Poftntaa plačana v gotovini. Leto LXVHX, št. 1S€ LJubljana, ponedeljek, 15. Julija Wf ♦ziiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inaeratt do 80 petit vrat a Din 2.*. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Din 8,-, večji tnaeraU petit /Tsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo UREDNIŠTVO IN IJFRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva oHca stav. 5 Telefon: S122. 8128. 8124. 8128 to 8128 Podružnico: MARIBOR telefon' it 26. — CELJE podružnica uprave: Kocenova Račtm prt so — NOVO MBSTO. Ljubljanska c, uredniatvo: ntroanineverjeva ulica 1. telefon et_ 66. ottca 2. telefon st_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Ml V LJubljani it 10.381. Pomen posveta v Sinaji Konferenca v Sinaji Je odločen demanti vseh vesti o nesoglasju v Mali antanti in resen oporni r> 0351*1, M h<*!elo rušiti fronto miru Sinaja. 15. julija. V soboto ponoči so bila končana tridnevna posvetovanja v Sinaji. ki jim pripisujejo v mednarodnih diplomatskih krogih izredno važnost. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v nedeljo zjutraj ob 1.40 z dvornim vlakom po prisrčnem slovesu od rumunskega kralja odpotoval v spremstvu ministra dvora, prvega adjntanta in rumunskega poslanika na našem dvoru iz Sinaie na Bled. se je vrnil na Bled Ljubljana. 15. julija. Davi ob 6.30 je prispel v Ljubljano na povratku iz Sinaie Nj. Vis. knez namestnik. Dvorni vlak sc je ustavil v Ljubljani samo za par minut in je nato nadaljeval vožnjo na Bled. Na kolodvoru so bili navzoči v zastopstvu bana. ki se mudi na Bledu, banski inspektor g. Guštin, policijski upravnik g. Keršovan in polkovnik Pogačnik. Rumunski poslanik g. Guranescu je v Ljubljani prestopil iz dvornega vlaka v osebni vlak ter odpotoval na Bled. Komentarji rumunskega tiska Bukarešta, 15. julija. Rumunski listi zelo obširno pišejo o posvetovanjih v Sinaji. »Universul« piše med drugim: *> Mnogo se je govorilo o potovanju kneza namestnika Pavla v Sinajo. Gotovi inozemski listi so lansirali najrazličnejše verzije, čeravno je bilo tako z romunske kakor z jugoslovenske strani objavljeno, da je bil ta poset docela zasebnega značaja. Ml smo od vsega začetka ugotovili, da poset kneza-namest-nika ni nič nenavadnega ter da je povsem prirodna stvar, če knez-namestnik in kralj Karol z zunanjim ministrom Tl-tulescom proučujejo mednarodni položaj ter izmenjajo misli o vseh vprašanjih, ki se tičejo Male antante. Nekateri inozemski listi so celo skušali dokazovati, da gre za preorijentacijo Male antante. Točno je ravno nasprotno. Nikdar ni bilo govora o kaki izpremembi zunanje politike naših dveh držav In Male antante. Knez-namestnik Pavle, ki je bil obveščen o teh vesteh, je smatral, da ne zaslužijo niti najmanjše pozornosti, ker bi vsaka pozornost v tem pravcu mogla povzročiti sum. da gre res za spremembo zunanje politike. Gotovo pa je, da so taki poseti državnih poglavarjev zavezniških in v prijateljstvu preizkušenih držav koristni. Samo zaradi tega dobiva v zvezi z mednarodnimi dogodki ta poset velik politični pomen in značaj nove manifestacije solidarnosti držav Male antante. Naravno je, da so zaradi tega diplomatski krogi posetu v Sinaji posvečali posebno pozornost. Će je v dosedanjem mednarodnem položaju propaganda nekaterih držav skušala prepričati svet, da je fronta pobornikov miru omajana, potem dobiva manifestacija solidarnosti Male antante z identično solidarnostjo v zapadni Evropi, ki jo je tako sijajno naglasil angleški zunanji minister, moralni značaj resnega opomina vsem onim, ki mislijo na kakršnekoli ^vanture in na izpremembe onega reda v Evropi, ki je določen s pogodbami in mednarodnimi obveznostmi. »Cuventul« piše med diugin Madžarska, ki gleda na vse dogodke skozi očala revizionizma, je smatrala, da pomeni poset kneza Pavla v Sinaji konec Male atante. Druga zainteresirana skupina je hotela videti v tem posetu posledico turneje pruskega ministrskega predsednika Goringa po Balkanu. Vse te kombinacije je širila obupna propaganda onih, ki žele. da bi se tvorci in hranitelji miru v srednji in jugo-vzhodni Evropi razšli. Mir in politični takt g. Titulesca je na vse te manevre kategoričen demanti. Laži ne morejo spreme- niti dejstev. Take klevete bi sicer mogle izzvati vznemirjenje, vendar pa se bo ves svet kmalu prepričal, da ni resno jemati onih, ki širijo take vesti, ker je znano, kakšnim ciljem naj bi služile. Poset v Sinaji je dobra lekcija vsem, ki hočejo rušiti fronto miru. Poset kneza- <*- n-ti tu v - : j iboljše jamstvo, da vlada med državami Male antante popolna sloga. Mala antanta je zavzete enotna In ktegorično stališče proti habsburški restavraciji in enaka solidarnost manifestira tudi v vseh drug'h vprasmPfc General Kondilis na biudu Važna posvetovanja s predsednikom vlade dr. Stojadinovićem Beograd, 15. julija. AA. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je odpotoval 13. julija ob 23.10 na Bled v spremstvu šefa kabineta g. Protiča. V Ljubljani je pozdravil predsednika vlade ban g. dr. Puc, ki je stopil v vagon g. predsednika vlade in ostal z njim v razgovoru do prihoda na Bled. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je takoj po prihodu na Bled odšel v spremstvu šefa kabineta na dvor, kjer se je vpisal v knjigo Nj. Vel. kraljice Marije. G. predsednik vlade se je ustavil v hotelu Belvedere, kjer se je nastanil tudi grški minister vojske, general Kondilis z vsem svojim spremstvom in grški poslanik na našem dvoru g. Melas. Takoj po prihodu v hotel je predsednik vlade dr. Stojadinovič obiskal generala Kon-dilisa in ostal z njim na konferenci do 1.15. Razgovoru je prisostvoval tudi grški poslanik g. Melas. Ob 1.30 je g. predsednik vlade priredil generalu gL Kondilisu kosilo. Udeležili so se ga general Kondilis z vsem svojim spremstvom, grški poslanik g. Melas, dva grška vojaška odposlanca, bivši m novi, predsednik vlade g. dr. Stojadinovič, ban g. dr. Puc, šef kabineta g. Protič, pisar protokola g. VučTdo-vič in naš major g. Bakič, ki je prideijen generalu g. Kondilisu. Po kosilu se je g. predsednik vlade sprehajal okrog jezera, in ostal na sprehodu poldrugo uro. Ob petih je general Kondilis vrnil obisk predsedniku vlade g. dr. Stojadi-noviču> nakar sta nadaljevala svoj govor. Po tej konferenci je bil ob šestih general Kondilis sprejet v avdijend od Nj. Vel. kraljice Marije. Nato je predsednik vlake s svoto spremstvom napravil telet v blejsko okolico. Ob pol devetih je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič priredil večerjo ▼ čast generala KondiHsa. Bled, 15. julija r. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je davi ob 7 odpotoval v Bohinj, kjer je bil sprejet v avcfijen-ci pri knezu namestniku. Ob 11 je prispel v Bohinj rudi general Kondilis, ki ga je knez-namestnik pridržal na kosilu. Sokolski dnevi v Sofiji so bili včeraj zaključeni z javnim nastopom. — Poglobitev odnosajev med Sckolstvom in bolgarskimi Junaki Sofija, 1 j. julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Zlet Junakov se je včeraj popoldne nadaljeval in zvečer zaključil. Na stadionu so Junaki in Sokoli iz inozemstva s svojimi nastopi izzvali silno navdušenje med množicami, ki so jih bile polne vse tribune. Včerajšnjih telovadnih nastopov so se udeležili tudi člani vlade in mnogo uglednih osebnosti. Gledalcev je bilo preko 30.000. Ob 21. so se Junaki in Sokoli razporedili na stadionu in zapeli narodne himne slovanskih držav, ki so se udeležile zleta. Nato je predsednik Saveza Junakov in notranji minister Atanasov zaključil osmi zlet Junakov. Njegov govor je izzval silno navdušnje med množico. Zvečer je savez bolgarskih Junakov priredil slavnostno večerjo na čast zastopnikov bratskih sokolskih organizacij, nato pa ljudsko veselico. Jutri se Sokoli vrnejo v svojo domovino. » Vsi bolgarski listi posvečajo zleta Junakov in sodelovanju sokolskih organizacij iz posameznih slovanskih držav velik pomen. Zlasti poudarjajo, da so na bolgarskem zletu prvič nastopili tudi jugoslovenski Sokoli. Njihovo sodelovanje bo največjega pomena za kulturno zbližan je med obema narodoma. Obširno poročajo tudi o prisrčnem sprejemu, ki so ga bili v Bolgariji deležni ne le jugoslovenski, marveč tudi Češki, ruski m poljski Sokoli. Avtomobilska nesreča kancelarja dr. Schuschnisa posledica sabotaže? Dunaj, 15. julija. Včeraj so prepeljali truplo soproge zveznega kancelarja dr. Schuschnigga, ki je postala v soboto žrtev avtomobilske nesreče v bližin! Linza. na Dunaj. Kolodvor v Grinzin-gu je bil ves v