Leto V., štev. 258 L/ublJana, sobota, f. novembra 1924 Poštnina pavšaiirana cena 3 Din hhaJ«ob«i||ifraj. - Stane mesečno 20-— OiS K inozemstvo 30-— 9 neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo! Miklošičeva cesta M. 10/1 Telefon ftc 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnfštvo: Lfabljana. Prešernov« uL št 54. Telet. it. 36. Podružnici« Maribor, Barvarska nL L Celje. Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Današnja številka ima 16 strani. Cena ji je zato izjemoma TRI DINARJE. Prihodnja številka «Jutra» izide v torek zjutraj. Ljubljana, 31. oktobra. Bloka-ši so pričeli nedostojno igro z aisijo gosp. Timotijeviča. Kakor znano, je Davidovičev klub odobril, da je gosp. Timotijevič prevzel mandat za sestavo koncentracijske, odnosno koalicijske vlade le pod pogojem, da se najpreje sporazume s šefi bloka ter zasigura njegovo sode lovanje. Kot lojalen mož se je gosp. Timotijevič strogo držal tega pogoja. Obrnil se je na gosp. Davidoviča ter na gg. Korošca in Spaha ter jih povabil v vlado. Dobil je zavlačevalne od jovore. Korošec si je izprosil rok do petka, Spaho do sobote. Gosp. Timotijevič je potr|>ežljivo čakal in ni stopil z nikomur v pogajanja. Porabil je pavzo le v to, da je včeraj tudi na pram ostalim strankam parlamenta izpolnil dolžnost vljudnosti, obvestivši jih o svojem mandatu. Medtem se je danes zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Mesto da g-Korošec izpolni svojo obljubo ter točno in jat;no odgovori mandatarju krone, je napisal gosp. Timotijeviču pi-tmo, v katerem pravi, da naj gosp. Timotijevič najprej pove, kaj pravijo — radikali! Gosp. Korošec se torej postavlja na popolnoma drugo stališče nego zavezniški klub gosp. Davidoviča. Jutri bo morda gosp. Spaho povedal za sebe še nekaj tretjega. Radičev »delegat* pasi. Bačinič zopet je dobil od predsedstva HRSS nalog, da odkloni vsak nadaljni razgovor z gosp. Ti-motijevičem. Igra je popolnoma prozorna. V bloku so razdeljene uloge, da-se Timoti jevičeva akcija obrezuspeši in vsaka grupa se poslužuje drugačne taktike. Pri tem se pa poskuša krivdo za Ti-motiji vičev neuspeh zvaliti na rame opozicije, tako da bi ona rekla »ne«. Gosp. Timotijevič je potrpežljiv. Za to je poskusil gosp. Korošcu ustreči ter je [»opoldne obiskal gosp. Pašiča, da ga vpraša ali in pod katerimi pogoji bi bili radikali pripravljeni sodelovati v njegovi vladi. Dobil je edino pravilen odgovor. Pašič je načelno sprejel kombinacijo g o* p. Timotijevi ča, opozoril pa je mandatarja krone, da je njegova naloga razčistiti najprej stališče one gru|>e, iz katere sam izha Blokaši sabotirajo rešitev krize DAVIDOVIČEVCI PRAVIJO, DA SE MORA TIMOTIJEVIČ NAJPREJ SPORAZUMETI Z BLOKOM. KLERIKALCI ZAHTEVAJO, DA SE NAJPREJ SPORAZUME Z RADIKALI. — PAŠIČEV ODGOVOR TIMOTIJEVIČU. Beograd, 31. oktobra, p. Danes od 8. do 9. je g. Timotijevič konferiral z p. Dar vidovičem, nakar je posetil g. Korošca, katerega je prosil, da mu po možnosti še lovati v vladi in tam bi se dosegel končni sporazum glede sestave novega kabi- Po konservativni zmagi MACDONALDOVA VLADA BO ODSTOPILA ŠE PRED SESTANKOM NOVEGA PARLAMENTA. — LIBERALCI VSTOPIJO V BALDVVINOV KABINET. London, 31. oktobra, j. Današnji ministrski svet, na katerem bi se bilo moralo sklepati o demisiji Mafcdonaldovega neta. Vaš dopisnik je opozoril g. Tirno- kabineta, je bil odgoden. fljub temu je tieviča, da Radič forsira ustanovitev gotovo, da bo vlada še pijed sestankom tekom dopoldneva sporoči odločitev svo-j posebnega federalističnega parlamentar.; spodnje zbornice podala demisijo. Pri jega bloka, kar je g. Korošec tudi obljubil. Dr. Korošec g« je nato kratko posvetoval z g. Davidovičem ter je odšel potem v parlament, kjer se je pričela seja klerikalnega kluba. Ta seja je trajala do nega kluba. Vprašal ga je ali ta akcija svojem prihodu v London je bil Macdo-ne bo opasna njegovemu mandatu. G. nald naprošen, naj se izjavi o svoji bo-Timotijerič je odgovoril: Mi možemo i doči politiki. Izjavil je, da obžaluje poraz bez Radiča. j svoje stranke, vendar pa meni, da 5 mi- Popoldne ob 15. je g. Timotijevič pose- lijonov glasov, ki so jih dobili socialisti 12. Iz seje je g. Korošec poslal g. Timo- til g. Pašiča, kateremu je pojasnil svoj priča o silni moči delavske stranke. Kljub tijeviču sledeče pismo: »Spoštovani go- »landatL sporočil stališče posameznih temu, da je prepričan o veljavi svoje spod! Jjigoslovenski klub je danes, 31. grup ožjega bloka, ter ga končno prosil stranke, bo vendar čimprej odstopil. za izjavo ali in pod katerimi pogoji bi j Na čelo bodočega kabineta stopi Bald-biS radikali pripravljeni sodelovati v nje- win, vodja konservativne stranke, ki bo govem kabinetu. G. Pašič je odgovoril: takoj po formalni demisiji Macdonalda oktobra, imel svojo sejo, na kateri je razpravljal v Vašem mandatu za sestavo no. ve vlade. Oprostite, da klub še ni napravil nobenega definitivnega sklep«, ker njegov predsednik, ki je z Vami razpravljal, ni mogel odgovoriti na vprašanje ali so tudi radikalci proti volji podpirati vlado z Vašim programom in pod katerimi pogoji bi to hoteli storiti. Vele-cenjeni gospod! Mi smo mnenja, da je ta naša zahteva popolnoma upravičena, ker se radikalna stranka — priznavamo lojalno da 60 tudi izjeme — do sedaj v svoji celokupnosti ni javno izjavila za politiko sporazuma, reda, zakona in borbe proti korupciji, kakor je to politiko vodila vlada g. Davidoviča. Jugosloven-ski klub ostane zbran, dokler ne dobi od Vas, velecenjeni gospod, odgovora.« Timotijevič se je podal po sprejemu tega pisma takoj v predsedstvo vlade, kjer ;e daljši čas konferiral z ministrskim predsednikom in drugimi demokratskimi politiki. Davidovič je bil pred tem med 11. in 12. uro v avdijenci. Pri odhodu z dvora se je zadržal nasproti novinarjem zelo rezervirano in je izjavil, da je bil v avdijenci, da se razgovori o situaciji. Po tej konferenci je g. Timotijevič izjavil novinarjem, da bo popoldne obi Radikali načelno sprejmemo kombinacijo pozvan h kralju. Kakor se čuje, namera-g. Timotijevič, vendar se v nadaljna po- va Ba!dwin poskusiti z olačenjem svoje-gajanja ne moremo spustiti, dokler g. Ti- : ga ministrstva s sotrudniki iz liberalne motijevič ne razčisti situacije v slojem j stranke. Za ta primer prideta v poštev bloku, od katerega stališča je odvisno ali ' Asquith in Lloyd George. Da se liberal-se bo sploh mogel pogajati z ostalimi ci nadejajo sodelovanja v političnem živ-parlamentamimi skupinami. G. Pašič je ljenju, izhaja lz Asquithove izjave, v ka-končno naznanil da je za nedeljo sklicana teri izrecno povdarja, da sc kljub svoje-seja radikalnega kluba, na kateri da bo mu porazu pri volitvah ne bo umaknil iz razložil ponudbo g. Timotijeviča. Od g. Pašiča se je g. Timotijevič vrnil b g. Davidoviču nato pa je odšel v parlament, kjer je konferiral dalj Časa z političnega življenja. RAZMERJE GLASOV. London, 31. oktobra, s. Po novi sesta« g. Jovanovidem. Jovanovič je obrazložil raznih izidov o glasovanju so dobili g. Timotijeviču stališče radikalov podob-: ^or je sedaj znano konservat.vc. no kakor g Pašič. i 7,598.000, delavska stranka 5,502.000, h. Zvečer ob 18.80 je g. Timotijevič bil; bcraIci 3.105.000 in komunisti 56.000 gla. sprejet v enourni avdijenci. Ko je odha- j sov' jal z dvora, je izjavil vašemu dopisniku, DELAVSKI VODITELJI O SVOJEM da je kralju poročal o svojih dosedanjih pogajanjih. Odgovor g. Pašiča se mu zdi PORAZU. London, 31. oktobra, s. Macdonald je ugoden. Pašič osobito odobrava delovni; včeraj zvečer se vrnil v Downing Street, program, ki mu ga je predložil. Z ozirom < Danes dopoldne sc je sestal ministrski M_razne^verzije: kije širijo o obsegu in svet Pred svojim odhodom je imel Mac. donald pred tisoč ljudmi nagovor, v ka. vsebini njegovega mandata, je na vprašanje vašega dopisnika g. Timotijevič izjavil: Moj mandat, se niti ne more po- skal g. Pašiča, ter ga prosil, da sporoči daljšati, niti utesniti. Delo za 3porazum pogoje, pod katerimi bi radikalna stranka hotela sodelovati v vladi. Ako radikali pristanejo, da bi se sklicala konferenca šefov strank, ki so voljne sode- z Hrvati se bo seveda nadaljevalo. Na vprašanje, ali veruje v uspeli svoje misije, je g. Timotijevič odgovoril. Niti ne verujem v uspeh, niti se ne bojim poraza. razočaral. Kljub vsemu se Je našlo še vedno 5 milijonov ljudi, ki so se izrekli za delavsko stranko, kar priča o njeni prepričujoči sili. Macdonald ne zavida konservativcev za težkoče, ki se jim obe ' tajo. Teb težkoč spričo zastoja angleške trgovine ne bo tako lahko premagati, kakor bi se mislilo. Kolonijalni minister Thomas je izja« vil v Derbvju na neko vprašanje, da bi bilo hinavsko, če bi nc priznal, da ga je poraz delavske stranke razočaral. Bila je poražena, ker so sc meščanske stran« kc zvezale proti njej. Žal je tudi res, da jc Zjnovjevo pismo pri tem igralo odlo« čilno vlogo. Kljub temu pa bi bilo na« pačno sedaj izgubiti pogum. Clvnes jc izjavil, da je rusko vpra« šanje dalo sovražnikom Anglije vse mož* nosti, ki so si iih mogli želeti, da so v Angliji dvignili razredni bo.i, BALDWIN IN FRANCIJA. Pariz, 31. oktobra, s. Posebni poroče« valeč «Oeuvrc» v Londonu je vprašal nekega vodjo konservativne stranke o poslcdicah angleških volitev na odnosa« •je napram Franciji. Vodja je odgovoril: »Ali imenujete mogoče v Franciji Poin« careja konservativca?- Poincare je hlad« nokrvno odklonil reparacijske pritožbe in je vsled Poruhrja povzročil prelom z Anglijo ter izpodkopal stališče konser« vativnega kabineta. Ba'dvvin z gotovost« jo upa, da sc bomo s francoskimi radi« kali boljše razumeli«. BALDWINOVA ZAHVALA. London, 31. oktobra, s. Baldvvic jc ob« javil angleškim volilccm poslanico, v ka« teri se vsem volilccm prisrčno zahvalju« je, da so mu odgovorili v onem smislu, kakor jim je n« predvečer volitev po« lagal na srce. terem je izjavil, da ga izid volitev ni Odmev angleških volitev v inozemstvu PRESENETLJIVO SOGLASJE V ZADOVOLJSTVU NAD KONSERVATIVNO ZMAGO- — MUSSOL1NI VIDI V NJEJ ZMAGO FAŠIZMA- - Timotijevič vrača mandat? ODMEV KONZERVATIVNE ZMAGE V FRANCIJI. Pariz, 31. oktobra, s. Francosko Saso- Milan, 31. oktobra, j. Izid angleških volitev komentira italijansko vladno časopisje kot velik uspeh fašizma. Samo pričakuje kot prvo dejanje no- da večina angleškega naroda noče imeti ,.. . . , vega kabineta, da bo Baldvvin uvedel za- opravka s socijalizmom. Domneva se, da V^ ,-'Va .VOnl/ natl , ;en,ci 50 šfitno carino za angleško industrijo. Dru- btvl > volitve privedle do angleške politi-odbih Timotijevtde«. P,smo klerikalnega gj ukrep bj bile carinske ugodnosti « ke, ki bo koristila stabilizaciji razmer v ja. Šele kadar bo lastna grupa gosp. Timotijeviča ugotovila, pod katerimi. cer izjavlja, da g. Davidovič njegovo ak-| Zagreb, 31. oktobra, p. »Hrvat« prina« je pripravljena sodelovati z [ c'io iskreno podpira, toda zdi se, da je ta ! ša danes svoja beograjska poročila pod drugimi strankami in pripustiti svoje j izjava samo akt kurtoazije in da ni toč-' mu članu, da sestavi vlado, je mogo- 1 na. V DavidoTirevih krogih se jo nocoj če. da se izrazijo o sodelovanju tudi tudi trdilo, da ho g. Timotijevič že jn'ri ostale parlamentarne frakcije. j Trni> mandat. .Med tem se zdi, da je re- Na ta način se je naivna intriga g.'zu,,nf angleških volitev vendarle precej Korošca [ponesrečila in poskus porinili vplival na r.-zpoloženje blokašev in da odgovornost za razbitje situacije, ki ga se_ zlasti klerikalci zavedajo resnosti po-blok želi, se ni obnesel, pač pa je ložaja. Beograd, 81. oktobra, p. Danes zvečer je posetil g. Korošec predsednika parlamenta Jovanoviča, pri katerem se je zadržal dalj časa. Klerikalci pripisujejo temu sestanku veliko važnost, češ da gre za ponovni poskus odtrgati g. Jovanoviča od večine v radikalnem klubu. Vodilni radikalski krogi izjavljajo, da je ta poskus smešen. Radikalski klub da je popolnoma enoten in da zlasti neomajno vztraja na stališču ohranitve solidarnosti nacijonalne koalicije. Beograd, 31. oktobra, p. Danes se je vršil sestanek ministra Hrasnica z Radi-čevim delegatom Bačiničem. ki je gospodu Hiasmci spotoči! Radičevo mišljenje, da je treba odbiti vsako kombinacijo go- uspelo blokalem zopet zavleCi rešitev krize teT zopet podaljšati nesigurno stanje v državi. Celokupni vladni blok s tem postopanjem dokazuje, da mu je vse preje na srcu kot blagor ljudstva in korist države, takozvani prečanski blokaši pa so še posebej pokazali, kako neiskreno je bilo njihovo dosedanje očitanje, da se kriza rešuje na »balkanski* način brez konca in kraja. Pasivna rezistenca, ki jo sedaj uganjajo v Beogradu blokaši pod duševnim vodstvom g. Korošca ie posebno veliko razočaranje za slovensko ljudstvo, ki še ni pozabilo kaj mu je SLS obetala in prisegala pred volitvami. Mandatarji SLS dosedaj niso Ie ničesar tega, kar so obetali izpolnili, marveč so še celo pro-vzročili s svojim parlamentarnim »delovanjem« vsemu prebivalstvu neznansko veliko gorja in škode. Poldrugo leto so varali svoje vclilce z Markovo vlado, nato se je dr. Korošec pod pretvezo, da je neodložljiva ljudska potreba, da narodna skupščina reši vsaj najnujnejše zakone v korist ljudstva, posrečilo etablirati blokaško vlado, ki pa po preteku treh mesecev nI uveljavila niti enega zakona, ker se je sklicanja skupščine z vsemi zvijačami izogibala. Sedaj pa ie moralo slovensko ljudstvo še to dočakati, da so baš tijeguvi poslanci tisti, ki so prevzeli vodstvo akcije, ki je usmerjena nato, da ustvarja s podaljšanjem vladne krize v državi čim dalje večji kaos Klerikalne poslance, ki so z izvolitvijo prevzeli nase dolžnost, da z pozitivnim sotrudni-5tvom izboljšujejo obstoječe nevzdržne razmere, vidi sedaj slovensko ljudstvo v vrstah onih elementov, ki vse sile namenjajo, kako bi poslabšali še to malo, nikov za eno leto. Podpis ženevskega protokola se zdi zelo dvomljiv. ZADOVOLJNI FAŠISTI. Rim. 31. oktobra, s. Mussolinijevo gla-j silo dol-ži ruske komuniste, da so krivi poraza angleške delavske stranke. List piše med drugim, da gre največja zasluga za ogromno ojačenje angleške reakcije gospodu Zinovjevu. Italijanski komunisti so pomagali na sedlo g. Mussoliniju, uspeh nemških monarhistov pri držav-nozborskih volitvah gre na račun komuna TEŽKOČE PRT POGVIANJIH V BENETKAH. Beograd, 31. oktobra, s. »Politika« javlja tz Trsta, da so se pojavile pri italijansko »ioslovenskih pogajanjih v Benetkah težkoče. Italijanska delcgacija namreč ]e predložila glede železniških POLJSKA ZAHVALA ŠVICI- Bern, 31. oktobra, j. Predsednik poljske republike je v posebni poslanici zveznemu predscdnfku izreke! zalivalo švicarskemu narodu za izraze spoštovanja, ki ga je pokazal ob priliki prevoza Sienk;e-vviezevih ostanl^pv v domovino. Švicarski vprašanj nekaj želj, ki se v prvotnem i zvezni predsednik je odgovoril s sledečo programu niso nahajale. brzojavko: »Sprejel sem vašo poslanico in zagotavljam \4as, da se je zvezni svet, kakor tudi švicarski narod globokih misli udeleževal svečanosti na čast pepelu Henrika Sienkie»vicza. Njegova dela se odlikujejo izmed vseh njegove domovine.« ODSTOP RUMUhSKE VLADE? Bukarešta 31 oktobra, r. Poliični krogi pričakajo raui znane aiere s potnimi listi demtiij^ kabineta Bratianu. Najbrže pa dobi Bratianu zopet mandat za sestavo nove vlade, v katero vstopi nekaj novih ministrov. ODLIKOVANJE GENERALA CADORNE. Milan, 31. oktobra, j. Po informacijah Tribune bo 4. novembra, na dan velikega ŽIVAHNO GIBANJE MADŽARSKIH narodnega praznika podeljen generalu j LEGTTIMISTOV. Cadorni kot naknadno priznan e njegovih J Budimpešta. -311- oktobra, s. Kakor povojnih zaslug naslov generalisima, kar je roča »Az U sag«- nameravajo madžarski približno isto, kakor francoski maršal (ali legitimisti proslaviti 12. rojstni dan kra- MOBILIZACIJA V ALBANIJI. Beograd, 31. .oktobra, z. Po vesteh iz Tirane je albanskp vlada odredila mobilizacijo prvega in drugega poziva. naš vojvoda). Še nedavno je fašistovsko časopisje odklanjalo vse slične predloge. Tembolj je presenetljiva ta odločitev sedanje vlade. Ija Otona dne 20. novembra posebno svečano. Za ta dan se pripravljajo velikopotezne demonstracije leeUimistov v Budimpešti ln provinci. Odločilna bitka na Kitajskem VIHARJI V ŠVICI. Curih, 31. oktobra, j. Zadnjih 24 ur divjajo po ceh Srednji Švici močni zapai-ni vinarji s hitrostjo 29 do 30 m na se kundo. Kakor poročajo, ni bilo že od leta 1914 zaznamovati tako jakih vetrov v Švici. London, 31. oktobra, j. Po poročilih iz Pekinga so čete generala Vu « Pcj -Fuja zadele na nasprotnika. I'a bitka bo odločila o tem, kateri izmed obeh g»-ralov bo zasedel Peking, č.cte gcncia'a Fcnga so prvič porabljale strupen? ph= ne, Nadaljna poročila zatrju:»jo, da }'. „. ... i i- n c i " 31. oktobra: general v uoInico. Njegovo sta nje je dobro in sploh izven vsako opas-nosti. Da pa se vzdrži neraznoloženje napram državnim organom, zaneteno e krivo lansiranimi vestmi, se slučaj zavija v misterijoznost. Košutiča jc dospela negovat soproga, prideta pa še Radičeva žena in sin. da poneseta svoje informacije Radiču, ki na podlagi alarmantnih vesti o Košu tiče vi usodi napoveduje ostro atako na odgovorne faktorje, torej počenši od Nasta-sa Petroviča do poslednjega orožnika. Njegov zet. ki je g haranguo proti Srbom izzval os veto priprostesra selja-f-a, pa je seveda nedolžen mučenik. BILI STE V RIMU IN NISTE VIDELI PAPEŽA! Vam s pravico vsakdo r ie, ie pridete iz Ljubljane, ne da bi obiskali ELITNI KINO MATICA V /P Resnica o Radlčevem zetu Zagreb, 31. oktobra. Slučaj Radičevega zeta, poslanca inž. Avgusta Košutiča, še ni doccla pojasnjen, vendar pa so pričenja čistiti, toda nikakor ne v prilog poškodovancu in vpitju Radičevih organov. Po doslej objektivno ugotovljenih podatkih se je stvar ravnala nastopno: Poslanec Košutič, agresiven radičevski agitator, ki se je podal po Ra dičevem nalogu v Dalmacijo organizirat republikansko" mirotvorstvo in s tem pripravi tat teren napovedani Ra-dičevi turneji, je v torek zbral v Ka-stelu pri Splitu zaupnike H"SS in jim skupno z nekim Slavkom Findrikom dajal instrukcije. Košutič je v svojem govora cinično smešil narodno edin-stvo, češ, Srbi so otrobi, Hrvati pa «nu1erica» in da je zato glupo mešati otrobe z nulerico . . . Sestanku je prisostvoval tudi seljak Bartulič, edini neradičevec. pristaš bivše Smodlakine težačke stranke. Sestanek jo potekel nemoteno in so se zborovalci razšli okrog 10. zvečer. Na poti iz Kaštcla v Solin pa je Košutiča in nVgovega spremljevalca Findrika ustavila otož-niška patrulja in od obeh neznancev zahtevala legitimacije. Toda moža se nista hotela legitimirati, temvp? se začela prerekati, da sta ju orožnika citirala seboj. Seljak Bartulič. ki se je na-hajal blizu, ie zdaj v nagli jezi nad obema agitatorjema, videč ju v orožni-škem spremstvu, priskočil iz mraka, udaril Košutiča s palico po glavi ter pobesmil. Košutič se je onesvestil, prvi orožnik je pohitel za Bartnličem. dočim je drugi pod pazduho vedel Košutiča v kasarno. Findrik pa je pobegni' in s prvim avtomobilom ponesel v Split senzacijo, da Košutič umira in •da so vsega krivi orožniki . . . Findrik je takoj pohitel tudi k velikem županu dr. Stoianovu. ki je radičevec, in mu po svoje razložil stvar. Stojanov je zahteval informacije od policije, ki je javila, da je napadalec. Bartulič že aretiran in da je iziavil: »Poslušal sem Košutičev frovor. Mene so vedno učili, da smo Srbi in Hrvatje bratje, en narod: Košutič pa je nesramno grdil Srbe. Ko sem videl, da ga vodita orožnika. s^m ga udaril z batino.» Ranjenega Košutiča so preko noči pridržali na orožnilki postaji in mu iz-prali rano. ki je 5 cm dolga in pol cm široka; lobanja ni poškodovana iu se Polom Banca Adriatica Aretacije upravnih svetnikov. — Kaj se jim očita. — Zaporno povelje proti Čiri Kamenaroviču. Trst, 30. oktobra. Dosedanje ugotovitve stanja Bance Adriatice so dognale, da znašajo dolgovi zavoda 25 milijonov lir in da so upravitelji banke poncverili za 4 milijone depozitov. Aktiva znaša.o v celcm kakih 6 milijonov lir. Od delniške glavnice 15 milijonov, glede katere je uprava trdila, da je polno vplačana, je dejansko pokrito le 2 in pol milijona lir. Kot glavne krivce zasleduje državno pravdništvo upravne svetnike Rossinija, dr. Cacopardo ln Cira Kamenaroviča. Danes je bil aretiran advokat Cacopardo, brat bivšega tržaškega preickta Crispa Aloncade ter izročen sodišču. Rossini, dobro znani fašistovski hotelir iz Rima, jc pobegnil Ir se baje skril na Krf. Cira Kamenarovič se je mudil te dni v Trstu, pa ie napram odvetniku Benedettiju, kateremu je izročena zadeva banke, izjavil, da se ga polom ne tiče. Danes je državno pravdništvo izdalo zaporno povel e tudi proti C. KamenarovUu, o katerem pa se domneva, da je medtem že zapustil Trst. Pripravljajo se šc nova zaporna povelja, ki se bodo izvršila izven Italije. Obtožbe proti upraviteljem banke so razvidne iz ovadbe, ki so jo vložili upniki falitnega zavoda pri državnem pravd-ništvu. Ovadba navaja m. dr. sledeče: »Kakor je znano, je Banca Adriatica 13. L m. ustavila izplačila in je teden oni pozneje zaprosila pri kr. trgovinskem in pomorskem tribunalu za poravnavo, nudeč smešno nizko kvoto 20 odstotkov, izplač-Ijivo v dolgih obrokih ln brez vsakega jamstva. Raznesel se je takoj glas, da ne gre za normalen polom, temveč da je polom tvrdke Banca Adriatica posledica cele vrste zelo težkih upravnih nepravilnosti in da ga spretnija.o številna nepravilna dejanja, ki so jih zagrešili upravitelji In drugi voditelji. Ti glasovi so našli avtoritativno potrdilo v ugotovitvah poravnalnega upravitelja odvetnika dr. Nikole Bcnedcttija, ki je jasno povedal svoje mnenje v razgovoru, objavljenem v dnev niku «11 Piccolo« od sobote, 25. t. m. Podpisani Vam nc nameravajo pred-očiti posameznih slučajev, od katerih so nekateri že ovadeni, dočim se številni drugi nahajajo v ovadbah oškodovancev, ki so priložene, temveč se ome.ujcjo na to. da opozarjajo kraljevo prokuro na naslednje, res izredno težke okolnosti: 1. Delniška glavnica 15 milijonov lir, ki se je izkazovala kot popolnoma vplačana, je bila v rcsnici vplačana le v zelo majhnem delu. 2. Upravni svet je vse do zadnjih časov zavajal občinstvo v zmoto, ponašajoč se z »granitnim imovinskim položajem«. dočim je že vedel ali bi bil moral vedeti, da se banka nahaja v resnih zadregah. 3. Upravitelji banke In druge soodgovorne ličnosti so prilastili sebi ali konvertirali v prid banke s prodajo ali zastavitvijo pri tretjih osebah vrednote, ki so bile last drugih in so bile poverjene banki le v shrambo. 