržal v svoji knjigi. S polirjevim potrdilom sta šla vozuika ob koncu ledna k tvrdki po zasluženi denar. Kontrola teh izplačil pa je bila šele potem, ko je polir izpisal v svoji knjigi vseh 100 potrdil ter je kopije izročil v pisarni tvrdke. Zaradi preobloženosti z delom pa je začela tvrdka s kontrolo dobavnic šele na jesen ter je šele takrat prišla na sled nepravilnostim. VOlker Ivan je bil polir pri Kiff-mannu, Vrecl in Kacjan pa sta dobavljala in vozila gramoz. Vsi trije so se dogovorili ter so delali pod istim klobukom. Polir je potrdil dobavitelju prevzem gramoza, ki ga ta sploh ni pripeljal, ali pa je potrdil prevzem večje količine. Skraja so se te prevare vršile v manjšem obsegu, pozneje pa so postali vsi trije predrzni ter so začeli izstavljati ponarejene dobavnice za ogromne količine najdražjega gradbenega materiala, tako da je postala tvrdka le pozorna, saj je bilo iz-ključeuo, da bi mogel en voznik v enem samem dnevu dobaviti toliko gramoza, kakor so ga dobavnice izkazale. Zaradi tega je potem začel Vrecl na svojih dobavnicah ponarejati podpise drugih oseb, da bi one fungirale kot dobavljala, dasi za to sploh niso vedele. Kacjan pa je ponaredil na 100 dobavnicah podpis Kiffmannovega polirja Obrehta. Za koliko so s temi prevarami oškodovali podjetje, se ne da ugotoviti. Pri Vreclu ceni tvrdka škodo na približno 30.000 din, pri Kacjanu pa na 10.000 din. Oba sta dajala od svojega »zaslužka« polirju VOlkerju po 400 din nagrade na teden za fingirane dobavnice. Na današnji obravnavi sta Vrecl in Volker svojo krivdo deloma priznala, Kacjan pa je vse odločno tajil. Obsojeni so bili: Jožef Vrecl na 6 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za 2 leti, Kacjan Jožef na 5 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; Viilker Ivan na 8 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Vse tri sodbe so nepogojne. S krivimi pričami dosegel ločitev zakona Veliko zanimanje je bilo tudi za drugo obravnavo. Na zatožni klopi so se znašli 39 letni čevljarski pomočnik Konrad Hicl iz Maribora, njegova 33 letna prijateljica tkalka Roza Bolko, 40-letni pomožni delavec iz žel. delavnic Josip Za-bukovšek iz Maribora ter njegova 38 letna prijateljica delavka Marija Mesarič. Na zatožno klop jih je spravila kriva prisega ter nagovarjanje h krivemu pričevanju. Josip Zabukovšek bi se bil rad ločil od svoje žene Karoline, ker je hotel živeti skupaj s svojo prijateljico Marijo Mesarič. Da bi dosegel sodno ločitev po ženini krivdi, je podkupil Konrada Hicla in njegovo priležnico Rozo Bolko, da sta proti njegovi ženi krivo pričala. Obljubil jima je lepo nagrado. K takemu pričevanju ju je nagovarjala tudi Mesarič Marija. Hicl je nastopil pred sodiščem pod drugim imenom kot Boltažar Franc ter je pričal, da se je Zabukovškova žena — ki ga v resnici nikoli ni poznala — v njegovi družbi v javnih lokalih nesramno obnašala. Roza Bolko je te izpovedi dopolnjevala ter podkrepila s svojo prisego. Na razpravi je bil dne 17. januarja t. 1. Zabukovškov zakon zaradi krive prisege njegovih prič pravomočno ločen po obje-stranski krivdi. Hicl in Bolkova sta zanikala sprva vsako krivdo, končno pa sta vse odkrito priznala. Zabukovšek in Mesaričeva pa sta odločno zanikala, da bi bila kriva. Zabukovšek je bil obsojen na 1 leto 6 mesecev robije ter na 3-letno izgubo častnih pravic. Konrad Hicl na 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 2 leti. Roza Bolko na 4 mesece strogega zapora, dočim je bila Marija Meznarič oproščena. Maribor V nedeljo, dne 2. oktobra bo v dvorani Zadružnega doma razatava vseh dobitkov, namenjenih za popoldanska tombolo. Predmeti bodo razstavljeni ves dopoldan. Vabimo k ogledu! Plombiranje evidenčnih tablic za nove biciklje ter vse zamudnike bo zopet v Zagorju, in sicer v seboto, dne t. oktobra t. I. popoldne ob 3 pred garažo g. GovejSka Petra. Novo mesto Združenje vojnih Invalidov iz Novega mesta naznanja, da je svojo proslavo 20 lctnice Jugoslavije, združeno s akademijo, preložilo ssr&di prepovedi javnih zboirovanj. m + AdolJ Millner. V petek dopoldne je za posledicami operacije po težki, dolgi in mučni bolezni umrl v starosti 64 let upokojeni občinski gradbeni delovodja in hišni posestnik g. Adolf Millner. Pokojnik si je po upokojitvi zgradil lasten dom v Finžgarjevi ulici na Pobrežju pri Mariboru, kjer je preživel svoj zasluženi pokoj. Povsod je bil spoštovan in so ga radi imeli zaradi njegovega dobrega srca. Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 3. oktobra iz mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Naj mu sveti večna luči Preostalim žalujočim naše iskreno sožaljel m Žetev smrti. V bolnišnici je umrla 40 letna soproga zidarja, Ana Cepe. — V Jezdarski 8 je umrla zasebnica Cecilija Klippstatter v visoki starosti 82 let. — Na Ptujski cesti na Teznem je ugrabila smrt 81 let staro posestnico Ivano Koler. — Naj počivajo v miru I m Včeraj se je poslovil od Maribora priljubljeni upravnik tukajšnje glavne carinarnice g. Mihajlovič ter je odpotoval na svoje novo službeno mesto v finančnem ministrstvu v Belgradu. G. Mihajlovič nas je naprosil, da preko našega lista izreče prisrčno slovo vsem tistim, od katerih se ni mogel osebno posloviti. m Prijeti tihotapci. Mariborski carinski organi so v studenškem gozdu zasačili mlada tihotapca Ante Oaliča in Katarino Krmarič-Galič. Pri njiju so našli okoli 1000 komadov vžigalnikov ter večjo količino vžigalnih kamenčkov. Galič je priznal pri zaslišanju, da je bil že 18 krat predkaznovan in da je bila za njim izdana tiralica. S strni carinskih oblasti je Galič star tihotapec ter je bil v zvezi z zagrebškimi dobro organiziranimi tihotapci. Družba se je v svojih tihotapskih podvigih posluževala avtomobilov. Hotel „OREL" priporoča svojo izborno kuhinjo, posebno ribe, t. j. fogoše, zemder, šile, ščuke, postrvi in morske. — Najboljša ljutomerska vina, Plzensko in Tscheligijevo pivo. m Zimski