črnini, v čakalnici pa je bil postavljen katafalk Na kolodvoru so se zbrali vsi člani vlade, ter razni drugi odličniki, z vlakom pa so prispeli kancelar Schuschnigg. njegov oče in njegov brat. S kolodvora so prepeljali krsto v cerkev v Hitzingu. kjer ostane do pogreba. Preiskava o vzioku ie nesreče še vedno ni mogla ugotoviti pravega vzroka. Šofer je smrtno nevarno ranjen in še ni prišel'k zavesti. Snoči se je samo za hip zavedel in so bile njegove prve besede: Jaz nisem kriv! Ker je bil avtomobil par dni pred usodno vožnjo v popravilu, ne izključujejo možnosti sabotaže. V tem pravcu je uvedena sedaj najst'-ožia preiskava. Huda nesreča angleškega letala Amsterdam, ij. julija. Na tukajšnjem letališču se je pripetila včeraj huda letalska nesreča. Veleletalo tipa »Fokker« angleške prometne družb? se je z 2c osebami na krovu dvignilo k poletu v Malmo. Ko je bilo že par sto metrov visoko, je nastal v motorju defekt Pilot je skušal pristati, vendar pa mu to ni več uspelo Letalo je treščilo na tla tik pred upravnim poslopjem na letališču. Ker so ae razbili rezervoarji bencina, je začelo takoj goreti. Z največjim naporom so resili i4 potnikov, d očim so bili pilot, radiotelegrafist, dva strojnika in dva potnika, vsi angleški državljani, takoj mrtvi. Trije potniki so hudo, ostali pa lažje ranjeni. Italija Izstopi Iz DN Mussoffiil im bo odnehala pred no ne doseie slojih dtfev v Afriki. — Vznemirjenje v Londonu London, IS. »a. AA. »Oatty Tefe-|e obfcivfl vest, da iz najzanes-vIpov, da Massoflnl dejansko ne hrraati Izstop Haflje Iz Dru-ftra narodov, Kalija bi se umaknila iz Ženeve samo, če bi doživela poraz v primeru ovonhiakie razprave v Društvu narodov o rtafijansko-abesinskem sporu. Angleški Bat celo trdi, da namerava Ita-IQa sama pred DrnSrvom narodov tožiti ADOSillljO. Newyork, 15. Jnffja. Dopisniku Ihta »Standard Times« je dal Mussolini in-terwiev o konfliktu med Italijo in Abe-sinijo. V svoji izjavi je naglasil, da Italija ne bo prav nič oklevala In posegla po orožju, da si pridobi bodisi protektorat bodisi popotno suverenost nad Abesmijo. Ko ga je novinar opozoril na to, da bi s tem Italija kršila suverenost neodvisne države in z invazijo v abesinsko ozemlje tudi mednarodno pravo ter načela Društva narodov, je Mussolini odgovoril: Suverenost ie stvar, Id se neprestano krši. Povejte mi samo en primer v zgodovini narodov, da katerikoli narod ni kršil suverenosti drugega naroda. Na kak nacm so razširile svoje ozemlje Zedinjene države? rfcvinar je opozoril Mussolinija, da Zedinjene države brezpogojno spoštujejo nedotakljivost suverenosti druge države m da bi smatrale tako postopanje Italije za grobo kršitev mednarodnega prava. Mussolini pa je upravičil postopanje Italije s tem, da so v preteklem stoletju drugi narodi In druge države na enak način ustvarile svoje kolonija i tem, da so zasedle ozemlja slabih tarnanj razvitih narodov. London, »$. julij*. AA. »Times« so davi objavile nov članek, v katerem zahtevajo od britanske vlade, da ne odneha od tvoje namere, vplivati na vse prizadete sile, da se šteli jansk o-a besi nski spor mirno likvidira. Angleška akcija bi sc morala celo pospeški tako, M trg. je daeeij 1 uslsi, Id tudi v i Jsiatfki sezam, sesa Ha dežel tO |fllll pa m Din P» D* Treba je pti vračunati veatsme% trimno, afS> ssrino in Ista* imajo vnass pmm radi prstnp* čevalci. Tata aa cene jajt spiva ti urina ftsV dajalkc nc atlsgajo trsa aamma t jajci, ker ss »daj jajca hitro pokvarije* Vsajdar osne niso posebno peuaečile. Le Sttkassre jiniilsjsssi bi rade prodajat* jajca mit pa pa* ha sni i čeprav js m dovolj Mam pa t^5 Osa par aa sadnem trgu. Sadni trg js osivel tele zadnja čase. Prej so prodajah aa njem ■daj se pa t* Bran jevei aa lošem m saarelkaai, ki jih j. letos izredno mnogo. Posebno poreni niso, kg po t do ia Din. Sezona za črešnje le ni minila. Na tateČkasa ndaasn trgu prodajajo zdaj samo domaČe, ki ps niso bal izv, kvalitete. Zdi te, de ee*4 jenih sploh njimi. Vendar so pa drobnice zdrave in dobre za šajo, Gospodinjam ss al trska basi, da ki jim ušle s cekarja, saj niso žive. Prodajajo jih po J—t Din kg. Jagode so letos nekoliko dražje, ker jih je tudi uničila pomladna slana in ae morda, zaradi kakšnih posebnih muh nabiralcev. Borovnice so bile lani po 1.50 Din liter, letos te pa po 9—4 tHn. Rdeče jagode se pa 4 Din liter, približno po enaki eeal kakor laai. Gob It vedno ni rasen lis te, ki se tudi dovolj drage po t.jo Din merica. Kazan mareJk js aa sadnem trga sadi precej hrušk (uvočenih) po 4—t Din. Rlnglo je po < Din. češ pel j bo baje letos mnogo, malo pa bo zgodnjih jabolk. Zaleejadai trg ns more biti več bolje ta-ložen, kakor je. Domače točtvjt telo konkurira a i ustnemu, ki ga je še delno npodrinile. Uvoženega graha sploh ni več, domači js pa po 3 Din kg, vendar to ni aajaiijs osna, saj je zdaj radi domačega graha od dne do dne manj. Dovolj je le domačega stročjega fižola, ki sicer še ni mogel izpodriniti uvoženega, čeprav je Se po j—6 Din kg. Novega krompirja je zdaj na trgu skoro toliko, kakor salate. Novi in stari krompir imata zdaj enako orno v prodaji na drobno, ia sicer sta po 1.50—2 Din kg. Domačega paradižnika le ni, uvoženi je pa izredao lep po 10 Din kg. Gospodinje že skrbno kitajo kumarice, ki so v Ljubljani najbolj ■poitetana delikatesa ne le v pesjm dneh, temveč tudi ob najrazličnejših prilikah pozimi. Zdaj dobe 100 komadov m 10 do 12 Din. Velike kumare so pa le precej drage, komad pot pt teno po 2 Din. Sesata Je zdaj najcenejša, čeprav' jo koeutneairajn meščani velike količine. 2e tri velike glave dobil za dmar, po teU pa kg za 2, 3 Din. Pri rasnih vrstah zelenjave, ki so že delj časa na trga, ni veČ posebnega gibanja osa. Trzae cene bi bile precej nižje, pravijo gospodinje, če bi Ljubljančani hoteli uiitati počitnice tudi kje drugje, ne le v Ljubljani. Toda Ljubljančani pravijo, da se ae aaorejo nflSjer drugje tako polteno okrepčati, kakor doma, kar naj velja kot peklom nalhst gospodinjam m da sme lahko zadovoljni kolikor tonam s svojim živilskim Psi v LJubljani Ljubljana, 1 j. js£ja. Ljubljančani se lisi ia od nekdaj ljubitelji psov. Psi lajajo priklenjeni aa dvorilčm, se izprehajsjo po ulicah, tekajo pa periferiji al pa jih vodijo priklenjene na SS risa po parkih. Marsikateremu psičku se goda bolje nego mnogim otrokom, saj ga nosi lastnica kar v naročju. Največ interno v Ljubljani seveda psov mešane pešate, kakor je to običajno pa vseh mestih. Psov mešane pasme neseno v Ljubljani alt, pek pa 57. Imamo pa v Ljubljani tudi lepo število čistokrvnih psov plemenitih pešati. Po vrsti interna vottjekov 3*4, paše 74* fokste r ie rje w t psov 85, ptic jo, saredelttrrtar-jevi psov 4, psiće 5, ratlerja imamo t m 1 pneo j scsrrhamprerierjev pas t, bokserjevt psov 14, psad 2, Ipanijolov! psov 22 in 4 priče, lonbergerjev 1, sehnautzerjev 1 ia t Strela J« uflgala P« TsebeK ta. jul je. V soboto popoldan m kasno v noč je pa vsej Itolemjski divjala huda nevihta. Nevihta, ki je ia polnih kozolcev metala komaj popravljeno mio ia pustošila posla, je najbolj pri zadajala okolino Trebnjega. V soboto popoldne so ae nad Trebnjem zbrali črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Med nevihto, ki je hipoma zajela vso Okolico, se ja pričelo bliskati, bliskanja pe je spremljal en sam grom s strelo. Ljudstvo, ki ima ta dni napolnjena gospodarska poslopja s senom in žitom v klasja, ja bile v Strahu, saj ogenj po streli prizadeta poslopja navadno upepeli preje, preden ja pomoč sploh mogoča. Ljudstvo to ve in se ognjene strele še najbolj boji Bojazen pa se je med tem že uresničila. Strela ja udarila v gospodarsko poslopja posestnika ftkrajaarja Janeza v Starem trgu, ki ja bilo namah v plamenik. Nevarnost za sosedne domačije je bila velika, posebno kar je bilo vreme vetrovno. Požrtvovalnim gasilcem iz Trebnjega la Ponlkev se ja z dvema mo-torkama posrečilo ogenj omejiti; tako, da se aa sosedna poslopja ni razširil. Prizadeti posestnik trpi veliko Ikodo, ki je le deloma pokrita z zavarovalnino, sled teta, ko je bila potrebna le polna čnječ-neat nad dogorevajočim poslopjem v Starem trgu. je med še trajajočo nevihto že udarila strela v vasi Sv. Štefan pri Trebnjem. Ker je vas od Trebnjega oddaljena le dobrih 10 minut, se je zdelo, da Trebnje razsvetljuje v viharni noči ena sama baklja, katere plameni so švigali visoko pod nebo in je bila vsa okolica močno razsvetljena. Na uri trebanjskega zvonika jo bilo v svitu plamenov mogoče ugotoviti čas. Ob desetih zvečer je gorel poln kozolec