4. Banka je izvrševala inkasiranje vse do dneva obustavitve izplačil m se ni branila sprejemati od nepoučenega občinstva vplačil in pologov, dočim se je že nahajala v stanju očividne insolvence. 5. banka je izdala znatno število ne-kritih čekov V svrho pokritja škode je treba odrediti brez obotavljanja zaplembo premičnega in nepremičnega imetja upravnih svetnikov, voditeljev ln ostalih odgovornih ličnosti.« • »Zadružna Zveza* v Trstu (Torre bi-anca 39) je sestavila za slovenske upnike banke še poseben odbor interesentov, ki sprejema prijave tirjatev ln daje pojasnila v vseh zadevah tlčočih se propadlega zavoda. Obrtniško zborovanje v Celju Celje, 31. oktobra. Za včerajšnji večer je sklicalo Obče« slovensko obrtno društvo v tukajšnji Narodni dom javno zborovanje, katere« ga so se poleg lepega števila celjskih in okoliških obrtnikov udeležili tudi zastop niki obrtnih društev iz Brežic, Laškega in Rajhenburga. Nekatera druga sosed« na društva so svoje sklepe k predmetom dnevnega reda prijavila pismeno. Zbo« rovanje je vodil društveni predsednik g. R e b e k. K prvi točki dnevnega reda »Vprašanje deljenih ali skupnih trgov* sko » obrtniških zbornic«,, ki je postalo posebno aktualno spričo izdelovanja no« vega obrtnega zakona, je poročal zadruž ni nadzornik Založnik. Poročevalec je pojasnil pomen zbornic kot sotrodnic državne uprave v izvaja« nju državne gospodarske politike, našte« Neizprosna zima ne odi&Sa. Postavite se ji v bran s temeljito slmtko suknjo i i težkega douhle-sukua, ki se dolii pač najceneje le pri tvrdki FRAN LUKlC, Pred Škofijo 19. Iz Primorja akcijo, pa pravi: O. limotijevič je pri-ki je vedno znal postaviti velike državne in nacijonalnc interese nad sekundarne politične cilje itd. Z ozirom na vse to, se osebi mandatarja krone pač ne da nič prigovarjati. Nasprotno. G. Timotijcvič se je s svojim postopanjem dovoljno kvalificiral za trezno In premišljeno politiko. — Zakaj »Slovenec« tako gido laže ln komu so njegove bedaste izmišljotine namenjene? Ze včeraj smo ugotovili originalno metodo klerikalnega libela. ki sedaj polaga radikalom v usta kar sam misli In želi. Ta metoda je pa tako naval naloge zbornic, posebno v pogledu • Ivna, da jo prenesejo le najpobožnejši sestavljanja jako važne obrtne statistike, j klerikalni mežnarji, po katerih duševnem skrb za strokovno in šolsko izobrazbo j nivoju sodijo klerikalci v ostalem celo-naraščaja, sodelovanje v gospodarski za« kupno slovensko ljudstvo. konodaji, zbiranje gradiva o gospodar« Na opolzli poti. Da je »Slovenec« skih prilikah doma in v inozemstvu, ini« glasa„ pokvarjene škofove klike, kate-ciativnost v prometnih vprašanjih, inter-|r; je vsako srwl.stvo v dosego politič-vcncije v davčnih zadevah in oddajani J ^ ciljev dobrodošlo, to je notorično. merodainega mnenja v tolmačenju pred« Da je škofov list v svoji politiki zlo-pisov obrtnega zakona. Primerjal je de« bon in prevarantski, to dokazuje vsak Iovanje deljenih nemških in srbskih obrt Zadnje čase pa postaja niških, trgovskih in industrijskih zbor« ' tluH marazJnatično pozabljiv tako, da; nic z delovanjem skupnih trgovsko-obrt« u tedcn ha5 to? kar jp t.rdil 1 niških zbornic avstrijskega tipa In uspeš« j prejšnji teden. V četrtek n. pr. smatra nost dela zbornic z velikimi okoliši z de« »Slovenec« vest beograjske »Politike« lovanjem zbornic malega obsega ter pri« _ (]a iska(i vrroka M ,,odaljševanjr. še! do zaključka, da bi bilo pričakovati krjz6 v an?le?kih volitvah — za pol'* večjih koristi od ločenih obrtniških zbor. Hi!j10 gorost.Knost prve -^te. £« ni nic le v tem rrimcru. ako bi se da'o gmo j^onjj^ ^ pa neodvisns Irii-brez občutnih žrtev za obrtništvo rešiti va fK)tPm ^ mora ^ notranjei«.Ii-vprašinje zadostnega finansiranja teh tično življ-enje razvijati po naših zbornic in ako bi obrtništvo czno aealo ,-,zvojnih Mkonill in ne pO angleških. »Bolj poniževati, kakor se ponižujemo s takimi trditvami (»Politike«) prinl vsem svetom, se res ne moremo več.« Tako »Slovenec« ki mu vest »Politike« slučajno ne ugaja in ki je pozabil, da je že pred kratkim baš on proslavlja! «nov duh Francijo« ter v svojih uvod-nami tako ohrcmenicno in radi spošne nikU) Mtrjpv.il, ja mora tudi Jugosla-draginje v obratovanju tako ovirano, da j ^ usrneritj 8VO=0 politiko po Fran-je čisto razumljivo, če sc število upravi« j c; ;n A ^ da živimo y trPnut_ čenih mojstrov krči. širi pa se v vedno ku narn,ine:ra obrata javneca življe-ohJutni mcri Sušmarstvo. nja v £vropi »Zvleti bi hilo. da mero- Zanmuvt so podatki o davčni moči ila|n; f.lkU)rjj „vjdjjo, kako blagor ede obrtništva, trgovstva in industrije v Plo- Evrope zahteva čim prejšnjo odstrani veniji in na podlagi teh podatkov izra- ^ t<e izrazil svo* osebno mišljenje v Radie pa celo preti z direkt- tem smislu da M b,l najboljS. in naj- j^^e^ R„,jje, Franciie in An- ugodnejši tip skupna zbornica z obse- ; .. _ ^^ ko 90 klorikalci rw okolišem, urejenim, ekspoziturami H^ota hu<). -n ko Ma(,!ona](,a ter z ločenim, m v največu meri avto- ne mon>jo ^ prcorniee. od katerih ima zanesljivo tudi korist, rado prispevalo večji davek. Debate so se med drugimi še udeležili gg. CToljr. Ijiutar. Pere. Rehek. Sribar, Vren-ko in Zontič, — Zaključek pa je bil da so si zborovalci v pozni uri z večino gla«ov osvojili predlng c. Bizjaka za ločene rokodelske zbornice. Zaradi dolgotraine debate k prvi točki se o drugih predmetih dnevnetra red* sploh ni moglo več razpravljati. V t« svrho skliče društvo r kratkem novo zborovanje. Politične beležke + Informacije za klerikalne mež- narje- Ze več dni objavlja »Slovcncc« pod velikimi, našlo ri »brzojavke«, da stoji akcija g. Timotijeviča radi tega prav slabo, ker o odklanjajo — radikali. V četrtek je »Slovenec« trdil v posebno dolgi depeši, da je večina radikalov proti g. Timotijcviču, In da je z ozirom na to celo nepotrehno, da bi radikalski klub o njegovi misiji še posebej razpravljal. Včeraj je »Slovenec« svoje Informacije še bol) preciziral ter povdarja, da ».lovano-vlčeva skupina« sploh odklanja Timotlje-vičev mandat. Pašlčeva pa bo stavila nc-Izpolnjive pogoje. Vse te .Informacije« so izmišljotine, ki se nahajajo v najostrej-šem protislovju z dejanskim položajem. •Slovenca« postavlja na laž sam službeni organ g. Davidoviča »Demokratija«, ki piše pod naslovom .Razpoloženje radikalov« sledeče: .V krogih radikalov je bila Timotljcvičcva misija sprejeta vrlo simpatično.» .Vreme«, osebni organ g. Jovanoviča, o katerem »Slovenec« trdi. da s svojo skupino odklan a Timotijevičcvo Nenavadno zaoeljivo^t k nakupa vzbu;a:o damskl klobuki najnovejših modelov v modnem salonu Barborič & Završan, Liubliana. Mestni trg 7. ts?s»n/ iniiiiimiiiiiiiiiiiii + Kaj vse »Slovenec« lahko piše-»Slovenec« priobčuie iz Beograda izvirno brzojavko, da je bil poslanec MRSS. inž. Košutič od orožnikov v glavo ustreljen, katera vest, da se živahno komentira v j vseh kra ih in da se je .povdarjalo, da je to priči tek vse dobe. ki se obeta naši državi, če bi dobil volitve v roke Pašič.« V drugi, tudi izvirni, brzojavki iz Zagreba poroča »Slovenec«, da se je .nekdo« izjavil: «7o, kar se je dogodilo inž. Ko-šutiču. najbolje kaže, kakšna bi imela biti Timotijcvičcva vlada« Ako bi »Slovenec« poročal, da se je ljubljanskemu školu omračil um in da je to pričetek vse dobe, ki se obeta ljubljanski škofiji, če bi postal za Jegličem kdo drug škof, bi mu tega njegovi bralci ne verjeli in bi mu tako trapasto logiko zamerili, da pa dela .Slovenec« za dogodke, ki se doga ajo pod tigrovsko vlado, krivo bodočo vlado, to jim škofov list lahko napiše. Radovedni smo le s čim bi »Slovenec« farbal svoje bralce, ako bi recimo za Timotijevl-čem bila obnovljena sedanja vlada. Ali bi bil tudi še potem inž. Košutič dokaz, •kakšna bi imela biti« ta vlada, ali pa dokaz, da je to .pričetek vse dobe«... »Slovcnčcvi« naročniki in bralci morajo imeti res dobre želodce, da lahko prebavijo njegove »Izvirnosti«. + Majhna, toda zanimiva ilustracU Ja Iz albuma korupcije. Zagrebški »Hrvat« Je te dni ogorteno rjul radi suspen-zije požeškega mestnega načelnika Flels-siga. Požeški mestni očetje so se podali pritoževat k notranjemu ministru. A kaj im je povedal Nastas? Da se nc spominja pravih povodov suspenzije, da pa je naredbo podpisal na intervencijo nekega radičevskega poslanca, čigar ime je pozabil. naredbe pa vseeno ne more preklicati... Ta divna Nastasova izjava po-i ve v glavnem: da so radičevci zahtevali suspenzijo in s tem (nastupili proti pože- J ški mestni avtonomiji, dočim ie »Hrvat« i hotel krivdo zvaliti n3 PP.: nadalje sc ; vidi. da Nastasu zadostuje navadna ovad-1 ba kakega radičevca brez imena in pravih razlogov za ministrske ukrepe; ter, končno, da naredbe ne mara preklicati,' četudi ne vi, zakaj jo je podpisal. To Je sijajno uradovan e. dovolj značilno za režim reda in pravice. »Hrvata« pa menda tudi ne bo več Interesiralo, kdo Intcrve-1 nira proti njegovim zajedničarskim mest- j nim načelnikom, kolikor jih še šteje za svoje. nnnmniniininirniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimn Zagorski glasovi Zagor;e, 31. oktobrs V zadnjem času se pri nas mnogo popravlja, zida in olepšuje. Tekom leta jc dobil kraj že mnogo lepše lice. želeti je le šc, da bi tudi merodajne oblasti ptiče!« misliti na olepšavo ali vsaj na naprave, ki so kraju v vseh ozirih nujno potrebne. Nepokriti cestni jarki gotovo niso Zagorju v ponos. Od Korbarja do Sokol-skega doma bi se morala izpeljati moderna kanalizacija. V Toplicah so Jarki potrebni betona; cesta bi se s tem močno razširila in odpadel bi neznosen smrad k, posebno v deževju tnuči prebivalstvo. Verujemo, da je blagajna več ali manj vedno izčrpana, toda pri dobri volji b! se moglo izvršiti tudi to koristno in potrebno delo. Od Stepišnika do ključavničarja Kisov-ca naj se zgradi cestna ograja. Pono£ se namreč lahko pripeti vozniku nesreča, da zdrkne po bregu navzdol, ker mt> močna luč od centrale jemlje vid. Cesto pri rudniški tehtnici bi bilo dobro nekoliko dvigniti, da bi se s tem omogoči! odtok vode v potok. Večna vlažnost b: bila potcin odpravljena. Tudi blato cb Mihelčičevcm vrtu bi se dalo odstraniti z betonsko ograjo, ki bi jo moral napraviti seveda rudnik. Ravno tako bi se lahko skrilo za ta plot gnojišče pri hlevu. Hiša »Pod skalo« jc prenovljena in ima prav lično lice. Le škoda, da- nima lepšega vis-a-vis. Zajčje in kurje vasi motijo Čudno je. da se sosedna hiša ni zidala v višini, kakor je stata. Občina bi prav lahko ugovarjala. Skoda velike stavoe, ki kaže le streiio na cesto. Stavbe od Korbarja navzdol so prav čedno popravljene. Le kanalizacija, ta še kliče' Partiia pri cerkvi je lepo prenovlje na in gradijo se tudi stopnjlce, ki pa bi prišle do mnogo večje veljave, ako bi se izpeljale naravnost po bregu. Prosto: pred ccrkvijo bi z nasadi zgubil dolgočasno lice .vendar pa bo to radi sejmov gotovo zelo otcžkočtno. Morda bi se le dala na kak način odstraniti »štala«, ki kazi ves kraj Lesno skladišče ob testi pri kolodvoru pa je vse graje vredno. Človek ni varen, da se mu ne zgodi kaka nesreča, ko gie z vlaka. Tramovje ovira edtek vode, da gaziš do gležnjev po Dla-tu. Tudi lahko pričakuješ od mimo drvečega voza blatno kopel in se ne moreš nikamor umaknili. Zelo potrebna bi bila tu električna luč in to posebno ob nedeljah, ko počiva delo pri rudniku. Ob novi ccsti se že počasi dvigajo hiše. Pri tej priložnosti bi si dovolili opozoriti županstvo, da izdela čimprej re-gulačnl načrt. Le na ta način bodo nastale nekoč lepe ulice. Hiše se zidajo sedaj čisto poljubno samo da Je dim.i'k in streha. Treba je računati s tem. da se ho polagoma zazidalo vse poboč.e ob cerkvi. Ako se torej ne bo že sedaj pazilo na to, potem bo kasneje težko napraviti kaj lepšega. Ob glavni ccstl nasadi in lepe čedne hiše v vrsti a« stare ccste! Vodov d, šola itd. vse je potrebno in vse se bo polagoma izvršili. Nekoliko manj pi lltike, pa več gospodaibkcga smisla, pa se bo povsod videl iispch. Nikakor nI naš namen, da bi fe nad kom spodtikali, še man, pa, da bi koga kritizirali. Je to zgolj želja in p- rreiM, da se javnost zainteresira, ka;ti le * skupnem delu je mogoč na t . jok, Kongres ženske Male antante v Beogradu Razstava ženskih del. Beograd, 30. oktobra. Razstava ženskih del v državah Mak ftntante, Poljski in Grški, ki je nameščena v Domu gojenk srednjih Sol, vzbuja vsled svoje zanimivosti veliko pozornost vseh slojev beograjskega prebivalstva. V prvi dvorani so razstavljena slikarska dela naših žensk, poleg nje pa je literarni oddelek, v V-a temn je zastopan del literarne in publicistične produkcije naših žensk. Tamkaj se nahajajo tudi portreti naših poznanih dramskih umetnic. Na desni strani dvorane je nameščen rumunfeki in poljski oddelek. V rumunskem od- j delku padajo v oči zlasti dragocene ; toalete, izdelane po narodnih motivih. V poljskem oddelku so med-drugim tudi grafična dela ženskih profesionalnih šol, ki jih je na Poljskem okoii 100. V ozadju se nahaja češkoslovaški in grški oddelek ter dela Ženskega sa-veza iz Zagreba in beograjskega Ženskega društva. Češkoslovaški oddelek se odlikuje zlasti po finih čipkarskih delih in raznih tipih narodnih noš. V grškem oddelku so posebno intere santna dela beguncev iz Male Azije, med njimi krasne smirnske preproge in z veliko preciznostjo izdelane vaze, posode itd., izmed katerih imajo posamezna dela popolnoma antične motive. Kraljica Marija ee je jako živahno zanimala za hrvatsko - slavonski oddelek z bogatimi nošami hrvatskih žensk, kakor tudi za dela gojenk meščanske šole v Marilvoru. Po mnenju vseh pa so dosegla največji uspeh dela profesorice Jelene Babič. V oddelku beograjskega ženskega društva naprnvljajo najlepši ntis ženske noše iz Makedonije. Danes ob treh popoldne se je vršila prva plenarna seja kongresa, ki ga je otvorila predsednica Cantacuzene. Na njen predlog so bili poslani kralju Aleksandru ter vsem zunanjim ministrom držav Male antante, kakor tudi Poljske in Grške, brzojavni pozdravi. Nato je gospica Atanackovičeva poročala o delu jugoslovenske sekcije žen ske Male antante, gospa Zagropon imenom grške, gospa Bilicka imenom poljske, gospa Sladakova imenom češkoslovaške ter gospa Cantacuzene imenom rumunske sekcije. V debati so sodelovale vse delegacije. Članica češkoslovaške delegacije Plaminkova je referirala o delovanju mednarodnega ženskega kongresa v Londonu, gospa Bilicka o velikem pacifističnem ženskem kongresu v .Washingtonu, predsednica grške delegacije gospa Teodo-ropulos pa o letošnjem kongresu mednarodne ženske alijance v Rimu. Zvečer je bil na čast udeležencem kongresa slavnostni sprejem na dvom in koncert, katerega se je udeležilo tudi več članov vlade. 1 Minka Govekarjeva moje Gospa Minka Govekarjeva, odlična slovim l,k a javna delavka, je obhajala v torek, 28. novembra svojo petdesetletnico. Naše bilo ie od pamtiveka vse Primorje m ves Korotan. Nedelja, 9. XI. 1924 Dinarski dan za neodrešene brate m sestre Jugoslovenska Matioa PREDN AZNAN1LO! Janku Kosu v spomin Bilo je jeseni leta 1912., ko so začeli na Balkanu pokati topovi. Septembra meseca jc prišel tedanji šestošolec Janko Kos na stanovanje k profesorju \. ter mu razkril svojo namero, izdajati dijaški list «Prcporod» z izrazito jugoslovcnsko ten-dcnco. Misel je bila takoj odobrena in »Preporod« je kmalu začel izhajati. 2e naslednje leto, tik pred vidovdanskim praznikom, je vlada list sicer zatrla, nikakor pa ni mogla zajeziti mogočnega razmaha idej, ki jih je razširjalo to glasilo jugoslovenske mladine. Sedmošolec Janko Kos je profesorju javil, da se bo teza in tega dne Vidovdan obhajal v Tivoliju. Izbruhnila je svetovna vojna in dijak ter profesor sta bila v ječi. Seveda vsak za sebe, da se nista mogla sporazumeti. Kos je hotel profesorja rešiti in .ie tajil, da bi bil kdaj v njegovem stanovanju raJi »Preporoda«. Profesor pa je (misleč, da se tako dejstvo ne da prikriti), izjavil, da pozna dijaka Kosa in da je bil v resnici pri njem. Prišlo je do konfrontacije, in oba sta vztrajala pri svojem. Prišla sta pozneje iz ječe ln se sporazumela. Oba sta imela na boljšo namero. Dijak je med tem obolel in trpel bedo, profesor pa je med prijatelji zbiral zanj m mu prinašal podporo. Leta 1921. sem ga našel kot jugoslo-venskega oficirja v Sarajevu. Bil jc narodno politično močno potrt, skoro pesimist A to le na videz. Kdorkoli pa se je spustil i njim v daljši razgovor, je opazil takoj v njem živo vero in trdno upanje v bodočnost naše države. Bil je še vedno mladeniško idealen, kakor pred več kot 10 leti. P. J. strani. Oče je temu sinu prepustil tudi poloviet) posestva, na katerem sta skupno gospodarila. Mla ši sin Vincen: je bil nekaj časa v svetu, zadnji čas pa tudi doma na posestvu. V četrtek popoldne sta brata vozila drva. Zvečet so se. vneli zopet družinski prepiri, tekom katerih je mlajši sin Vin-cenc pograbil ročico voza in z nu z vso silo dvakrat udaril svojega polbrata Janeza po glavi, tako da mu jo je popolnoma razbil. Nesrečnež je bil kmalu nato mrtev. Vincenc pa se ni več brigal za usodo >aneza. ampak je takoj pobegnil j proti Mariboru, kamor je dospel ponoči okoli 22. ves krvav in preplašen. Prvemu stražaiiku, ki ga je srečal v mestu, je pričel razlagati svojo usodo in spopad z bratom, ki ga je ba.e v prepiru radi nekega vola naenkrat začel tolči po glavi s samokresom, nakar ga je šele Vin cenc z ročico potolkel na tla. Ne da bi se dalje brigal zanj, se je prišel v Maribor javit sodišču. Stražnik ga Js najprej odvedcl na rešilni oddelek, kjer so fantu obvezali glavo in ga nato pren-čili v policijskih zaporih. Danes dopoldne so ga izročili sodišču, kjer je sedaj v zaporih. Takoj po kosilu sc je podala na lice mesta k Sv. Jakobu sodna komisi.a, sestoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Adamiča ter zdravnikov dr. Zorjana in dr. Jurečke, tako da Vincenc Knuplež danes še ni bil zaslišan. TELEFON TELEFON Kmo-Abonnement Eli-ni Kino Matici fvndeiH kino v Ljubljani sprejema prijave za aboouemeut z dne 1. novembra. — Natančnejše pogo;e pri blagajni vsak dan od 10. do 1. ure. .'0HANNES kIEAANN C0NRAD VE1DT H AN.S 1MARR ERICH KA1SER-T1TZ VVILHELM DIEGELMANN ERNA MORENA GRETE RE!NWALD XENIA DESNI Prihodn i teden vkolosalnem filmu! = ELITNI KINO Milim = Kmetiška tragedija Uboj med brati. Maribor, 31. oktobra. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah , se je za vršila sinoči žalostna kmetiška ! tragedija, v kateri je izkrvavel 2 -let.ii 1 posestnik Janez Knuplež. Njegov oče je | bil drugič poročen in je živel s svojo , ženo v vednih prepirih, pretepih in pravdah. Bii jc nekaj časa ločen. Ko pa sta zakonca težke tisočake zapravdala, sta živela zopet skupaj, toda še vedno brez harmonije. Ta žena ie dala Knupiežn samo enega sina. sedaj 20Ietncga Vin.enca. ki je bil seveda mamin ljubljcnec. St.irej-ši, 26letni Janez, sin prve žene, je bil v prepirih svojega očeta vedno >ia očetov" Prijatelj ur.. • Ljubljana, 31. oktobra. Ker so postali v zadnjih časih ljudje pazljivi na razne sumljive ljudi, in posebno trgovci in njihovo osoojc strogo pazi na nepoznane jim kupovalce, morajo postajati tudi ljudje, ki vstopijo v trgovino z nepoštenimi nameni, bolj prefri-gani. Večkrat se čita o »finih« damah, ki znajo z elegantno gesto neopaženo skriti pod plašč kako dragocenost, pa zopet o elegantnih gospodih, ki z nasmeškom za-mamijo drobno prodajalko, da povesi oči. eni pa spravijo ta tiip v svoj žep kako blestečo se sUarico, ki pa včasih pomeni celo premoženje. V četrtek dopoldne je prišel v zlatarsko trgovino H. Suttnerja na Mestnem trgu lepo oblečen mlad moški. Poprosil je prodajalko Terezijo Cešnovirjevo, da mu pokaže nekaj srebrnih ur, ker si misli eno nabaviti. Zbiral je dolgo časa, kritiziral pa zopet razgledoval in si pustil položiti pred sebe na pult lepo zbirko zapestnih uric. Skušal je na vse načine prodajalko razmotiti in odvrniti za hip od sebe njene oči. Ko se mu je 'delo, da je dosegel svoj namen, pa je nakrat ponesla n.egova roka eno izmed ur do ust in mala stvarica je izginila. Tisti hip pa se je že tudi obrnila prodajalka n zapazila njegov manever. Ker ura dilgo ni hotela priti na dan, je bila Cešiova-ieva prisil.ena opezoriti kupovalca na njegovo smolo, nakar je sicer nerad, toda vendar le, ves v zadregi vzel uro zopet lz ust Poskušal pa se je opravičiti s tem, da sc je izgovoril, češ uro sem preizkusil, čc gre tudi v ustih. Nato je zahteval, da mu pokaže tudi zlate ure. Prodajalka je bila seddj na tujca še bolj pozorna. Toda kljub temu jc bil ta sedaj še bolj predrzen. Med ogledovanjem je izpustil eno izmed ur v žep suknje. Bil pa je tudi v tem sluča.u opažen. Nato je odšel na ulico, ne da bi ka; kupil. Prt.dajjlka pa ga ni spustila iz cči. Sla je za njim in zunaj opozorila na tatu i24 ——fcUTA/; «4 KlW(P MflTIČfl Beneški trgovec Monumentalni film v 8 delan ih po motivih slovite veseloigre W. Shakespeareja V glavnih vlogah: X. Henny Porten 1m 2. Harry Liedtke XX. Werner Krauss Krasni naravni posnetki iz slikovite Venecije Vsled velike dolžine filma predstave ob: 3.f 5., 7., 9 V so.o o in nedeljo razen tega Se doioidanshe predstave ob 72h. 57fiža 1., stražnika. Ncznancc ie bil aretovan in od j ZAGORJE OB SAVI. Tombola po. veden na policijo. Tukaj se je leg:timi- družnicc JM jc prinesla 5817.20 Din či« ral za Radovana Popoviča, njenega leta stega dobička. Od tega zneska je bilo 1902 v Kole.šku, srez Nev;sinje. Povedal j izročenih 1150 Din za kuneljske žrtve v je, da je prišel v Ljubljano iz Zagreba St. Janžu. Glede darov za dobitke mo= v društvenih zadevah. Na policij pa mu ramo posebno pohvaliti ravnateljstvo seveda tega niso verjeli in sc prepričani, rudnika trboveljske premogokopne druž da so sprejeli v svoje varstvo preirigane- . be in ravnateljstvo steklarne. Iskrena ga žeparja, ki ga že dolgo zasleduje tudi zagrebška policija. Dopisi BLED. Krajevna organizacija JDS na Bledu izreka toplo zahvalo svojim vos lilcem, ki so z izborno disciplino pripo« mogli k sijajni napredni zmagi. Vztraj. no naprej! KROPA. Zadnje čase se mnogo go« vari o propadanju žebljarske zadruge. Krivda sc zvrača ua one člane zadruge, ki so pri zadnjih občinskih volitvah \o« lili pnoti SLS ter spravili v sodno pre. napredno. Nemškutarji pa vihajo nos in iskavo kar štiri delavce žebljarske . za« se smejejo. Kaj so nam pokazale volit, druge. Svoj čas je bila zadruga popolno, j ve za delegate Kmeti jske družbe. Dru» ma nepristranska, odkar pa je njen pred , gega nič, kakor da so klerikalci upora« sednik župnik, mora vse voliti tako, ka« I bili priliko ' natihoma zbrali svoje čla. kor zahteva vodstvo. Orli imajo v za. j ne ter jih prijavili v Ljub ->. Čudimo družnem skladišču skoro vsak večer va. se, da se ne rajde noben človek, ki bi hvala tudi so!:olskemu društvu za od. stop lokalov, kakor tudi industrijalce, ma gg. Birolli in Mirko \Veinbcrgerju. Antonu Gregorcu iz Mengša ter I. Gre. ginu iz Scla pri Zagorju. V korist JM je učiteljstvo topliške in zagorske šoic darovalo 285 Din namesto vcnca ua grob blagopokojncmu rudniškemu ravnatelju inž. Heutmannu. SELNICA OB DRAVI. Kjer sc pre* pirata dva, tretji dobiček ima. To ve. Ija posebno za našo vas. Gospod-i v fa« rovžu se peha in trudi za klerikalne gla» sove po hribi'- in dolinah, hujska za. hrbtno proti vsemu, kar jc narodno in Ni. drobno' Na dabelol Trikoiažo, flanelaste rju' e, ra ne flaoele, porbante, vsakovrstno modno blago itd. kupite ng< dno pri t«ssn il Crobath Franc, Kranj. nitasti. 