vozni red mestnega avtobusnega prometa ima sledeče spremembe: Zjutraj odpade na progi vožnja ob 6.30 s kolodvora, vozi pa prvi avtobus ob 6.15. Zadnji dva vožnji zvečer ob 20.15 in 20.30 s kolodvora se vršita le ob nedeljah in cerkvenih praznikih. — V Studence vozi avtobus ob 6.22 samo ob delavnikih, ob 20.40 (doslej 20.22) pa le ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih. — Na Pobrežje odpadeta vožnji ob 16.40 in 19.22, zato pa odhaja zadnji avtobus z Glavnega trga ob 19.10. — Na Tezno odpadejo vožnje ob 8.37, 11.22 in 19.52. — V LimbuS vozi dnevno avtobus ob 12.45, namesto doslej ob 12.35. Dnevna vožnja ob 18.22 odpade, ravno tako ob nedeljah in praznikih vožnja ob 20. — V Sv. Martin vozi ob nedeljah in praznikih večerni avtobus iz Maribora ob 18 in se vrača od Sv. Martina ob 19. — V Sv. Peter vozi večerni avtobus iz Maribora ob 17.30, namesto ob 18. — Na Pohorje avtobus od 2. t. m. dalje vozi le, če so priglasi najmanj 14 potnikov v soboto ali pred praznikom v prometni pisarni. — Vse druge vožnje ostanejo v zimskem voznem redu iste kakor so bile doslej. m Osebna vest. Za vodjo uprave Mestnih podjetij v Mariboru je imenovan dosedanji ravnatelj podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru g. Jože Lekan, ki z današnjim dnem nastopi svojo novo službo. Novemu vodji, ki slovi kot priznan gospodarstvenik, želimo na novem službenem mestu obilo uspehov. m Mariborski upokojenci med seboj. Zadnje čase imajo mariborski upokojenci v svojem društvu hude notranje boje, katerih se udeležujeta dve stranki. Ena je zato, da ostane društvo samostojno, druga pa vztraja pri svoji zahtevi, da se fuzionira z ljubljanskim banovinskim društvom. PricinSi združitve trdijo, da je bi! zadnji občni i zbor, katerega je predsedstvo preložilo, sklican od pristojne policijske oblasti na zahtevo 51 članov. Ker je predsedstvo proti združitvi, se ni udeležilo občnega zbora, katerega sklepov tudi ne prizna za veljavne. Občni zbor je ob abstinenci predsedstva vodil eden. od odbornikov, ki je ugotovil, da je predsedstvo na lastno pest v časopisju odpovedalo občni zbor, ki je bil po njegovem mnenju pravilno'sklidan. Nato je bil sprejet sklep, da se društvo združi z ljubljanskim, od katerega zahtevajo, da takoj spremeni pravila, v katerih bo zajamčena avtonomija mariborske podružnice, ki se naj takoj ustanovi, če društveni odbor ne bi hotel priznati sklepa občnega zbora. V tem primeru, tako pravijo, bi vsi člani takoj vstopili v novo podružnico, staro društvo pa bi ostalo brez članstva. Med mariborskimi upokojenci vlada za ta spor veliko zanimanje ter je ena glavnih točk razgovorov na njihovih izprehodih. Primarij dr. LUTMAN zopet redno ordinira m Preložena proslava v Krčevini. Proslava 30 letnice obstoja Prosvetnega društva v Krčevini, ki bi se morala vršiti jutri, je zaradi nepredvidenih ovir preložena na nedeljo, 9. oktobra, z istim sporedom. m Fantovski odsek II. Drevi z začetkom ob 20 bo prvi telovadni večer v telovadnici nove magdalenske šole. Vhod skozi dvorišče. Vsi in točno I — Načelnik. Gledališče Sobota, 1. oktobra, ob 20: »Kar hočete.« Premiera. Otvoritvena predstava. Bloki. Nedelja, 2. oktobra, ob 20: »Dva ducata rdečih rož.« Znižane cene. Bloki. Celje c Predstojništvo mestne policije v Celju poziva vse tuje državljane, ki bivajo na tukajšnjem področju in ki posedujejo dovoljenje za nedoločen čas v kraljevini Jugoslaviji, da se takoj zglase pri predstojništvu v sobi št. 36. Izvzeti so samo ruski državljani begunci, ki stalno bivajo v kraljevini Jugoslaviji. DR. IVAN RAIŠP zopet redno ordinira c Za avtobusni izlet v Gorico, Sv. Goro preko Doberdoba v Trst je še nekaj mest praznih. Kakor je bilo že sporočeno, se izlet preloži na 15. in 16. oktober. Cena za vožnjo in preskrbo kolektivnega potnega lista je 170 din. — Vsak prijav-l.jenec naj prinese s seboj dve sliki legitimacij-skega formata. Prijave sprejema podružnica »Slovenca«, Matija Gubčeva ul. Pohitite in prijavite se čimprej, ker bo avtobus kmalu polni c Celjski oktet priredi danes ob 8 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Vstopnice dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Celjani, pokažite svojo ljubezen in razumevanje za slovensko pesem in obiščite koncert v čim večjem številu I KINO UNION Premiera filma: »Žena na razpotju« c Zanimiva predavanja o požrtvovalnem delovanju za blagor trpečega človeštva priredi Katoliško prosvetno društvo jutri v nedeljo 2. oktobra popoldne in v ponedeljek ob 4 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi! c V celjski bolnišnici je včeraj zaspala v Gospodu 70 letna dninarica Dobnik Frančiška iz Dol ge gore pri Ponikvi. Naj ji sveti večna luči 6fev. 228. ^SLOVENEC*, ane T. oldofca 1938. Stran fr Gospodarski pomen sudetsko-nemskega ozemlja Kaj pravijo Nemci o novi ČSR Pitali smo o gospodarskem pomenu sudet-ekonemškega ozemlja, a katerim bo ČeSkoelavaSka izgubila velik del svoje industrije, kraje z najbolj razvito tekstilno in drugo industrijo. S tem v zvezi je zanimivo pisanje agencije Deutscher Dienet, ki polemizira a Cehi in pravi, da bo tudi po odstopu 6udetskonemškega ozemlja Češkoslovaška zmožna nadalje gospodarskega žiyljenja. Pri sudetsko-nemški industriji gre predvsem za tako zvano predelovalno industrijo in luksuzno industrijo: tekstilno, keramično in industrijo zablonSkih izdelkov (Gablonzer Ware). Vee velike prvotne industrije ostanejo Češkoslovaški: večina težke industrije in strojnih tovaren kakor tudi industrija arožja, ki je prav močna. Glede lesa ugotavlja fe omenjena nemška agencija, da ga imajo sudetskonemški kraji mnogo, veliko gozdov pa bo ostala tudi Češkoslovaški, ki bo še nadalje lahko izvažala les. Tudi bo ostala Češkoslovaški vsa industrija sladkorne pese, ker leži na češkem ozemlju in bo Češkoslovaška še nadalje izvažala sladkor v istih količinah kot doslej. Glede prehrane prebivalstva pravi nadalje omenjena agencija, da