in še polnejše gospodarsko poslopje posestnika Nikole Zupančiča iz Sv. Štefana. Plat zvona farne in okoliških cerkev je dramil iz sna ljudi, ki so bili po vaseh še pri počitku. K požaru so prihiteli gasilci iz Trebnjega, Velike Loke in Ponikev, katerim se je zopet posrečilo požar omejiti, da se ni v vetru, ki je zanašal iskre v tik stoječe hiše, kozolce in gospodarska poslopja, prenesel še na ista. Nevarnost za vso vas je bila velika, še večji napori gasilcev so jo pa rešili. Po streli zažiganl poslopji sta pogoreli do tal. Prizadeti posestnik trpi tem občutnejšb škodo, ker sta bili poslopji na novo postavljeni po požaru, ki je- v tej vasi divjal pred leti, ko je vsa vas popolnoma pogorela. Pod vtisom teh spominov so bili veščam ob sobotnem požaru tem bolj iz sebe; saj še niso pozabili grozot ob požaru, ki jim je apepelil domačije ia trpljenja potem, da so si aa razvalinah postavili zopet domove, ki so jih že objemali plameni. Pa ne samo nad Trebnjem in okolico, temveč tudi po drugih krajih Dolenjske je divjalo v soboto silno neurje. V nekaterih krajih je toča uničila velik del poljskih pridelkov in oklestila sadje. Posebno hudo je toča pobila po vaseh med Višnjo goro ia Krko. Pšenico je oklestila tako, da pridelka letos sploh ne bo. Kmetje so hoteli ta teden pšenico po že ti, zdaj jim je pa ostala samo slama. Močno je trpela tudi koruza, uničen je fižol, sadje seveda tudi. Toče je bilo toliko, da je letala še včeraj kljub hudi vročini ves dan do pol metra na debelo pred hišami in gospodarskimi poslopji pod kapom. Kmetje so obupani, kajti mnogo škode je napravila že suša, zdaj ja pa prišla še toča. KOLEDAR. Daeest Ponadaljek, 15. julija, katoličani; Vit-ssatir, Henrik. Današnje prireditve: Kine Matica* Rože z juga. Kine Ideala Nismo oblečena. Kine Dvori Smrtni skok Kina stikat Ukradena DrŠairnc lekarnet ar. Piocoli, Tvrteve cesta t, Celovška cesta aa, Otrese, Moste — tka cesta. Sokolska tombola v SkofJI Loki Skofja Loka, 15. julija. Včeraj smo imeli na Mestnem trga tra-dicijonalno sokolsko tombolo, ki je privabila več tisoč ljudi. 121 tern je šlo razmeroma hitro, prav tako tudi 37 čink-vinov, potem so pa prišle na vrsto tombole. Oči vseh so bik« uprte v Jakličevo hčerkico, ki je jemala iz iare številke. Hišnico pri trgovcu Deisingerju je doletela posebna sreča, da je zadela par volov, ki jih je takoj odgnala domov v Staro Loko. Poštni uradnici Katici Mlejm kovi je prinesla druga tombola molko kolo. ki ga bo najbrž zamenjala za žensko. Tovarniška delavka iz Škofje Loke Ivana Buhova je zadela lepo Lubeeovo harmoniko, kuhinjsko opremo je zadel mlinarski vajenec Jože Feifer, 90 m platna pa posestnikov sin iz Gornje Luše Franc Kokelj. Kot šesto tombolo je zadel pečar Ferdinand Car iz Spod. Bitnja lep plug. mehanik Andrej Cešnovar iz Rakovnika pri Sori je pa dobil lep porcelanast kuhinjski pribor. V poldrugi uri je bila tombola končana in ljudje so bili zadovoljni, saj so bili dobitki lepi, pa tudi tombola je bila letos zelo skrbno pripravljena. OUZD v Juniju Ljubljana, 15. jurtja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanju delavstva v juniju, Število v oklepaju! pomeni prirast oziroma padec v primeri s junijem lanskega leta. Povprečno je bilo zavarovanih St«Sa3 moških (—696) m 31.367 žensk (+ 183), skupaj 82.490 (— 513)- Bolnikov je bilo povprečno 2181 (4- 98). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 22.45 (— o.24), celokupna dnevna zavarovana mezda pa 1,152.398.40 (— 31.994.40). Tudi v juniju izkazuje OUZD napram istemu mesecu lanskega leta nazadovanje Števila zavarovanega delavstva in ricer za 513 namestu nekdanjega prirastka, ki je znašal okroglo 4000. Ta padec je ps fiktiven zaradi rzločkve nekaterih kategorij delavstva in zavarovalne obveznosti, zlasti delavstva, zaposlenega ns račun bednostnega fonda. Dočisn so ostale zdravstvene razmere moških zavarovancev skoraj neizpremenjene, je narastel odstotek bolnih žensk za 0.29. To pomeni, ds oskrbuje OUZD letos stalno skoraj 100 bolnih žensk več, kakor lani v juniju. Povprečna dnevna zavarovana mezda Še vedno nazaduje, vendar je intenzivnost nazadovanja zadnje mesece skoraj na isti viiini. Celokupna dnevna zavarovana mezda je radi padca števila zavarovancev in njegovih mezd zopet manjša kakor lani in sicer znala letni diferencijal — 31.994.40 Din. S tem v zvezi padajo tudi vsi zavarovani prispevki. Padec bolniško zavarovanih prispevkov znaša mesečno okroglo 56.000 Din. ŠKOTSKA. Skot pride v trgovino z gumijastimi ovratniki in zagodrnja: — Gospodična, prav nič nisem zadovoljen z vami. Lani sem kupil pri vas ovratnik in poglejte, kako je umazan. A. Zurič: Hipnoza Zdravnik je oblekel plašč, poprosil z običajno govorniško kretnjo za pozornost In spregovoril: — Tovariši! Vas* krajevni odbor, ki se zanima za vprašanje, kako ozdraviti življenje sotrudnikov, me je povabil k vrsti hipnotičnih seanc s kadilci. Kot kulturni ljudje gotovo veste, da je nikotin strup. Dejal bi, da je tobak prav tak socijalni bič kakor alkohol. Nikotin razjeda pljuča, ovira prebavo in delovanje srca, slabi živce in gloda vse telo. Uničuje ves organizem in često je tajni vzrok številnih bolezni, splošnega pe-šania moči, degeneracije in rane smrti. Krivulja umrljivosti, tovariši, raste z vsakim oblačkom tobačnega dima, ki ga človek vdihne. Zastrupljajoč se z nikotinom se obsojate na neprestano trpljenje, kradete si običajne radosti zdravega človeka. Obmolknil je in se ozrl po poslušalcih. Vsi so ga poslušali napeto in nekam prestrašeno. — Mi pa samo zijamo in zijamo, ne vemo pa nič, — je dejal knjigovodja Sokolskv skrušeno. — Jaz, na primer, topim vse življenje na kurjih očesih, po- skušal sem vsa mogoča sredstva in nemara da ni izključeno, da so tudi kurja očesa od tobaka. Zdravnik ga je dobrodušno pogledal in nadaljeval: — Človek bi mislil, da je ta grda razvada zgolj posledica medicinske ne-poučenosti. Človek bi mislil, da zadostuje biti si na jasnem, kako grozno škoduje to organizmu in družbi, pa bi se kadilec za vedno odrekel tobaku. V resnici pa ni tako. Nikotin zasužnji človeka prav tako, kakor vino alkoholika. Še daleč nimajo vsi ljudje tako krepke volje, da bi pramagali v sebi kadilsko strast in se odrekli cigaretam. V takih primerih prirnja na pomoč veda-hipnoza. Zdaj vas ne morem seznanit! z znanstveno podlago hipnotizma, povem vam samo, da vam malo pojasnim to vprašanje, da je to pojav, podoben mesmerizmu, deliriju, fascinaclji In živalskemu magnetizmu. Pripominjam, da ml mora vsak, ki ga bom hipnotiziral, pomagati s avto-sugestijo. Znano je, recimo, kako se indijski fakirji sami spravijo v podobno stanje. Zro nepremično na konec svojega nosu ali pa ponove tisočkrat določeno besedo tako dolgo, dokler se ne pogreznejo v hipnotično letargijo. do-| voljujočo sugerirati subjektu poljubne predstave. K enakemu načinu so se zatekali predstavniki meniških redov v začetku krščanske dobe, da so se po-greznili v ekstazo. Molili so, potiskali prst v nosnico ta ga držali tam tako dolgo, dokler niso začutili prvih znakov somnambulizma. Sploh, če hočete hipnotično uspavati svojo zavest, morate upreti pogled nekam, recimo gledati dolgo in nepremično v eno točko na tleh. ali poslušati tiktakanje ure in prizadevati si ne misHti na nič. Sugerirati nekaj subjektu, ki se je pogreznil v hipnotično spanje, nI nič težkega, a v tem je izredna sila. Tako lahko človeku recimo sugeriramo, da je poleno. Položimo ga tako, da leže glava in noge na dveh stoleh, telo pa visi v zraku. Tak človek ne pade, ne pregane se niti če ran položite na trebuh težko breme. Seveda, uspehi niso vedno enaki Naletimo tudi na ljudi, ki ne podležejo hipnozi Toda smatrali bomo m srečen začetek poskus, ki sem ga napravil včeraj med temi stenami, ko sem hipnotiziral našega vratarja Jevlihija Fejsenka. Fej-senko, ste včeraj lahko zaspali? Govorite, ne sramujte se, ta vas nI treba biti sram. — Pokorno javljam takoj! — je odgovoril Fejsenko in spoštljivo vstal Vsi so se obrnili k njemu. Popraskal se je za ušesi, potem je pa cmerikavo zamežikal in zamrmral sramežljivo: — Bog mi je priča, da govorim resnico. Saj sem si ga privoščil samo en kozarček. Sam ne vem, kako me je mogel tako prevzeti Zaspal sem, kaj bi tajil. Da bi me pa položili čez stol kakor poleno, to ni res. Bog mi je priča, da ne. Vsi so se zasmejali Predavatelj je zardel, rekoč: — Sedite! Mislim, da smeh tu ni umesten, tovariši Krajevni odbor hoče ozdraviti vaše življenje. Zato se morate vesti dostojno in mu iti na