1885. je. Razen tega se prirejajo v skladišču ig.c SLS in razne druge prireditve. Kiju. či od skladišča so na razpolago vsake« mu dclavcu. Nič čudnc^i torej, ako so zapazili po štirih letih primanjkljaje ter sedaj zvračajo krivdo na nekatere lju« di samo radi zadnjih volitev in napred. ne propagande v Kropi. Nikakor noče. mo posegati v sodno preiskavo, mc .imo pa, da nikakor ne bi bilo neumestno, NOVO MESTO. V pondeljek je po. j begnil iz zaporov okrožnega sodišča v jetniški »uniformi® kaznjenec I. Drganc iz Kota nad Scmičem. Bežal je po dre voredu mimo starodavnih kostanjev in ob prcpcrclem zidovju pokopališča, dr. žcč v ro';i dolg kuhinjski nož, ki ga jc ukradel g. Jerc'etu v veliki mestni hiši. Zavihtel jc z nožem proti vsakemu, ki mu je hotel prekrižati pot. Končno ga je zgrabil davčni uradnik g. Bc!e z vso si lo za desnico, v kateri je imel Drganc nnž. Ubežnik je bil kon"."i izročen pa/, niku Knafelcu, ki ga je odvedlo v zapor. ČRNOMELJ. Sokolski dramatični od. sek je otvoril sezono dne 25. in 26. ok. tobra z burko dovina slovanskih umetnosti*. Prvo predavanje umetnostno zgodovinskega društva se vrši v pondeljek. 3. novembra ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava msgr. V. Steska: Slovensko kiparstvo 18. s:ol. Vstopnice za ciklus in za posamezna predavanja pri blagajni Opozarjamo na ta predavanja zlasti gg. profesorje in učitelje. Dr. Rudolf Andrcjka: Kropa in Kamna gorica. Samozaložba. V Ljublj ni, 1024. Marljivi proučevalec letov iščarskih in drugih naravnih krasot naše zemlje dr. Rud. Andrejka. je pravkar natisnil pod nnslovom cKropa in Kamna gorica* lično brošuro, v kateri popisuje trg Kropo in vas Kamno gorico. Svojo pot proti Kropi začenja pri Podnartu. odkoder vodi svojega bravca najprej v trg Kropa, 1-i je znano središče naše žebljarske in-dustrije. Sledi zgodovinska retrospektiva fužinarskih r. zmer v 16. stoletju in splošnega krajevnega stanja v tistem ča-su. Nato preide pisatelj na Kamno gorico, kjer se i>-totako razgleduje po prošlosti j in v zanimivo polupreteklost. Knjižn."a. j katero krasi šest čednih lesorezov Vla-dislava Benescha, zaključuje pravljica o rojenirah. povest o škratih in pravljica o Pustem gradu. Delce je lično opremljeno, lepo natisnjeno na močnem papir- i ju in s prikjipljivo risbo na naslovni i strani. Stane samo 15 Din in se nai oča ' pri pisatelju. Vsem ljubiteljem naše divne Gorenjske jo toplo priporočamo, i Razstava skupine neodvisnih v Kar lovcu. Te dni se je otvorila v Karlovcu razstava slik in kipov skupine neodvis- . nih slikarjev in kiparjev. Skupina obse-, ga sledeče znane umetnike: Babiča. Beci-ča, Kljakoviča, Kršiniča, Meštroviča, Mi-' ša. Šulentiča in Varlaja. Pri otvoritvi je bila večina razstavljalcev osebno na- j vzoča. Plastična šola za ples v Splitu. 1. novembra se otvori v Splitu šola zn ples in plastika Zavod bi vodil baletni mojster i splitskega gledališča Hipolit Zibin, nad- l zo ivala ga bo gledališka uprava. V šolo bodo imeli pristop otroci in odrasli. PRVI NASTOP NOVEGA DOMAČEGA TENORISTA Za Adrianom še Darian: dva brata, oba rojena pevca, velika obeta slovenski oper- j ni umetnosti, talenta, zmagovita že s pr- ■ vim naskokom rimpe. Dr. Adriana je sprejelo občinstvo z navdušenjem, ki e izražalo željo: »Budi naš!« — sinoči pa ; si je mahoma osvojil vse simpatije tudi \ Ado Darian. Zapel je Turidda za svoj de-but, z eno samo skašnjo, popolnoma tuj j cdru, nevajen ansamblu, prav častno. Kai pada ga je ovirala trema, zlasti spočetka, mu stiskala grlo, mu vezala geste in korake, toda s p:cdstav-o se je razvil in po- j dal v celoti čisto Ibdo kreacijo. Dokazal I je svojo izredno muzikalnost, glasbeno inteligenco, zlasti s sicili ani in ob slovesu z materjo dovolj pristnega čustva, se je odlikoval z jasno vokalizacijo in zapel zlasti visoke note prav okusno. Slaba mu je še sredina in izgovor vokala č je dialektičen; v igri je seveda se zelo začetniški, z rutino si jo umiri, ugladi in poglobi, hkratu pa se mu glas ujedri in okrepi. Za svoj prvi nastop na deskah ie žel g. Darian mm go zasluženega priznanja; naše občinstvo si pač želi dobrega, domačega tenorja, ki ga razume, ki je obdarjen z zdravim materiialom, vzorno pev sko šolo in .e tudi zunanje prijetna pojava. Vse te lastnosti ima g. Darian že danes: nsdaljna šola in praksa na odru pa ga brczdvomno popolnita in dvigneta. Po operi, ki se je izvajala v celoti brezhibno, je prejel g. Darian dva šopka ter je bil pozvan opetovano pred rampo. Baritonsko partijo Alfia je pel in igral basist g. Zathey prav dobro in efektno; dokazal je zopet svojo veliko in mnogo-stransko uporabnost. Mater Lucijo je pela gdč. Ropasova. Njen lepi, izdatni ma-terijal in dobro šolo smo že opetovano priznali. Izogiba naj se tremolacije Ličiti bi se morala bolje. Vedno enake široke geste rok ali poprijemanje partnerice so pač le izraz nervoznosti, ne pa smiselno igranje. O ostalih solistih smo žc pisali. Predstava je zbudila med občinstvom mnogo zanimanja. £ Domače vesti POBELJENI GROBOVI. času primeren podlistek je napisal dr. Ivan Lah. »Tudi pred desetimi leti ali p« desetih letih, kakor hočete.* To je tisti dr. Ivan Lah, ki je pisatelj in profesor in nekoč urednik, in »Slove-nec* se ga je pred kratkim prav za-ničljivo spomnil, češ, »takšen znanstvenik, kakor je dr. Lah.* »Slovenec* namreč ljnbi drugačne. «Ta prave». — Da je bil Lahov denunciiant župnik Trškan. sedaj v Smihelu, «ki je prisegel in potem lagal vse tisto, kar je sta lo v denuncijaciji*, in da je tudi poslanec SLS Mihc-lčič j>od prisego potrdil, da je videl nekaj, česar v resnici ni nikdar videl — niti to se ne bo zdelo nikomur čudno, niti nenavadno, in mnogim niti obsojanja vredno. Saj jo še danes cela vrsta ljudi, ki pTavijo, da so bili pač drugi časi in da je prav, če se vse to pozabi. Konec Lahovega članka pa pravi: L. 1914. je bil avstrijski prosvetni minister znani Hussarek. šolski referent pa Kaltenegger, ki oba seveda nista nastavljala ljudi, ki so preje učni pri Masaryku in potovali po Rusiji in Balkanu. Sedaj po 10 letih je prosvetni minister Korošec, — in vse drugo je pri nas po starem. V tem znamenju se praznuje letošnji dan svobode. Hvala Ti, dr. Ivan Lah. za moško besedo. Ker pa je danes dan grobov, vprašamo: Ali ste, gospoda Trškan in Korošec in kar vas je še okrog, ali ste oobeljeni grobovi ali niste? M. A. C. * • Imenovanja t šolski službi. Bivši učitelj pri sv. Jakobu v Trstu je imenovan za začasnega šolskega upravitelja na Rakeku, učiteljica Julija Kos-Kmet v Po<1-kraju pa za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Dolenji vasi. * Izpremembe t državni službi. Z od- tega ponovno opozarja zlasti sorodnike naših izseljencev v Ameriki, naj nikar ne pošiljajo denarja v pismih, marveč po poštni nakaznici ali pa drugim varnim potom. * Znižane vožnje na ieleinirab. Iz uradniških krogov nam pišejo: V novem pravilniku »a vozne ugodnosti drl na meščencev na železnici je hem stanju, da jih je treba očistiti ir na novo prepleskati. Lastniki zadevnih j grobov se vsled tega poživljajo, da ogra« i je okoli grobov čim preje obnovijo, to je temeljito očistijo in prepieskajo. e— Policijska kronika v Celju. V hotelu Union v Celju je bil aretiran 34«let-ni Karol Schrciher iz Rume, po poklicu brivce brez posla, ki se pa izdaja tudi za krojača. Obdoižcn je. da je nekemu raj} plačati celo voznino. «ContinentaH najbolj obnesel. v SchSnau pri Cliemni- kroju ali z znaki. Zbor ob 2. uri na Št. krajevna organizacija JDS. Oblastno or- ;tzu, kjer izdelujejo tudi slovita motorna Jakobskem trgu. ganizacijo je zastopal g. Kejžar iz Mari- ( kolesa in avtomobile tipa «Wanderer> bora, ki je podal politično poročilo. ^ ter seštevalne stroje cContinentals. Pi-Predssdnikom organizacije je bil izvoljen salni stroj fContinent.il> velja med stro-g. dr. Scnčar. j kovnjaki kot najboljši med vsemi pisal- * Rorkelellerjeva štipendija. Kakor nimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisal-znano, je Rockefellerjev fond razpisal ni stroji doma, prednjnči «ContinentaI> letos štipendijo, namenjeno jugosloven- kot najbolj priljubljena marka. To izbor- u— Opozarjamo na današnji oglas go« spe Roze Medved, ki otvori zasebno uči« liščc za krojno risanje damskih oblek. šča. — Dne 29. oktobra je bil v Lašken od orožnikov aretiran Franc Gamza, ki je prodajal kolo, ki ga je ukradel pred neko gostilno med Vojnikom in Celjem Kolo je prostega teka, brez sprednie za u— Mesto venca na grob pok. Fr. vore ter črno prepleskano. Lastnik naj skemu zdravniku v svrho, da spopoTni svoje znanje na inozemskih medicinskih institutih, štipendija je bila podeljena dr. Vasiliju Saviču, zdravniku v Velikem Bečkereku. no marko ima v samoprodaji za vso Slovenijo tvrdka Ant. Rud. Legat, Maribor, le Slovenska ulica 7, telefon 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dej- Korbarja v Sp. Hrušici je izročila rod« bina Lipah 100 Din za vojne s!cpce. De« nar je na razpolaao v naši upravi. u— V spomin žrtvam, padlim -a Su« hem bajerju. Orjunaši! V sporazumu s komisarjem Zveze ljubljanskih Orj iu in z ljubljanske bataljonsko komando vas poživlja ob'astni odbor, da se danes v soboto udeležite žn'nc manifestacije v * Proga Ormož-Ljutomer. Nedavno smo stvo. da je v severni Slo-poročali, da je nova železniška pro^a veniji povsod uveden in najbolj razšir-1 spomin žrtev, padlih na Suhem bajerju, Ormož-Ljutomer dogotovljena in se bli-: jen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga ki jo priredi Orjuna St J kob . Kr.-.ko« ža skorajšnji otvoritvi. Kakor pa dozna- imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in pre- vo * Trnovo. Zbor oh dveh popoldne na varno iz poučenih krogov, je proga dogotovljena šele v surovem stanju in se pričali se bodete! * Novo domaČe industrije. 3001 Št. Jakobskem trgu. V ne:lr|io oh dveh Kakor se ' zbor v Areni Narodnega dom* in povor« imajo še izvršiti telefonske naprave, za- nam naznanja iz Maribora, je ustanovila ka k Sv. Križu, kakor odrejeno! tvornice, notranja oprema postaj itd.' znana ta mošnja Splošna stavbena druž-! u— Trebljenje jarka ob Ižanski cesti. .Otvoritev je dolofena na 22. november, ba zraven že obstoječe velike železokon-! ^'si posestniki, katerih zemljišča leže ob I Dne 21. novembra bo prometno in po-! štrukcijske delavnice, na najmodernejši I 'cv' strani Ižanske ceste proti Ilovici, se stajno osobje ljubljanske železniške di- način urejeno tovarno vijakov, ki se na- opozarjajo, da morajo takoj odstraniti fokom inšpektorja ministrstva za narod- j rekcije prevzelo progo, nakar se bo na-: haja že v obratu. Ta tovarna je v stanu,1 mostove, ker sc je pričelo s treh! jen jem no zdravje je dr. Alfonz Wankmiillcr 3]cdnjj dan izvršila otvoritev proge. Po- izdelovati vijake za les ln zakovice zn ' obcestnega jarka med Ju-čkovo potjo in imenovan za začasnega sekundarija v j drobneje bomo o zadevi še poročali. | pločevino v vseh dimenzijah Iz železa,! Prepošco. V nasprotnem slučaju bo Splošni bolnici v Mariboru. — Upokojena J * D?m »'rastra Rdečega kriJa t Beo- bakra, medenine in aluminija in je s1 mestni magistrat prirnvan odstraniti te ' sta': računski nadsvetaik Ciril Kranje v [ ^^ v BCOgrad je prispela gospa Wat- (tem ustvarjena velikovredna neodvisnost, mostove na stroške posestnikov. Sarajevu in Rihard Krečmar, pisarniški j sonj soproga znanega angleškega puhli-1 od inozemstva, ker ima naša domača in-! u~ Policijske pn. c. Od f ' ra oficijant pri okrajnem sodišču v Šmarju.; cistai univerzitetnega profesorja Se.Tnna | dustrija in naši odjemalci sedaj priliko, Pctck so bili prijavljeni policiii sledeči " ♦ Iz cUradnega Hs:a*. Včerajšnja §te-; Watsona. Mrs. \Vntson se namerava infor-! kriti grofe notreh« luntmmt nrl t.m Watsona. Mrs. \Vatson se namerava infor-: kriti svoje potrebe naravnost pri tem mirati o delovanju naših humanitarnih glasovitem domačem po-ljetju. Priporoča-društev. Udeležila se je tudi seje glavne- mo našim konsumentom. da na ta način vilka ^Uradnega listam za ljubljansko in mariborsko oblast objavlja uredbo kmetijske fakultete, začasno uredbo o ustanovitvi inženjerskih zbornic v naši kraljevini ter začasno uredbo o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. ' Za rudniškega ravnatelja v Zagorju Vipavska obCina je nedavno z delniško! številki dobe cenjeni čilatelji zelo zani- je imenovan inž. Loskot, dosedanji višji J družbo Bruan, . v Po da g ..h tevJy Jug)slaviii n,c, predsednik Jugos ovenske akadem,- izv]e?ejo fim vefjj dobifek M ° ,ivil(> je znanosti m umetnosti v Zagrebu, ki je , . se ne Mnoge take nedavno obhajal o0 letnico svojega znan- dvolagtnBke viničarije so tako razpad, stvenega delovanja je odlikovan z redom : dfl ogrožajo tam stanujoče viničar,,. V sv Save prve vrste. i nekem slučaju se je pri Sv. -Tu:ju - b Himen. Pevsko društvo «Prešern> v pegnici )r]o ^rsko , ' ia Puebh v Zedinjenih državah je pred je • isovatj srec-^ da ^ : l0 kratkim proslavilo radostni dogodek v , 9eb . vinjfarja in . 7,h ?jud, sv-pj, sredi: poročil se je: njegov dolgo- 0rožn5štvo -e že veJ (akih mn;0,,a..ni, lehn clan inširom Amerike znan, lojak av5|rij?kih gospodarjev ovadilo ^^ ^. V-lter P«dov,i z gdč. Knstmo Blat-, kjer g0 bjIi ka^lova^ ber ne pourav]ja. nik. Bilo srečno! i- — ..........-■ " njega leta že dobila električno razsvet- Silo ob najstrožji kontroli. Njegov namen * Smrtna kosa. V Slovenjgraocu je nenadoma preminul g. Leo Pinterič, in- j. 3fenipr in tnmU-.liinip nkrfi^ip rrrndhA- l-.rijai Nezaposlenost v Kanadi. Izscljemški ienjer in šef tamkajšnje okrožne gradbe-1 {""»'sarijat v Zagrebu nam sporoča: Na ne direkcije. Pokojnik je bil izvrsten ^ladskem tržišču vlada trenutno veli-strokovnjak v svojem poklicu in ljubez- nezaposlenost. Priseljenske oblasti uiv človek, ki je užival velik ugled med ka^dskeSa dominiona ki so izdajale lo prebivalstvom. - V Za-rebu je umrla v se'iaJ fz^skim gozdnim delavcem ter pondeljek v starosti 79 let gospa Eliza P°ijedelcem. dovoljenje za priselitev v Orisfgono. Pokojnica je bila mati mini- f™ s°. zo Ponehale z izdajanjem ta-stra n. r. in poslanca dr. Prvislava Gri-1 kl. 'lovoljenj' MJgona in našega generalnega konzula za I ,, ,C.y,rir:;a T Ra, v Zagrebu, B-cesta 19a. 5531 a * Nc zamu(Ii'e ugodne prilike! Vsled opustitve trgovine velika prodaja vsega manufakturnega bkura. sukna, angleških šifonov, platna za rjuhe po vsakih sprejemljivih cenah pri Josipu BedraSu. Aleksandrova 12. Posebno velika izbira v angleških Sifonih, modnem blagu za kostume in krila. Za državne in privatne uradnike posebno ugodna nakunna prilika. 2274 MENGEŠ. Županstvo občine Mengeš naznanja, da bo oddalo sejmske stojni« c e na javni dražbi za dobo 3 let na dan 6. nov. t. L ob 11. uri. 2279 Priljubljeni Jackie Cocgan na poti v ELITNI KINO MATICA. iz Ljubljane u— Najstarejša tvrdka v Ljubljani. Kakor posnemamo iz trgovskega registra praznuje danes po vsej naši drž:vi in tudi izven naših mej dobro poznana ljubljanska ika I. C. Mayer <;0«letni« co svojega obstoja. Registrovara je bi« la namreč 1 ' 1834. Tvrdka rpaJa ne« dvemno med najsoiidnejša, a obenem Turii gotovo ni našega nacionalnega, kul« ji. Vzgoji a jc cc'o generacijo raših tr« govcev. Dasi nemškega pokoljenja so valnemu sodniku dr. Gradniku pismo uradnica Ela Dolinšek, doma iz Lok 320,! njeni lastnisi nameščali vedno le naše esedilom; Častiti gospod! Razpis na- Je ,e dni izgnana iz Zagreba. Ko se domače moči. Cela vrsta odlični", slo« iskov; e besedilom; Častiti gospod! Razpis na grade. Iskajte!> itd. se poživlja, naj se Je v srefio v spremstvu policijskih orga-zglasi pri policijskem direktorju v svrho nov odgonskim potom vračala v Laško, pojasnila nadaljnjih podatkov. Tajnost ji ie na Potu v samomorilnem namenu žabo strogo zajamčena. Enako naj se zgla- tr' tablete sublimata. Prepeljali so sijo pri policijski direkciji, soba št. 18-11. v splošno bolnico v Ljubljani. Kaj je one osiehe, k'i so šle kritični večer med Prav za prav vzrok poskušenega sa-pol 22. in 22 uro po Slomškovi ulici, momora, ni znano. Miklošičevi cesti. Cesti na južni kolodvor * Smrtna nesreča na kolodvoru v Pro in Dunajski cesti do Hranilniške ceste, du. K svojemu mržu, ki je delal na ko-kakor tudi one, ki so šle po Samotni 'Odvoru v Brodu, je prišla v sredo selia-ulici in po cesti, ki vodi iz Blei\veisove kinia Vidakovičeva. Ko je šla preko pro-ceste mimo Scrsgnettijeve žage do top- Se> je pridrvel brzovlak. česar se ie že-niškega arzenala. po Dovozni in Pokopa- na tako preplašila, da je začela b>žri liški cesti ter po Linhartovi ulici. — V preko tirov in padla v neposredni Dli preiskavi se je ugotovilo, da je tekel brzovlaka na tir. Pri padcu si ;e storilec mimo mestne hiše do topniškega razbila glavo in se onesvestila, ^re-arzenala, kjer sta stala dva moška. Ker tresla si je možgane in je kmalu nato pa se je hotel očividno izog"i'i moškima, ^ iz'ii'mila. je krenil zopet nazaj in potem čez trav-! * Razne nezgode. Posestnik Ivan Gra-nik proti Samotni poti. Moška, ki sta sta-jdišar iz Zaleš pri Ovšišah je doma med štveni pisarni redno uradeval od 4. do ia takrat na cesti ob vogalu mestne hiše. delom padel z voza in si zlomil levo no- 6. ure popo'dnc. aaj se istotako zglasita pri policijski di-! Enaka nesreča se je zgodila pri pad-1 u— Promenadni koncert muzike drav« rekciji v svrho razjnsnjenja položaja. i cu 2 drevesa kočarju Lovrencu Brocelju ske divizije v Zvezdi se vrši j-itri v ne« * Ne pošiljajte ▼ pismih dena-ja! Kljub iz VikrS P*"1 šmarno goro. j de jo dne 2. t. m. ob II. uri 'vkipc!nik najstrožjim kaznim proti gotovim malo-1 * Čaniga ir:a smob. Roparski pogla- g. dr. Josip Čctin). S -o cd. i.) ' hopin: vestnim poštnim uradništvom se vedno va" -Tovo Čaruga. ki je užival zadnje ča- Poloneza; 2.) Mozart: '"v-rt ura k operi ie dogaja, da se na pošti odpirajo de-iPe v ječi razne ugodnosti, je imel zopet "Don Ju.in*: i) Čaikr.vrno gildiivi. Brv. od iora napiam trenutnim »! skem oddelku v Celiu na og'ed. Gotovo izvirajo od kake tatvine. Od 22. do 28. oktobra je bilo v mestu Cehu aretira nih 10 oseh: 1 radi javnega nasil&tva, 2 radi poneverbe, 3 radi pijanosti, 3 radi potepuštva, odn. beračenja iu I radi pre koračenja drž. meje. Iz Maribora a— Koncert pevskega društva «Ljub< lj?nski Zvon*, ki te bil odpovedan ra« di pogreba dr. Rosine. se vrši v ponde« Ijek dne 3. novemhra v Gotzovi dvora« m. Prcdprodaja vstopnic pri Zlati Briš nikovL a— Promenadni koncert priredi v ne. deljo oh 11. uri mariborska vojaška godba, če ho lepo vreme. a— Aktualno predavanje. Pod okri« ljem Ljudske univerze bo v pondeljek dne 3. t m. ob pol 20. uri v mali kazin< ski dvorani predaval znani specialist za kožne bolezni, primarij dr. Robič o spol nih boleznih. Zanimiva izvjanra bode spremljale tudi skioptične s!;ke. a— Sprememba v vodstvu kaziihuet Bivši višji ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru, g. Julij Fišer. je hil reatetivi-ran. nato nastavljen pri jetnišnici okro?. nega sodišča ter prideljen v službovanje kaznilnici v Lepoglavi, kamor se je žt preselil iz Maribora. Ker hoče minis*.« stvo pravde v vseh kaznilnicah izenači« ti upravo v tem smislu, da pride vodstvo v roke juristov, kakor je bilo to zahte« vano tudi na letošnjem pravniškem kon-gresu v Zagrebu in mora imeti ravnatelj kaznilnice sodnijski izpit, je višje dežel no sodišče v Ljubljani pred kratkim raz pisalo mesto ravnatelja v mariborski ineški kaznilnici. Včeraj je bila kazni! n'ca obveščena, da jc začasno vodstvo zavoda poverjeno g. Vrablu, okrožnemu sodniku v Mariboru. a— Spomenik Srečku Stegnarju. Da« nes odkrije mariborsko dramatično dru= itvo svojemu prvemu predsedn;ku in agilnemu narodnemu delavcu Srečku Stegnarju na pobreškem pokopališču na; grobni spomenik, pn katerem zapoje pevsko društvo »Drava* žalostinko. Svečanost se bo vršila ob 15. uri. a— Smrtna kosa. V Mariboru je umrl g. Nujos Hoter, trgovec muzikalij v Sol« ski tilici. — V Gradcu ie umrl dne 30. oktobra ljutomerski trgovcc g. Ferdo Herzog, oče kapelnika mariborske -o« jaške godbe. Umrlega prepeljejo v Lju« tomer, kjer ho pokopan. a— Najemnikom! Društvo stanoyanj« skih najemnikov za mariborsko oblast sklicuje javen shod za dne 9. novembra 1924. oh po! 10. uri v dvorani Gotz. Na dnevnem redu je važno poročilo delega« ta, ki se je udeležil kongresa stanovanj« skih najemnikov v Beogradu dne 19., 20. in 21. oktobra fc 1. Odbor vabi vse na« jemniKe iz mariborske oblasti k obil« j ni udeležbi. 22S5 a— Srečke drž. loterije za glavno žre; banie dolite pri jx>štni blagajni, Mari« bor 1. 2284 a— Namesto venca na grob staršem je položil v prid hožičnici revnih otrok C. Rudolf Lassnik. Maribor 100 Din. 2283 u— Cenj. posetnikom pokopališča sc ; Poslano. Stanovanjskemu uradu v Ljubljani Na Vaše pojasnilo v »Jutru« moram pristna ljutomerska bela vina. 2299 u— «Nestel» na Tržaški cesti 14 toči pristna vina abonente na u— Prvovrsten sladek mošt sc toči v Škofovi kleti. 1934 u— 'Plesne vaje maturantov tehniške srednje šole in učiteljišča, se preiože ra« di praznika na pondeijek 3. t. m. 2297 u— Klub Primork ima svojo redno odo^rovo sejo dne 4. novembra c1« 4. uri v damski sobi kavarne Emona. 3000 u— Prepir in nof. Na Celovški cesti, btirr- »Slepega Janeza* ta se rafli neke r- 'cr":osti sp-!a sprevodnik Franc B. in p cstni.:ov sin Vinko Arhar. P ' t n namreč pre-, opere «Evgcn Onjtšina; 4.) Brodd: Ci«[sc i« prvi iai:j da jc petes11^ priporoča gostiVa »DraščeV Bohoriče« konstatirati ^ ako bi ne bil od stan. va ulica 9. Sveže krvave, nževe in pečene , un(la ^da pe mi je reklo> d;i klobase, pristna črnina iz Drenovca ter j ]Miko zasedem sUno*anje, ki sem ga moral še popraviti, bi ostal že tedaj n.^ . ulici kar bi bilo v letnem ča*u b< ; sprejema po dogovoru | kor pn daneg ko zmr7ujem z dobro domačo hrano. 2012 j -e H) (]ni na ulifi Goip Rlobuč* lahko zasedem stanovanje, ki sem moral še popraviti bi ostal že tedaj j ulici kar bi bilo v letnem času bolje ka- družino Klobučar se j« izrazil da se bo nad monoj maščeval kar se mu je za enkrat tudi posrečilo, | čeprav sem imel stanovanje že plačano j za naprej. 