bo Češkoslovaška v novi obliki zelo na dobrem, ker bo lahko sama preživljala svoje prebivalstvo. Vsekakor pravijo, da bo z odstopom industrijskih pokrajin prehranjevalna osnova za novo Češkoslovaško boljša kot doslej. Na drugi strani pa ugotavljajo Nemci, da s pridobitvijo novih industrij Nemčija ne bo tako gospodarsko okrepljena, kot se zdi nekaterim. Te industrije namreč niso osnovne industrije. Povečala se bo le produkcija rjavega premoga v znatni meri. Tudi za izboljšanje preskrbe z le6om sudet-skonemško ozemlje ne bo dosti prispevalo. Za nemško prehranjevalno bazo pa pomeni prihod sudetskonemških ozemelj poslabšanje. V prometnem oziru pravijo Nemci, da Češkoslovaška ne bo na slabšem, ker se bodo le skrajšale nekatere transverzalne linije. Priključitev na nemški promet bo velik problem za nemško prometno politiko in pravijo Nemci, da naj se tudi Čehi potrudijo za svoje ozemlje, kako bi ga najbolje na novo zvezali s središči države in med seboj. Razširjenje uvozne kontrole Ko smo včeraj poročali o razširjenju uvozne kontrole na 19 novih predmetov, še ni bilo natančnih podatkov o obsegu tega razširjenja, Danes posnemamo o tem po Jug. kurirju naslednje podatke: Ves uvoz predmetov z najnovejše liste je znašal leta 1937 213.8 milij., do tega je bilo uvoženih iz neklirinških držav 71.1 milij. din. Največ teh predmetov iz neklirinških držav je prišlo iz Amerike, Anglije in Švice, ki bodo torej zaradi razširjenja uvozne kontrole najbolj prizadete. V naslednjem navajamo vrednost uvoza teh predmetov v lanskem letu in koliko je prišlo tega uvoza iz neklirinških držav (vse v milij. din); ves uvoz od tega iz neki. drŽav paradižniki 1.4 . 1.0 čebula 0.4 0.4 i kakaq 11.5 11.4 čaj 6.2 6.1 j razne začimbe 5.5 5.4 > ' prečiščen parafin 11.5 2.4 ekstrakti za stroj. 15.5 12.7 kem. preparati 32.0 8.0 barv. preparati 3.7 1,8 puder itd. 3.3 2.9 svil. predi vat 1.0 0.5 kožuhovina 20.1 0.8 filmi 14.6 8.5 jodpadk! od stekla 3.1 1.5 parni kotli 9.0 0.7 bicikli in motocikli 58.2 0.3 pis. in rač. stroji 16.9 6.7 Iz te liste vidimo, da so nelčaterl predmeti taSi, da bo skoraj težko preusmeriti njih uvoz iz drugih držav, na drugi strani pa so zopet predmeti, ki igrajo majhno vlogo pri uvozu iz neklirinških držav, ker prihajajo pretežno iz klirinških držav, Izvoz profl plačilu V prostih devizah Ta odlok se nanaša na predmete, katerih smo fani izvozili za 272.4 milij. din, od.tega je šlo v klirinške države 206 milij. din, ostanek 66.4 milij. din pa v neklirinške države. Ta ukrep pomeni, da bomo pristali na klirinške države, naj nam te predmete plačajo v prostih devizah, posebno ker gre za predmete, ki so jim nujno potrebni in ki jih morajo tudi drugim državam plačati v devizah. Predmeti so naslednji (vrednost je označena v milij. din); x ves izvoz od tega V klirin. države fiože 1.8 1.4 hrastovi pragovf 39.9 5.7 špirit 1.7 1.7 boksit ' 1 64.6 64.1 žel. ruda 84.8 83.1 mangan, ruda 0.3 0.3 svinč. ruda 2.2 0.3 pirit 21.1 21.1 glicerin 2.5 1.5 celuloza 15.2 1.9 železo obročno 0.4 0.4 aluminij 4.3 0.4 feromangan 29.9 24.3 Od klirinških držav so zaradi tega odloka najbolj prizadete: Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Italija in Poljska. Ostali predmeti, kateri so navedeni v seznamu, so šli že sedaj večinoma v neklirinške države, tako da so nam bili plačani s prostih devizah. Cene sadja Mariborski vinarski in sadjarski zavod po* roča: Cene 6adju V preteklem tednu so bile zelo nestalne. Jabolka so 6e prodajala tudi že pod 2 din. Padec so povzročile sledeče okolnosti: Zaradi izrednih političnih razmer niso prišla v pravem času odobrenja od nemške vlade za devize, kakor 60 to trgovci pričakovali. Ker so trgovci upali, da bodo devize za september kmalu došle, so nakupovali sadje toliko časa, da so napolnili s sadjem vsa 6voja skladišča. Ker je bilo to sadje na-kupljeno večinoma nezrelo, se je to sadie zaradi nepopltie dozorelosti začelo kvariti v skladiščih. Posebno so 6e založili s sadjem v svojih skladiščih podeželski trgovci, ker 60 lahko nakupovali sadje od kmetovalcev po zelo nizki ceni po 2 din in največ do 2.25 din. Zaradi zastoja pri izvozu sadja se je sadje v skladiščih začelo kvariti. Zato so to sadje ponujali mali trgovci večjim sadnim trgov-cem-eksporterjem, ki so eksportirali to sadje na račun predprodaje. Sedaj je zavladalo v sadni trgovini zopet bolj 'živahno poslovanje, ker je nemška vlada že odobrila devize za september v množini 300 vagonov po 10 ton. Zato je upati, da bo sadna trgovina zopet oživela in da se bodo cene sadju popravile. Po 25. septembru t. I. so določene cene sadju sledeče: Za namizna jabolka II. kvalitete 3.50 din, za namizna jabolka I. kvalitete 3.85 din, za zlate par-mene je cena 4.34 din. — Te cene so mišljene za franko jugo-meja in nemška marka računa na 14 din. Po 25. septembru 1938 bo dovolil Prizad izvažati v Nemčijo tudi moštno sadje. Cena za moštno sadje je preračunana na 1.82 din franko jugo-meja. Izgledi za sadno trgovino za bodočnost so najboljši, ker je veliko povpraševanje po sadju in ker bo nemška marka meseca oktobra najbrž višja kot za mesec september. Cena grozdju je na trgu od 6 do 8 din. V vinogradih se grozdje jako lepo fasvija in je upati na srednjo dobro kvaliteto. Anketa o delu Inozemcev pri nas Zagreb, 30. septembra 1938. V sredo 28. septembra zvečer je priredilo Združenje trgovcev v Zagrebu anketo o inozemcih v našem gospodarstvu. Tej anketi je prisostvoval v imenu Združenja trgovcev predsednik Društva trgovskih potnikov g. Janko Krek. Na tej anketi je bilo rečeno, da so prišli ino-zemci v naše gospodarstvo na dva načina: prvi je bil legalni način, da so izkoristili reciprociteto, katero ima naša država, drugi pa je, da se krijejo pod našimi firmami, pa delajo za interese inozemskega kapitala. Iz drugih poročil na anketi posnemamo, da je to tretja tozadevna anketa Združenja trgovcev. Po stanju dne 1. januarja 1938 je