roko. No, nadaljujmo... — Pavza! — je zaklical nekdo v zadnji klopi — Cigareto je treba prižgati. — Prosimo! — so ga podprli tovariši. — Vašega vedenja ne razumem, — je dejal predavatelj užaljeno. — Kakor vam drago. Jaz sem prav za prav končal Vsi lahko odidejo. Nekdo pa ostane tu pri meni na spiritistični seanci. Recimo vi tovariš! Vsi so hitro vstati m pritisnili v gruči na vrata, spotoma so pa Se Iskali po žaspih cigareta. Knjigovodja Soko- lovsky, ki so se nanj nanašale te besede, je zavistno pogledal odhajajoče tovariše in tudi on je urno pobral aktovko. — Kam pa, kam? — Takoj se vrnem, samo da dobim malo dima vase. — Sram vas bodi! Cemu ste pa potem takem hodili sem? — Ce me pa tako mika! Kar praska me v grlu. — Počakajte malo. To bo takoj prešlo. Ležite in iztegnite roke. Tako. Za-tisnite oči. poskusite ustaviti spomin. Ne mislite na nič. Zdravnik je zaklenil vrata, primaknil stol, sedel k vzglavju divana in prijel knjigovodjo za roko. Le-ta se je zvijal in pogledoval skrivaj skozi trepalnice na zdravnika. Iz sosedne sobe je zadišalo po tobaku. Knjigovodja je zavistno in vos potrt vdihoval tobačni dim. Nekaj minut je bilo vse tmo. Raz* prostrtih rok je delal zdravnik nad pacijentovo glavo hlpnotizerske kretnje, potem se je pa s končki prstov mhk> dotaknil njegovih vek in začel govoriti monotono kakor intnisrratrt mod Stanjem psa Ima: Vaša tre 156 »SLOVBrTeJSl HAKOD* da« 15. julije 1986. Stm 3 PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV* VM! fcjntraj Hm Ofaaen ieMee essfc> ^ Franz Josefove — Reepstrtrane Od matuartratve srn aoc poUtlko tn nar. zdravje ft. br. 1A.4S6 od 25. V. iPSb. 5*We\nSšWs^ DNEVNE VESTI ***** m&m*lMii mp*+mhti«Hm mmMo soo tal*. — D*n ta^ — reputacija železniških vpokojenccv t Beogradu. Deputacija železniških vpokojen-cev, obstoječa is dskgaco* zagrebike, tubo-t2ke, sarajevske fa ljubljanske železniške direkcije, na Čelu s predsednikom Zveze Matejem Kilem odpotuje drevi v Beograd, da iz-roat na merodajnih mestih spomenice s prošnjo, naj bi se končno t zvezi t proračunskimi dvanajstinami uredilo tudi vprašanje želzni-SsA vpokojencev, ki postaja le prava sramota, Železniški vpokojend ptrosi jo ▼ svojih s pomen icah, naj bi se kronski vpokojend izenačen" s v pokoje nci po novem zakonu. To v nebo vpijočo krivico bi hilo treba že davno popraviti. Deputacija se bo pa dotaknila na n^etvjdajnih mestih le drugih perečih vprašanj železniških vpokojencev. — Da bi prihajalo več nemških tetovflčar-jev k nam. Da bi olajšala prihod nemških turistov v našo državo, je Narodna banka le več mesecev neprestano posredovala pri pristojnih nemških oblastvih. Pri tej priliki so zahtevali, naj nemške devizne oblasti dovolijo, da si smejo državljani, ki potujejo na počitnice v našo državo, nabaviti tuja plačilna sredstva. Da praktično omogoči prihod nemlkth turistov v naJo državo, je Narodna banka dovolila nemški obračunski blagajni poseben kredit v znesku io milijonov Din. O tem je bil te dni vendarle dosežen sporazum in je bil nemlki obračunski blagajni izročen kredit v znesku io milijuonov Din. Iz sega kredita se bodo vrihla izplačila na račun nemških turistov in sicer neposredno ali pa po potmlkih uradih. Zaradi tega je pričakovati zdaj prihoda nemifkih turistov v večjem številu, ker jih doslej letos izjemoma ni bilo veliko radi notranjih nemških valutnih ovir in stanja klirinškega računa. — Uvoz žarnic. Z odlokom finančnega ministra je odrejeno carinarnicam, naj pri uvozu električnih žarnic vnamejo od vsake jakosti po a kosa in ju izroče davčnemu oddelku finančnega ministrstva za elektrotehnični zavod beograjskega vsetsčilieča. Ta ju bo preiskala glede jak osti. Stroške te preiskave poravna davčni oddelek. — Kalcijev karbid za obrtnike, Z odlokom finančnega ministra je rečeno« naj mali obrtniki, ki žele uporabljati kaidjev karbid brez plačila banovinske trošarine za proizvodnjo toplote (varjenje) ne prilagajo svoji prošnji za oprostitev vseh tistih potrdil, ki jih predpisuje ČL ej trosarinikafa pravilnika, ker zadošča da prilože prošnji sečno potrdilo, da niso bili kaznovani na prestopke po ttrolarinskem zakonu, in pa potrdsso pessal nega združenje o tem, da ima prosilec svoj obrtniški obrat in da snu je potreben kaidjev karbid za varjenje. — Seja središnje oprave aa posredovan je dela, Včeraj dopoidne je bik v Splitu seja osrednje uprave za posredovanje dela. Prisostvovali so ji delegati iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Novega Sada in Splita. — Narodneobrambni issiams bo v nedc-derjo, ai. t- m. popoldne pri razglednem stolpa aa Pknessi aad Vrhniko. Dopoldne se bomo poklonili pred Cankarjevim spomenikom. Iskreno vabimo vse, ki se zanimajo aa palnice so težka, no morete lih dvigniti. No morete se več ganiti, če dvignem vašo roko, ne pade nazaj, temveč obvisi v zraku* Spite. — Kaj še, saj se mi sploh noče spati, — je dejal knjigovodja in odprl oči. — Mar naj, one, porinem prst v nos? — Molčite! — je zagodrnjal zdravnik. — Zatisnite oči. Zopet je zavladala tišina. Knjigovodja je ležal nepremično, čutil je, kako se ga zdravnikovi prsti rahlo dotikajo in slabo mu je postajalo. — Ta hip boste zaspali, — Je dejal zdravnik, — vaše misli so se ustavile. Postali ste neobčutljivi Udje so vam otrpnili. Izgubili ste zavest — Kaj še! — je dejal knjigovodja in vzdihnil. — Ali naj poslušam uro, gospod doktor, ali gledam nepremično na svoj nos? — Ne, to je pa že od sile. Saj vam pravim ruski: zatisnite oči in ležite ne-premično. Vem, kaj delam« nikar me ne učite, prosim. Razjezil se je, dolgo je sopihal in delal nove hipnotizerske vragolije. Prestrašeni knjigovodja je obmolknil te ni se več ganil. Ležati je bilo neudobno hi udje so trm začeli otekati. Vedno mučnejši je bil občutek, da si dela ta mož s njim toliko preglavic on pa nikakor noče trtr***1 Poleg saga aa mat nai brate za mejami. — Organrzatorno-pro-pagandni odsek Zveze jugoslovenskih emigrantskih udruženj. — Živahen tujlkl promet V Dalmaciji. V severni Dalmaciji jt letet tujski promet mnogo živahnejši kakor prejšnja leta. Med leto-t ličarji so večinoma nali državljani, mnogo je tudi ferijalnih kolonij. — Stavka v dveh papirnicah v Zagrebu. Včeraj se je pričela v d Veh papirnicah v Zagrebu stavka in sicer zato, ker je bilo odpuščenih več delavk, ki so bile razmeroma do« bro plačane, pa to hoteli sprejeti v službo mlade delavke, ki bi bile plačan« mnogo slabše. Stavka 150 delavcev. — Češkoslovaški otroci hi Jugoslavije v Pragi V petek zvečer se je pripeljalo v Prago 90 češkoslovaških otrok It Jugoslavije. V Kraljevem Gradcu jih je sprejela urednica Bolens Neumennove in jih kot zastopnica ženskega narodnega tvete spremljale do Prage, kjer jim je bil tudi prirejen prisrčni sprejem. — Izlet z odprtini svtobusom v Dolomite z obiskom bojišč bo od 17. do 30. julija t«35. Cena vožnje in prehrane je Din 1.385. Prije-ve sprejema Putnik v Ljubljani samo se da 181 julija. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljiva oblačnost, toplo vreme, možnost neviht. Včeraj je nekoliko deževalo v Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Ljubljani 27.2, v Zagrebu m Beogradu 27, v Mariboru tn Rogaški Slatini 26, v Skopi ju aa. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7*3.4, tmperaturs je znašala ij.a. — Nova žrtev Save. Včeraj popoldne je utonil v Savi pri Zagrebu Ivan Skrlec, star a3 let. Čim je skočil v vodo, je utonil. Dolgo so ga zaman iskali, ko so ga pa našli, je bil že mrtev. Utonil je na istem kraju, kjer je pred tremi tedni utonil neki orožnik. Sktrlee je imel v Zagrebu trgovino z drvmi na drobno. — ta letni deček brez sledu izginil. Iz Zagreba je že pred it rimi meseci brez sledu izginil učenec 4. razreda ljudske šole Marijan Matijevič, sin vpokojenega železniškega uradnika. DeČek jeclja, je srednje postave, svetlih kostanjevih las in modrih oči. Iz Ljubljane —Ij Pri oddaji razmestitvenih pregledov se stranke uljudno opozarjajo, da se je strogo držati termina oddaje (20. julija 1935). Popis je odredila na podlagi zakona o nastanjevanju vojske in mornarice vojaška uprava in stavila občinam tudi termin, ki se mora absolutno držati. V nasprotnem slučaju se odgovorne osebe kaznujejo v smislu člena n. omenjenega zakona. Izpolnjevala pregledov se naprošajo, da radi enotnega postopka navedejo v rubriko št. 1 tiskovine, ki je sicer namenjena za označbo zaporednih številk stanovanja tudi število otrok pod 10 leti. V rubriko h. 1 tiskovine naj se navede poleg priimka, imena mt poklica lesnika (najemnika) tudi