10 dni po deložaeiji sem pro-I sj| za prazno stanovanje na Gosposvetski j c. 6. plačal 2") Din za kolek, zdaj pa zvem. da je dobil stanovanje dmgi. ki f ni bil na cesti kakor jaz. Ped županom Tavčarjem se kaj takega ni godilo. Ivan Grilc, deložirani drž. uslužtenec v p. • Za vsebino urednižtvo ni odgovorne. Franla Bohuslav: Mlinar in njegova hli Stara Raupachova igra -Mlinar in Zato pa so se do sita nasmejali igralci njegova hčis, v kateri se glavno de- za kulisami in po garderobi, janje godi na božični večer, se je Drug grobar je spremljal in razigrala menda po vseh odrih 1. no- lagal polnočni izprehi d dtkcv z dve-vembra samo zato, ker se eno dejanje ma prstoma, s uterima "je na mizi godi tudi opolnoči na pokopališču. kazal, kako različni duhovi Igralci pa smo s to igro radi njali šale. Marsikje so se tovariši na-" ravnost rado val i na nove šale pri bodočem . Zmerom so si namreč izmišljali nove dovtipe. katere pa so uporabljali predstavitelji večjih vlog šele na predstavi, tako da so improvizirani dovtipi dru^e igralce presenetili. S tem se je žalostno občutje v drami navadno izpremenilo v burkasto. Na*T . lličnejša vloga za šale je gro-bokopova. Neki igralec je vzbudil smeh nehote že v prizoru, ko ga stari mlinar sprašuje o čudnem ptiču, ki je skovikal ra mlinu. Grobar ima odgovoriti, da je bila sova, toda iz sove je napravil čisto drugačnega pli<~a. češ: «To — to je bila — to je bila vosa, očka!> Seveda se je občinstvo zakrohrtalo, a mlinar si je grizel ustnice, da bi z Jidnim smehom ne pokvaril situacije. različno 2e prej se mu ji} šepetalec smejal tako. da n.u ni niog,»I več pravilno šepetati. Ljubeznivi grobar si je torej svojo povest rredif po sveje in brez ozira na avtorja. «Čakaj! Blažek, daj mi' najprej štamprl'» je dejal. Krču.ar B|r/.ek mu je torej nalil in gr.bar si je Cbrisal z rokavom usta ter začel: ^Prijateljčki, to ni kar tak$! Tega ne vzdrži vsak grobar. Povem vam, prijateljčki, nocoj je rreč — da„ noč — kakor rečeno, noč, izmed vseSi noči noj očnejša noč... Elržek. eno Ko je p p:' cNocoj mora grobar pokazati, alr sin je kaj v Mačeh. Kakor hitro udari prvič na cerkveni uri. je že polnoč: cCrkev se naenkrat razsveti, vrata se odprt) sama na stežrj — in parada se že začenja — duhovi obeh spolov vseh- velikosti, vseh starosti prikoraka ijo. Vsak duh drži pred seboj prižgano i svečko, in tako vam stopajo lepo drug za drugimi) kakor gosi. Kadar udari v st: Ipu dvanc.jstič, v cerkvi vse samo od sebe uga. . vrata se sama od sebe zapro in — eh! — paradnega marša je konec... Da, da, to niso mačkine solze, gledati tako procesijo. Kadar je cerkev vsa svetla, zepojo orgle in slišiš rajsko godbo, da človeku kar mraz leze po hrbtu! — Nda... torej, ko se od-io čeri;vena vrata, pridej) nud duhovi najprej vdove — pri tem je kazal s prsti na mizi žalostne, kratke I korake. «Po!ein gredo otroci» — pri i tem so poskakovali njegovi prsti po 1 mizi in označevali male urne koračke i in poskoke. — . Hoteč debeli praški dne* nik ujeti še v letu, se je igralec nagnil, bliskoma segel v zrak. a pri tem je izgubil ravni i..'ja ter sam zletel navzdol na oder. K reči e mu ni pri n ali višini gledališča nič hudega zgodilo — a igralci in gledalci so pokali od smeha. ^ A ne le v prvih dnevih novembrskih i je 'Mlinar* izpolnjeval svoj > ldogaj-| nično dolžnost. Neka češka gledališka i družba ie uprizarjala to privabljivo tragedijo makar celo poleti, ko pri-roda nikakor ni bila v občutju vse-; svetniškem ali božičnem. Pri Ivani Muškovi so igrali -Mlinarja:- vse leto. Kjerkoli je bil slab ! obisk, so driali Mlinarja> celo za be-nefice. Toda igrali so resno, pošteno. Zlasti enkrat v jeseni v Manjetinu. Nekemu steklarju Jonaku je bilo prav P' sebno všeč. Ko se je vrnil v bližnjo tovarno za steklo, je navdušeno pripovedoval o Mlinarju in njegovi hčeri . Nje?'vi tov ariši so nato sklenili. povabiti igralce, naj jim pridejo i še tja zaigrat Mlinarja . In res so šli ija in igrali brez odra in kulis kar na i tleh v neki gostilni. Igralec Jan Cernv mi je pripove-; doval o tej predstavi: ' Ampak, človeče. mi smo to zai' ali veselo! Iz smehu skoraj nismo prišli, a .Marica se je na koncu igre tako j smejala, da od smeha ni mogla umreti. Torej smo to napravili tako, da sta se • K< nr d in Marica vzela! — Prav zad :vrljni so bili steklarji z ; nami, d 1:1 er jim ni Jonak izdal resnice ... Tedaj pa so bili steklo ji razžaljeni. Kar vrelo je v nj h proti nam ... Tako smo morali iz ti '.e vasi | kar p noči uteči...» (Iz knjige Pestry svet hereckv>, [gledališki spomini.) Sroboui tulijo Vsaka druižna skrbi za svoje grobove. Po tej skrbi sodimo navadno tudi o ljubezni, ki veže žive z onimi, ki so odšli v večni molk. Narod skrbi — ali bi moral skrbeti — za grobove v grobnici rodbine Rohrmanove. Ves prostor je obdan s kamenitim okvirjeni. V ozadju se dviga skupen spomenik treh tesno drug ob drugem stoječih, simbolično v enoto združenih kamnov, ki nosijo kratko imena in rojstne in smrtne letnice treh pesnikov. Pokrit je prostor z zelenim mahom, ob vznožju nagrobnih kamnov pa se vzpenja bršljin. V ozadju kipe v zrak naše planine. Pred temi grobovi se ne bo ustav-ljalo občinstvo v velikih masah. Ustavil se bo pa pred njimi vendarle marsikdo, mlajši in starejši, in posvetil hip tihe misli njim. ki so čutili za nas in plemeniti misli dali plemenito obliko. Obiskovalec starega groblja pri Sv. Krištofu pa se bo ustavil pri grobu Balantovem in se hvaležno spomnil našega prvega pesnika Vodnika. Ne samo njegove pristne šlškarske vese-losti, — ^prc'blečen sem menišič bil in rad sem pel. še rajši pil,* — marveč njegove cllirije oživljeno. Pred sto leti je slutil ono, česar niti mi še nimamo in kar smo od daleč prvič videli 29. oktobra in 1. decembra 1918., — osvobojeno in ujedinjeno Jugoslavijo. Tako je Mojzes z gore Nebo gledal obljubljeno dežeio, stopil pa vanjo ni, in trije rodovi Izraelcev so po odhodu iz Egipta umrli v pu-j ščavi, šele četrti rod je bil veren, edin. ! odporen in krepak in je prišel v ob-| ljubljeno deželo, se v njej uredil in ' postal velik. Evo Vodnikov grob, (na desni gledalca) v directoire-slogu. Tu počiva naš veseli, delavni, idealni Balant, pravi Slovenec in pravi Jugoslovan iz dobe, ko. obeh teh pojmov še ni bilo... Kaj pa z drugimi? Pri Sv. Krištofu je še mnogo onih, katerim smo dolžni svojo hvaležnost. To so n. pr. Jurčič, Blelvveis Cop, Linhart, Korytko. Ali bo naša mladina tudi letos okrasila te grobove? Upajmo. Pri Sv. Križu je grob, pred katerim se bo ustavil vsak Sokol. To je grob idealista dr. Ivana Oražna, prvega starost. Sokolskega saveza, požrtvovalnega Jugoslovana že iz dobe pred vojno, poštenjaka in dobrotnika naše univerze. Potem pa nas povede naše romanje k spomeniku, ki je nem izraz boli in trpljenja. Naš «le soldat inconnae> naša žrtev, ki je šla in p<*dla ne vedoe. ?akaj in poprej prei pe^a vso bol ponižanja. Desettisuči niš.b mož. ki so se borili za razpadajočo Avstrijo, ne ve-, doč, da se bore pi >/ Jugoslaviji, so umirali v rc.ib. bollicab, kasarnah, bili opsovani, — zadnja hekatomba. položena v toku ne izprosne zgodovine; zadnje ponižanje, preden je prišlo prvo povišanje. Kipar Peruzzi je dobro pogodil tip tega našega žrtvovanega vojaka. Raz-oglav, kratko ostrižen, kakor kaznjenec, sklonjene glave, krotak in ponižen stoji, kakor ie stal v členu in četi po povelju «Ruht*. Oblečen je v znani sivi plašč, z dvema taškama na pasu, mož iz čete. Toda v lice je vklesan neizmeren obup in nemo. skoraj živalsko vprašanje: Čemu? Zakaj? Toda roka se že stiska v pest. Še so grobovi, pri katerih se bodo te dni ustavljali nac cnalisti. Tu je (čigar reprodukcija se Pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani: Spomenik na grobu Ivana Endlicherja in judcnburških žrtev. nam ni posrečila, ker je fotografija posneta z neugodno izbrane strani). Ta iorn.alni klerikalec je v resnici bil iskren Jugoslovan, ki bi se danes jbrnil proč od svojih nekdanjih stran-:arskih tovarišev, ali pa bi obrnil njih -ame proč od sedanje smeri. Ne nj.m, narveč nam, ali prav za prav nam vsem je zapustil svojo znano politično oporoko. Potem je tu grob junijskih žrtev, grob treh nacional.slj-', ki so umirajoč poljubljali svojo zastavo. Znideršič, Šlujpah, Boltavzar! Grob je okrašen, prihodnjo leto bo na njem že stal spomenik in leto za letom bodo k njemu romali bratje pokojnikov, nacionalisti, da se poklonijo žrtvam, padlim od izdajalske bratske roke, žrtvam, ki so pravilno razumevale nacionalno idejo in se zanjo žrtvovale, — upajmo, da ne zaman. Ne v Ljubljani, marveč v Grajski vasi pri Celju stoji spomenik, ki ga kaže naš posnetek. Mala vasica je to, komaj kakih 20 hiš ima. A kljub temu je zavedna in ponosna. Devet mož in fantov je pobrala svetovna vojna iz njihovih vrst. Domačini niso pozabili nanje: in čim so si po dveh zaporednih, razmeroma ugodnih hmeljskih letinah gospodarsko malo opomogli, so se z vfc*o ljubeznijo in vztrajnostjo podali ija delo, da postavijo dostojen spomenik svojim tovarišem, ki počivajo brez spomenikov in negovanih grobov po vseh mogočnih bojiščih. Z izredno požrtvovalnostjo so zbrali med sijbe lepe desettisočake (dinarske!) in v letošnji jeseni so slovesno odkrili na najlepšem kraju sredi vasi lep in dostojen spomenik padlim rojakom.. Bo to v Sloveniji eden prvih, ako ne sploh prvi spomenik pijetete in 'jvalefnesti do padlih. Prinršamo danes njegovo sliko, požrtvovalnost nial/3 savinjske vasice pa priporočamo v vzgled in posnemanje tudi aruginj, večjim in premožnejšim krajem .>irom domovine. • Kult mrtvih je prastar ritus človeštva. Prvi početki filozofije, razmišljanja o vrednosti in zrnislu življenja, prve oblike verovanja in prvi no "bi do transcendentnega se pojavljajo ob tem ksulfa. Med bolj ali manj zmisel-nimi svojimi šegami, je krščanstvo po prastarih poganskih oblikah posnelo ta kult in mu določilo praznika -r V seli svetnikov: in Vernih duš*. Današnja oblika tega kulta je med vsemi šegami in obredi krščanskih konfesij še najbolj simpatična in popularna, ker je skupno elementarnemu čuvstvevanju vsega civiliziranega človeštva. Lani Spomenik v vojni padlim vaščanom v Grajski vasi (Savinjska dolina). odkrite najdbe v jamah ob reki Lot v Franciji, 1500 le! stare, so nam prav tako blizu in svete, kakor sveže gomile od včeraj in danes. Te dni bodo gorele lučke na grobovih po vsem kulturnem svetu in menda ne bo mno^o grobov, ki bi bili docela zapuščenL Brez vencev, brez cvetk ostanejo grobovi v Karpatih, v Galiciji, na Assiagu, pod Višegradim. oni ob Beogradu in pod Solunom, na Kajmakča-lenu, v Prokletiji. na Krfu, v Dobrud-ži, v Bizerti, ob Soči, na Krasu. Grobovi v Mitte rgrabernu, Thaler-hofu in neštetih sličnih krajih pro-kletega imena. In kaj je z grobovi na Suhem Bajerju? Njih ne smemo pozabiti. Njim mora veljati vsaj ena pobožna misel današnji dan. i* Tik poleg nas zevata dva grobova. Namenili so ga tujci našemu primorskemu in koroškemu narodu. Ta dva grobova tulita in nas spominjata pri vsaki priliki, da se ne bosta zaprla nikdar. V njih leži Lazar, in mu bo nekega dne rečeno: Vstani! In bo vstal. Tik za spominom vseh mrtvih prihaja zavest, da je naš vseh živih dan in da vsi iz pobožnega spomina pro- mož, ki so delali zanj in postali s tem Vsaka družina skrbi za svoje gro-uekakšna skupna narodna last. Po tem tudi sodimo njegovo narodno zavest in kulturo. Lani je Kranj lepo uredil groba Prešerna in Jenka. Oba groba sta dobila po zaslugi tamošnjih meščanov lepšo obliko, tako da je naša generacija skromno izpolnita dolžnost, kar je v čast njej in mestu, v katerem počivata. Lani je tudi Ljubljana lepo uredila skupni grob treh predstavnikov naše mlade generacije, Ketteja, Cankarja in Murna. Prostor, kjer se dviga njihov skupni grob, je v bližini križa na levo ob prvem križpotju, računano od vhoda na obširne Žale pri Sv. Križu. Prostor je prav lep, obdan v ozadju z vTsto cipres, ki tvorijo '.adi ob strani glavni rob na celi grobnici. Kette in Mara sta 20 let ležala na starem po-kopnVčču pri Sv. Krištofu. Cankar pa Zadnji dem prvega jugoslov. sokolskega staroste dr Jv. Oražna na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Vodnikov grob iu Spomenik pri Sv. Krištofu v Ljubljani. Pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani: Skupni grob pesnikov-pisateijev Ketteja, Cankarja, Murna. šlosti črpamo utehe za sedanjost, za bodočnost Zato ni samo slučaj, marveč izvira iz naSega zdravega čuvstvovanja. Ko Se gi.dha vrača od pogreba, ne svira Vojni spomeniki v Franciji: V Beaumont-Hamelu ob SomiHi so odkrili spomenik onim angleškim vojakom, ki so padli v bojih v okolici mesta. 5alostink, rmpak koračnice. Ko se mi vračamo z groblja, se zavemo, da je svet ven .'.u i o leo in veli ' -n včasih le lepa in topla, šuma žolta in rdeča, kostanj vroč, mošt sladak, dekleta pa oboje. Popoldne je Šmarna gora polna obiskovalcev in na poti k Sv. ;.ri"u vidiš celo promenado. Eno oko se še sclzi, drugo se že smehlja, in končno zmaga vseh živih dan. Kar je živega, to obvelja! Evo, dece je okrog nas kopica, in preden bo doživela in legla, bo še prej sama napolnila zibelke. Kajti čebelice smo v rojih. Vseh mrtvih dan nam je potreben, da vemo, čemu. Grobovi tulijo... Vojni spomeniki v Franciji (S 5 slikami.) Med narodi, ki so v svetovni vojni imeli največ žrtev, so poleg Srbov in Belgijcev v prvi vrsti Francozi. Ogromne so njihove materijalne izgube, a še ne-primeroma težje so izgube na ljudeh, pa bile to smrtne žrtve ali pohabljenci. Kaj pomenijo človeške žrtve baš za Francijo, lahko čutimo in si predstavljamo tem bolj, ako vpoštevamo, da je bilo za Francijo že pred vojno naravnost življenskega pomena baš nazadovanje števila prebivalstva. Zato ni čudno, da se ravno Francozi z boljo in ljubeznijo, kakor noben drug narod, spominjajo svojih padlih v vojni. Ne mine nedelja, da ne bi odkrili par novilt «"-nm»"»i':ov v snomjn nad- Grobovi pri neomikanih narodih (S 3 slikami.) Zanimivo je, kakšne navade imajo ne-omikani narodi ob smrti svojih članov. Njim ne narekuje spoštovanje, ljubezen ali sočutje do umrlih, kaj naj z njihovimi trupli narede, marveč zgolj strah pred duhovi, ki so se ločili od mrtvih trupel in žive kot nevidna bitja še dalje. Na daljnem severu Azije živi cela vrsta maloštevilnih plemen, ki imajo prav posebne pogrebne šecro in običaje. Čuhonci izpostavljajo mrtvece v sneg ali močvirje, da jih požro divje zveri. Itelmi jih z vrvjo potegnejo iz koče in vržejo psom, da jih požro. Samojedi izkopljejo v steno koče posebno luknjo, skozi katero potisnejo mrliča na prosto, luknjo pa takoj zadelajo, da bi duh umrlega ne mogel nazaj. Drugod skušajo preprečiti odhod dulia iz umrlega na ta način, da truplo skrčijo in noge potegnejo k telesu. Nekatera plemena polagajo mrtvece v .ekake grobnice, ki jih sestavljajo iz kamnov, v bližino pa obesijo lobanje morskih psov, rogovje jeler.ov ali celo človeške kosti. (Slika 1.) Jam ne morejo kopati, ker so tla zamrznjena, zato napravijo le pli've izdolbine, kamor polože trupla, ter Socijalna politika Poslovanje osred. urada za zavarovanje delavcev Po smrti Viljema Bukšega je bil za generalnega ravnatelja te naše velevaž« ne socialne institucije imenovan banski svetnik g. Milan Glascr, prejšnji rav« na tel j tega urada. Gospod generalni ravnatelj je na zad« nji seji ravnateljstva članom ravnatelj« stva podal izčrpno poročilo o doseda« njem delovanju osrednjega urada. Naša javnost je to poročilo de.'iOma iz« rabila v politično » demagoške svrhe, de« V letu 1923. je bilo iz naslova holni--škega zavarovanja izplačano podpor ca. 108 milijonov Din (predpisa, ne dohod* : kov 156 milijonov Din). Upravni siro« ški 18 odst. (27 milijonov), razni izdatki 0.47 odst. (800 tisoč), tako, da znaša ti* sti knjižni skupiček ca. 22 milijonov Din. ■ Odstotek bolniških podpor stalno nara» j šča in resno ogroža finančno ravnotežje. : Že v letu 1923. so bili nekateri okrož« ni uradi pasivni. Tudi ljubljanski okrož« ni urad se radi obilnih zaostankov bii« ža nevarnosti pasivnosti. P.-i tem pa je pomisliti, da odst. podpor še ai dosegel predvojne višine, tako, da je pnčakeva« ti staLcn porast. Zato je dobra t prava nujna in najvažnejša potreba, ker dru« gače »grozi nevarnost, da bodo bilancc pasivne. Število zavarovanih članov je 1. juli« ja 1924. doseglo 459.988, ki so porazdeljeni na 125.897 obratov. Nezgodno sta^ tistični podatki utemeljujejo pravilnost sedanje višine premij. Poročilo pravi, da je bilo najtežje dc« lo osrednjega urada nadzorstvo rad po« sajneznimi okrožnimi uradi. To delo da je. bilo posebno delikatno pri onih ura« dfh, ki do novega zakona niso poznali dobrega nadzorstva nad svojim pošlo« van jem. Niso sc mogli uživeti v nove raz« mere in so to nadzorstvo smatrati za Omejitev avtonomije in za šikaniranje. zračne in svetle čakalnice prideš v higi-jonsko kopalnico s prhami (poleg nje je čedna soKica za zdravniško sestro), na drugi =tc;ini pa se vrste ambulatoriji in pisarne. 'Vse je urejeno prijazno in higi-I jensko tfcr ne spominja niti najmanj na bolnico ali kaj sličnega. Mladina, ki bc> prihajala v te prostore k preiskavanju in zdravljenju, se bo lahko počutila v njih kakor doma. r- Zdramiško 6luibo na polikliniki bost;: | opravljala začasno honorarna šolska : zdravnika dr. Anton Brecelj in dr. Ana Zalokar. Čim bo to mogoče, se jima pridružita še spedijalist za oči, ušesa in grlo ter zobni zdravnik. Potem bo lahko ; ilifelinika opravljala vse skrbstvo, ki je v zdravstvenem oziru normalno potrebno za našo mladino. Do novega leta, ko st.i oba zdravnika zaposlena še s preiskovanjem mladine v šolskih zavodih, bo klinika poslovala le dvakrat tedensko, poslej i dnevno. Med i biskovalci je vzbujal pozorno?! tudi nsla vodnjak, ki stoji v pro- storu pred pavilijonom sredi lične gredice. Vodnj;:"t, ki bi ga bilo čim bol: j pri; jrečati z;i splošno vpeljavo ne samo za rab'* mlarflne, ampak tudi za odrasle, i tvori lojena s štirimi navpičnimi iztoki, iz katerih trizga voda. Na ta način je 1 okuženje pri pitju popolnoma izključeno. Po izjavi sanitetnega šefa dr. Katičiča, se namerava otvorit slična šolska poliklinika v kr;,tkem času tudi v Mariboru. Vse priprave so že v teku in materijal večinoma nabavljen. Z graditvijo se bo začelo, čim odkaže občina primeren prostor. 3 ?j a B V'jj..i ^..Ui-i.....i v v i SO postavili -n odkrili lep spomenik pripad-»ikoni ^republikanske garde», ki so padli v svetovni vojnL fim. Na stotine jih je že po vsej Franciji, mesta in vasi tekmujejo med seboj, kdo se bo dostojneje in hitreje oddolžil onim, ki so s svojo krvjo rešili francosko domovino m ji ustvarili novo veličastno življenje. So kraii v severni Franciji, ki so bili med vojno docela razdejani in sedaj 5e niso popolnoma obnovljeni, a »pomenik padlim vojakom že stoji na najlepšem kraju naselbine. Tako bo v teh dneh, ko se katoliški Svet. bodisi k. verskega čuta, bodisi iz tradicije ali notranj potrebe, spominja mrtvih, v Franciji le malo takih, ki bi jim ne vel-als vsaj ena misel, vsaj en spomin Izmed neštetih vojnih spomenikov, ki jih Aan za dnem prinašajo v slikah fran-joskl lUti, jih objavljamo danes tudi mi nekaj. Saj je kri onih, katerim so posve-ženi, tekla tu.il za nas, za naše osvobo-jenje in ujedinjenje. Neprenosljivi so le r»T7fini I & šivalni stroji. L V M It Ncdoscžni t f1 1 I P j I fl konstru kciji iu mate- JJ A * I» I' J D11 rijalu. Izredno nizke ^patMMMm cene. lS83a Očitek* »i jih pred nakupom! J. <50BJ2C/, Ljubljana imOvc* kred. banke). Vojni spomeniki v Franciji: Spomenik padlim v ChampagnL jih nato pokrijejo z vejevjem, naplavlje- nim lesom ali kamni. Laponci, Jakuti in Tunguzi polože dostikrat mrliča v nekake zaboje, ki jih postavijo na zemljo ali pa pritrdijo nad zeml jo med drevesa. (SI. 2.) Ostjaki zavijejo mrliča v kože ter ga položijo v izdolbeno drevesno deblo. Mnogokrat pa skušajo mrličevo truplo tudi za dalje časa ohraniti. V ta namen se poslužijo neke vrste maziljenja. Pri Alen-tih odstranijo bogatim mrličem čreva in druge dele, ki hitro zapadejo trohnobi, očistijo jih maščobe, nato pa napolnijo z listjem in mahom. Alentinja obesi nato tako preparirano truplo svojega pravkar umrlega otroka v majhni skrinjici nad svojo posteljo, kjer visi leto dni, dokler se ji ne narodi nov otrok. Enako ima poleg sebe Alent svojo umrlo soprogo ali soproga svojega moža in to toliko časa, dokler more prenašati duh razkrajanja. Pri nekaterih plemenih mrtvece tudi sežigajo na grmadah ali pod njimi. Povsod se nahajajo raztreseni grobovi, pa tudi pokopališča, če je le pleme ostalo dalje časa v dotičnem kraju, čez leto dni obhajajo spominske svečanosti. Umrlim žrtvujejo živali, katerih lobanje zlo ža nad irrobnm (slika 3), sorodniki si pa priredijo še pojedino. jasno in glasno zahtevajmo: J/Iirim- čokolado! 