bilo od 2.172 trgovcev, članov združenja v Zagrebu inozemcev 116 ali 5.34%. Največ tujcev dela v manufakturni stroki (54), odn. se jih 40 bavi z agenturno-komi-sijskimi posli. Po narodnosti je največ Avstrijcev: 32, Čehov 31, Nemcev 10, Romunov 9, Rusov 8' itd. Po poročilih se je razvila zanimiva debata, ki je pokazala, na kako mnogo načinov si služijo inozemci pri nas kruh. Zastopniki organizacij so v prvi vrsti zahtevali, naj oblastva revidirajo vsa dovoljenja za bivanje inozemcev in tudi kvalificiranih delavcev in da se dovoljenja v nobenem primeru ne dajo brez zaslišanja pristojne zbornice. V debati je g. Krek pokazal tudi na oni del naše industrije, ki živi od nas, pa vkljub temu noče imeti potnikov in zastopnikov naše narodnosti, kar je vsekakor vredno vse obsodbe. Pokazalo se je nadalje tudi, da mnogo industrij pri nas vendar dela, čeprav so odšli inozemci sedaj proč. Splošno 6e je ugotovilo, da bi morali trgovci bolj upoštevati domače potnike in zastopnike in ne oddajati naročila inozemskim potnikom in agentom. Tudi z o žirom na 6edanji položaj je bila izražena bojazen, da bodo skušali mnogi tujci priti k nam, da si služijo dobre zaslužke. Anketa je bila prav zanimiva in je pokazala, da 6e hrvatsko gospodarstvo vedno bolj zaveda, kako veliko škodo mu prizadeva delo inozemcev. Tudi za nas je ta anketa nauk, da moramo biti na 6traži, Nemško-Jugoslovanski gospodarski odnošajl V Trstenem pri Dubrovniku se mudi le dalje 5asa nemški gospodarski minister dr. Funk. Listom je dal g. Walter Funk izjavo, v kateri najprej hvali lepote naše države, nato pa je dejal, da so gospodarski odnošaji med obema državama zelo stabilni. Okoli 50% jugoslovanskega izvoza gre v Nemčijo in okoli 35% jugoslovanskega uvoza prihaja iz Nemčije, kar se bo še povečalo, oz. popravilo v jugoslovansko korist. To je prirodna in gospodarska pot, katere namena ne more ovirati noben politični interes. G. dr. Funk potuje v Bel-grad, kjer se sestane s kmetijskim in trgovinskim ministrom, da se stiki še povečajo, ker vse možnosti še niso izčrpane. Glede tujskega prometa je ugotovil, da so Nemci povsod dobro sprejeti in da je Jugoslavija predestinirana za velik tujski promet. Končno je dejal g. Funk, da je bila letošnja nemška žetev rekordna, kakršne še ni bilo v zadnjih 30 letih. Vendar bomo še nadalje ostali kot doslej največji kupci jugoslovanskih proizvodov. Domače vesti Ustavljena je ponovna izročitev brez pretovarjanja vagonskih pošiljatev, ki eo namenjene inozemstvu. Izvoz sadja in pomanjkanje vagonov. Iz Maribora poročajo, da se zadnje dni opaža zastoj izvoza jabolk, ker prihajajo za nakladanje v poštev le tuji vagoni; naša železniška uprava je namreč zaradi tega, ker je za časa največje izvozne sezone poslala mnogo vagonov v inozemstvo, zašla v težkoče pri dostavljanju vagonov. Zaradi tega zadržuje tudi domače vagone, da ji ne bi bilo pozneje potrebno pahtevati jih nazaj od inozemstva, ki jih tudi potrebuje mnogo več kot normalno. Še 50.000 znamk Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Poštni imnister je odobril, da se da v promet še 50.000 poštnih znamk Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Znamke so po 0.50, 1 in 2 din s poviškom 0.50, lin 2 din. Znamke se bodo prodajale od 1. do 7. oktobra 1938. Uvozniški prispevki za uvoz tekočih goriv. Pod točko 3 obvestila, ki smo ga objavili v Slovencu z dne 25. septembra, je treba dodati za ben-colom in plinskim oljem še petrolej, za katerega znaša prispevek 5 din za 100 kg. Rek onstrukcija ceste Sušak-Bakar. Za 2. november 1938 je razpisana licitacija za rekonstrukcijo državne ceste Sušak-Bakar, ki meri 11 km, proračunska vsota je 12,002.194 din. Gre za površinsko obdelavo cestišča. Keramična industrija, d. d. Zagreb, (ki ima tvornice v Sloveniji: Petrovče in Nemški dol pri Celju). V trgovinskem registru v Zagrebu je bil vpisan nov član ravnateljstva: g. dr. Egon Stare iz Ljubljane. Steyr • Daimler • Puch, jugoslovanska trgovska družba z o. zavezo, Ljubljana, podružnica Zagreb. V zagrebškem trgovinskem registru je bil pri tej družbi izbrisan poslovodja Goet Pavel in vpisan dr. Georg Meindl. 4% iiirebljivo zlato posojilo Trboveljske pre-mogokopne družli« ii leta 1893. Leta 1893 je najela TPD hipotekarno posojilo 1.5 milij. gold., ki je bilo obrestovano po 4% in se je imelo vrniti v 45 letih z izžrebanjem. To posojilo je služilo družbi za nakup rudnikov v Kočevju, Ojstrem, Libojah. Rimskih toplicah. Laškem in Krapini kakor tudi za povečanje obratov v Kočevju in Krapini. Obveznice tega posojila so bile notirane tudi na dunajski borzi. Ker pa je bilo to posojilo že popolnoma izžrebano in s tem amortizirano, je sedaj bil ta papir črtan z uradne tečajnice dunajske borze. Po računskem zaključku TPD za 1937 je bilo tega papirja v oktobru na koncu leta 1937 za 41.531 din. Promet v naših pristaniščih. Meseca avgusta izkazuje promet v naših pristaniščih 10.644 ladij z 2.1 milij. ton (julija je bilo 9.845 ladij z 1.9 milij. ton). Po pristaniščih se razdeli promet sledeče (v oklepajih podatki za julij): Split 1.272 (1.308) ladij s 358.000 (375.000) tonami, Sibenik 446 (399) s 88.000 (81.000) tonami, Sušak 499 (462) ladij s 145.000 (138.000) tonami, Dubrovnik 590 (531) ladij s 287.000 (260.000) tonami, Zelenika 124 (105) ladij s 11.000 (5.000) tonami in Metkovič 133 (132) ladij z 22.000 (19000) tonami, ostala jugoslovanska pristanišča 7.580 (6.917) ladij z 1,190.000 (1,058.000 tonami. Licitacija. Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 1. oktobra licitacija za dobavo rečjih količin ovsa. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joseiove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Borza Dne 30. septembra 1938. Denar Na euriškl borzi sta poskočila Pariz In London, dočim je Nswyork padel. Iz tegn se vidi prijaznejše razpoloženje na svetovnih tržiščih. Na naših borzah je ostal angleški funt neiz-premenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 238 blago, v Belgradu na 237.20—238.80. Nemški čeki so se nadalje okrepili, najbolj na belgrajski borzi, najmanj na ljubljanski borzi. Tako so nemški čeki narasli v Ljubljani na 13.9 do 14.10, nadaljnje blago pa je bilo po 14.35. V Zagrebu so nemški čeki narasli na 13.90—14.10 in so ravno toliko beležili tudi za sredo oktobra. V Belgradu so pa narasli na 14.2146—14.4146. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15—31.85, v Belgradu 30.98—31.68. Devizni promet je znašal v Zagrebu 483.498 dinarjev, v Belgradu 3,687.000 din. Ljubljana — tečaji s primoms Amsterdam 100 hol. gold. , , , 2379.16—2393.76 Berlin 100 mark , < . . . ■ 1760.52—1774.40 Bruselj 100 belg ,,,,,, 745.95— 751.01 Curih 100 frankov , . , , , 996.45—1003.52 London 1 funt 210.56— 212.61 Newyork 100 dolarjev , , , , 4368.51—4404.82 Pariz 100 frankov ,,,,,, 117.77— 119.20 Trst 100 lir . 231.45— 234.53 Curih. Pariz 11.875, London 21.20, Newyork 439.50, Bruselj 74, Milan 23.25, Amsterdam 239.25, Berlin 176.50, Stockholm 1019.40, Oslo 106.50, Ko-penhagen 94.65, Buenos-Aires 111.50, T0kio 122. Vrednostni papirji Tudi danes se je stopnjevalo prijaznejše razpoloženje na naših efektnih borzah in so tečaji šli ekokoma v višino. Pri skoraj vseh papirjih se Tombola v Zagorju ob Savi je preložena! :: Dan igre bo objavljen kasneje ':: je zopet pojavilo povpraševanje. Pomembno 3e tudi ugotoviti, da se je za vojno škodo pojavilo tudi že povpraševanje po terminskem blagu. — Promet je bil v Zagrebu slab. .V. Belgradu jo znašal 2,469.000 din. Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 96.50—99, agrarji 60—63, vojna škoda promptna 475 denar, begluške obveznice 88 denar, dalm. agrarji 82 denar, 8% Blerovo posojilo 92 denar, 7% Blerovo posojilo 87 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7.200—7.300, Trboveljska 170 denar. Zagreb. Državni papiji: 1% investicijsko posojilo 96—99, agrarji 60—64, vojna škoda promptna 470 denar, za konec oktobra 470 denar, begluške obveznice 88 denar, dalm. agrarji 87—89, 4% sev. agrarji 59—60 (59), 8% Blerovo posojilo 92 denar, 7% Blerovo posojilo 87 denar, 1% posojilo drž. hip. banke 95 denar, 7% stab. posojilo 95—96 (95). — De ln ce: Narodna banka 7200 denar, Priv. agrarna banka 203 blago, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osješka livarna 150 do 180. Belgrad. Državni papirji: agrarji 62 blago, vojna škoda promptna 471—472 (473, 450), za konec oktobra 470 denar (473, 470), dalm. agrarji 90 denar (90), 4% sev. agrarji 62 blago, 8''« Blerovo posojilo 91 denar, 7% Blerovo posojilo 90 denar, 7% stab. posojilo 97.50—100. — Delnice: Narodna banka 7200 denar, Priv, agrarna banka (230). Žitni trg Novi Sad. Fižol bački in sremski 138—140, banatski 136—138, vse ostalo brez spremembe. Tendenca mirna. Promet srednji. Sombor. Pšenica in bčk. okol. Sombor 153 do 155, gorn. bačka 154—156, sremska 153—157, slav. 154—156, bačka in banatska Tisa šlep 154 do 156, srednja bačka in bačka okolica Sombor 153—155. Oves bački, sremski in slavonski 135 do 140. Rž: bački 145—147. Koruza: bačka in sremska 137—138. Otrobi brez spremembe. Fižol : bački beli 325—330, Tendenca mirna. Promet 44 vagonov. Cene živine in kmetijskih pridelkov Ceno živino in kmetijskih pridelkov. V Ptuju, 27. septembra 1938. Voli I. vrste 5, II. vrste 4, 111. vrste 3.25 din; telice I. vrste 4.75, II. vrste 4.25, 111. vrste 4 din; krave I. vrste 5, II. vrste 3.50, III. vrste 2.50 din; teleta I. vrste 6; prašiči Speharji 8 din, pršutarji 7—7.50 za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 10, II. vrsto 8 din, I. vrste zadnji del 12, II. vrste 10 din; svinjina 18 din; čisti med 16—18 din; goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 11 din, svinjsko surove kože 9 din za 1 kg. Pšenica 170, ječmen 170, rž 160, oves 170, koruza 170, fižol 150, krompir 50—(tO, seno 75, slama 25, jabolka I. vrste 250, II. vrste 150, hruške I. vrste 500, II. vrste 400, pšenična moka 825—350, koruzni zdrob 250-300 za 100 kfe. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4, finejše sortirano vino pri producentih 5—7, novo vino 4—5 din za liter; mleko 1.50 din za 1. Spoti Volni minister pokrovitelj grajske dirke V popolno razumevanje našega motocikli-stičnega gibanja in naših teženj javljamo motoristom, da je prevzel pokroviteljstvo dirke na Grad »Seunigov Memorial« sam vojni minister armijski general Nedič Miljutin, minister za vojsko in mornarico. Upravu Moto-Ilermesa je dobila tozadevno uradino obvestilo iz kabineta ministrstva za vojsko iin mornarico. Gospod minister, ki je prevzel pokrovitel jstvo grajske dirke, je poklonil Moto-llermesu najlepše darilo, ki ga bo prejel najboljši vozač grajske dirke. Mestna občina ljubljanska je _ izkazala hvalevredno naklonjenost s tem, da ie odpravila po iniciativi g. župana g. dr. Adlešiča ne-dostatke na cesti, in se nahaja proga v vzornem redu. Prijavljeni so motoristi - tekmovalci vseh nacionalnih klubov v Jugoslaviji, med drugimi znani dirkači iz Maribora, Kranja in Zagrelm, katerih predstavnika za gorske dirke sta gotovo Hermežan Starič in Ilirijan šiška. Konkurenca bo silno lunla in se bodo pomerili v vseh kategorijah med seboj najboljši jugoslovanski dirkači, zaradi česar je za enkrat gotovo še uganka, kdo bo »junak dneva«. Po prijavah sodeč bo število dirkačev letošnje dirke na Grad rekordno. Posetnikom se lx> spričo tega nudil nepopisen užitek. Ker je llormežanom običajno nebo naklonjeno in tudi ni najavljenih drugih prireditev, so tudi zdaj ne strašijo, da ne bi bil odziv občinstva enako rekorden, kakor bo rekordno število inotocikli-stov-dirkačev. Občinstvo ima dostop na Grad k progi iz vseh dohodov, cesta pa bo zaprta točno ob 12. Pokoravajte se disciplini in roditeljem. - Moto-Hernies. Ilirija olvori novo igrišče SK Ilirija otvori svoje novo igrišče za Kolin-sko tovarno danes popoldne oh pol 