število odraslih rodbinskih članov in navpično rubriko 18 skupno število vseh družinskih članov s posli vred, ki tam stanujejo. —lj Bivie Igrilče Ilirije nasproti gorenjske-skega kolodvora bo kmalu vse zazidano. Parcele so dobile še večjo vrednost lani, ko je bila kanalizirana tudi Ruska cesta, ki drži ob pivovarni Union od kolodvora na Celovško cesto. Zdaj je dograjena večja stanovanjska hiša na vogalu Celovške in Ruske ceste. Ob cesti, ki še nima imena in ki razpolavlja bivši travnik« pa je nedavno začelo graditi podjetje Battelino srednje veliko hišo, ki je že sezidana do tretjega nadstropja. Nezazidane parcele so še ob Medvedovi cesti. je strašno hotelo kaditi in duh po ciga retah, ki se je širil iz sosedne sobe, ga je dražil. In tako, ko je zdravnik zopet dejal, da se je onesvestil, Je sklenil knjigovodja delati se, kakor da je res uspavan Ni več odgovarjal, začel je lahno hro-peti in nepremično je obležal. Zdravnik ga je dregnil s pistom v bok in otipal nekaj na tilniku; knjigovodja se ni ganil — Tobak je strup, — je dejal zdravnik počasi ln odmerjeno, — kaja je škodljiva in nevarna. Nočete več kaditi Cigareta smrdi po mrliču. Cigareta smrdi po mrliču. Cigareta smrdi po mrliču. Nikotin zastruplja organizem. Nikotin vodi v degeneracijo. Nikoli več ne boste hoteli kaditi. Cigareta smrdi po mrliču. Obmolknil je ta odšel po prstih na drugo stran sobe. Knjigovodja je ležal nepremično, delal se je, kakor da spi. m bal te je najmanjše kretnje, da bi se ne izdal. Kar se mu je zazdelo, da je v sobi nekdo prižgal vžigalico. Odprl je malce levo oko. Zdravnik je sedel po turško pred pečjo, vratca je imel odprta hitro je kadil cigareto, željno požirat dim In ffa puhal v peč. — Pardon! — je dejal kntigrjvodja in se dvignil. — Oprostite! Ali bi m* prižgali cigareto? —Ij Mali lirshan vrt kasarno v tata«raj« nasveta shcfcecdu aatfrssi val 11 ije* ah sat *•» senčnega prostora. Na prenašat se ttoetavlšena kletka z opteami. Vssoaaiae za ogled seveda ni, »otmkevaicev« je pa vedno dovolj, hI se gnetejo okrog kletke kakor aa psaonlcu največjega dogodka. Razstava opic rik ob pod res ni vsakdanji dogodek, seveda pa videt v Ljubljani marsikje dragje opat, H jša aa zapirajo v kletke. -4j Žrtev neprevidne«* kcjraarjs. Na Mi* trga se je danes dopoldne okrog fx ate pripetile hana nesreča. Po Ufa je ob omenjenem časa pritortksi* 44 letat žena erkr> stavca Jožefa Bobnarjeva iz Stepen je vasi ed nasprotne strani pa je baš tedaj pri vozil neznan kolesar. Ta ss je zaletel naravnost v Bobnarjevo in jo z vso silo podrl po tseh. sss Bobnarjeva je obležala nezavestna ia so jo prepeljali v boisuco. Dobila je hude notranje in zunanje poškodbe. Iz Celja —c Zanimiva ■ samske rasprava se bo pričela v torek 23. t. m. ob 9. dopoldne pri okr. sodile« v Celju. Zaradi težke telesne poškodbe javnih organov se bodo morali zagovarjati fantje ia Nove cerkve, ki so v sredo 1$. maja popoldne ob prihod« vojaških novincev v Celje napadli na Kralja Petra cesti pred Go-renjakovO gostilno policijskega poveljnika g. Vinka Pribovšiča in stražnike g*. Martina Dobrotivšlta in Janeza Galparica ter jih z noži težko poikodovsli. —c Sit Jugoslavija (Cel|e) : S* Svoboda (Maribor) jtj (ite). V nedeljo popoldne je bilo na novem igrišču SK Jugoslavija na Sp. Lanovžu prijateljska tekma med mariborske Svobodo in celjsko Jugoslavijo. Gostje, ki so nastopili z več rezervami, so bili tehnično in kombinator no boljši ter to tekmo prevladovali, bili pa so neodločni pred golom. Jugoslavija je igrala v prvem polčasu »Činkovito, v drugem polčas« je vodila le t 3:1, potem pa je njen napad znatno popustil. Goli za Jugoslavijo so padli v 8. minuti prvega ter v za. in 28. minuti drugega polčasa, goli za Svobodo pa v 16., 36. in 43. minuti drugega polčasa. Tesmo je vodil sodnik g. Veble objektivno. V predtekmi je mladina Jugoslavije premagala mladino Olimpa v razmerju 6 : o. Iz Maribora — Fotoamaterji na IV. Mariborskem tednu. Po dosedanjih prijavah sodeč bo foto-amaterska razstava na IV. Mariborskem tednu ena najuspelejlih razstav ns tej prireditvi. Doslej je Uprava »Mariborskega tedna« prejela največ prijav it Zagreba, od koder so številni fotoamaterji poslali krasne fotoamaterske umetnine. Pa tudi is drugih krajev se razstavljale! zelo pridno oglažejo. Ker se bliža konec prijavna« roka, opozarjamo vse zamudnike, naj svojo udeležbo na fotoamaterski razstavi o priliki IV. M. T. čimprej prijavijo. Med poslanimi fotoamaterskimi umetninami prevladujejo motivi iz morja ni portreti. — Opozorilo uprave »Mariborskega tedna«. Uprava Mariborskega tedna opozarja vse športne in druge organizacije, da Čim prej prijavijo prireditve, katere nameratvajo prirediti v okviru letošnjega IV. M. T. Prijavni rok do četrtka, dne 18. t. m., ker se bodo nato oddali končno vel Javni programi M. T. v tisk. Iz Trbovelj — Občinski proračaa potrjen. Te dni je banske uprave potrdila proračun občine Trbovlje za proračunsko leto 1435/193* t ras* hodkom Din 3,711.674. Za kritje občinskih potrebščin ss dovoljuje občini nabirati aa teritoriju občane od 1. aprila t. L dalje naslednje občinske davščine: nrVt doklsdo na vse državne neposredne davke. Trošarina ss bo pobirala od 100 litrov vina Din 100, od 100 litrov vinskega mošta Din 50, od 100 litrov pive Din 60, od hektot stopnje žganih pijač po Din s» od luksuznih alkoholnih pijač po Din 7.50 za liter, od kg uvoženega svežega in prekajenega mesa, zaklane živine in uvoženih msnih izdelkov po Din 0.75, od 100 kg tovarniško izdelanih čevljev po Din 500 (nova davščina) ter od kilovatne ure v občini potro-lenega električnega toka Din 0025 (nova davščina). Na ostalih davkih se bo pobiralo za vsakega pas po Din 50, od vozili aa osebni avto po Din 250, tovorni avto ia traktor po Din 500, za motorno kolo Din 100 ta as navadno kolo po Din 10. Takse ostanejo skoro nespremenjene, le za zagotovitev sprejema inozemca v občinsko zvezo as bo računala taksa Din a 50. — Rudarji ia radnik Tmibeba. Rudnik Treaibeba seli sprejeti 5 pomožnih kspsltv in 5 vozačev. V svoji brzojavki prsti uprava rudnika Tresibaba (pri K n ježevcu v Srbiji), da znaša mezde pomožnega kopača Din ie, vozača pa Din 14.50- Dasiravno je življenje ns jogo mnogo cenejše, nege pri ase v Sloveniji, je malo verjetno, da bi eali rada ia snage vajeni rudarji sprejeli to ponudbo ter se napotili v negotovost na jug. zlasti ker jt znano, da so socialne ia delovne prilike t rudnikih na jugu nele drŽave pod vsake kritiko ia je treba le počakati, dokler se z novim rudarskim zakonom tudi razmere v rudarstvu na jugu naše države ne sanirajo. — Velika a«silaha vaja. Gasilske čete trboveljske kotline so imele v četrtek popoldne veliko gasilsko Vajo v okolici Trbovelj. Požar je bil zamišljen v Knezdolu pod Sv. Planino. Ob t« ari popoldne je bila nenapovedana vzbuna vseh čet hkrati. Gasilska četa Sv. Katarina je krenila na namišljeno požariŠČe preko Podmeje, pravtako rudniška gasilska Četa, dočim je tržka gasilska četa krenila preko Gaberskegs na cilj. Najbližje je imeli seveda klelka četa, ki je prišla prva na cilj. Ostale tri čete pa so prišle t razmeroma kratkem času, t. j. 25 minut po vzbudi so njihove briz-gaine Že oddajale vodo in brizgale objekte domnevnega požarišČa. Toda vodnjaki v Knezdolu so bili na mah prazni, tako da je že pO nekaj minutah zmanjkalo vode. Kaj bi bilo v slučaja resničnega požara. Gotovo je, da bi tudi najpoirtvovalnejsi In najhltre^h* gasilci brez vode ne mogli lokalizirati požara. Zato so take vaje največjega pomena, ker pokažejo VSe pesnanjkl ji vesti, ki Se lahko odpravijo, dokler je še čas. Tako se je na pr. pokazala pri tej vaji potreba, da bi se zgradil v vaseh, kjer je malo vode, odnosno so le mali vodnjaki, ki sicer za potrebo prebivalstva zadoščajo, so pa v slučaju požara le pre-majhni, ds b{ se zgradili veliki rezervarji, ki bi vsebovali po več desetin kubik metrov vode, ki bi zadostovala za slučaj požara. V tak rezervar se bi lahko stekala voda iz več izvirkov, strdke naprave rezervarja bi pa nosili vsi posestniki v vasi, morda bi pa prispevale v ta namen nekaj tudi samoupravne edinice, zlasti pa tudi zavarovalnice, saj je pravzaprav njih Interes, da so poslopja ne le z denarjem, marveč tudi z zadostno množino vode zavarovana, kar je pač največje jamstvo proti nevarnosti ognja za vso vas. Psi. Iz Poljčan —Tatvine denarja. Kar dva mladoletna, takorekoČ le šolarja, so te dni zasačili pri krap. V. J. je vzel nekemu gospodu iz suknje, ko je bil ta zaposlen v neki hili, 80 Din, drugi