1951/a so vse novosti KAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN COUVERCOUT PALMERSTON za moške obleke in suknje FLAUŠ SURNO TRAVERS KASAN KAMGARN za damske kostime in suknje 4 PLIŠ KRIMER BARZUN ASTRAHAN DEF TIN za damske plašče in jopa t bogati izberi ter najilovršeuejših kakovostih dode. Oglejte si zalogo in izložbe in prepričani boste, da se k»jlitativno najbolje k upi pri L 1979» LJUBLJANA Vojni spomeniki v Franciji: Ogromen spomenik v Projartu ob Sommi. loma pa ga samo suho registrirala. Ia vendar je v poročilu obseženo ogromno delo in tudi veliki uspehi, ki kljub splfliš« nemu nerazpoloženju napram socialtie« mu zavarovanju in centralistični organi« zaciji ne smejo zatemniti, ker so živ do» kaz, da jugoslovensko delavstvo sine upati, da bo preje ali sleje deležno res modernega socialnega zavarovanja. Za« četek pa je vedno težak in to zlasti v socialnem zavarovanju, ki ni niti v kul« turnejših, socialno, gospodarsko in ad« ministrativno enotnejših državah pejseb« no priljubljeno. Socialno za rarovfije je gospodarska, socialna in kulturna potre« ba. Zato mora biti vse udcjstvW-' '.. čipk, iz papirja ali pa samo «e- miniature* na razglednici. In ker večina deklet — cda ne naj- Kupi>ai \ ciike nagiade, zlate ure. zapestnice, pisalne Stroge, parfume in podobne stvari, po katerih hrepeni žensko srce. Tekme se smejo udeležiti le dekleta, ki si same služijo kruh, delavke, strojepiske, šivankarice (po pariško: midinetke) ia podobne. Nasa slika nam kaže razdelje- j vanje tekmovalnih pogojev med rnidi-de ženinov, je ta dan splošni praznik i netke v ulici de la Paix, v kateri se na-pariških devic, mladih kot zarjavelih.! hajajo prvovrstni modni saloni. Na dan Pariški «Matin» za ta dan ot'-•ravlja de-J sv. Katarine pa se bo vršila razdelitev Evropi divjala svetovna vojna. Tako kletom posebno vrsto zabave. Za najlepše - ograd in razstavljene bodo nagrajene | hermetično so ga zaprli pred ostalim Z^jmlvo pismo njegovega odvetnika. Poiročali smo že obširno pred par dnevi o uscJdi nesrečnega egipčanskega princa, ki je že nad let zaprt v blaznici na Angleškem. c-Matin», iz katerega smo posneli naše poročilo, javlja sedaj, da je njegov članek vzbudil veliko pozornost tako rrfed r.ng'cškimi kakor tudi med egipčansjrimi oficijoznimi krogi. Iz Londona je cclo nemudoma došla uradna nota, ki priznava, da se nahaja egiptovski princ Ahmed Saifcdin v neki blaznici Esseske grofije že dolgo dobo let. Dalje se čita v tej noti, da ga je nedavno ob« iskal turški odvetnik in da so oblasti po tem obisku sklenile, ujetnika odpeljati v Turčijo. Temu pa da se je uprl njegov zdravnik, češ, da bi vožnja v takih oko. liščinah utegnila na prinčevo zdravje slabo vplivati. Medtem so prinesli drugi pariški listi neke-vesti, ki jih je lansiralo v javnost egipčansko poslaništvo v Parizu, da odvrne publiko od resnice in ji natrosi peska v oči. Kot odgovor na te vesti je priobčil «Matin» pismo prinčevega žago* vomika in prijatelja Džcialedin Arif.beia, ki ni nezanimivo, zato prinašamo kratko njegovo vsebino. »Visoka, dobro poučer.a oseba,* piše Dželalcdin.bcj, »trdi v listih, da jc princ = Saifedin že kot mladenič vzbujal pozor. S j nost kot slaboumnež in njegova po veli. s. kosti in obliki nenormalna ušesa so ka. •§ zala znake degeneriranosti. Čc bi to bila g-: istina, bi moral misliti, da so egiptovska s; sodišča obsodila na prisilno delo bolnika, ~ { ki je bil že kot otrok nenormalen. Toda previsoko čislam egipčansko uradništvo. da bi mu mogel pripisati tako očitno kršenje zakona in pravice, da bi poslali človeka, ki spada v bolnico, na prisilno delo. A govorimo raje o usodi zlatorojenega princa. Ve čkot 25 let ni imel ujetnik v roki niti lista, še mani kako knjigo. Celo koran, ki sem mu ga dal, predno so ga odvedli, so mu vzeli. Menda je on tudi edini na vsem svetu, ki ne ve, da je v Cerkev je brez dvoma ako ne največja, pa gotovo najvišja ca svetu Saj je brez stolpa visoka 120 m, s stolpom vred pa okrog 200 m. Seveda pa tvori pravo cerkev le majhen dej te ogromne stavbe; vsi drugi prostori so namenjeni deloma raznim metodističnim organizacijam in institucijam, doloma so oddani 7 poslovne svrhe. Prak 1 i duh Amerikanca. se tudi pred cerkvenim pragom no ustavi. Užitna ptičja gnezda Na severnem delu otoka Borneo je na stotisoče ptičjih gnezd, ki so za Kitajce prava slaščica. Iz teh gnezd pripravljajo oni izvrstno juho. Ta gnezda so iz neke lepive tvarine, ki jo izločajo ptice, katere žive v votlinah tamošnjega apnenčevega pogorja. Domačini razlikujejo bela in črna gnezda. Bela gnezda so zelo čista in skoraj prozorna, črna pa so onesnažena s perjem in travo. Ker se črna gnezda pojavljajo v večjih množinah kakor bela, so manj cenjena kakor poslednja. Zanimivo je, kako domačini pobirajo ta gnezda. Pravica pobiranja se podeduje od roda na rod. Ta pravica pripada torej skozi generacije enemu in istemu rodu. Žetev, ki je v zvezi z velikim trudom,, je dvakrat na leto. Zbiralci se spuščajo po pletenih lestvah v globočine. Pri tem delu morata biti dva: eden. ki gnezda pobira, drugi pa, ki gnezda polaga v koše. Kupujejo jih večinoma kitajski trgovci, ki jih potem prodajajo dalje. Dobiček dele domačini na ebonriets de St-Catherine=> — »čepice j čepice, sv. Katrice* — napravljene iz papirja, je | svetom. bilo nemogoče razširjati jih v vodoiavni smeri. Ponekod, kakor n. pr. v New-Yorku. je ovirala tako razširjen,ie tudi geografska lega. Zato so zidali v višino in nastali so oni svetovno»iani nebotičniki. ki so postalp naravnost simbol ameriške tehnike. Duh gigantstva je tako prežel ameriško pojmovanje, da se uveljavlja danes že povsod, tudi kjer v to ni stvarne potrebe. Prošlo nedeljo so v Chicagu z ogrem-nimi svečanostmi posvetili novo kate-; dralo, ki si jo je postavila znana .-erska Res je sicer, da 25 let zapora med j sekta metodistov. Sekta, ki šteje danes i Parla. Direkcija narfumerije znamke „La Fleur de France" si uso-a opozoriti svoje častite iu zveste 0odid: m od glave do podplatov: D- pak ne bo teško živjeti, neka ga T!og poživi z gospom frajlicom n* desnoj mu strani — neka jih po- "-" uvijek sa mastnom bradom in dobrom -oljom! Živili s pune čuture — huncut ovaj, tko ne bi spil!» Prijatelj Peter je jako Santav na ušesa, toda mislim, čutaro bi razumel. Razumel bi jo in se ji o.dzval in bi se v lii.j. ijajnejsi luči pokazala bratska si .ga med Hrvati in Slovenci, "a jirn tudi ustava ne bi delala preglavice in navskrižja, ko bi imeli križevačke statute. ^ Tako je dejal Pepe in Vam vse to pišem zato, ker ste dobili novo hišno iz Zagreba in Vas bodo nemara hrvatske stvari zanimale. Go?^od soprog je povedal, da ste jo dobili, hišno iz Zagreba, in d- ima pod milim nebom kaj opravila, samo ves dan da Vas obklada z emilostno> spred in z cmilrstnoj zad in Vam cljubi rake*-, pa Vam jih ne , nego samo pravi, da jih. Pa da ?te | neiziii-. 110 zadovoljni z njo. Edino ta I hišmt da Vam je še manjkala! 1 O, T*>'ostna, da Vam le drugod nič 1 ne manjka! I Fr. 2. Arkadij Averčenko: Višek pravičnosti (Humoreska.) Ko »je vstopil Raskatov v Kirilov "rabiuet, se je gospodar široko raz-koračil in v skrajnem nezadovoljVvu dejal: <Čemu, hudiča, prihajaš k meni? Srj vendar vidiš, da delam. Motiš me... Raskatov se je mirno vsedel na divan in smehljaje pripomnil: cDelaš? Tem slabše... Venomer tičiš s-svojim nosom v spisih in medte ti poteka življenje brez haska.. .> Gospodar je molčal. Upal je, da bo gosla molčanje užalostilo in da bo Raskatov vstal in šci. Ali motil se je. Raskatov je mirno sedel dalje ter vprašal: cAli poznaš Limonova?» cčudno vprašanje! Saj je vendar najin najboljši prijatelj.* <Če mi obljubiš, da ostane med nama...» roje: en del dobi oni, ki ima pravico na žetev, drugi oni, ki gnezda pobira, a tretji del pripada državi. tisoč dolarjev. Ta vsota se nam v primeri z gornjimi zdi malenkostna, je pa za naše razmere še vedno precej visoka (okrog 6 milijonov dinarjfev). Ne smemo pa zamenjati -Morgana samega ž njegovo banko, ki je letos oddala državi nad 0 milijio-nov 864 tisoč dolarjev dohodninskega davka. Mnogo več kakor milijarder Morgan plačuje davkov sloviti kino-igralec Douglas Fairbanks; letos je plačal državi 22o,769 dolarjev. Pri tej priliki moramo omeniti, da višina davkov v Zedinjenih državah še daleč ne tvori jasnega merpa o stanju dc- REDOV.BIKOVA LJUBEZENSKA SKRIVNOST! Umor italijanskega dijaka Po vzorcu ameriških milijonarjev- Kaj ameriške milijarderje najbolj razburja StraSno, nepopisno razburjenje je zavladalo v Zedinjenih državah. Kaj se je zgodilo? Davčni uradi so objavili, koliko plačajo posamezniki dohodninskega davka. Priznati moramo, da ae kaj podobnega v Ameriki še ni pripetilo. Doslej je vrhovna uprava ameriških financ skrbno in striktno čuvala tajnost višino davkov, ii jib «je maral vsak državljan plačati _______ _____ _________________. . - __r______ ____ gveji državi. Lansko leto pa je kongres (Sojila, občinske obligacije in podobni.' Simone Amorecco, star 21 let, in IMetni obsegu klavirja; notira se v violinskem in na pritisk La Folletta in nekaterih de- i Vslpd tega beležijo ti papirji tudi zelo! Taddeo Salvatore, oba sinova bogatili; basovskem ključu. ker je delalo včasih precejšnje tehnične težkoče. Zato je okoli leta 1720. Hoch-bruoker namesti] na spodnjem delu reso-nančnega dna sedem pedalov ali tako zvani pedaKni mehanizem, s katerim je bilo mogoče izvajati na harfi kromatične tone in igrati v vseh drugih tonovskih skalah. Instrument je bil s tem tako izpopolnjeni, da so ga vedno bolj uporabljali za solistično igranje in z uspehom tudi v Pod vtisom strašnega umora v Chica- velikih orkestrih. Eno stoletje pozneje pa gu. kjer sta bogataša Locb in Leopold je harfo izpopohul znani izdelovalec kla- umorila dečka zgolj iz perverznosti, ker vjrjev Sebastian Erard. po narodnosti. . „ , . sta hotela imeti občutke hudodelca, sc je . Francoz. in pa imenoval dvojno pedalno PeCIVni praSek in mokratov izdal ukaz, da morajo davčni! velik promet kupujejo jih vsi ljudje, ki uradi objaviti višino davkov, ki jih pla- j premorejo toliko denarja, da ga lahko ču.iejo posamezni državljani Zedinjenih j nalagajo v vrednostne papirje. Tako je držav. Pod besedo »objaviti« je razumel! rt. pr. razumljivo zakaj plača najbogatej-kongres javno nalepljenje na dayčnih j šjh mož v Zedinjenih državah, senator uradih. I Oouzens. le 5000 dolarjev dohodninskega Amerikanskim novinarjem pa se ni I davka. Senator Couzens ie namreč, ka-zdelo nalepi ne le slučajno mimoidočim pasantom so jih začeli objavljati v svojih listih. Amerikanski žumalisti mislijo namieč, da morajo povsod vtakniti svoj nos. Ko so torej 23. oktobra davčni uradi Objavili z velikimi lepaki na svojih poslopjih višine davkov, so že naslednji dan, v petek 24. oktobra prinesli iste številke tudi večji ameriški dnevniki Tako je svet kmalu zaznal, da plačuje najvišje davke v Zedinjenih državah John R. Rockefeller junior, sin poznate-ga petrotejskega kralja istega imena. To leto je namreč Rockefeller plačal davkov v iznosu 7 milijonov 435 tisoč dolarjev ali po naše nad pol milijarde dinarjev. Drugi največji davkoplačevalec v Ameriki in najbrže tudi na vsem svetu je IIenry Ford, kralj avtomobilov, ki je plačal 2 milijona 467.946 dolarje? (preko 170 milijonov dinarjev). Tretji pa je finančni minister v iastni osebi g. Mellon. Amerikan-ci so .namreč praktičnega mnenja da je najbolj zanesljiv finančni minister tisti, ki ima sam tako ogromno premoženje, da mu ne pade niti na misel pljačkati državno blagajno; plačal je preko 1 milijona 170 tisoč dolarjev dohodninskega davka. Splošno presenečenje je izzvalo dejstvo, da plačuje znani bogataš J. Pier- i pont Morgan jedva toliko davkov kakor ! boksarski šampijon Jack Dempsey: 90 j hodkov davkoplačevalcev. Kajti ameri- ^ud,1I » mestecu Naru na Siciliji podo- ^fo. S pomočjo teh dvojnih pedalov je w„n;i' ___ ški davčni zakon oprošča posestnike ne- ben fločm. Dva dijaka sta se enako pre- mogoče, toa. oziroma struno, kar za dva 1989 Vanilin SlaCIKOr. katerih vrednostnih papirjev vsakega J grfšlla ,nahd tovarišem. Ves dogodek je poIlona al|- niže uglasiti obseg dvoj. I--- davka. Taki papirji so n. pr. državna po- j zelo podoben chtcaškemu.^ ^ nopedaSne harfe z vsemi poltoni je enak ki so po razpravi dokazale, da je mož . ... res prctepavaj Uganko, posebno pa na kritičen dan, in da jc zato ona po kri« vem prisegla. Sodnija jo je ovadila državnemu pravduištvu in je bila seda.j obsojena zaradi krive prisege na en mesec zapora, katerega ie morala takoj nastopiti. V samoti bo sedaj med štirimi golim: stenami uboga ciganka lahko razmiš« ljala o zvestobi do moža in o tem. da ni vedno dobro izrezati »drage osebe pa naj si bo šc tako »ljubezniva®, i? škripccv. Da, da. Zgodi se včasih, da je oni, ki jc tcpcl, oproščen, oni pa, ki jo je dobil po grbi, da mora romati v ječo... trgovcev, sta z veliko napetostjo zasledo- I Najnovejša harla, ki pa nima tako moč-vala sodni proces proti Loebu in Lcopol- nega in polnega tona kot prejšnja in ki bo du. Sklenila sta, da bosta svojega 191et- ©nkrat skoraj gotovo izpodrinila stnro nega tovariša Gassea Calegoro umorila dvojnopedalno harfo, je kromatična harfa, prav po chicaškem vzorcu. j Konstruiral jo je Gustav Lvon, ravnatelj Dne 13. oktobra sta zvabila svojo žrtev klavirske tvrdke Pleyel v Parizu. Strune v bližino kapelice sv. Avguština pri Naru, na tej harfi so razvrščene kromatično, izognil plačevanju davkov pa mu nihče ne more očitati protizakonitega ravnar nja Razumljivo je, da je vstalo med ameriškimi rentniki. bogataši in trgovci vseh vrst od najmanjšega do največjega silno razburjenje, ko so listi objavili natančne v bližino kapelice in hladnokrvno zabodla Fvanriji, Belgiji in HolandijL Calegoro. Njegovo truplo sta potem skrila morilca med mrtvaške lobanje in kosti menihov, ki ondi tpohnijo že stoletja. Rodbina pogrešane žrtve je mislila, da je pobegnil dijak s kako deklico, se je pa kmalu uverila o nasprotnem, ko ie jela j raZa najnežnejše lirične momente. Rihard številke njihovih davkov. Nekateri med i prejemati grozilna pisma, v katerih je, \Vagner predpisuje v nekaterih svojih njimi so se celo tako daleč razjezili, da | zahteval neznanec velike, denarne zneske, operah celo šest harf. Toni in akordi harf V današnjem orkestru, tako sinfoničnem kot gledališkem, je hnrfa prepotreben instrument. Komponisti jo uporabljajo v svojih skladbah zaradi njenega — lahko bi rekli — dražestnega tona, s katerim iz- začela poizvedovati. Po. naporni preiskavi se je posrečilo izslediti policiji umor in tudi njegove povzročitelje. Oba perverzna mlada morilca Amo-recco in Salvatore sta bila aretirana. Pri zasliševanju sta priznala svoj čin. so pretili listom s tožbo, niso pa pri tem j Stariši so izročili pisma policiji, ki je pomislili, da niso novinarji prav nič krivi, pač pa kongres, ki je dovolil objavo. Najbolj prizadete se čutijo seveda trgovci. »To je škandal«, se pritožujejo, »kako pridemo do tega, da nepoklicani elementi posegajo v naše privatne stvari in kršijo tajnost našega poslovanja?« Finančni minister Mellon ki se je lani na;bolj protivil sklepu kongresa, tudi obsoja objavo v listih, obenem pa priznava da ne more podvzeti nikakih protiukrepov. Kakor vidimo, vlada med amerikanski-mi davkoplačevalci hudo razburjenje. Morda bo kongres drugo leto ukinil svoj sklep, V zalogi vse vrste I96si V BARVNIH TRAKOV Franc Bar, lju&ljana, Cankatjevo nabrež e 5. Harfa Harfo (italijansko arpa) prištevamo v vrsto instrumentov, čigar strune intonira-mo s prsti. O njenih predhodnikih dobimo že v letu 2000 pred Kr. v staroegipčanski in judovski literaturi natančne podatke; instrument ki je bil precej manjši od današnjega in imel zelo malo število strun, se je imenoval takrat «tebuui» ali «kinor». Pozneje so harfo uporabljali pevci grškega starega veka pod imeni: lira, kitara, pek-tis, alagadis itd. kot spremljevalni instrument za heroične pesmi in slavospeve. v orkestru so izrednega sijaja in oži rja jo druga godala in petje z blestečo krasoto; posebno strune zadnje zgornje oktave dajejo ljubek, kristalnocist ton, ki vzbuja v nas najnežnejše čarobne slike. Dandanes se goji igranje na harfo posebno na Angleškem; kajti klavir je prišel tako rekoč že iz mode in dame iz uglednih, pridobitnih angleških krogov se uče ta blago-doneči instrument, na katerem se da doseči izvanrednejše in frapantneiše učinke z njegovimi barvnimi toni kot pa na klavirju. Cigan ostane cigan Te dni se je pripetila na Madžarskem zanimiva epizoda, ki kaže cigana v njegovi pravi luči. Naneslo jc, da se je na« selil v nekem mestu cigan in izvrševal svojo obrt, za katero so cigani sposob« ni, namreč kotlarstvo, v prostem času Tudi Sirci so že poznali harfi podoben in-: pa se je ukvarjal s svojo violino. Sosedje instrument, ki je bil precej manjši od da- so večkrat slišali in tudi videli, kako je — v 6. stoletju po Kr. — so dobili harfo postopal cigan s svojo ženo, ki je bila v zapadni Evropi naseljeni germanski in : pri njem velika reva. Tepena je bila vsak keltski narodi, tako da so od morja obdani dan pred jedjo in po jedi in pri vsakem britski otoki prav za prav domovina na- žalostnem, pa tudi veselem dogodku — šega današnjega instrumenta. Kronika nam z drugimi besedami, njeno pretepavanje ! poroča o malih trioglatih harfah, ld so jih j jc bilo na dnevnem redu. nosili godci, ki so potovali skozi deželo, j prcd kratkim so zopet slišali sosedje, na traku okoli vratu, o harfah, ki so jih . kako so padali v ciganovi sobi udarci igrali vitezi in jih podajali pri veselih po ubogi ženi. Sedaj niso mogli več tr« pojedinah iz rok v roke, pa tudi o harfah, peti jn prijavili stvar policiji. Stvar je ki so bile tako velike, da bi ge lahko skril prišla pred sodišče. Sedaj pa se je po» človek v njihovem resonančnem dnu. Celo kazala drugi, in topot dobra stran ci« Galilei in Dante navajata, da so irske; ganov, ki, kakor splošno znano, drže harfe najboljše in da jih izdelujejo v ve- j vkupaj in redkokdaj izdajo drug dru-Iiki množini. Brezdvomno je služila harfa gCga, pa naj si bodo sicer tudi najhujši začetkoma le za spremljcvanje pobožnih sovražniki. Ciganova žena je bila zas.i. pesmi, šele pozneje jo uporabljajo za jana kot priča. Na vprašanje sodnikovo, spremljevanje posvetnih pesmi in instru- ali jo jg mož res pretepava!, je odločno mentov. Skladatelj Gluck jo je prvi uvedel izjavila, da to ni res in da je njen mož v francosko opero. j najljubeznivejši soprog na svetu. Ker ji Od 17. stoletja dalje je bila harfa ugla- sodnik ni mogel verjeti, jo je zaprisegel. <1j šena po cs-dur-lonovski skali (es. f, g. as. Ciganka je venomer zatrjevala, da je „ j b, c, d). Igrali so torej na njej lahko samo mož z njo vedno lepo ravnal. Ko ji jc | i kompozicije v tem duru, in sicer brez to- sodnik omenil, da so kritičnega dne sli« = nov e, fis, a, h, cis; pomagali so si pri tem šali sosedje udarcc iz njene sobe, jc ci« ,.. .. .. .... . ...... . ■ ' na ta način, da so pritiskali strune na ganka hitro stvar olepšala in rekla, da Po te dni dospelih amenskih Ustih sta barfin vrat. kar se pa ni vselej obneslo, ?e njen mož le tolkel "takt. ko mu je v gondole z velikostjo balona, si lahko za gospe neobhodno potrebno. 185* posneti še tide sliki, ki kažeta orjaški zrakoplov po srečnem pristanku na leta-Ušču v Lakeburstu. Večja slika je foto« grafirana v trenutku, ko se preko oceana dospeli potniki baš pripravljajo, da iz« stopijo iz gondole. Skozi odprta okna menjujejo prve pozdrave z ameriškimi vojaki, ki so pomagali pri pristanku balona. Ako primerjaš velikost vojakov z ve« ■j----- ----------------'-■ ustvariš majhen pojem, kako ogromen je Zeppelin. Zanimiva v tem oziru je tudi naša druga današnja slika, ki nam kaže «Z. R. Kdor si želi prijetnih zimskih izprehodov. za teea je predpogoj, da ima toplo, iz finega donble glavi brnela melodija znane popevke. Da je žena tako branila svojega moža, čeprav za to ni imela niti najmanjšega povoda in bi pravici lahko pripomogla do zadoščenja, je res lepo od nje in hvale- 111.» pred hangarjem, v katerega so ga sukna, moJatrBko Udelano zimsko vredno. Toda njena ciganska ljubezen shranili. Kako majhen izgleda ogromni balon poleg te orjaške stavbe, ki je vi« soka okrog 1j0 metrov! snknjo od tvrdke Drago Schwab, Ljubljana. jo je tokrat skupila. Ker je žena izpo« vedala ugodno za svojega moža, je bil ] cigan oproščen. Toda našle so se priče, «Tor».j... Gospa Limoncva — Olga — je vendar dražestno biije?» cBrez dvoma. In kaj sledi iz tega? Ali ga zavidaš?* cNikai.or ne... Najbrže me sedaj žavida Limono vb «Kaj naj to pomeni?* Kirilov ga je začudeno pogledal ter nato vzliičeno zavpil: «Kaj ima ljubezen skupnega s prijateljstvom?! Prijateljstvo je ena, brhka g>spa pa druga zadeva!> ■fAli ti si uničil Limonovo rodbinsko tv!j-uje!> <3me5no! Kako si strašno sentimentalen! Dandanašnji je življenje vse drugo. — Vzeti moraš vse. kar ti pride v roke!* Kirilov ga je vprašal s tresočim glasom: f. To roj po tvojem mnenju ni nikaka pregreha, če ugrabiš svojemu prija-jatelju ženo?> •sGotovo ne! To je dandanes na dnevnem redu!> Kirilov je skočil k njemu, ga objel in dejal z elstatičnim glasom: cHvala ti, prijatelj! Ko bi vedel, kakšen kamen si mi odvalil od srca?! Kako si mi olajšal mojo vest!> «I\aj hočeš s tem reči?* je začudeno vzkliknil Raskatov. «Raskatov! Kolika sreča, da se ti morem spovedati,.. Vedi, da sem st-ril jaz tebi isto, kar si ti Limonovu. Ko bi le mogel slutiti, kako so me mučili očitki vesti... Nisem se drznil, da bi ti ^ogledal v oči.. •> Raskatov je ostrmel. Postal je bled. Reke so se mu tresle: «Ti hočeš reči, da moja žena Katja... cl)a! Odkritosrčno priznam! Prišel je moment.. < čutnost... In ona je krasotica... Raskatov je sopel kot razjarjena zver ter omahnil na divan. • «Tal;o si torej storil?!... Svojega najboljšega pr;j Iclja si ogoljufal?!> cTi si vendar storil isto z Limo-novom!> cLimrnov!... Limonov!... Govor je sedaj o meni. — Moj Bog, kolika podlosti...» «Čemu?» je pristavil hladnokrvno Kirilov. «Ti si se vendar istotako veselil ponosne svoje zmage. Ravnokar. Sedaj se veselim jaz. Ti sam si dejal: Vzeti moraš vse, kar ti pride v roke!> piaskatov je skočil pokonci in zastokal: «Slu5aj... ljubi prijatelj!... Zadeva z Limonovo je povsem izmišljotina. Hotel sem se le pobahati, kakšno srečo imam pri damah. Ona je meni ravnotako nedoserliiva kakor tebi... Kaj praviš sedaj na to?!» Kirilov je stopil tesno k Raskatovu in mu stisnil roko: Kirilov se je glasno zasmejal, ga potrepljal po rami in rekel: «Med menoj in tvojo ženo ni bilo ničesar. Radi tvoje lumparije sem te hotel le malo kaznovati. Zato sem li pričaral to bajko...» cResnično?! Med teboj in Katjo ni bilo ničesar? Priseii!> Gost se je naslonil na divan ter se hudomušno zasmejal. «Cemu to?> ie vprašal gospodar. Kirilov je gledal p,le sovraštva predse in osorno dejal: «Izgini! Motiš me pri dem...