3 s seniorskim mitingom. Ta miting, ki se vrši prvič po 5 letih na lastnem igrišču, ho pritegnil danes popoldne na start najboljše jugoslovanske lahkoatlete. Zlasti se tega vesele ilirjansk! lahkoatletl, saj bodo po dolgem času zopet razmahnili svoje delo na svojem igrišču in ponovno začeli z velikim veseljem trenirati in dosegati novo uspehe. V nedeljo dopoldne ob 9 in popoldne ob pol 3 pa se bodo pomerili islotam odlični juniorji zbrani iz vseh krajev Slovenije. I'o pripravah sodeč bo to miting, ki bo po Številu presegal vse dosedanje mitinge. Pa ne samo po številu, tudi po kvaliteti Ik> to eden najlepših mitingov. Saj so naši slovenski juniorji odlični in nekaj izmed njih jih je že nastopilo tudi v reprezentancah. Če mislimo tu na Koširja, čičarja, Meralo, Mausserja itd., lahko vemo, da bo borba za prva mesta napeta in prepričani smo lahko, da bodo Šele zadnji metri odločevali zmage. Prireditelj pa, ki se zaveda, da je nizka vstopnina najboljša vaba za gledalce, je tudi to upošteval in nastavil srkajno ceno, to je 2 dinarja. Tekmovalci (prvi trije) v vsaki disciplini dobe krasne diplome. SK Ilirija (lahknatletika). Pozivam vse se-niorje in juniorje, da se udeleže klubskega mitinga danes in jutri polnoštevilno. Vsak naj prinese s seboj opremo, kolikor mu jo manjka, jo bo dobil na igrišču. Vsi starejši člani pa se naprošajo, da pomagajo pri izvedbi mitinga. Mariborski šport Maribor, 30. septembra. Zaključni Ialiko-atletski meeting Kot zaključek letošmje ze.lo uspešne in pestre lahko-atletske sezone prireja Športni kluib Železničar v nedeljo 2. oiktobra na svojem krasnem stadionu propagandni meetumg 7.a seniorje in juniorje. Program obsega po vrstnem redu sledeče discipline: Seniorji: 1. 100 m preclteka, 2. met kladiva, 3. skok ob palici, 4. tek 800 m, 5. skok v višino; 6. 100 m finale, 7. met diska, 8. tek "i(HM) m, 9. skok v daljino, 10. met krogle, 11. štafeta 800x400x200x100 m. Juniorji: 1. teik 100 im predteki za B in C, 2. met kopja, 3. skok v višino, 4. lOOin finale, 5 1000 m. Mariborski klubi so 'prijavili svojo najboljše atlete, ki bodo skušali izboljšati letos dosežene rekorde. Prijavljena jo tudi kompletna ekipa simpatičnega SK Slavija iz Varaždina. Predvidoma no sodeloval tudi zmani jugoslov. reprezentatrvec inž. Milan Stepišmik, ki je preteklo nedeljo izboljšal jugoslovanski rekord v metu kladiva. Nedvomno bo zanimivo sestavljen spored disciplin in nastop najboljših atletov Maribora in drugih privabil veliko število pledalccv na Stadion. Meeting so prične točno ol) 9, Razpis KnlesarsTtn druStvo

oslopju. — Drugič spet se je preoblečen v navadnega delavca pojavil na cesti in na najbolj prometnem kraju začel kopati jamo. Policist je takoj ustavil veš promet in »delavec« je kopal cel član. Proti večeru se je odstranil. Drugi dan pa se je ves London smejal potegnjenemu policistu. V- Spet drugič je ustavil na ulici elegantnega gospoda in ga prosil, naj mu drži vrvico, da odmeri neko dolžino. Študent se je nato podal okoli ogla hiše in tudi tam prosil drugega pasanta, da mu je držal drugi konec vrvice. Gospod »inženir« se je nato odstranil, gospoda pa sta sredi največjega prometa držala vrvico nad eno uro, dokler nisti*, zaznala, da ju je zvitovič ukanil. Drugi dan pa so priobčili sliki gospodov londonski listi v veselje vsega mesta. »Jaz grem, S takim oslom ne morem govoriti.« »Ostanite. Jaz pa lahko!« * »Zakaj ste pa stol vrgli v ženo?« »Ker mi je bila miza predaleč!« Žeja velemesta Potreba pitne vode Landončanov je neizmerno velika, vendar razumljiva, če upoštevamo velikansko število prebivalcev. Uprava tega velemesta mora stalno skrbeti, da je preskrba z vodo na taki višini, ki more zadostiti največjim zahtevam. Zdaj gradijo za mesto London nov rezervoar v Staines v provinci Middlesex. Zdaj so odmerili 1,250.000 funtov šterlingov za en sam del, ki bo vseboval 4400 milijonov galon vode. Lansko poletje je bil prostor, kjer gradijo rezervoar, še obdelano polje. Zdaj je ravnina, ki je obdana s 50 čevlji visokimi nasipi. Več ko 1000 delavcev dela dan in nož po 10 ur na dan in delali bodo 30 mesecev. Rezervoar bo 20 m globok. Da bodo zgradili obrežne nasipe, bodo potrebovali 7 milijonov ton zemlje, ki jo bodo ondi izkopali, in razen tega bodo po,trebovali še 680 tisoč ton zemlje za jez. Iz Temze bodo črpali voda v •ta rezervoar in s tem sistemom bo del Londona oskrbovan z vodo. I Železni most pri Rumburgu v razvalinah. Vrhovni poveljnik franc. armade, general Gamelin (na dtfsni) tn minislr. predsednik Daladier (na levi), ko sta bila v Londonu, j| n O o o tu Z ui u UJ 4 & O X f & 'i;,. rahli zaupniki. Delodajalci so predložili poseben osnutek, pri katerem so vztrajali, vendar pa so pokazali veliko razumevanju. Razvil se je tudi daljši pogovor, vendar so delodajalci vztrajali pri svojem vloženem osnutku in poudarjali, na mimo tega osnutka ne morejo več, dokler niso obratni zaupniki sprejeli v celoti osnutka kolektivne pogodbe. Delovni čas bo trajal v obrtnih delavnicah (O ur dnevno, odnosno 60 ur tedensko. V industrijskih delavnicah 8 ur dnevno, ood Jezus, bodi naš gost in blagoslovi, kar si naklonil!' Zapazil sem, da se Jih je od starejših še več pokrižalo, študenti so bili pa vzvišeni nad tako pobožno navado in so bili zopet prvi na sedežih. Gospod, pokazalo se je, da je razjasnil Lauterbach z dogodbico o menihih le za kratek čas Lutrovo mrko razpoloženje. Začel je z vzdihovanjem požirati saške kose in naju temno vprašal, če sva srečala mnogo nespoStovanja na poti skozi Turingijo. ,Da, mnogo,' sem dejal. Nato je trdo prijemal nemško ljudstvo, ki mu je dal Bog čisti nauk, pa ga bo zaradi njegove zlobe gotovo kmalu zavrgel in si zbudil preroka nred Francozi ali Poljaki. Nemci bodo morali poteni sprejemati ljubo božjo besedo v tujem jeziku, ker je nočejo zdaj razumeti v svojem. ,Mnogovrstni so preroki,' sem ugovarjal, .nemški in italijanski; kdor prav uči in