K. pa je pri kopanju izmaknil kopalcema jo In 80 dinarjev. — Mladinski pevski zbor. Nedavno je v Ločah pri Poljčanah ustanovila tamošnja učiteljica, znana komponistka, gč. Breda Sčekova mladinski pevski mešani zbor, ki Šteje 35 mladih pevcev, šolarjev. Z uspehom je že nastopil v Zičah, SL Konjicah in drugod, preteklo nedeljo pa je prispel v Studenice pri Poljčanah in pel tamkaj dopoldne in popoldne. Dopoldne so mali pevci peli v starodavni samostanski cerkvi pri mali, popoldne pa v šoli. Kljub temu, ds za koncert ni bilo nikake posebne reklame, je bil sijajno obiskan. Va-diteljici zbora vse priznanje. — Sport. V nedeljo je bila nogometna tekma med SK Adrijo (Maribor) in tukajšnjim SK Bočem z rezultatom 311 ▼ prid gosta. — Tekmi je prisostvovalo lepo število ljudi. Iz Črnomlja —Potreba zdravstvenega doma v Črnomlju je že dolgo očividna, saj vsa Bela Krajina ne premore niti ene zdravstvene ustanove. Akcija, ki js bila za njegovo ustanovitev tvoje čas no zelo živahna, js zdaj spet zaspala, dasi ni bflo potrebno mvestirati tako ogromnega kapitala, ki bi gs dsaes snerodsjni kljub krizi ne zmogli. Ker bi se s adaptacijo kakega primernega, is oUtojačega poslopja mogel zaieljeni in prs-potrebni zdravstveni dom kaj kmalu otvoriti, u pašno, sla končno radi Bela Krajina dobi to prepotrebno zdravstveno ustanovo. — Pokažite razumevanje za našega vinogradnika! 2e večkrat smo poročali o težkem stanju našega vinogradništva in naglašali potrebo sistematičnega ^kropljenja trt z modro galico. Letos je bilo to delo opravljeno zelo pomanjkljivo, kar je zakrivilo pomanjkanje denarja ia visoka cena modre galice. Ne moremo razumeti, kako more kljub vsem prevoznim in carinskim stroškom biti italijanska galica cenejša od nase. Upamo, da bodo oblastva končno uvidela nesorazmerje teh cen ia jih uredila tako, da bodo nslemu kmetu dostop-ce. Nedogledne posledice nerednega Škropljenja trt si je lahko radi brst večjega razumevanja za vinograde zamisliti in smo prepričani, da se bodo te razmere kmalu zboljšale. Ktiimfte dMiate blago! Iz Metlike aa Osebna vest. Tukajšnji treski načelnik g. Matej Kaki je te dni nastopil redni enomesečni dopust. Za časa njegove oeaotnosvl ga nadomešča s reski pristav g. Ivo Gržkovič ia Novega mesta. — Občni zbor TPD. Občni zbor tukajšnjega Tujsko prometnega društva in njegovih odsekov se vrši v sredo 17. julija ob ia uri v prostorih občinske uprave. Vabimo vse odbornike in člane, da se ga t tnršljivo in sočno udeleže. — Sreaki vojni referent opozarja na natečaj za sprejem v vojno godbe no šolo, ki se zanj morejo prijaviti glasbeno nadarjeni prosilci ne mlajši od 14 in ne starejši od 16 let. Pogoje in druga potrebna navodila dobe re-flektanti pri tuk. »reškem vojnem referentu. Pustite reveža pri miru MisKnja, 13. julija. Potniki, ki so se vozili oni dan z vlakom iz Dravograda proti Celju, so imeli priliko videti in slišati na postaji Gornji Doiič prizor, nad katerim so se vsi zgražali. »Inteligenten« gospod je skrajno surovo napadel z najgršimi psovkami siromaka, ker je prodajal razglednice. Te razglednice služijo za reklamo za podzemsko jamo Hudo luknjo pri Mislinji ter za preživljanje jamskega Čuvaja in vodnika, ki stalno prebiva v jami. Skrajno neotesano vedenje docičnega »inteligenta« strogo obsojamo vsi, ki bližje poznamo prijaznega čuvaja in vodnika Eremita, ker znamo ceniti njegovo veliko požrtvovalnost v korist društva za urejevanje in raziskovanje jam, saj brezplačno opravlja težavno in neprijetno službo čuvaja m vodnika po jami. Će dotični gospod misH, da se je s svojim nastopom postavil, se zelo moti, saj je dosegel pri očividcih baš nasprotno, kar je hotel, če živi čuvaj in vodnik Eremit svoje posebno življenje in nosi spokorniško obleko, mu tega veselja ne smemo kratiti, saj nikomur nt v napotje, pač se pa žrtvuje za obče koristno javno delo pri urejevanju podzemske jame. Oblast naj nastopi proti takim neotesancem in zaščiti nedolžnega človeka pred njimi. Policijska univerza V Lausanni v Svari so ustanovili na univerzi že leta 1909 policijsko fakulteto. Vedno večje uveljavljanje znanosti v policijski službi je pripomoglo lausannski policijski fakulteti do svetovno znanega znanstvenega središča,, kjer se vzgajajo posebni policijski strokovnjaki. Arhivi tega znanstvenega zavoda obsegajo tisoče primerov tatvin, umorov, atentatov, požigov, ponarejanja dokumentov, denarja, čekov itd., ki v njih lansennsks univerza hitro pomaga pravici do besede s tem, da uveljavi moderne znanstvene metode pri iskanju krivcev. V Lausanno prihajajo študirat policijski uradniki skoraj iz vsega sveta, a rjoiicijske centrale v Rumuniji, Jugoslaviji, Nizozemski, Braziliji, Poljski, Madžarski, Indiji in Siamu so uvedle preizkušene metode laasannske policijske univerze. Univerza ima bogat muzej, kjer je na tisoče predmetov, ki so služili bodisi zločincem pri zločinih ali pa za izsleditev zločincev. Policijska univerza v Lausanni je baje mnogo boljša, kakor podobna zavoda v Londonu in Newyorku. Stavka na Javorniku Javornik, 15. julija. Pogajanja se do danes Se niso zaključila. Včeraj do pogajanj sploh ni prišlo in se bodo nadaljevala sele danes dopoldne zopet v prostorih šola na Koroški Beli. Tam so se zbrali zastopniki K ID in zastopniki delavskih organizacij, vodi pa razgovore vodja inspekcije Dela v Ljubljani g. inž. Baraga. Kakšni so prav za prav razlogi, ki so dovedli do stavke, ai povsem jasno. KID trdi, da do stavke in vobče do nesoglasja med delavstvom in podjetjem ni prišlo zaradi neke namere znižanja mezd. Do diferenc, pravi podjetje, je prišlo zaradi nesoglasja glede tolmačenja posameznih točk kolektivne pogodbe, drugič pa so bile podane od strani delavstva zahteve radi povišanja posameznih akordnih postavk. rat 21-24 ELITNI KINO MATICA rti. 21-24 Danes ob 4- 7% in »M tari. 1ŽAN0 8GBNKEB, t flstne POT DO SRCA f¥l\ADNA DVORA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,dne 15. julija 1935. Stev. 156 Ludvik Woiff: 47 BOGINJA DOBROTE Roman — Kaj je res kdaj stanovala v teh neudobnih staroprusko hladnih sobah? Opazovala je fridericijanske bakrotiske v dolgočasnih okvirih, obledele hrbte knjig v omari in starinsko pohištvo. Majala je z glavo. Tu je ležala stara, oguljena preproga. Ali je ni hotela nekoč prodati? Pred mnogimi, mnogimi leti? Za Connyja? Ali je sploh živel kak Conny? V katerem življenju se je vse to dogajalo? Spomnila se je pomladnega večera v San Mineati, florentinske noči, ki ji je bila omamila srce z rožami, mesečino in žuborečimi vodometi, hladne dvorane v Pitti, žgoče ure v Fiesoli, kjer je bila pripravljena postati ljubica onega moža, spomnila se je sinjega morja in hriba, ki se je imenoval Monterač, prijetne poti po Zarathustrovi krajini, vroče, pa vendar nepozabne noči, ko njena žrtev ni bila sprejeta — življenja v teh sobah se pa ni mogla več spomniti. Ogromen val se je naenkrat prevalil čez Ingeleno in pokopal pod seboj vse dogodke zadnjih mesecev, barve, vonjave, prizori, pestre livade, kriki mlade krvi, nebosklon poletnega neba — vse to se je pogreznilo in utonilo. Ostal je samo jesenski megleni večer v skromnem berlinskem stanovanju. RAZBITI MODEL. Iz salona se je razlegala ostra zamorska godba: gramofon ob spremlje-vanju klavirja. Harland je obstal pred vrati in se prijel za glavo. Sanje in neresničnost sta se zlila v eno, izbrisala časovne meje, spojila mesece in izpre-menifa davno preteklost v sedanjost. Drhteč od globokega gnusa je hotel Harland oditi, pa ni mogel dvigniti noge s praga, za katerim se je godilo nekaj neznosnega. Njegova roka je avtomatično pritisnila na kljuko in odprla vrata. Zavaljena in prepotena gospodinja je poskakovala v sobi z mladim, mrkim možem, ki so mu namazani lasje padali nu čelo. Hči Malvina, kratko ostrižena, je plesala s tisto rrozečo ženo, ki se je je bil H .rland spomnil. Še dva druga para sta se sukala po taktu zamorske godbe. Kakih deset ljudi, tujih, povsem neznanih obrazov, se je pretegovalo na divanili. Pili so, kadili, jedli slaščice in sc brez povoda smejali. — Možiček! — je vzkliknila gospa Harlandova presenečeno. Pustila je svojega plesalca in se radostno odmajala možu naproti. Harland ie videl prepoteno ženo ža-rečih lic. kako se vali proti njemu, in naenkrat ie vzkipel v njem srd, ki mu je zasenčil ves hladen razum. Izognil se je objemu, stopil srdito h gramofonu, ga ustavil, vzel ploščo in jo treščil ob tla. Prestrašenemu pianistu so otrpnili prsti. — O, fuj! — je vzkliknila bolestno rojena Streichhahnova. — Nečuveno! — je