> Raskatov je vzel klobuk in palico ter odšeL Ko je ostal Kirilov sam, je hitro i tekel k mizi in pri-iluškovni. Ko je i zaprl gost vhodna vrata, je stroil urno k telo'mu, prili^oil trdo na gumb in zakiical: pri katerih naj društveni izložbah in opravi svoje komisije. Se« veda so te pojave še celo v Parizu zelo redke. A faktično toalete, povzete iz omenjene dobe, učinkujejo vprav tako prijetno, kakor soba, opremljena z rao-bilijami v istem slogu. Zares poseben čar leži v vsem tem. Pokončen, skoraj že na prsi postav« Ijen ovratnik, velik rcver ali kočijaška pelerina, ozek rokav, dolga in široka manšeta, zgornja partija života ozka, 6podnja zvončasta, gumbi v pasu pa so — o jojl — pomaknjeni navzgor. Tukaj bo brez dvoma najhujša bojna pošto« janka modnega preobrata. Directoire zahteva skrajšanje života. Ves ženski svet pa se ogreva za podaljšanega do kolkov, ki izgleda z globoko nastavljc« nim volanom kakor da je dolžina živo« ta pomaknjena vprav do kolen. Tu bo seveda treba kompromisov. Trenutno pa se komponira directoire šc z dolgim životom. Težava pa je tudi zopet z viscu kim belim direetoirskim ovratnikom, ki sega gori do ušes ali pa objema še celo brado, oziroma bradioo, in se končuje pod vratom vzdolž v čipkast ali svilen jabot. Na vseh javnih, nekdaj kraljevih po« slopjih pariških stoji napis: «Fraternite, egalite, liberte.» O prvem in drugem bratstvu in enakosti ne bom govorila, v koliko in kako ju Francozi vpošteva« jo. Hočem se samo za prispodobo poslu« žiti besede libertč. Svoboda! Po dolgo« letnih bojih si je ženski vrat pridobil svobodo, sedaj pa ga hočejo zopet uklc« niti v visok in ozek ovratnik. Zelo dvomljivo je, da bi se to, razen v posameznih primerih, dalo doseči. Istina pa je, da izvestnim obrazom v hladnem letnem času visok ovratnik naravnost sijajno pristoja. Tukaj pa bo šla bržkone svo« boda, prostost povsem samo!astno pre« ko mode dalje svojo pot. K sreči se ja« bot lahko nosi tudi brez dušljivega ovrat« nika. Moda prinaša podvratni jabot v tako mnogobrojnih in tako lepih vari« jantah, da sc nehote zavzameš za tako eveže učinkujoči na':it. Sicer pa, kar bo še Pariz ustvaril iz Jirectoirja ali česarkoli, bo sigurno za-nimalo ves zadevni svet, čigar dovo ina večina zna vredno posnemati modne umotvore. Ustvarjati pa jih zna samo Francoz v svojem Parizu s svojimi zve« nečimi imcr.i svetovno znanih «Haute contures« kakor NVoith, Drecol!, Paquen, Poirct, Redfetn, Renče, Cvbcr, Mson C. Chanell, Jean Piaton, Lucicn Sclong, Madlein et Madelaine, Martial et Ar« mand itd. Voščena figura Poireta n. pr. &e nahaja v par*kcm «Mussee Grdvin», boulevard Montmartre kot modno stro« kovna znan-.enita oseba med drugimi vo« ščenimi posnetki časovno in zgodovinsko znamenitih mož. To dejstvo lahko služi kot jasen dokaz, na kako visoki stopnji sto,? v velikem svetu modno-oblačilna stroka, ki pa se je do nedav« na pri nis kar bagatclno omenia'a. A je faktično velika umetnost, uveljavljati in dokazovati resničnost te označbe na živih Mthjektih najrazličnejših indivi« dualnosti in dimenzij in to z vedno se menjajočimi linijami, formami in z vedno drugačnim materia om. Vsega tega glavni namen pa je: dosega in vedna iz« prememba estetike in vedno izpopo'nju» joče se lepote. Sicer pa je vse, karkoli sem v Parizu in njega modnih vir« tuoznostih v teh člankih skršala opisati, le kratek izvleček iz prebogate istinito« prosvetni odbor skvbi za primerne programe. Kratko predavanje o kalerikoli temi sokolskega življenja naj se za vrši s stvarno debato, katere naj se udeležujejo vsi navzoči. Predsednik prosvelnega odbora ali predavatelj naj sam izzove razna vprašanja članstva, na katera naj odgovarja sam ali kdo drugi. Kdor zna s primernim razgovorom navajati članstvo, da stavi vprašanja, na katera dobi zadovoljive odgovore, ta bo povzročil živahne in jako poučne debate, pri katerih bo članslvo z veseljem sodelovalo in se resnično poglobilo v sokolsko idejo. In prav to hočemo. Poglobitev v sokolsko idojo, to je smoter in namen društvenih prosvetnih odborov. Članslvo mora do podrobnosti poznati bistvo sokolske misli, zakaj le tedaj se bo moglo po njej ravnati in vravnati svoje življenje in mišljenje v smeri, kakor to zahteva sokolska misel. Kdor ni točno poučen o Sokolstvu, ta še ni pravi Sokol. Prosvetno delo pa ima namen vzgajati prave Sokole, katerih nam je treba. Sa vezni prosvetni odbor, ki ima nalogo organizirati prosvetno delo v sokolskih društvih polom župnih prosvetnih odborov, je za letošnjo zimsko dobo izdal tozadevni vzpored, ki ga morajo vsa društva izvesti. Program prosvelnega dela ni obširen, kar je popolnoma prav, zakaj smo šele v prvih začetkih pravega prosvetnega dela, zato bi društveni prosvetni odbori zgubili pogum, ako bi jim stavili takoj v začetku pretežko delo. Minimalni program, kakor ga imenuje savezni prosvetni odbor, je prikrojen tako, da ga bo zmoglo vsako drušlvo. Prihodnje leto bo moral biti ž? nekoliko obširnejši in se bo potem vsako leto izpopolnjeval. Za pet mesecev, to je od novembra do Navedena predavanja naj ne trajajo preko pol ure. Vselej naj jim pa sledi debata o predavani tvarini, tako da bodo naslali vsakokrat debatni večeri. Vsako društvo mora koncem sezone poročati o uspehih predavanj, da bo imel savezni prosvetni odbor pregled o izvršenem delu in o učinkih, ki so jih dosegla predavanja. Seja zbora župnih načelnikov Danes se zberejo v Ljubljani na sejo vsi župni načelniki in vse župne načeni-ce JSS. da določijo podrohnosti za zimsko delo v telovadnicah in prognme za poletno delovanje v prihvdnjem letu. Obširno je delo. ki ga nameravajo predelati zastopniki žnp na tej seji. ki bo, kakor kaže vzpored, trajala dva dni. Toda ne samo obširna, ampak tudi važna za razvoj Sokolstva. je današnja seja zbora župnih načelnikov in načelnic. ki i ie najvišja sokolska tehnična inštanca JSS. Od uspehov in sklepov teh zastopnikov je odvisno prihodnje delo v vseh sokolskih društvih širom Jugoslavije, od njih pa odvisijo tndi uspehi, ki jih hoče pokazati Sokolstvo prihodnje leto pred širšo javnostjo. Zupni načelniki in župne načelnice imajo v svojih rokah tehnično vodstvo Sa veza, njim pristoji odobritev a.!i neodohritev vseh predhodnih del, ki jih je izvršil savezni tehnični odbor pod vodstvo eaveznega načelnika. Oni določajo in odrejajo, kako se bo renre-zentiralo jugosJovensko Sokolstvo v javnosti. O vseh nastopih, o vseh večjih prireditvah v jugoslov. Sokolstvu odločajo današnji sokolski zhorovalri, ki bodo dali izraz željam vseh sokolskih žup. v katerih pa se zopet zrcalijo želje sokolskih društev. Za današnje zborovanje je izvršil vse predhodno delo že savezni tehnični odbor, ki je eksekutiva zbora župnih načelnikov. Pretrledno in dobro je pripravil telimični odbor vse delo za sejo ki tvori v glavnem tekmovalni red in tekmovalne je v tej številki oročilo, oddar.o s pomočjo hertzovega vala gotove dolž:ne, moti drugo sporočilo, oddano na valu, ki in dežela. Minister .dr. Ounther je Izjavil, da je ob sedanjih razmerah razlika med parnim in električnim obratom železnic tako majhna, da se ne izplača nadaljevati gradbe tako velike elektrarne, posebno ker je inozemski kredit silno drag in ga ie tudi težko dobiti. Zagotovil pa je, da se bodo ona dela, ki so potrebna, da se dosedanja gradba ne poruši, dovršila. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se z raznih kompetentnili strani, kakor poročajo inozemski listi, čujejo glasovi, ki ne priporočajo več gradb elektraren z vodnim pogonom. Pravi.o, da se je v prvih letih po vojni hidroelektrarna bolje izplačala kot parna centrala. Uprava parne elektrarne stane manj od vodne, obratovanje pa zahteva ogromne izdatke, ker se s svojo frekvenco za manj kakor 2000 je premog drag. Obratno pa zahteva hi-tresljnjev na sekundo razlikuje od prej- droelektrična ccntrala velike investicije. snjega. Vzemimo za vzgled velike vale dolžine 20 km. Njihova frekvenca znaša 15.000 na sekundo (hitrost herlzovih valov je tristo dočim ne zahteva obrat takorekoč nobenih strožkov. V prvih letih po vojni je bil premog silno drag in se je zato izplačalo graditi vodne centrale. Sedaj pa se odbori dolžnost, da preskrbijo predava- P°mega dela. toda tem vidnerši bodo telja. Društ ..^■um, .... [h^mumu picnavj-1 ...... , , ' , ....., ' 7 L .---- razvidimo, da imajo v lštvo naj bi se te ugodnosti ko- j P° preteku dobrega pol leta. ko bo jugo- i pribiižno frekvenco 17 goče malo posluževala, ker je »lovensko Sokolstvo r svojim javnim \, . . ' d j__________::_»__;. , dolom T.-i rva ,-t nririn t-1 in lo dnt.-nmjsn- j c J J1 ■ I likor mogoče za vsako društvo neprijetno, ako je odvisno od tujih delavcev. Praznovanje 1. decembra je izven minimalnega programa in tudi za ta dan predpisano predavanje o pomenu ujedinjenja za narod in Sokolstvo in všteto v ta \ rpored. Teme, ki jih morajo vsa Sokolska društva predelati v letošnji zimski dobi so: 1.) Bistveni deli sokolske misli: telesna vzgoja in njen pomen za poedinca in narodovo zdravje. 2.) Duševna vzgoja: izobrazba, demo-kralifnost in naprednost. 3.) Nravna vzgoja, vzdržnost. 4.) Narodna vzgoja. 5.) Zgodovina in današnje stanje Sokolstva v Češkoslovaški. 6.) Zgodovina, razvoj in današnje stanje Sokolstva v Jugoslaviji Pred ujedinje-njem v Sloveniji, na Hrvatskem in v Srbiji. Ujedinjenje. I. in II. sabor. 7.) Organizacija jugoslovenskega Sokolstva. Društvo, župa. Savez; upravni odbor, tehnična organizacija. 8.) Sokolstvo in politika. Politično prepričanje, politično udejslvovanje, Sokolstvo in socijalizem. stališče napram dru-omrli žalosti, da so žrtvovali edino hčerko. Njen mož se je pa pripravljal, da se preseli na Francosko, kjer se je že dogovarjal glede nakupa nekega posestva. Bil je že presaničen z vsakovrstnimi zabavami, ki mu jih je nudilo njegovo dosedanje življenje. Toda smrt ga je prehitela sredi neke običajne veseljaške gostije. Tako je lepa Elinora postala naenkrat najbogatejša vdova kolonije, stara komaj petindvajset let in popolnoma neodvisna. Ker se ji je gabila dežela, kjer je užila toliko grenko.be. je sklenila, da uresniči načrt svoiecra moža in se naseli v Franciii. Najela je ladjo z gospo de Gernaneojevo. neko svojo prijateljico iz mladih let ki je živela v srečnejšem zakonu in se istotako odločila prenesti svoje premoženje v to deželo Elinora je na crrohn svojih starišev ob novila prisego, da ne bo nikdar noben mož več gospodar njene usode in se ukrcala s tisočerimi načrti in tisočeri mi na dami. Gospa de Roseli.ieva je prva leta svojega nesrečneea zakona glrbokr žalovala zaradi svoie neplodnosti. Po-zneie se j° potolažila. če>š. da bi dete lahko podedovalo one gnusne strani značaja, vsled katerih je ona toliko trpela. Po prvem veselju nad zlato prostostjo pa je zopet oživela bolest, da nima otrok. Čutila je — navezana sama nase, brez družine, brez nežne ljubezni, na pragu tuje dežele — da ji sama neodvisnost še ne prinese sreče. Občutila je, da so še drugi pogoji, ki napravijo življenje življenja vredno. Otroci njene prijateljice, ki so tekom cele vožnje bili neprestano krog nje, so iznova zgostili njene misli krog tega predmeta njenih želja. Medtem, ko se je ljubimkala in igrala z njimi, so se redile prve misli o bizarnenr načrtu, ki ga je pozneje uresničila. V brezdelju dolgega, pomorskega potovanja je imela dovolj časa, razmisliti vse do takih podrobnosti, da bi se lahko ognila večjih zunanjih prestopkov proti dobrim običajem. Skratka: čim bolj se je umislila v svojo namero, tem bolj je bila navdušena za njo. Ko se je izkrcala v Bor-deausu, jo je zanimal skoro edinole še način, kako jo izvede. Po kratkem bivanju v tem mestu se je peljala z gospodom in gosj>o Bernancejevo v Pariz. Tu je hotela ostati čez zimo. Videli smo, s kakšno lahkomiselnostjo in kako srečno je izvedla svoj načrt. Usoda ji je bila naklonjena, da je našla z Leonom de Prčval dovolj takten in plemenit značaj in jo tako rešila nevarnih možnosti, ki se jim je izpostavila. Ker je zaupala le svojemu zamorcu, je temu naročila, naj d<> zadnjega plesa najame v kakem oddaljenem pred-mestnem kotu malo hišico. Ukazala jo je opremiti za svoje namene. Skrito pero, da se ugasne luč, skrivna vratca, ki so ji omogočila beg — vse to so bi'i plodovi premišljene previdnosti, posvečene zadevi, ki je bila vse prej kakor premišljena previdnost. Ker je stanovala v isti hiši s svojimi sopotniki, je morala najti prikladen izgovor. Povedala jim je že prej, da odpotuje takoj po koncu predpusta na svoje posestvo. In resnično se je določenega dne odpeljala v spremstvu svojega zamorca, kljub prisrčnim prošnjam svojih prijateljev. Toda le v svojo malo hišico, kjer je izstopila it' ostala. Drugo služinčad je poslala par ur prej na svoje letovišče: tako se je vse posrečilo, kakor je želela. Po sestanku, pripravljenem s toliko skrbnostjo, se je še nekaj časa skrivala v svoji hišici. Odtod je pisala Leonu ono pismo, ki ga je pahnila v tako nesrečo. Par dni pozneje je odpotovala v Tourraine. Takoj, ko je dospela tja, je v prvi vTsti poskrbela. da so se |»o okolici raznesle vesti, da je njen mož, ki je bil že pri ukrc-anju bolan, umrl med vožnjo. Njena žalna obleka je potrjevala govorico. Kmalu pa je sem in tam namignila, da upa vsaj na zapozneli sa-i svojega zakona. Čez par mesecev so se vsi uverili o resničnosti teli nad in gospa de Roseli-jeva je porodila hčerko, ki so jo dojili v gradu. S kako razigranimi čustvi je pritisnila tako zaželjenega otroka na srce! Ta ji da zdaj srečo življenja. Njemu je bila posvečena vsa nežno*:, katerb je bila zmožna. «Da. ti me boš ljubila.* je dejala. «Ti mi boš hvaležna za nežno skrb, ki te bom obsula z njo. Živela bom ie za te in ne bo se mi treba bati. da mi brezsrčnost in psovanje poplačata mojo požrtvovalnost. Končno imam na svetu bitje, s katerim me vežejo najslajše iti najmočnejše vezi; upam. da mi bodo zadostovali njegovi objemi iu otroško veselje, da bom srečna.* Naravno se je sredi te čisto nepoznane, opojne radosti spomnila na onega, ki ji .je dal to veselje. Predstavljala si je. kako bi bil Lčon vesel, če bi videl to dete. Te misli so jo domislile na obljubo, da mu naznani rojstvo. Hitro je poslala zamorea v Pariz, da naroči prstan. Obenem mu je naročila, naj poizve v vojnem ministerstvu, kje je Leonov polk in naj kakor hitro mogoče odpotuje tja, da mu prinese poslednjo vest. Prstan mu naj izroči le osebno, predvsem pa se mora odstraniti kakor hitro mogoče, da ga gospod de Prčval ne zadrži niti z enim samim vprašanjem. Zmorec je spretno in z največjo natančnostjo izvršil ukaz. (Nadaljevanje sledi.) KUZMI-CAJ je svjetska marka kineških čajeva, prava ruska mješavina UVOZ ČAJA P. M. Kuzmičev i sinovi osnovano u Petrogradu godine 1867. London li Queen Victoria st. Pariš 11 bis Avenue Victor Hugo Berlin Hohenzoilerndamm 15 Hamburg Freihafen. Alter Wandram 12 Skladišta u SHS. ^ ZAGREB BEOGRAD Kukovičeva 30. Kralja Milana 56. - _ Telef. 26-92. ^^ V 15 leino jamstvo najpopolnejši ST0EWER šivalni stroji s povezljivim transporterjem (arabeijc); z erastavnlm premikom j« priprav Ijen za Siipaaje, »e-zenie ali Sivanie i 100. BfiSUGfl I Ljubljana Šcealiurgava ulica S/I. L. MIKUS LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdeiovatelj dežnikov. Na drobnol Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. Start dežniki se nanovo prcobleCeJo VINO ^PODRUŽNICAH vinarske zadruge „LJUTOMERCflN" za Ijutomarškl in ormožki okraj q v Ljubljani > Stara pot Ste v. 9 v£ Z poleg vojaške bolnice £ » nudi svoja zajamčeno O pristna liutomerška vin a po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO 85 grafični zavod za vsa dela, spadajoča t tiskarsko stroko DELNIŠKA TISKARNA D. D. Tiskarna za umetniška in navadna dela v eno- ali večbarvni izvedbi Moderno opremljena knjigoveznica Izdelovanje trgovskih knjig V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 EVGEN LOVŠIN 15601 IN KOVIHE' LJUBLJANA, Miklošičeva ulica štev. 15. Telefon i*. 727. Brzojavl: Rude Zagreb i Preradovičeva uliea št. 23. - Telefon 2fi-80. Beograd: Jovan 7. Markovic, Karadjoriljeva ulica, palata „Bristol". Teleion št titiS. Cink, svinec, kositer, baker, svinčena pločevina, cinkova in pocinkana pločevina Cinkarne d. «1., Celje, žveplenokisla glina, katran itd. Kupujemo po najviSilh cenah: stari baker. stan svinec, remelted-- cink, kovinaste ostanke itd. - Najstare i £ a slovenska pleskarska ln llčar-•ka dalavnlca \m BRICEL3 Dunajska cesta 16 ae priporoča, i« Izvrillet toCra Cene zmerne. Obleka ooledela iz* gleda kakor ako je kemično nOVa čižčena ia pobarvana v l.kem:čnlčisiiiniciir,ta,variii JOS. REICH Poljanski nasip štev. 4 Podružnica: šelenburgova ul. 3 1900/a za zglavnike. puh za pernice, žimo. afrik in cvilh za žimnice, platno za prtiče in vro drugo posteljno perilo, odeje šivane in flauelaste. preproge, zastore, posteljne in kavne garn turo, namizna prte, prodaja v velikanski izberi in čudovito nizkih cenah veletrgovina B. Stercieokl, Celje, št. 331. Ilu--trovani cenik zastonj I Trcovci dobe engroa cene MESARIJA v industrijskem kraju na izbornem mestu, z vsem komfortom, klavnico in mesnico s pripadajočim stanovanjem, prekajevalnico, hlevom, z nporabo ledenice in potoka se daje v najem reflektantom, ki razpolagajo s kapitalom. Vpraša se pri Josipu Štefanu, posestniku v Prevaljah. 5TSla 6710« --= Kanarčke prave „Edelrollerje" izvrstne pevce, po 300, 400, 500 Din; samice po 100 Din razpošilja na vse' strani proti jamstvom, da priue živ • Franjo Omahna Ljubljana, Mestni trg štev. tO C R E V A vsakovrstna, p . tu;u»o inei*: e»n. k»k"r va»t-o leto vedno v taiogi. Kgptn tu Bolezen ga je še bolj posušila; kakor da je nekaj izžgala v njem in je tudi na znotraj postal nekako lažji, prozornejši, bolj živ. Oči so ostrejše ko poprej, pogled bolj prodirajoč. Posluša pozorno; dejal bi, da se spominja že zdavnaj pozabljenih reči ali pa prepričano čaka nečesa novega, še neznanega. Na Jasni poljani se mi je zdel kot človek, ki mu je vse znano in mu ni treba ničesar več vedeti — človek rešenih vprašanj. * O ženskah govori rad in mnogo, kakor kak francoski romanopisec, vendar pa vselej grobo ko ruski niužik, kar me je poprpj neprijetno d Anton Pavlovič se je zmedeno nasmehnil, si pogladil brado in za-mrmral nekaj nerazumljivega; L. N. pa se je ozrl na morje in priznal: •-Jaz sem bil neukrotljiv. i Te besede je povedal spokorno; na koncu je pristavil neslan mužički izraz. Tedaj sem prvič opazil, da mu je izraz prišel tako prosto, ko da sploh ne zna spodobuejše besede. In vse kočljive besede zvene z njegovih kosmatih ust preprosto in navadno, kakor da bi izgubljale nekje svojo vojaško zarobljenost in umazauost. Spominjam se prvega srečanja z rj,m, pomenka o cVarenki Olesovb in <26 in eua>. Z navadnega stališča vzeto, je rabil vse polno nespodobnih besed. Najprej me je r-zžalostilo, da, uprav užalilo; zdelo se mi je, da me šteje k ljudem, ki ne morejo razumeti drugačne govorice. Zdaj vem, da bi bilo neumno, če bi hotel biti užaljen. • Največ govori o Bogu, o mužiku in o ženskah. O literaturi redko in suhoparno, kakor da bi mu bila povsem tuja. Opazil sem, da je njegov odnos do žensk nepomirljivo sovražen in da jih rad dela grše — če niso Kitte ali Nataše Rostove, t. j. omejena bitja. Je to sovraštvo moškega, ki ni mogel izčrpali toliko sreče, kolikor bi bil lahko izčrpal, ali pa je res sovraštvo duha zrpor ^poniževalne nagone mešaš?! Toda — sovraštvo je, hladno ko v «Ani Kareninis. O «poniževaInih nagonih mesa* je dobro pravil v nedeljo, pomenkujoč se s Čehovim in Elpatijevskim o Rnusseaujevi clzpo-vedi>. Suler je beležil njegove besede; kasneje, ko je pripravljal kavo, pa je bil beležke v špiritovki sežgaL Nedavno je bil sežgal tudi sodbo Leva Nikolajcviča o ILsenu in izgubil beležke o simbolizmu ženitovanjskih navad; o ujih je pravil Lev Ntkola-jevič jako poganske reči in se je v ] marsičem ujemal z V. V. Rozanovim. c Po telesu je ženska iskrenejša od moškega, toda njene misli so bolj lažnjive. Vendar pa ženska ne verjame samemu sebi, če laže. dočim jc Kousseau lagal in je — verjel- Kako čudno, da rad igra v karte! Igra resno, še razvnema se. Ko jemlje karle, so mu roke tako nemirue, kakor da drži na prstih žive ptico, ne pa mrtvih kosov lenenke. Vsekdar je zelo poveličeval nesmrtnost onstran življenja, toda bolj mu je bila všeč nesmrtnost — tostran. Kot nacijonalen pisatelj v najresnej-šem in najobsežnejšem pomenu tega pojma, je vtelesil v svoji veliki duši vse narodne "'ahosti, vse poliabe, ki smo jih odkrili v naši zgodovini. Njegovi megleni nauki: Xe bojuj se., I *Ne zoperstavljaj se zlu. — nauki | pasivizma — so nezdravo kvašen je | stare ruske krvi. zastrupljene od mon-| gclskega fatalizma — krvi, ki je tako-rekoč kemično sovražna Zapadu in njegovemu neumornemu, vstvarjajo-čemu delu, katero se ue ukloni življenjskemu zlu. To, čemur pravijo cToistcjev anarhizem:, je v bistvu in pri korenini izraz naše slovanske protidražvnosti, poteza, ki je pristno mt":-,. fsssv •' F0?:QF ! H Dobro idoča tovarno v Ljubljani moderno zidana, nova, okoli 600 ui2 povišine, se zaradi bolezni in preselitve tako proda. Tovarna je v polnem obtatu, ima električen pogon, popolni lesni in kovinski oddelek, telefon itd., ter se proda kompletna z vsemi stroii, inventarjem in dvonadstropno stanovanjsko hišo po :abo nizki c> ni. — Resni interesenti nai spuroče svoje naslove pod ,Tovarna" na upravo „Jutra". 5636a Ravnokar dospele novosti po znižanih cenah! pjioa Velibo izbere mednega nakita, ssile, baržuna itd. Perilo za dame in gospode, volnene ter svilene jopice, - - rokavice, nogavice - - Prodaja z 10 do 20 % popuslom! MODNA TRGOVINA A. ŠINKOVEC nss!. K. SQSS Ljubljana, Mestni trg št. 19. vsakovrstna, v največji izberi in po solidnih cenah, vedno v zalogi, s\52f- FILIP BIZJAK, k rznarstvo (Kolizei) Ljubljana, GosjjosveiSKa c. 13. io75a Kamfor-krerno prvovrstnega transformatorsbega olja tvrdke 5tern & Sonneborn iz Hamburga. Specifična težina..............0918 Razplamljivost................155° Viskoziteta 6-5 pri ..... . 20° Temperatura strditve..........15° Vseb.na katrana po Engleru . . 0 36 Cene 8 Din od postaje Fale pri Mariboru brez soda. Pri prevzet ju cele količine pooust. Vprašanja se vpošijejo na Elektrarno Falo, d. d. Maribor, Aleksandrova cesta 14 IL 5728-a kraljice IVI arije za negovanje obraza, uadaije parfume, vsa lasna dela, specijahteta.: lasne obroike in kite v vseh bat vati, priporoča 18fc8/a 1 ALEKS. GJUD m!. higienično ureieni moderni d;imski česalni »aloo v LJubljani, Kongresni trg itjv. 6. Odprto: ol '/38 do 12. ure in od '/, 2. do 7. ure. ob soliotah do 8 ure zvečer. 10-600 HP L0K0M0SILI \YOLF LANZ novi lli potpuuo geue ralno popravljeui i i Dunajska cesta št. 46 Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telef»n St 370 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža~a. •> 'nvarna fnrnVa Zelo ugodeu nakup modroce/, divanov, otoman, klubskih garnitur in vse'i v co stroko spadaiočih izdeikov ua ii solidno izdelano in najceneje tvrdka JPeter Kobal, tvornica tapetniških izdelkov, Kranj (Slovenija). Pri večji naročilih kikor za hotele, restavracije, m nar je itd. še zuateu popust-Pozor, ženini in neveste t žuosa Za h t vaj te ctuike t Mi EM.SUPANC II Telefon I ima na-lednje Telefon I DIRKALNE KONJE (dirjacke), lastne reie. naprodaj ali pa jih odiii V najem: št 1. PRINZl. I* letna kobila za pleme in dirKame; št 2. 1'RINZESSESI.OVESIK 3!etnažr biča; št 3 PK NZ YOUGO;L'ljant se priporoča vsem mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan ircvar ssisa Kestna klavnica. 571 Sa anski premogr vseh vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nudi, za takojšnjo dobavo Prodajni upad šEntjanškega premogovnika iLND. a A K I L ____ Ljubljana. Krekov trg 10 1018 a Pravi angleški KOKS za industrijo in kovinske obrti PREM05 m ORUH v vsaki množini dobavlja josip svenč LJU3UA A Resljeva cesta 3. 