sveto živi, tega naj poslušajo narodi.' Luter me je nezaupno pogledal, kot bi se nenadoma spomnil moje obleke, in rekel: ,Ni majhna milost božja, da daje svojo besedo tudi po lopovih in brezbožnikih — celo bolj nevarno je, če jo daje po svetih ljudeh, da neumneži potem padejo in se bolj drže svetosti človekove kot božje besede. S tem so daje večja čast človeku kot Bogu in njegovi besedi; te nevarnosti pa ui, če pridiguje Juda, Kajfa in Herod.' Benjamin je gledal najinega gostitelja s prestrašenimi in strmečimi očmi in že sem mislil, da mu ho zaradi začudenja zastala beseda v grlu, vendar je pogumno rekel: ,Gospod doktor, naš uči sveto pismo, da spoznamo vsako rastlino po njenih sadovih, in res nam ne more nohtna gnila ali suha trta pridigati sladkosti dobrega grozdja. Naš razum bi mu lahko očital laž.' Pri besedi ,razum' je Iztegnil Luter obe roki od sebe v obrambo, kot bi bilo treba odpoditi peklensko pošast od njegove krščanske duše. ,Ratio' (pamet, razum), je vzkliknil, .lepa vla-čuga, ki ji moramo vreči gnoja v obraz, da postane grda, naj se pobere v svojo skrivno luknjo!' Če vam prijiovedujem, moj oče, da ne preganja Martin Luter na božji zemlji nič tako zagrizeno razen papeža in druge redovne obljube kakor razum, ne smete zaradi tega misliti, da se se je vsega izročil silam, ki vladajo v nerazumni naravi, vendar je slepo prežet z nekaterimi božjimi skrivnostmi, ki presegajo razum. Ker hoče enostranski in tostranski svet hkrati združiti, bruha iz ust čutne in brezčutne stvari v divji me- šanici. če vas za trenutek zapeljuje skušnjava, 'da bi spoštovali tega moža, ko dokazuje, ne v mistični zamaknjenosti, ainpak v svetlem, ali če hočete, olroškein zaupanju: Bog prebiva v tem telesu — se bosto po enem dihljaju zgrozili nad sramotenji, ki jih bruha zverinska kreatura, ki jo je Zveli-čar zapustil in zavrgel. In kaj so posledice? Nesrečno preprosto ljudstvo, ki mu je osumil razen kreposti dobrih del tudi malo razuma, si razlaga visoki nebeški nauk o uliti milosti in pravičnost' samo po svoji nasladi in poželjivosti. ,Ni treba mi, tAk pravi svet, da s Kristom bi trpel, na križ je zame bil pripet, na kredo pij vesel!' Gospod, to v resnici vrše, vrše pa na surov in barbarski način. V molčeči samoti samostanske celice povejva bridko resnico, da svetilniki našo rimske cerkve, ki bi morali nam vsem svetili, če-sto težko prestopijo krepost krščanske zdržnosti, nikoli pa niso čistega nauka zaradi razkošnosti spremenili, pač pa so ga storili dostojnega za človeka. Dovolili so vsem lepim umetnostim in svobodni in znanostim, da razveseljujejo duha in povzdignejo tudi čute v milejše ozračje kakor nebrzdana pohotnost. Nad VVittenbergom, moj oče, leži tako gosta tema, da bi jo lahko rezal z noži. Hrepenenje po čednosti je papeška ostudno«!, brezbožna ljubezen do dobrih del, razum je vlačuga, duševno delo za-smeh, znanost nespamet proti Itožjemu razodetju, ki ga mora tamo zatemniti, nikdar pa razsvetliti. Kljub takim naukom se Martin čudi, da so predavalnice prazne in gostilne polne, pridigarji zaničevani in cerkve zanemarjene. Lahko bi vam pripovedoval stvari, gos|Hxt. da vam začne srce v telesu krvaveti zaradi žalosti in strahu za vso vršičke, cvete In sadove človeškega duha. Bati se je, da vse to požre besna pošast, ki so imenuje v Nemčiji reformacija in apostolski čas. Naj spremlja Bog nemški narod iz te zmede zopet na bolj ravno cesto.« NEGA LEPOTE Šminkati se treba znati! Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostliva gospa, ono ni-anso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile. FAIDS PASTEL BOURJOIS Parju, aru Št. 1035 Razpis Občina Sv. Katarina nad Tržičem razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska Izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene v smislu uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Sv. Katarina nad Tržičem, dne 27. septembra 1938. Mundlos šivalni stroji odlične kakovosti, po zmerni ceni, dobite pri: Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova c. 44 Iz naibolišega trpežnega lodna nudi jesenske športne damske in moške plašče od 240 din naprej — iste fantovske in dekliške od 150 din naprej F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Enodružinska vila s 7 sobami, centralno kurjavo, vsem komfortom in vrtom v bežigrajskem okraju se vsled preselitve ugodno proda. — Naslov pove ALOMA COM-PANY. d. z o. z., Ljubljana. Aleksandrova cesta 2/1. Mali oglasi V matih orlanlh velja vsaka beseda 1 din: fteiiltovanjskl oglasi t dlo Debelo tiskano naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali OKlas 15 din. • Mali oirlasl se plačujejo takoj pri naročilu. - Pri oelaslh reklamneca značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. • Za pismene oditovore elede malih oirlasov treba priložiti znamko. msm\ 16 letno dekle se želi Izučiti v trgovini. Stanovanje ln hrano v hiši. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.127. v II C i v < • »>'» ' • ' Službe ncejo Dekle z dežele želi službo. Sla bi v pomoč gospodinji. Jeretina Rezika, Lokavec, Rimske toplice. (a) Prodajalka zanesljiva ln poštena — išče mesto v trgovini z meš. blagom. Vajena tudi gospodinjstva. Naslov v upravi »Slov.