zaklicala ogorčeno grozeča dama in privila Malvino k sebi, da bi jo zaščitila. — Kdo je ta človek? — Spoštovana gospoda, — je dejal Harland z drhtečim glasom, — spoštovana gospoda, zdaj ni čas za godbo in ples. Ves začuden je videl pred seboj nasmejane obraze in začel je srdito kričati: — Ni pravi čas! Razumete? Zdaj ni čas za godbo in ples! — Toda mož, prosim te! — Ni primeren Čas! Stotisoči nimajo strehe nad glavo, stotisoči nimajo cele srajce na telesu, tisoči umirajo od lakote, vi pa — plešete. Mlad. naškroban gospod z monoklom na topem očesu se je prerinil v ospredje in začel samozavestno: — Dovolite, velespoštovani... — Ničesar ne dovolim! — je zarjul Harland. — V moji hiši se ne bo več plesalo! — O, fuj! — je ponovila presenečena gospodinja in se odločila za lahko tekoče solze. Harland se je naenkrat pomiril, stopil k vratom, jih odprl in dejal vljudno: — Spoštovana gospoda, zelo me je veselilo! Čutim se izredno počaščenega, ni mi pa treba več izkazovati te časti. Pianist je zaprl glasovir, se opogumil in stopil pred Harlanda: Sto petdeset mark moram dobiti. — Da, takoj jih dobiš, — se je zasmejal Harland in mu dal denar. — Ali ie med navzočimi še kdo, ki je kaj zaslužil? Gospodje, ki ste plesali, k blagajni! — Otroci, pojdite z menoj, vsi ste povabljeni k meni, — je zaklicala izzivajoče dama. ki je objemala Malvino. — Pojdimo k Herschingovi, — je pritrdila Malvina. — Ali greste tudi vi, gospa Harlandova? Louisa je stala sredi salona m sama ni vedela, kaj bi storila. Dostojanstveno sn odhajali gostje mrmo zado- voljno smehljajočega se Harlanda. Ko je hotela Malvina z grofico Her-schingovo mimo, je prijel Harland hčerko za ramo in jo potisnil nazaj v salon. — Ta gospodična ostane tu, draga gospa. Je namreč mladoletna in moja hči. Grofica je poskusila s krčevitim krikom, tado Harland jo je energično potisnil iz salona. Potem se je pa vrnil kot zmagovalec. Kot poraženi zmagovalec, kakor je spoznal, čim se je obvladal in se mu je vrnil hladen razum. Žena je tulila, da bi se bil kamen omehčal. Malvina je pa zaničljivo kadila. Cemu vse to? — se je vprašal Harland in pogled mu je obstal na obeh ženskah. — Čemu je storil vse to? Mar se je zato vrnil v Berlin, da bi obujal vest bogatih prisklednikov? Molče jc odšel iz salona v svojo spalnico in zaklenil za seboj vrata. Potem je vzel iz kovčega Kvanon in jo postavil na nočno omarico. S svojim prijaznim smehljajem je obsijala vso sobo. Kaj mu je bilo mar, kako si je njegova žena krajšala čas? Zakaj si je lastil pravice, ki se jim je hotel odreči. Mar je bila to pot k ločitvi zakona? Harland je hodil po sobi in se boril z -točo željo odpeljati se k Ingeleni, pustiti v Berlinu vse pri miru in pobeg- niti z ljubico v vilo na Monterači. Toda premagal je oglašajočo se strahopetnost in legel k počitku. Zjutraj je sedela Louisa pri zajtrku z nabreklimi očmi in se jezila. Harland jo je hotel prijazno ogovoriti, pa ni spravil iz sebe nobene besede. Ko je stopal po stopnicah doli, se je spomnil, kako se mu je nekoč zvr-telo v glavi. Pred hišo je čakal Opitz z avtomobilom in prijazno je pozdravil gospoda. Harlandu je bila prijetna misel, da je žena naročila šoferju, naj ga čaka, čeprav jo je bil tako grdo na-hrulil. — Dober dan, Opitz. Kako se kaj počutite? — Gospod Harland, počitnice so vam storile dobro. Zelo zagoreli ste. Šofer je odprl vratca in sedel za volan. — Sam bom šofiral, Opitz. Šofer se mu je umaknil, toda ne brez oklevanja, ki ga je pa znal dobro skriti. Harland je vozil previdno, ceste so bile mokre in gladke, veselilo ga je, da vozi tako varno. Drevo ga ni več mamilo. Oko je držalo ravno smer. V tramvajih so se stiskali ljudje. Kamenite figure so podpirale balkone Kinfurstendamma. To je hiša, kjer gnezdi vagabund Gotteswinter. Polkovnik Dreyfus umrl Iz življenja patrijota, ki so ga obtožili in obsodili kol izdajalca domovine sti. Prezident Loubet ga je pomilostil. Sledila je nova borba med obema taboroma, dokler ni kasacijsko vojno sodišče leta 1906 Dreyfusa popolnoma rehabilitiralo. Drevfus je bil povišan v majorja, polkovnik Picquet pa v generala in poklican kot vojni minister v vlado, ki ji je predsedoval Clemenceau. Esterhazv je pobegnil v Anglijo, kjer je leta 1923 pod tujim imenom umrl. Na istem kraju, kjer je hi! degradiran pred 12 leti, so Dreyfusu pripeli častniški križec častne legije. Ob izbruhu svetovne vojne se je priglasil Dreyfus kut vpokojeni podpolkovnik na službo in poslali so ga na bojišče. Njegov najstarejši sin Mathiew je padel na bojišču. P vojni se je umaknil Drevfus iz javnega življenja. Rad je posečal svojega osebnega prijatelja »očeta zmage« slavnega Georgesa Cle-menceaua. Takoj po rehabilitaciji je napisal znano knjigo »Pet let mojega življenja«, zapustil j pa tudi obsežne spomine. Borba za Modri trak Srdit boj za naslov kraljice Atlantika se razvije prihodnje leto, ko bo dograjen angleikl par- nlk ,,Queen Mary" Kakor smo kratko že poročali, je umrl v petek zvečer v Parizu upokojeni topniški polkovnik Alfred Drevfus, junak drame, ki je proti koncu preteklega stoletja več let pretresala vso Francijo. Dreyfusova drama se je pričela leta 1894, ko je bil njen junak kapitan v francoskem generalnem štabu. Pod modrim vodstvom prezidenta Sadija Carnota je zavzemala Francija takrat zelo močan mednarodni položaj in baš zato so bile na delu tajne sile, da bi njen vpliv in ugled izpodkopale. Ena izmed spletk, ki ji je bil namen notranji razkol Francije, je bila tudi Dreyfusova afera. Tajne sile so se spravile nad Dreyfusa, edinega žida v francoskem generalnem štabu, češ, da vohuni za Nemčijo. Dreyfus je bil sin bogate in zelo patrijotične alzaške rodbine, ki se je bila po nesrečni vojni 1. 1871 izselila v Francijo. V aprilu 1894 so našli zloglasni seznam tajnih francoskih dokumentov in sicer v košu za papir na nemškem poslaništvu v Parizu, odkoder je prišel v roke francoske poročevalske službe. Takoj se je začelo govoriti, da je to delo Alfreda Drevfusa. Drevfus je bil aretiran in moral je pred vojno sodišče. V ozadju teh spletk je stal major Walsin-Esterhazy, nemško-madžar-ske krvi, mož temne preteklosti, prvotno avstrijski častnik, pozneje pa častnik francoske armade. Mnogo, kar se je ugotovilo pozneje, priča, da je bil Esterhazv v zvezi z vojaškim atašejem nemškega poslaništva polkovnikom Schwarzkopfom in da je z njim zasnoval zaroto, ki ji je bil namen demorali- zirati francosko armado. Dreyfus je moral pred vojno sodišče, ki ga je obsodilo 22. septembra 1894 na degradacijo in na dosmrtno izgnanstvo. Degradirali so ga 5. januarja 1895 pred vso pariško posadko. Ko so mu strgali z uniforme častniške znake, je zaklical: »Živela Francija, živela armada! Nedolžen sem!« Množica mu je pa zaklicala v odgovor: »Lopov, izdajalec, Juda Iškarjot! Ubijte ga!« Drevfusa so odpeljali na Vražje otoke in nekaj mesecev ni bilo o njem nobenega glasu. Ta čas je pa postal v Parizu šef poročevalske službe polkovnik Picquet, ki je prvotno tudi veroval v Drevfusovo krivdo, pozneje, ko je slučajno našel raztrgano pismo, se je pa prepričal, da je pravi izdajalec Francije major Esterhazv. Tega svojega prepričanja ni skrival in zato so ga kmalu premestili v Tunis. Za Drevfusa so se začeli zavzemati senator Seheurer-Kestner, slavni pisatelj Zola in znani politik Georges Clemenceau. Vsi trije so zahtevali revizijo Dreyfusovega procesa. Esterhazv je prišel pred sodišče, toda bfl je oproščen, pač je bil pa obsojen Zola zaradi žalitve vojnega sodišča. Francija se je razdelila v dva velika tabora in spor se je tako poostril, da je že kazalo, da bodo tajne sile dosegle svoj cilj — krvavo državljansko vojno v Franciji. Vlade so padale kar po vrsti, dokler slednjič ni bila odrejena revizija Drev-fusovega procesa. V juniju 1899 ao pripeljali Drevfusa z Vražjih otokov v Francijo, v septembru so ga znova sodili in obsoditi na 10 let s priznanjem olajševalnih okorno- Novi francoski parnik »Normandie« in njegov hitrostni rekord v obeh smereh je razvnel med parobrodnimi družbami novo borbo za modri trak oceana kot trofejo najhitrejšega parnika na svetu. Severonemški Llovd in Italija čakata samo na ugodno priliko, da Se letos iztrgata zmagovitemu francoskemu parniku hitrostni rekord. Hud boj za naslov kraljice Atlantika se pa razvije prihodnje leto, ko bo dograjen orjaški angleški parnik »Queen Marv«. Vendar pa strokovnjaki dvomijo o tem, da bi se angleškemu parniku posrečilo prekositi »Normandie«, ki je prevozila pot iz Francije do Newyorha v 4 dneh, n urah in 24 minutah s povprečno hitrostjo 29.64 vozlov, na povratku jc pa že z Modrim trakom svoj rekord še prekosila. Strokovnjaki so prepričani, da lahko tako »Normandie« kakor »Queen Marv« dosežeta hitrost 32 vozlov. Tako velike hitrosti pa ne more doseči nobena do zdaj zgrajena ladja in zato bi se dvoboj med obema orjaškima parnikoma odločil najbrž z neznatno razliko nekaj minut. Borba za krono Atlantika, ki bo torej dokaj napeta, nam jasno kaže velik napredek modernih, vedno hitrejših parnikov. Leta 1819 je prevozil parnik »Savannah« pot Savannah (Georgia) Liverpool v 26 dneh. Cez 19 let, leta 1838 se je posrečilo parniku »Great Western« prevoziti pot Bristol-Newyork v 15 dneh in ves svet se je čudil temu uspehu. Ta parnik je pa pozneje prekosil svoj lasten rekord, ko je prevozil omenjeno progo v 10 dneh, 10 urah in 15 minutah. Sledila je cela vrsta novih rekordov na progi med New-vorkom in Queenstownom na Irskem dolgi 2780 morskih milj. Parnik »Arcadia« je prevozil to progo leta 1840 v 11 dneh in 4 urah, leto pozneje pa v 9 dneh m 21 urah. Leta 18j 1 jo je prevozil parnik »Pacific* v 9 dneh »9 arah 2$ minutah, leta 1856 parnik »Persia« v 9 dneh 1 uri 45 minutah, leta 1866 »Scocia« v 8 dneh 2 urah 48 minutah, leta 1869 »Citv of Brussels« v 7—22—3, leta 1851 »Citv of Berlin« v 7—15—48, leta 1880 »Arizona« v 7—7—23, leta 1882 »Alaska« v 6—18—37, leta 1888 »Ertruria« v 6—1—55, leta 1891 »Majestic« v 5—18—8, leta 1894 »Lucania« v j—7—23, leta 1908 »Lusithania« v 4—15 in leta 1910 »Mauretania« v 4—10—41. Boj za Modri trak je prekinila svetovna vojna in šele 1929 se je obnovil, ko je prevozil parnik »Bremen« na svoji prvi vožnji progo Cherbourg-Ambrose-Chanell (vhod v newyorški zaliv) dolgo 3163 morskih milj, v 4 dneh 17 urah in 42 minutah ter iztrgal »Mauretanii« Modri trak. Pozneje so ta re- IV. „MADIBORSK TEDEN" 3.—'11. avgusta 1935. Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska, propagandna, turistična itd. S.—4. VTI1. mednarodni plesni turnir in m. drž. razstava čistokrvnih psov. 9.—11. VHL plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. VIII. 1935« Makulaturu! parni proda rjrava ..Slovenskega Naroda44, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 ŽativaLa in priporočite. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vljudno sporočam, da *em opustil svojo špecerijsko trgovino, katero sem imel v bivših nrostorth tvrdke F. TERDINA NA STAREM TRGU 17, zaradi nastalih razmer in se jim za njihovo naklonjenost in zvestobo najlepše zahvaliujem ter obenem prosim, da mi ohranijo in Se učvrstijo prijateljsko vez tod« na mo*em novem službenem mesto. Od 15. julija L |. bom vodil na novo ustanovljeno npcernsk^ in kolonialno trgovino „ MLAKAR* na starem trjrn 28 (ravno nasproti moje dosedanje trgo-vine) kot poslovodja. Z vsem spoštovanjem se Vam toplo priporoča. SREČKO MLAKAR. MALI OGLASI V vseh malih oglasih vetja beseda 50 para. davek Din 2.-Najmanj&i znesek za mali 3glas Din 8.- davek Din 2.-Malt oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znam Kan. — Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za tnale oglase oe priznamo PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din ZADOVOLJIM VSAKOGAR v ceni in kvaliteti. Liste r suknjiči Din 145.—, športni Din 98.—, Ia pumparce Din 98.—, svilene srajce Din 45. itd. — Preaker, Sv. Petra cesta 14. 4 L STALNA RAZPRODAJA polnomastnega a ia trapiatov-skega sira v Hlebčkih tn blokih kilogram Din 16.— Cerne Oskar. Sv. Petra cesta 35. Ljubljana. 2199 PAZINO Najmanjši znesek 8 Din beseda ftO par navek 3.- DiD POVERJENI STVO, pisarniško zastopstvo, oziroma vodstvo aH kaj sli enega iščem, sporedno poleg lastnega posla. Na razpolago lasten lokal v centru Ljubljane. Poštene ponudbe pod >Menjalnica« - 2216 na upravo. Dama U ie zamemala kovček z nogometno opremo pri nedelj' skem kamniškem vlaku naj dvigne svoiega na poHcuski ekspozituri si- kolodvor. 2287 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L Izložbena stojala kovinske predmete — nudi KROM - KOVINA. Ljubljana. Tvrsevm oeata st. S4 63/L Gl* Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din u z 9TM I K A«, LJUBLJANA, Miklošičeva c 4 Prodaja klavirje, harmonije, vijoline, kitare, citre, strune ta vse glasbUne potrebščine. — Popravlja in uglasuje vsa glasbila — Nizke cone — Najmanjše obročno odplačilo. 46/T STAnOVAMA V Crikvenici aH okotiei se išče soba tf—3 postelje) s kuhinjo ali s souporabo. Ponudbe z navedbo enomesečne najemnine na upravo „Slov. Naroda" pod „Letovisče* 9*1« kord prekosili parniki »Bremen« sam, »Europa«, italijanski »Rex« in zdaj »Narmandie«. »Rez«, ki je vozil po drugi poti, zato Modrega traka sploh ni dobil. Seveda se da voziti čez Atlantski ocean še hitreje, vojne ladje vozijo mnogo hitrejše, a letala so ie preletela Atlantik v 34 urah. Toda Modri trak je določen samo za trgovsko brodovje. Novi pomorski orjaki pomenijo seveda smrt za stare, slavne veterane oceana. To velja zlasti za »Mauretanio*. ki je imela s svojimi 25 vozli skozi zadnjih 22 let vse hitrostne rekorde in ki bi po mnenju angleških strokovnjakov še lahko vozila z 32 vozli na uro in tako še enkrat tekmovala z novimi orjaki oceana. Družba, ki ji »Mauretania« pripada, je pa prepovedala stari ladji to radnjn preizkušnjo in »Mauretanio« je prodala aa staro železo. Zmagoviti parnik je nastopal t* dni svojo zadnjo pot in marsikateremu mornarju so se zalesketale solze v očeh, ko je od-pJul iz pristanišča, kamor k oe bo n&oli več vrnil. Dvomi o Wegenerjevi teoriji Kmalu bo že z$ let, odkar je postava v gronlandski pustinji tragično umrli nemški geolog A. Wegener presenetljivo teorijo, da ao bile vse celine prvotno med seboj zvezane, pozneje so se pa pod vplivom kozmičnih tal odtrgale druga od druge. Samo tako si lahko razlagamo, da se ameriška obala na eni ter evropska in afriška na drogi strani čudovito ujemajo. C C. Stnrth s kanadske zvezdarne v Ottawi je pa izjavil pred kraljevskim kanadskim društvom, da je mednarodna zvezdo-slovska unija od leta 1914$ preizkušala Vege-nerjevo teorijo in da je po vseh preizkušnjah še ne more potrditi. Takoj v začetku so zek» točno določili zemljepisno dolžmo ▼ raznih evropskih in ameriških krajih in sicer na več načinov. Nekateri kraji se res premikajo, toda ne v smislu Vegenerjeve teorije. Tako se je Ottawa pomaknila od toka Vancouver v zadnjih io lerih za 5.7 m, Washington pa od kalifornijskega pristanišča San Diego za i a m. V splošnem se je pa ameriška celina pomikala v teh letih proti vzhodu, to je proti Evropi, ne pa da bi se odmikala od nje. S tem pa še ni rečeno, da je treba Wegenerjevo teorijo zavreči. Izmerjene razdalje bo treba kontrolirati Še nekaj desetletij, predno bo mogoče izreči končno sodbo. Iz Višnje gore — Kaj je z višnjegorskrm kopaltlčern? Sredi kopalne sezone smo že, vendar se le danes ni premaknilo vprašanje kopališča z mrtve točke. Minilo bo poletje in mi se bomo kopali samo na papirju. Sanjamo o storisočm dinarjev podpore in o umetnem jezeru v Pregljih, pri tem pa pozabljamo, da so to samo sanje, ki se same od sebe ne bodo nikoh* izpolnile. In dokler se to ne zgodi, bi bilo veliko bolj umestno, da bi sami popravili nekdanje kopališče na ViŠnjici. In to kmalu, kajti ljudje, ki prihajajo k nam, bi se radi kopah, ko jim je vroče, pa se nimajo kje. »Se toliko vode nimate, da bi se do kolen zmočil, pa govorite o kopalnem jezeru!« s« ie zadnjič pritoževal neki izletnik. Kopališče na Višnjici pa bi bilo vsaj za prvo silo in tudi denar je na razpolago. Cemu torej čakamo? Zakaj je šel tisočak podpore v hranilnico? Denar smo dobili zato, da bi z njim kaj napravili, ne pa zato, da bi ležal v Polt ni hranilnici! Če pa mislimo Čakati, da bi se ta tisočak potom obresti pomnožil na stotisoč, kolikor je potrebno za jezero v Pregljih, bo treba predolgo čakati m do takrat se ne moremc kopati samo v mislih! Imamo pa že raj* skromnejše kopališče, pa tisto gotovo! oprn^ram Petek, 19. julija: 12.00: Operni zbori na ploščah. 1245: Po ročila, vreme. 13.00: Cas, obvestila. 13.15: In strumentalni soli na ploščah. 14.00: Vreme spored, borza. 18.00: PoŠtertanc pa druge takt (Magistrov trio), it.50: Nekaj zabavnih anek dot (Janko KaČ). 19.00: Cas, vreme, poročila spored, obvestila. 19.30: Nac. ura. 20.00 Prenos iz Zagreba, i 1.30: Cas, vreme, poro čaka, spored. 22.00: Operne fantazije aa ploščah. Konce os* 23. uri. PRED SODIŠČEM. — Čujte, obtoženec, val pajdaš je ixpo vedal bistveno druc*©*, kakor vi. — Po rm rakca* SnJ mm 1«*«,