« pod 15388 Službodobe Pekovski pomočnik Razpis Pri občini Trebnj»xa Dolenjskem se razpisuje pragmatično mesto tajnika k[ mora Imeti srednješolsko izobrazbo s končnim Izpitom, oziroma predpisanim 6pregledom, pa znanjem potrebne prakse. t ... Pravilno opremljene prošnje se morajo vložiti v roku CO dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu dravske banovine« pri tej občini. Uprava občine Trebnje^ dne 29. sept. 1938. mlad, pošten — se takoj sprejme. - Predstavit se osebno. Prestert A., Radovljica 2. Zvezke, Beležite, mape, radirke, svinčnike, špičala, navadna in nalivna peresa, šolske torbe in nahrbtnike, risalno orodje, sploh vse za šolo Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji od 6—9 zvečer. Pouk tudi po dik-tatu. Vpisovanje dnevno. Pričetek pouka 4. oktobra. Christofov zavod -Domobranska 15. (u) Nemščino in esperanto poučuje pismenim potoni po najnižji ceni Jezikov na dopisna šola na Jese nlcah (Gorenjsko). - Pri javo se sprejemajo do 15. oktobra 1938. Zahtevajte prospekt ln priložite znamko za odgovor. ! Kam pa kam? kupite najceneje v trgovin! H. Nlčman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 2, telefon 40-01 Restavracija pri Šestici Danes v soboto ln Jutri v nedeljo domače klobase, krvavice in pečenice Izborna štajerska in dolenjska vina. Se priporoča A. Izlaker, (r) Kupimo Gobe na slanici in prešna jabolka - nudite takoj tvrdki Artur Nachbar, Radeče. (k) Denar Iščem posojilo 6000 din Za uslugo dam brezplačno stanovanje za 6 let-, ko bom izplačal tudi dolg. Ponudbe upravi »Slov.« pod »6000 din« 15.476 Nad vse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega preljubljenega soproga, preblagetfa očeta, brata, strica in svaka, gospoda ADOLFA MILLNERJA mestnega gradbenega delovodjo v pokoju in hilnega posestnika, ki je danes, dne 30. septembra, po dolgi in mučni bolezni v starosti 64 let, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. , Pogreb predragega ranjkega bo v nedelio, dne 2. oktobra, iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, dne 4. oktobra, ob 7 zjutraj v Magdalenski župni cerkvi. Pobrežie pri Mariboru, Ljubljana, St. WeH an der Glann (Karaten), St, Lorenzen bei KnitteHeld, dne 30. septembra 1938. Paulina Miline r, soproga; Franc, sin, in ostalo sorodstvo. BANČNO-KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE) KNJT2ICB bank ln hranllnlo VREDNOSTNE PAPIRJE 8% obveznice, bone tn srečke, delnice Itd. VALUTB VSEH DR2AV PRODAJA SREČK državne razr. loterije Državna razredna loterija Ker je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 36. kolu b svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, tako da so bile skoro vse srečke, ki so jih vzeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podprodajalci prodane, je Državna razredna loterija isti načrt obdržala tudi za nastopajočo 87. skupino srečk. Srečke I. razreda 37. kola so pripravljene ter postavljene na prodaj 13. septembra t. 1. v 100.000 izvodih celih srečk, ki bodo žrebane: I. razred: 12. oktobra 1938 II. „ 10. novembra 1938 III. „ 9. decembra 1938 VI. (l 13. januarja 1939 V. ,. od 11. do zaključno 22. febr. v Beogradu in od 27.febr. do zaključno 9. marca 1939 v Sarajevu. Cena srečk za vsak razred je sledeča: (Gla srečka din 200'-, polovilna din 100'-, četrtinska din 50'-. Skupna vrednost dobitkov je din 64,991.000"* V tej skupini je 8 premij, in sicer: 1 za din 2,000.000'-, 1 za din 1,000.000*-. 3 po din 500.000--, 1 za din 400 000-- in 2 po din 300.000--. Poleg teh premij je tudi veliko število dobitkov po din 200.000'*, 100.000 -, 80.000--, 60 000 -, 50.000'-, 40.000 -, 35.000 -, 30.000 ., 25.000--, 20.000'-, 15.000'-, 12.000'-, lO.OOO'-, itd. V najsrečnejšem slučaju z spajanjem premij in dobitkov v N. razredu je mogoče zadeti z eno samo srečko din 3,200.000'- Za izplačilo dobitkov jamči država Kraljevina Jugoslavija. Srečke je mogoče dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih pod-prodajalcih srečk, ki so po vseh večjih krajih. Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in »Občimi pravili« 66 na zahtevo dobe brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. S kupovanjem srečk Državne razredne loterije vsakdo poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji invalidom, ker se čisti dobiček od prodaje srečk razdeli sorazmerno v omenjene namene, mu ESES30! I Stare knjige prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »2000« — 15.415. (1) miiiVli Dežne plašče, obleke, perilo Itd. al nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Holandski gomolji hijaeinte, tulpe itd. pravkar prispeli. - Dominik Bezenšek, trgovina s semeni, Ljubljana, palača Ljudske posojilnice. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina L|nbl|ana • Tvrieva usta 36 (nasproti Gospodarske ivasa) POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo ln vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Gostilna zaradi preobremenitve za 15.000 din naprodaj. — Vprašati: Kraljice Marije ulica 23, M. Javornik, Zagreb. Pritlično hišo v dobrem stanju ugodno prodam. - Pripravna za upokojenca,, v bližini lar-no cerkve. Naslov v upr. »Slovenca« pod 15.477. p Varno naložite svoj denar, £c kupite stavbne parccle pod ugodnimi pogoji. -Pojasnila: Vižmarje 59. Velika trgovska hiša dvonadstropna-, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. -Ponudbe poslati upravi »Slovcnca« v Celju pod št. 15.471. (P) Patent »Kraljica peči« ki se naloži le enkrat dnevno, potem pa gori ves dan, se dobi v vseh velikostih pri A. Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telef. št. 48-67. (1) Jtanoianja IŠČEJO: Stanovanje enosobno, event. tudi kabinetom, išče samski uradnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.481. Dijak se sprejme na stanovanje z zajtrkom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15.385. (D) Vzajemno posojilnico r. z. z o. z. v LJuDljani. Miklošičeva cesto ? poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4t%, do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti v Posojilnica daje kratkoročna posojila. Vsem znancem ln prijateljem naznanjamo žalostno vesl, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, umrl ljubljeni in dragi soprog, oče, brat, pastork, svak, 6tric, gospod Janko Hrast drž. podiumar v pokoju Pogreb bo v nedeljo, dne 2. t. m., ob 4 popoldne iz mrtvašnica 6plošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. G r a d a c , Ljubljana, 30. septembra 1938. Žalujoča družina in sorodniki Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6 Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor CsnSi*