1912-fl Naj eftirine izvorno vrelo za 2002a ARMATURE, SISALJKE HIDRANTE i STRCALJKE Sve vrs"od. Teudloff - Koncem Jugoslaven. d. d. za promet armatura, sisat ka i strojeva ZAGREB, Paromllnska e. 1 (Paromlln) Post. pretinac 270 i c 1 e. GlE. transatlantique Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, samo 6 dni čez morje MrGtwyorUM® in Južna Amela Glavno zastopstvo :a Jugoslavijo Slavenska bania d. d. v iiagrebu Vozne listke in tozadevna pojasnila daje Ivan Kraker zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41 1088a ČEŠKA I N D U S Z J A L N A IN GOSPODARSKA BANKA Telefon številka 104 podružnica V Ljubljani. Marijin trg šle?. 5. Brzojavni naslov: Indnsbanka Delniška glavnioa in rezerve okrog Centrala v Pragi, na Pfikope 35. Hranilne vloge na knjižice ln tekočI 290,000.000 — K6. 67 podružnlo v vseh vjfiJUi krajih Cehoslovaike repnbltke račnn 2„170,000.000-- K6. Sprejema vloge na knjižice in račune ter prova a vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje. 1956» Od ponedeljka dne 3. novembra do sobote dne 8. novembra 1.1. velika »•• jesenska prodaja manufakturnega blaga po izjemno znižanih cenah pri tvrdki „Teksti!bazar" Ljubljana, Krekov trg it 10 prvo nadstropje. Prodaja ves teden vsak dan. Ceniki »astonj. vo mil je rado volji ro. Notirajo za kg vkl učno hlagovnoproraetni davek: pšeni-e a : iomača 4250—4350, madžarska s Po- K rezultatu ljubljanskega velesejma K ie objavljenim podatkom o izidu letošnjega Ljubljanskega velikega sejma navajamo iz končno sestavljene statistike še nekatere posameznosti: Kupcev iz domače države in iz ino- tišja 4(550—1750; rž: domača 4300 do zemstva je bilo letos 17..304 napram 12.455 v lanskem letu. V tem številu pa ni zapopadeno gledajoče občinstvo iz Ljubljane in bližnje okolice. Napredek napram lani znaša torej 4849 ali okroglo 40 odst. Po odstotkih je bilo kupcev največ iz Hrvatske, Slavonije in Srema, in sicer 21.5 odst; potem slede: Slovenija 18.7 odst., Srbija 15.3 odst., Bačka, Ba-nat in Baranja 7.6 odst., Bosna in Hercegovina 6.9 odst., Dalmacija 4.3 odst., Črna gora 0.4 odst. Vsega skupaj je bilo domačih (tuzemskib) kupcev 74.7 odst. 1«5 Moka: »6«, 5 vagonov 400. Ten- i kroti 974; 1 milijon madžarskih kron 1903: 100 rumunskih lejev 89; 100 bol-! garskih levov 49; 100 danskih kron denci nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske pridel ke (30. * m.). Žito se slabo prodaja zbog 11195; 100 'vedskih kron 1832; 100 nor-slabs kupčije z moko. Razpečavanje kr- veških kron 985; 100 Španskih pezet 932; .....1 7lata nemS'{* marka 16.40; 1 poljski zlat 13.50 Din. = Češkoslovaški državni proračun za I. 1925 je bil v Setrtek predložen češko-4350, madžarska 4450—4500; j e č m e n : | slovaškemu parlamentu in predvideva domaČi 5300—6100; turščica: 3700 do 15.974.17 milijona Kč izdatkov ter 3800: oves: domači ali madžarski 3800 15.701.92 milijona Kč dohodkov. Primnnj-do 3900. nimunski 3725 do 3850. ! kija j znaša torej 272.25 milijona Kč. Na- Dunajski živinski sejem (30. t m.), pram letu 1921. so izdatki za 1019.81 mi-Goveda: Popcn 4S7 komadr.v; od jlrona. a drhodki 7.a 689.38 milijona Kč tega 148 iz Jugoslavije Cene napram po- j manjši. Investicijski proračun je prcdvi-nedcljku v glavnem nespremenjene. Za ! den na 1319.08 miliiona Kč napram in-kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli vesticijskemu proračunu za L 1924. v 13—20. biki 13—18, krave 13—17. sla- ; znesku 2229.23 milijona Kč; manjši je ba živina 8. — Svinje: Dogon 2227 ko- j torej za 910.15 mi!i:ona Kč. Celokupni madov. Debele gvinie so se napram tor- j proračun za I. 1925. ie v dohodkih in iz-ku popustile za 500 aK, mesne pa za datkih napram 1. 1924. manjši 7.1 1709.18 0.092, Italiji. 301 do 301.75, London 318.5 pec, Goetz, Babič, Mantler, Perška, Vido 314, New-York 69.2 do 69 3, Pariz nek. Benkovič. Budimpešta: Kropa ese* 362 do 364, Praga 206.75 do 207, Švica (MTK), Fogl II, Fogl III. (UTE). Uyi»l 13S° 5 do 1337. od celokupnega števila, dočim jih je bilo 1000 aK. mestoma tndi za 2000 aK pri | milijona Kč: k temu pride rednkeiia ii,-............"kg žive teže. Notirajo za kg žive teže : vestieijskesra proračuna v znesku 910.15 iani 85.1 odst. Ostali so bili inozemci, ki so znašali po številu 4394 napram 1958 v lanskem letu. Iz teb številk vidimo, da je bilo od skupnega števila inozemskih kupcev za 10.3 odst. več kakor lani, odnosno po številu za 2436 več. Zanimivo je, odkod so bili ti inozemski kupci. Največ jih ie bilo iz Italije, in sicer 2601; dalje iz Avstrije 616, iz Češkoslovaške 548, iz Nemčije 273. iz Bolgarske 33, iz Kumuuije 62, iz Madžarske 44, iz v tisočih aK: debele svinje 26—28 mesne svinje 18 do 23.5 (24). ~ Ljubljanska borza. Včeraj ge j6 vršil i7iedni občni zbor ljubljanske borze, na katerem je bil izvoljen nov uprac-ni odbor, ker je stari odstopil. Ta sprememba se je vršila na izrecno 7.ahtevo SLS, katera je pod pogo;em. da se izvoli odbor, ki ji bo všeč, obljubila ljubljanski borzi pridobiti pravico za trgovino z de- SLS izjavili, da imajo to pravico že »7 žepu«, je smatralo članstvo borze za potrebno da se iz ozirov na interese bor- Grčije 39. iz Turčije 37, iz Anglije 35, iz vizami in valutami. Ker so zastopniki Francije 31, iz Švice 13, iz Belgije 8. iz Amerike 7, iz Albanije 6, iz Egipta 5, iz Španije 3. iz Nove Zelandije 3. Tujce iz zapadnih in severnih dežel ni privedla toliko želja po nakupovanju naših industrijskih izdelkov kakor siro-vin in pa radovednost po spoznavanju naših gospodarskih prilik. Razveseljivo je, da je naš velesejem razširil svojo propagando na balkanske države in Turčijo, ki lahko postanejo polagoma važne odjemai-ke oaših industrijskih produktov, ko se aaša industrija krepkeje razvije. število razstavljalcev smo že zadnjič omenili. Vseh skupaj je razstavilo letos 725 firm (1. 1923. 776. 1. 1922. 534), od teb je bilo inozemeev 148 (v 1. 1923. 191, v 1. 1922. 150). Med 723 domačimi razstavljale! je bilo 591 industrij in 132 trgovin. Z uspehom je bilo zadovoljnih 90.2 odstotkov, nezadovoljnih 6.6 odst., izrazilo se jih ni 3.2 odst. Med sejmom se je vršila tudi razstava konj, na kateri je 66 konjerejcev razstavilo 144 konj. Že meseca aprila t. I. je priredil velesejem v opernem gledališču modno revijo, katere namen je bil podpreti 2 originalno propagando slovenske industrij-ce, trgovce in obrtnike v oblačilni in modni stroki Razstavljalcev je bilo 46. Revija se je vršila dvakrat. V dnevih 18. do 21. oktobra t. 1. se je vršila v paviljonu na prostoru velesejma sadna razstava kot trgovinska prireditev. Priredilo jo je Sadjarsko Ln vrtnarsko društvo v zvezi z velesejmsko uprava Udeležilo se je razstave 10 podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva 9 86 člani in poleg tega še 107 posameznih sadjarjev, skupno 193 razstavljalcev s 395 vzorci, katerih teža je zna- milijona Kč, tako da je blagajniški promet države zmanjšan za okrog 2619.33 bilijona Kč. Spori ŠPORTNE PRIREDITVE 1. In Z - t m Nogomet- Prvenstvena sezona sc približuje zaključku. Na igrišču Primorja se sestaneta danes ob 15. uri Primorle h llermes. v Mariboru se vrši jutri tekma med lokalnima tekmccema Mariborom ir> Rapidom V I. razredu preostane nato le še tekma Jadran . Rapid, ki je določena na priliodn.o nedeljo. — V II. razredu igrata danes ob 10.30 ia igrišču Primorja Slovan in Svoboda, ter jutri ob Istem času na igrišču Ilirije Lask in Slavija. Tudi v II. razredu preostane za 9. L m. samo še tekma Lask Svoboda. — Jutri ob 15. uri se vrši končno na igrišču Ilirije prijateljska tekma med Jadranom in komb. Ilirijo, za slučaj ugodnega vremena je napovedana ob 13.45 predigra Jadran rez. : Ilirija jun. V tekmi Primorje : Hermes so tokrat izgledi na zmago odločno na strani Primorja. to tudi v slučaju, da bo nastopil Hermes s popolnim dosedanjim I. moštvom. Medtem ko ie pokazalo Primor.e v vseh prvenstvenih tekmah stanovitno lormo in solidno igro ter doseglo povpreč no dobre rezultate, je opažati na Herme-su nesigurnost in pomanjkanje elana, kar mu je prineslo jeseni nepričakovano več neuspehov. Razen tega je prestopil nje-gov izvrstni vratar Mihelčič, glavna opo-voljnejše tečaje Ugodnejši poloza, na Du- ra moStva> k Gradjanskcmu v Zagrebu. ,, , . . ,, w .na'u ie na^ odmev ,udi, ,na Ukinem Zmaga Hermesa bi danes z ozirom na te ,e uklone zah ev, klerikalcev. Hotelo se j fr2fMll zagrebške borze, kjer je oživel okolišfine značila pai iznenadenje, ver- je tud, izognit, s svoje strani vsakemu romet v bančnih in industrijskih Pa- ietno pa je, da bo moštvo ravno vsled te- %Y 1° I?r pi* ki 50 vsi okrepi,i- sa napelo vse sile in da bo s povečano darsko institucijo. Zato ie stan odbor ra-, porast beležijo med drugimi Eskompt- devol e odstopil, novi odbor pa je b"l iz- na> jUTOi Kreditna, Gutmann, Šederana, voljen v obliki nekega kompromisa. Ka- Slavonija. kor se zatrjuje, bo na ljubljanski borzi ; Dinar je tudj fa teden neznatn() vari. pričela devizna in valutna trgovina že ira) gorj jn do)j na vseh ZUnnniih bor-pribdnoji teden. Istočasno so bila spreme- Mh ter v giavnem obdržal višino pro-njena pravila, ter l>odo mosrle borzi pri-,;gIe?a (edna ^io tudi na naši', borzah stopiti tudi vse zadruge. Tudi to vpra, j ni bi1o postnih sprememb, dasi se je Sanje je čisto politično, ker predstavlja ' lendenca Mdnja dneva nekoliko bolj ve&na7,dr,j^lnsoveSTS 'okrepila. V početku borze je navadno ! no tckmo (2 : 0). Kombinirano moštvo p„f Primanjkovalo blaga; čim pa se * ,llrije je tako močno> da Jadranova v Sloveniji na»topne firme: Prva jugoslo- doznaIa s5tuactja nB zunanjih trži5fih v ' k k 2nSt 'Zltf illt v Slovenj pngla^mh 590. a odeb- 120. Split 1400 do 15fX), Nihag 0 do 85, f« 0brtl-vPr!^ .^^va 198, od;a- : zastavnj Kranjske deže)ne 0 do 17 5, za- Svoboda so vse šanse na strani Slovana, ki velja upravičeno za najmočnejše moštvo II. razreda v Ljubljani. Svoboda pre pogosto spreminja svo e moštvo in vsled tega ne pride do veljave. — Otvorjcno vprašanje je izid tekme Lask : Slavija. Slednja goji ostro igro, polno elana in je v stanu odvzeti akademikom zmago in z njo 2 važni točki. Kolesarstvo- Kolesarske dirke, ki se vrše jutri ob 14. uri na dirkališču (teka-lišču) športnega prostora SK. Primorja so novost za povojno Ljubljano. Na vspore- hilo Sen ve pa 49 vrst obrti. Največ prijav, oziroma odjav (v oklepajih) izkazujejo nnsled-n:e stroke: kovači 28 (13). kolarii 12 (4). novinci 2 km, 3. glavna dirka 10 km (25 : krogov), 4. dame 2 km, 5. vojaška dirka, do'žnice Kranjske deželne 0 do 90. — k vožnja dvojic na 20 km (50 krogov), Blago: Zaključek je bil le: v brusnem 7. djrka pomožnih motorjev do 150 ccm lesu po uzancah Ljubljanske borze, freo. cij. prost-t g vožnja težkih (predpisana 19 C51 mi7irii 46 ri51 emllirii 9 1 —----- cu. proso, o. vožnja lezKin vpreup:.an, KM^JtSfiKll nakladalna ^t.,_5 vagonov 220 do 225 teža tekmovalcev nad 90 kg), 9. kom ijuitev » ovo viurci, saieriu teza je zna- n«..- 81 mi;ni 00 mrn —j..- ,0 /m ! (zaključek 220) Povpraševanje je bilo po binirana dirka (2 kroga tek, nato 3 kroge šala 10.000 kg izbranega namiznega sadja. I " 9n nrpvn^niki ip n ; raznih vrs,ah fižola- P° orehih- Jabolkih vožnje), 10. utešna di.ka 2 km za tekme- t ;„ki,„„m.j ______raesarJ' PrevozniKl (l.l, gostu- Ktislmnip. no raznem ipsii Ponndhp V: ., »„xi,,i, 1 o ne 64 (43). =r Prijave In odjave trgovskih in dru- j gih pod;etii v dragem četrtletjn t. L po- j za stiskanje, po raznem lesu. Ponudbe cc? ki se niso plasirali v točkah 1 do 9. i so bile v raznem žitu, moki in otrobih, j Prireditev zgubi sicer deloma na zan:mi-ZAGREB. V efektih tendenca nespre-1 VOsti, ker se jc v savezu verificirani vo-obrti in trgovine, temveč posega tudi že' 7 n-T^nnp^nromp'^ meniena- Ve?i« zanimanje je vladalo za zači ne smejo udeležiti (Primorje momen- ..........be: Prigla šenih je bilo M4 odglašenih »«5«« ^Tl ^ 2,a» J' ^'-aškega saveza), ven- pa S98 obratov. Večje spremembe poka-, Flr,'h,s , T i" T, dar i« ^otovljena udeležba nekatenh zu%jo naslednje stroke: trgovina z go- !]e b.1,a flanes 'efenca istotako nespre- znanih dirkačev, ki n.so včlan eni v JKb. veio živino pri :av 11 (odjav 7). trgovca ™njena" V početku sestanka se je opn- kakor tudi izvrstnih moč,, ki jih združuje s s vin'.-trni 9 (5\ lesna trrrovina 54 C27). P^m^jkanje blaga a proti koncu kolesarska sekcija Primorja. r borze se je položaj popolnoma spremenil - Ljubljanski veliki sejem, ta največja naša gospodarska institucija, se torej ne omejuje le na pospešitev naše industrije ",rti in trgov v kmetijstva Skupno število razstavljalcev na vseh letošnjih sejmskih prireditvah znaša torej 1028.. Za leto™925. so predvidene nastopne prireditve: vajeniška razstara Zveze manufaktuma trgoeina 18 (8). trgovina z Potash in Perlmutier. Ta filmovaca veseloigra, ki sta jo spisala Glass in Klein, ie na platnu (Kino Ljubljanski dvor) zelo posrečena in predstavlja danes gotovo prvovrsten film svojega žanra V dramskem gledališču ie letos veseloigra na repertoarju pod naslovom «Fir ma P. B.f. Tam ie dosegla lep uspeli, predvsem v igralskem oziru, sicer pa trpi mnogo na prevodu in radi ponesrečene lokalizadje. — Film sani pa, ki ie enako »Staremu zakonu-j, judovski pro-pagandni-iilm, bodo uživali v prvi vrst! židje. ali pa — in to morda še boli — ljudje, ki so iineli kdaj trgovske ali kate rekoli stike z Židi. Predstavlja nam firmo Potash In Perlmutter v vseh njenih srečnih in nesrečnih urah in je posrečena mešanica velekomlčnih in tragičnih momentov. Prednost filma pa so predvsem tipične židovske specialitete Potash, Perlmutter, Roza in posebno Feldmann. To so pač stvari, ki so samo v filmu mogoče. Taki izraziti tipi se najdejo le med množico dobrih igralcev in jih v gledališču zaman iščeš. Druga, nič manjša, če ne celo glavna atrakcija pa }e modna revija. Velikopotezna, elegantn.i in originalna. Marsikateri model je naravnost frapantno učinkovit. Umetniški plesi in balet v baru so zelo efektni in na višini, kakoršne v kinu po navadi nismo vajeni. Povsod ti kažejo le koščke takih produkcij, tu pa jo uživaš skoro v celoti, kakor da si sam v baru. — Seveda pa bo ta film užival le oni, ki se bo znal uživeti v konfekcijsko četrt babilonskega Newyorka in ki bo imel razumevanje za judovski humor, ki je sam po sebi prvovrsten. obrtnih zadrug v Ljubljani; V. mednarodni vzorčni veliki sejem s priključitvijo konjske razstave, razstave so ej • živine in drobnice, razstave kmetijskih pridelkov, velike razstave lovstva, rilars va, tujskega prometa, planinstva in šumar-stva, higijeoske razstave in razstave češkoslovaške umetnostne obrti; v jeseni meseca septembra je predvidena velika ol r na izložba trgovinskega značrija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani s sodelovanjem obrtnišlva mariborske oblasti, v početku meseca oktobra sadna razstava v večjem obsegu kakor letos. Če se bo pokazala potreba, se bo priredila spomladi tudi mndna revija. Načrt je torej velik. Manjkalo bo le denarnih sredstev in zato bi bilo na vsak način umestno, da priskoči na pomoč država, saj so vse te prireditve v pro-speh našega narodnega gospodarstva. Da je Ljubljanski veliki sejem to svojo nalogo vedno vestno in uspešno vršil, nam kažejo dosedanji ugodni rezultati. Novosadska blagovna borza (31. oktobra). Pšenica: baška, 13 vagonov 367.5- 370; sremska. -> vagona 357.5. Oves: baški, 2 vag< 270. Turščica: sušena. 5 vagoi1 . 240: banatska. 15 vagonov 202.5; v storžih. 10 vagonov j ških kron usnjem 10 f5). trgovina z deželnimi pri- ; in se je pojavilo blago v večjih količi- llirija igra jutri v Zagrebu proti Ha- delki 34 (19). trgovina z mešanim blturom radj ^ ^o zacetn, teč.-j, za nekaj *ku revanšno tekmo. V obeh moštvih na-94 (52). bran "arije 25 (28). trgovina z ga- ! P0^1' [»»^encija n. bila po- stopi nekaj- rezerv. Hašk odda 3 igrače lanteriiskim blagom 17 (3) trgovinske ,rebna- K,jub u,tlmu meseca promef ni v zagrebški tcam proti Budimpešti, Ilirija .Trenture 9 (2), sc-jinarstvo 53 (19). vin- bil prav nič živahen. Trgovanje se je krctnlo največ v devizah na Dunaj, Ita =ka trgovina 4 (19) trgovina z vini v za- ,.. _ . , . .. , . . prtih steklenicah 4 (12). trgovina z žga- i 1,J0< PrrS° ln Svlca Nol,ra]e 50 devlze: njem v zaprtih steklenicah (13). Dunaj 0X9655 do 0.09855, nastopi brez Milana in Husa, ki sta ble-sirana od zadnje tekme s Haškom. Zagrebška Concordia na Reki in v Budimpešta j Trstu. Concordia igra danes v soboto na — Otvoritev ekspoziture zagrebške Trgovske in obrtn"ške zbornice na Sušaku. Priprave za ekspozituro za otvoritev ekspoziture zagrebške Trgovske in Vr me Vreme v preteklem tednu še ni bilo preveč neugodno. Velika depresija, to je velikansko območje nizkega zračnega tlaka se jc pomaknila z Atlantskega oceana nad Evropo. Pričetkom tedna jc prodiralo preko Biskaje in južne Francije in bilo jc videti, da bomo baš v juž« nem delu Evrope obdarjeni z deževnim vetrovnim vremenom. Vendar je visok zračni tlak odrinil depresijo proti seve« ru, tako da je udarila preko seveTozas padne Evrope proti severni Rusiji. Vsled tega je ostalo slabo deževno vreme ome« jeno na severozapadni del Evrope, kjer je padlo v vseh deželah od Alp do se= verne Skandinavije obilo dežja. Nad vso scverozapadno Evropo so vLdali ves teden topli in vlažni južnozapadni ve< trovi. Nad vzhodom, osobito nad Rusijo je ostal visok zračni tlak, zato je tam ostalo lepše, a povečini zelo mrzlo vre^ me. Tudi nad južno Evropo je ostal zračni pritisk razmeroma visok, razen v bližini Adrije, zato je imel tudi evrop= ski jug povečini najlepše solnčne in jas* ne dneve. Mi smo ostali nekako na meji med vlažnim oblačnim ter deževnim severo* zapadom in solnčnim jugom, toda žc prav b'izu prvemu. Tak je položaj tudi konccm tedna; v najkrajšem času pa se = Znižarie izvode carin- na sladkor.'009"5 do OC923- I,aliia izp,iI?iI° 2C99 ! Reki proti Glorlji, v nedeljo v Trstu pro-Po vesti iz Beograda je minfstrstvo za tr- 302.9 London izobčilo 3125 do 3'.5.5. ti Ederi in v torek zopet proti reški domovino in industrijo znižalo izvozno ca-! New York Ček 68.7o do 69.,o Panz riji. rino na sladkor. S62-5 do 3G7-°- Pra2a 2'0-8 fio «k | Budimpešta : Zagreb Kakor smo že 205 do 208. Švica 1334 do 13!4. ček poročali, igra zagrebška reprezentanca 13C7.5 do 1337.5; valute: dolar 67.75 do jutri v Budimpešti proti tamošnji repre-68.75, aK 0 do 0.R99; elekli: bančni: . zcntanci. Zagrebški listi pišejo, da pada ta Trgo 29 do 31, Eskomptna 108 do 110, tekma v zelo neugoden čas, ker se po obrtniške zbornice na Sušakn Vo konča-i Kredi,°a 10S do 112, Hipo 57 do Ju" zadnjih tekmah zagrebških vodilnih mene. Ekspozitura bo začela poslovati v po- 103 do 1°4- Ljubljanska kreditna 215 štev bojijo, da bo zagrebško moštvo do- nedeljek. i do 219' Praštediona 915 do 917. Slaven-' živelo poraz. Vsekakor se mora pozdra- ____________ _____________ =r Odprava konkurza. Korkurz, raz- ska 76 do 81 • sn»ka 136 do 137; indji-; viti, da s takimi tekmami razširimo naše nam more vrCme spremeniti na slabo, "■lašen o imovini trgovca Rudolfa Baver- sWiski: Eksplo tncija 93 do 95. Dubro- mednarodne športne vezi, vendar pa je ja. .ie no nzde'itvi vse mn?e odpmvlicr.. vačka 4S0 do 500, Isis 69 do 70. Gut- upravičena bojazen, da ta tek-na ne bo = SlužberI kurzl za november: 1 na- mann 740 75f'- SIaveks 220 do 275, dvignila našega športnega slovesa. Za-poieofdor 265: 1 turška lira v zlnMi 300: j Slavonija 76 do 78. Trbovlje 525 do 535: grebški igrači letos niso v bogve kaki 1 amrleški funt 310: 1 ameriški doltr 69 državni: 7 olst. posojilo 63 do CA. cgrar- iormi. Ahilova peta zagrebškega moštva 100 francoskih fmrknv 360: 100 švicar- ne -5 v°ina škoda 110 do 112. J ie brezdvomno napadalna yrsta. Vendar skih frankov 1327: 100 rje-v 2700:' 100 Peškosfova- i® bil srednji. Notirale »o devize: Dunaj štev ie definitivno nastopna: Zagnb: 206; 1 milijon avstrijskih i 0.0975 do 0.0977, Budimpešta 0.091 do, Friedrich. Vrbančič, Dasovič, Hitrec, Ru- Dunajsko vremensko poročilo: Go- rak iu vlažen zrak na zapadu še rediio preplavlja Evropo, tako da. za oba praznika ni pričakovati sprememb. — Napoved za soboto: Nikake bistvene spremembe sedanjega milega vremeDa. lastnik to i/.'tajal«lj konaorri) diliu. Odftovornl urednik Fr. BraaeOž. lisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Glasbena Matica v Mariboru • Širšim krogom je znana osobifco po svojem pevskem zboru, ki je pokazal svoje odlične zmožnosti n. pr. tudi v Ljubljani i velikim koncertom dne 24. marca t. 1. O veaikem pomenu, razvoju in napredku prevažcih njenih sestavnih delov so se mogli prepričati udeležniki njenega zadnjega občnega zbora, dne 27. oktobra, ki se je vršil z dostojanstveno resnostjo zavoda, zavedajofiega se velike odgovornosti, ki jo ima napram posameznikom in napram prosvetnim potrebam našega naroda zlasti na obmejni točiti s staro glasbeno tradicijo, kakor jo ima Maribor. Namesto formalnega poročila o poteku tega važnega občnega zbora poročamo v skupnem posnetku o izvestjih, ki so jih podali o društvenem delovanju Matičini funkcionarji, in sicer: po idejah ia splošnih smernicah ter v gmotnem oziru (namesto blagajnika) društveni pred-seiiuik gimnaz. ravnatelj dr. Josip Tominšek, o notranjem poslovanju tajnik F. Grhac, o ureditvi doslej zanemarjenega arhiva gdč.. Marija Rozman, o Matični glasbeni šoli prof. H. Druzovič, o pevskem zboru njega načelnik g. J. Arnuš in o društvenem orkestru njega načelnik fin. svetnik dr. Ljudevit Valjavec. Mariborska Glasbena Matica je nasled- j niča nemškega Filharmoničnega društva, ; kojega imetje ji je bilo baš to leto konč- j up izročeno. To imetje obsega precejšnjo i glasbeno pripremo, pohištvo, i n strumen- j te in notni materija!. Druge imovine ni, i zlasti ne gotovine (razen nekaj brezpomembnih vrednostnih papirjev), tudi ui nikakih nepremičnin, ni poslopja ni prostorov. Glasbena priprema se je to leto uredila, v prvi vrsti dokaj obsežni, žal doslej zanemarjeni glasbeni arhiv, ki je zdaj katalogiziran in pregledan in ki j obsega 946 glasbenih del. med njimi 551 sinfonij, S2 uvertur, 124 koncertnih del, j 192 pleenih komadov in koračnic, 129 del komorne glasbe. Velik de! manjših skladb J vokalne vrste je spričo strogo nemškega I značaja za nas sicer neraben, j Temelj Glasbene Matice tvori njena glasbena šola. Na njej so ^e poučevali v posameznem pouku solopetje, gosli, klavir, viola, cello, kontrabas; nadalje v skupnem pouku: glasbena teorija, mladinsko petje v treh stopnjah; iz spretnejšib instrumentalistov - učencev je bil sestavljen dijaški orkester. V posameznem pouku je bilo 181 gojencev, v teoriji 49, v dijaškem orkestru 24, v pevski (mladinski) šoli 118. skupaj 372. Poučevalo je, poleg ravnatelja Fr. Topiča, 12 učiteljev, med njimi 2 redna, drugi pomožni. Organično z Matico združen je njeE pevski zbor (načelnik J. Arnuš), ii šteje 113 članov (moški zbor 48, ženski 65). Pevski zbor je v poslovnem letu javno nastopil 16 krat, goji pa načelno resno godbo ia je dosegel v njej višino, da se more meriti z vsakim zborom v naši državi. To so pokazali 4 veliki koncerti katere je priredi), oz. pri katerih je sodeloval. Takisto organični del Glasbene Matice je njen orkester (načelnik dr. Valjavec). Dober znak za životvorno silo Glasbene-Matice prav tako kakor, za umetniško vzgojo in smiselnost krajevnega inteli-gentsfva je, da se more tak orkester ustanoviti vzdržati ter s tolikim uspehom se udejstvo vati, kakor je to pokazal orkester pri izvajanju Sattnerjeve »V pe-pelnični noči« in pri Pmetanovi matineji. Dirigent pev. zbora, društvenega in dijaškega orkestra jc neumorno delavni ravnatelj Topič. Vzdrževanje celega tega društvenega, šolskega in umetniškega ustroja zahteva ogromnih žrtev: saj je lanski denarni promet v Matici znašal nad četrtmilijona dinarjev in je bilo izdatkov 152.564 dinarjev. Ako se pomisli, da nima Matica nikakega plodnega premoženja, da nima niti svojih prostorov in nobene redne | podpore in da je edini njen redni (in še ; ta izpremenljivi) dohodek ukovina učencev ter da je ta ukovina v preteklem letu znašala 79.369 Din. dočim je bilo samo za učiteljstvo plačati nad 123.000 dinarjev, potem je umljivo,- da je predsednik dr. Tominšek. ki je v tem letu vodil tudi gmotno akcijo v svojem poročilu upravičeno govoril o često obupnem stanju tega prosvetnega zavoda, odvisnega v svojem obstoju le od nezanesljivih podpor, ki jih je bilo treba od vrat do vrat izposlovati; ka,-:ti nekdanja požrtvovalnost in možnost za njo gineva in je na mnogih mestih izginila. Vendar pa se je našlo še toliko podpornikov, da so znašali celoletni prejemki 157.101 Din in da računski zaključek izkazuje še pribit-ka 4536 Din, dasi je pričakovana državna in mestna podpora dospela šele po konen poslovnega leta. Izkaz večjih podpor homo skupno s tistimi, ki so bile zaprošene za to poslovno leto, a so dospele za njim, objavili pozneje. — Proračun za prihodnje poslovno leto znaša po predsenikovem poročilu rednih dohodkov 121.000 Din izdatkov pa 190.000 dinarjev, primanjkljaja je torej okroglo 70.000 Din. ki se mora kriti s podporami ali pa s tem — kar je stremi;enje društvenega odbora — da prevzame država vsaj nekatere učitelje. To bo ugodno učinkovalo na razvoj in avtoriteto šole in bi učitelje vezalo na zavod. Je pa tudi v državnem interesu, da se na taki točki, kakor je Maribor, omogočuje procvita-nje umetniško - prosvetnega zavoda, kakor je baš Glasbena Matica: ka/ti ona je poklicana, da sosednemu nemškemu življenju. očitno predočtije, kako tudi mi znamo vzdržati višino najvplivnejše umetnosti, glasbe. Da bo mogla vršiti Matica svojo kulturno nalogo, potrebuje izdatneje in vo-lineje podpore jnego jo je našla v preteklem letu, ko je kljuh naravnost sijajnim zunanjim uspehom pretrpela v notranji upravi, ko so ji pošla vsa sredstva, ta- ko težko krizo, da jo le s skra;no požrtvovalnostjo in —recimo — drznim optimizmom zabranila preteči zastoj vsega delovanja. Za tekoče leto jc bil za predsednika iz-nova izvoljen z zaupajočim vzklikom gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek, za odbornike pa poleg zgoraj navedenih poročevalcev šo: nadzornik Drago Stotin, vladni svetnik Viktor Parma, ravnatelj Vodeb in Gustav Spari; za pregledo-valca računov pa prof. dr. Adolf Pečov-r.ik in Ludovik Set Demontirani e nemških ribičev iz Dravske doline Maribor, 30. oktobra. V Eredo zvečer se je končno vršil nov ol>čni zbor ribniškega društva Dravske doline, ki je bil še v šestem letu po prevratu v nemških rokah. Se v mesecu marcu so Nemci odklonili kompromis s Slovenci in hoteli še nadalje obdržati odločno nemško postojanko tudi v tem društvu, kakor io imajo v požarni hrambi, gost iluičarski zadrugi in še nekaterih nevtralnih organizacijah v Mariboru. Ampak postojanke padajo, kakor nevzdržno gineva mariborsko nemštvo. Samo slepi zakrknjenci tega nočejo uvideti, med tem pa se jim ruši hiša nad glavo — tudi v gospodarskih trdnjavah, čeprav tam uml';ivo bolj počasi napredujemo. Včerajšnje zborovanje ribičev je bilo tudi v tem oziru tipinčo mariborsko. Dvorana pri Gambrinusu je bila nabito polna zborovalcev, posebno častno je bila zastopana tudi Dravska dolina z ♦našimi«. Nemcev ;e prišlo komaj 7. Dosedanji dolgoletni predsednik dr. Kraus je poslal daljši nemški poslovilni dopis, v katerem resignira na nadaljnje sodelovanje v odboru, češ, da ga je opozicija grdo žalila 7,lasti s tem. da je za njegovim hrbtom sprejemala nove člane — se ve Slovence. Zborovale! so položili dopis j brez opazke v društveni arhiv kakor tuli slepo trmo nemškega duha doseda-. njega odbora. Kljub vsemu temu pa so pokazali Slovenci naravnost občudovanja j vredno gentlemansko geslo napram nem-i škim č.anom in jim prepustili prostovolj-! no še 7 odbornikov, med tem ko je Slo-vpncev 11 v novern odboru. Dvomimo, da najdejo v nemških krogih umeva.ioče priznanje za takšno nobleso, ki v očl-gled pestopanja Nemcev pri zborovanju v marcu gotovo ni bilo potiebno. Upajmo, da bo koristilo vsaj plodonosnemu delovanju v odboru samem. Novi odbor, ki je bil izvoljen z vzklikom. je sestavljen sledeče: Predsednik prof. Pribil, podpredsednik prof. Cotič, tajnika kapetan v p. Novak in zdravnik dr. Ipavic (Nemec), gospodarja ribnika Koštomaj in Felber, blagajnika trg. Greiner (Nemec) in knjigovodja Drosg, gospodarji vališča trg. Stram*itsch in Felber (Nemec), nadučitelj v p. Kopič in prof. Prijatelj, gospodarji voda trg. Johan in Schmautz; odborniki: print. [dr. Drnovšek, ravnatelj Krenner (Nemec). Morcoutt-i. poslovodja (Nemec), srezki poglavar Poljanec in kmetijski svetnik Zidanšek. Predlog g. poglavarja Poljanra za kreiranje častnih predsednikov so zborovale: odklonili ke niso bili mnenju, da se naj bivšim nemškim mogotcem še daje posebna čast. ako so vršili poleg germani-zirania po Dravski dolini tudi prave društvene dolžnosti kot odborniški funkcionarji. Pregled oral ca računov sta gg. Lav-renčič in Skaza. Frtiš'.to ima velik in važen narodno -gospoiar-ki delokrog. Piotfklo poslovno , leto je imelo 199.000 Din dohodkov in > treiiotnc še 25.000 Din premoženja v blagajni. Prepričani smo. da se bo novi od-I bor resno lotil smotrenega dela v korist j ribištva po naši Ir-pi Dravski dolini in nm želimo kar največ uspeha po razčiščenju zraka v društvu. Članarina stane tudi v | liodoče. kakor je bila do sedaj. Pravkar zopet došle zadnje novosti damskih klobukov v apartnih oblikah ler modnih bravah Novosti usnjenih in športnih klobukov Žalni klobuki stalno v zalogi Ljubljana, Kongresni ti*g št. 8 Preoblikanja in popravila točno po naročilu in najhitrejši postrežbi Oglejte si bogato zalogo v stlonu! Cene brez^onkurenčne 57i6a Kot družbenik i 2 gotovino vstopim v večjo dobro vpeljano trgovino, eventualno isto takoj kupim. Ponudbena upravo „Jutra" pod „Rentabel/l035". ij Otvoritev večernih učnih tečajeu. jj i) n n li H n n Cenjenim damam in gospodičnam sporočam, da otvorim na splošno željo začetkom meseca novembra večerne učne tečaje za izdelovanje damskih klobukov za pri- .... vatno rabo. o/ola Al. Vivod-Mozetič v Ljubljani., Pred škofijo št 21/11. pnevmatike in druge gumijeve predmete sprejema v popravilo tvrdka Viktor Bohlnec (Continental) Dunajska cesta 21. 526ia Mazwaw»|o preselitve. Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vliudno naznaniti, da sem svojo specerijsko trgovino v Gosposki ulici št. 46 prodat g. Ivanu Penko ter prevzel trgovino s specerijami in železnino gusp. Serge a Vahiča, preje Fontana Altksaudrma cesta št. 23. Poleg speci ri Bkega lilaga l>om vodil vuapre tudi želeiuiuo, kakor kuhinjsko posodo iu druge hi-ne potrebščine. Zagotavl ajoč, da bom imel tuJi v bodoče vedno le prvovrstno blago po zmeruiTi oenah ter vedno skrbel za točno, bitro in solidno postrežbo prosim, da mi p. n. občinstvo tudi še nadal,e ohrani "svojo naklonjenost ter bet žim z odličnim spoštovanjem Jos p Laufer, trgovec. Prevzem trgovine. Dovoljujem si cemenemu občinstvu sporočiti, da sem z dana>njim duem prevzel zn no trgovino specerijskt-ea Idaga g. Jon. Lauferja v Mariboru Gosposka nlioa it. 46 ter prosim slavno občinstvo, da tudi meni nakloni, kakor mojemu predniku, izkazano naklonjenost. Prizadeval si bon, da si s prvovrstn m blagom, zmernimi ceuami in solidno postri-žbo ohranim dolier sloves prevzete trgovine iu pridobim še nadaljnjo liak onjenost svojih ceDjenib odjemalcev. Za obilen obisk se priporoča Ivan Penko, trgovec, Maribor 5j7ja Gosposka ul ca št 46. Dr. Oetier-jev pe.iini prašek Dobiva se povsr-d ali pa pr Josipa Relohu t Mariioru. 201 tja Trgovina z mešanim blagom prvovrstni prostor v sredini Mari- 11WAJMA ni>AJ-bora se zaradi družinskih razmer UgOUllO piOUd. Cenj. ponudbe na podružnico „Jutrau Maribor pod , ZflSlgurana bOdOŽllOSt". 577 t 5756,a IIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllHillllllllllllllllllH Gradbena direkcija v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je gospod inž. Leo Pinterič Sef okrožne gradbene sekcije v Slovenjgradcu nenadoma preminul. Truplo pokojnikovo se položi dne 1. novembra t. 1. k večnemu počitku na pokopališča v Slovenjgradcu. Bodi pokojnik ohranjen trajen spo-miu 1 V Ljubljani, dne 31. oktobra 1924. Gradbena sekcija v Slovenjgradcu javlja tužno vest, da je njen načelnik, gospod inž. Leo Pinterič stavbni svetnik dne 29. t. m. nenadne smrti preminul. Ohranimo mu časten spomin! • V Slovenjgradcu, dne 29. oktobra 1924. 57 »9a Rok za paSiljatve do dne 15. decembra 1924. Hočemo, da spozna vsakdo milo za madeže .Uras", ki odstrani takoj radikalno vse madeže iz vseh vrst oblek ter ne škoduje niti najfinejšim tkaninam, zato razpisujemo nastopno naloqo za nagrado: Česa n3m "e treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Mila proJ madežem „Urax" in čiste v... (S pikami na^načeni odgovor naj se dopolni z odgovarjajočimi črkami.) Za pravilno rešitev razpisu emo ta-Ie darila: 1. darilo: n vo kompletno spalno sobo v prvovrstnem lesu (ali v gotovini); 2. , nav pisalni slroj „Ajler" (aii na željo v gotov ni); 3. , nov šivalni stiot ..uentral-Bob-iin", pogrezljiv (ali v gotovini); 4. , novo damsko i-olo „Puch" M. VII (ali na željo v gotovini); 5. . novo moško kolo „Huch" M. IV (ali ni želji v gotovini); 6. , nav šiva ni st oj ..Singer Langsch." (ali na željo v gotovini;; 7. , nova ziata masna ura; 8. . nova zlata uamsua ura; 9. . nov fotografični aparat 9 x 12 10. „ nov daljnogled; 5735» 11. . nova srebrna moška ura; 12. . nova srebrna damska u a; 13. do 40. darila: prvovrstne žepne in zapestne ure; 41. , 500. . različna dobra toiaž.lna darila. Pogoji: 1.) Reševanja uganke se lahko udeleži vsak, kdor naroči in ta'> ponuube z navedbo živlienjcp -a in t sliko je vposl.iti pod šifro «A;vr z.ter» ua A.' ma Com;»aiiy, j I.iuldana. 5772-a DSPiCS r. Li j u b Kral a Petra o. z. ' ina _ štev. 8 DRVA trboveljjkl premog H. Fetrič LJUBLJANA 1 Ctosposvetska o. 16 Telefon 343. obrestuje hranilne vloge po & % 1977.1 Ved Je in stalne vloge po dogovoru najugOiiDeje ' Jamstvo za*vloge čez ( 1,000 000 dloarjev. Popolnoma [ varno ua.ožen denar! ! Modistka Z. Gorianc & Co. Ljubljana. Sv. Petra c. '.7 pol«; boteta Tratnik priooroča evojo vebko zalogo vsakovrstnih aajmcd2rnejših damskih klobukov. Sprejema kloharevino itilcei v prekroievanje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. 18M23 Cene najnižje. 11 L ter ramo modno in galanterijsko blago nudi najugodneje tvrdka i670o JAKOB LAH Maribor Glavni trg štev. 2. i. caBiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiitffiifiiiifiiciiiiiiiiiiiiiiitiitiif i(iiti*>(>fit>iHE*iMiaiiiiiiii(iiauitiiiiaiifitiiiiii>s>ti>fitii«iifi)iiiisi Edino zastopstvo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev JOSIP K. OKULIC, inž.-agr. CELJE, Jurčičeva ulica št. 2 5757a • priporoča intelifrentnemu občinstvu: toaletno In brivsko milo .EMOLLIO". Kremo ..PHUL-NAN A", puder,.I-.IVIOLLIO", zonno kremo ' In prašek ter drugo iz svetovnoznane angleške tovarne J. GROSSMITH & SON, Ltd, London. Zahtevajte jib v vseh večjih trgovinah s parfumskimi potrebščinami in v drogerijah. Najvišja odlikovanja PARIZ. LONDON, Ddnaj S. MATTE tovarna kožuhovine Največ!« podjetje naše države. Na debelo! Na drobno! Barvanje kakor v Lcipcigu. Strojenje in konlekcijoniranje. Najnovejši modeli, kožuhovinasti obrobi in obširl Strojenje na irhovino. Popravila in preobnove. Nakupovanje kož. Naročila in prodaja v Ljubljani, Sodna nlica št. 5. Zl „lijlj«va«)i" li Jeiltu" ttait tislil 1 Din 1 m ,ii»m * uvnl nate m , ni«wuiiir >. J*.***- m ...k. »..«<« • "in. - Pr.oM^J.1. ~ .. m«l« ZZ „«, . N. vprašanj« od*o»mrl» «pr.v. * U .p,U.»J« »rilo«... ..«»». m «■«•>*** lar •ulpiltirlM« pri»u>lt>»«» O mol Izprašana učiteljica POJOTI Pozor! Beli klobuki tz Ulobučevine (fllc) se dobe » velim Izberi po 120 Din edino pri tvrdki M. Jeglič. LjJbijana, SlomSfeova ulica St. 27. 22564 Provizljski potnik agllen. vešč galanterijske nemškega ln francoskega je- 3[roite se sprejme takoj. Pl-zlka, daje pouk. Naslov pove slliene' ponudbe naj »e po-upruva ,Jutra". 23333 6|jej„ oa podružnico .Jutra* -------Maribor, ..Agllen potnik^ Nemščino italijanščino ln klavir po učuje mlada dama. — Naslov 23396 Fina perica Perje , Kokošje, gosje lo gosji pob ter račje oddaja voske urno-žino po »mernlb cenab tvrd-ki C. V aj d a. Cakovec. Spalna sobi lz trdega lesa, se po izredno nizki cen! proda radi selitve. Pismeno ponudbe pod šifro ..Ugodno 7500" na upravo , .Jutra". 23323 Kuhinjska oprava kompletna, nova. krasno Izdelana, obstoječa lz kredence, omare, pomivalne mize In drugih običajnih predmeta*, ter nova, zelo lična pohištvena oprema za otroško eobleo. Je naprodaj. Na ogled Je pri g. šeber. tapetnlk. Rožna ul. St. 5. kjer se dobe potrebne informacije. 23327 MODNI SALON IVANKA STEGNAR LJubljana. Rin.ska cesta 10 priporoča svojo zalogo najmodernejših damskih klobu-u„v. — Popravila najceneje. 1865 Slike za legitimacije Izdeluje najliMitje fotograf Hugon Hibšer. Ljubljana, Valvatorjev trg. 19*17 Tiskarna •estoječa lz 2 brzotlskarsklb »trojev tovarne Jlodliug, 1 stroja 50/80. raoijenega a v zelo dobrem stanja, 1 stroja 42 52, 1 auierikanke in velikega stroja za rezanje. 1 Heftuiascbine, 1 Perforier-masehme ter 3 elektromotorji. opremljeno z vsemi potrebnimi črkami, tiskarskim materi j alom ter potrebnimi utenzilijami, se proda po zelo ugodnih pogojih. — ..Slaven", d. d., Zagreb. 111-ca 52. 1995 pove uprava „Jutra". 23205 za pranje |n likanje perila — j v LJubljani, ki bi prala na evojem domu, se l&fie. — Inštrukclje daje akademik po nizki ceni ' P°4 "Flna perlca" za vse gimnazijske predmete ;\asiov pove uprava „.! tra" 23188 Dva fotoaparata I Ponudbe na upravo ..Jutra" gy9 Ernemann, dvojni ob- Osebnl avto 4sedeten. poceni prodam aH zamenjam za lahek tovorni 1883 avto. — Naslov pove uprava .Jutra". 23355 Benz-motor 23212 jektlv 10 X 15 Bodenstock ---j dvojni Izvleček, kakor tudi več dobro ohranjene moSke ogorel ac, "škofi j i ca. „ Prodajalka I obleke, se proda. Naslov v . _______ - mlajša moč. pridna In poŠto- "P™" --"»tra". 23223 | na, se sprejme v malo Speče- |------- | slaoeK SSOni m OSI PRIJAZEN bon Iti & v predmestju Ljubljane, se pod ce-no proda. V hiši se že 15 let izvršuje Špecerijska trgovina vezana z lepim stanovanjem: 3 sobe, kuhinja, vodovod, kleti, skladišča, velik vrt itd. Glavna prometna cesta, 10 minut od električne cestne železnice. Kupec se lahko takoj vseli. Milkovič, Moste pri Ljubljani. Separirana soba sc išče. Porrudbc pod maSte „Soba 11583" na trpra«-, Jutra". 281» Prcšnia j V par dneh bom s pohištvoet I na cesti; kdor mi da stan»-> vanje ali prazno «-obo c*. • I souporabo kuha ie v najet*, naj naznani svoj aaslov < upravi ..Jutra" pod ..UsmJ-j l-cuje". | Dve opremljeni sobi | BOlnixj, s Bonporabo kuhinj«/ oddam z no v t mt "OD v S^ .Sliki. KavSkova testa ;-i3«6 I a deske Z realitetami Kdor bi hote! stanovati blizu Tabf.ru ali tamošnj- vojašnice (nekdanje Belgijske). naj jajneuja z menoj. Imam sobo ln .."a- 6 TIS., na bencin, dobro ohra- ------------. _.„-.„,„,, n,en. ugodno proda Vinko b. po nicr) Ponudbe z smrekove. Jelkove, borovo In ic zemljišči trguje „Po- iliDj0. Ogleda so lahko dnev- meccsnove. se Iščejo v vsaki 6redovalec", Ljubljana. Sv. no medno p r o rt a — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Ugodna cena". 23050 Dva nletilna stroja št. 4 ln 6. dobro ohranjena. Iprodam po nalnlžji ceni Motor ,„.n 1 KS.. 300 voltov, rabljen P06101 Preda! IV'_ ZiOBd ajj garantirano sposoben za----___— obrat, po zelo ugodni ceni Kno,.Jutra'. ' na prometnem krajo, blizu Gonilni iermen irudD,Ka' ec r>ro,Sa- t. 80 ' ^ srhe Ljubljana, Ilirska ul. i št. 21. ----- i____ i upr. 23335 Stanovanje Dobro vpeljana pakariia vzame v najem takoj ali tudi pozneje. Cenjene ponu !-bc na upravo ..Jutra" pod naslovom ..Pckarila 1924". Dobro idoča pekarna se takoj proda radi družinskih razmer za 150.000 Din tik postaje. — Vpraša Ee v Celju pri g. Kač, pek. mojstru ali v upravi ,,Jutra" v Mariboru. 23248 Parno v-ulkaniziranje vse vrste gumijaste robe kakor tudi popravila GALOŠ apre-jema po najkuiantiiejših cenah Peter škafar. Ljubljana, Rimska cesta št. 11. 22914 z dveletno pisarniško prakso, zmožen knjigovodstva, stro- j jepisja, korespondence ter | vseh pisarniških poslov, želi spremeniti dosedanje mesto. Sprejme tudi mesto Izven T r i pl o t. Moste-2irovn!ra. 22964 In fme "hlače, dobro ohra- i njeno, proda Jcsse, kroiač v; VICHIlini iermen poizve v restavraciji Raj Gradišču št. 13. 23232 32 metrov. 11—13 cm širok, henburg ob Savi. 23284 . , 6ob kuhinje ln pritlklin, -------I dobro ohranjen, se kupi. — .-------------|M v Brei'rn Trieder Zeiss, 6 X 30. dobro po „„n(1nl CPnl „e pro. se takoj kupi. Naslov pove Jo. mlin. žago, hotel, trgov- Opremljeno Stanovanje ki . _111_n lOAS 1 Ahv>.if\iAn a r. nrnnfl \ llGmt? 1 -- • • --- —- ' - J— » - ---- _:-» e i - ..Marljiv" Mladenič 23067 Ohranjen, se proda Naslov - — za ie- povc uprava ,.Jutra . 23369 zaJnj); mcsa )n Cnk n20 gl. roki Iz piatona. Ogledajo bt ,_____i.__ , lahko v netek ali soboto pri Dobro ohrani, pohištvo Paternnster, mesar. uprava „Jutra". Izurjeno šteparico ki je zmožna tudi gospodinjstva. se pod ugodnimi pogoji sprejme. Ponudbe na upravo .Jutra" pod ..Šteparica 32" 23066 „____ 20 let star. b primerno šol- 23073 sko izobrazbo, zmožen lepe se po nizki ceni proda. Po- Sv. Jakob ob Savi. poŠta >jn in hitre pisave. Išče primer- izve se v Jeranovi ulici 11 prt Ljubljani. 2323S ne službe. — NaJrajše gre v vsaki dan od 9. ure naprej tiskarno. Ponudbe na upravo 23370 ..Jutra" pod ..Pošten 11561" 23040 Moško kolo %upXn% Perfekten bilancist i ^ "cesT"' ^"he gobe. brinfevo olje proda na Karlov ski cesti 1 S, )n |)Jo, Mnp,jJe ^ Qaj.tt jib cenab ter uroei po • zorjvne ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 1117 knjigovodja, korespondenc, ki pritličje, je organiziral več podružnic I Šivilja. Čevljarskega pomočnika večjega trgovskega podjetja. , . . 'dobro vpeljan v trg. krogih dobro izurjenega, s p r e j m e sloventje veSf Teč jezikov. .. takoj Peter Gostisa. ievljar, » premenltl dosedanje Znamk« Pucb - Trn Loke Zagorje ob i=av i Piaca slj4beoo meato. Prf,vzel bi 4 ln P°" P,S' v dobrem po dogovora. Hrana in sta- - -- — — — novanje preskrbljeno. 23060 Izurjena v oblekah, plaščih in kostumih, se priporoča cenjenim damam na dom. — Naslov pove uprava .Jutra" 23306 Mizarska tovarna z vodno silo, dobro vpeljana v športnih izdelkih, se proda. Naslov pove uprava „Jnrra" 22977 Modna krojačnica Sa gospode in dame, se priporoča. — Zaloga modnega sukr.a po najnižjih cenah, postrežba točna. Jakob Kelc, Maribor, Stolna ulica št. 5. 2010 Pekarno vinniein v najem. Ponudbe aa upravo .Jutra" pod šifro »Pekama". 23320 Rudniški obrntovodia z nižjo rudarsko šolo. dobi takoj dobro stalno službo. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Obratovodja". 22064 Motorno kelo Pucb - Triumpb sta- Smuči event. tudl_ zastopstvo večje n»ra» tgS rabljene, v dobrem stanju 22968 lo btanovanjsk«? htto __________proda Zagorski v Mariboru, j Barvarnka ulica 3. 23302 Vez za težke vodnic j------------ ki no«! do 3500 len, dobro t _ «« «c •■_ ohranjen, se- kupi. j*ismene I^P2 VUa v ManbOrU ponudbe na upravo ..Jutra" v BOlnčnl legi. bllrj kolo-pod ..Težak voz". 23337 dvora in mestnega parka (10 --r--sob, 2 kuhinji, 2 kopalulcl itd.), veliko dvorišče s skla- Pisalni stroj se kupi. Ponudbe pod marko ..Pisalni stroj 11767" na upravo ..Jutra". 23331 malo. čisto ali zračno prazno sobo, išče za takoj Inteligentna gospa. — Ponudbo tla upravo ..Jutra" pod rnavato .Sama 11778". 23342 Stanovanje —3 šot« In kuhinjo. Iščem ljubljanski okolici- ali pa tvrdke. Reference na razpolago. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod ..Agllen 1896". 22933 GDSpočična absolventlnja trgovske šole, vešča slovenskega in neirS.ani krasna lega. zelo poceni na- Eleg. nameščeno sobo i Naslove Pridnega fanta Blngajnlčarka 23395 poštena In pridna (nemško- ——--j slovensko! Iz boliše družine. išče službo. — Ponudbe pod ev. b klavirjem. Išče doktor 1 _ plBnlt,na vurafcan-a za takn]- P°nudbe na upravo trgovskih in obMnlh lokalov. Kupim suba klana_ PRVA. C .U.odnLTrUlka llS«" pod šifro ..lim^ prostih stanovanj mesečnih __- i ..Posredovalce", Sv. Petra r. ; št. 23. 23293 do 5 let, se proda. Naslov v | upravi ..Jutra". _23137 ..Ugodna prilika 11563 ------------jelove. obelJene nnOGK, ^ » Jutra". 23038 1 n ... .... letos tesane TRA.Mb In dru- 1 Ze rabljeno pohištvo gl les proti plačilu pri pre- I------------ i ,,Izobražena" na upravnistvo za eno »oblco, sc eno osebo. Učni tečaji 15—16 let »tarega. poštenih staršev, sprejme takoj v službo za različna lahka dela Ivan Savuik. Kranj. 23276 ..Jutra" Klub Primork 22Jil ceno proda Itisner, mizar Radečah pri Zidanem mostu. 23048 Enonadstr. hiša Sa Izdelovanje domskih klobukov sprejema dame ln go-B|wi>liarno zajamčeno gl*de dobrot« ter izvirao-ti in brepogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovževanju kmetijskih proizvodov. Turbine na »eter, brzopnrilne naprave, žitocistim, in odbiralni stroji, . sredsva za ovu*itev kleli in stanovanj, barve pr« i rji in trhleojn. nachse izvrstne priprave za lahko nakladanje in izkladanje sodov, zabojev, bal itd. (*se delo optavi en sam moz), solni kamen za pokladanje i živini v lizanje (samo na v»gone) kemikal je, sredstva proti rastlinskim škodljivcem in drago. — Strokovnim j vprašanjem je za odgovor priložiti 22 dinar,ev (8 lir«, i ee želi kdo kaj kopiti potom Agrarnega biroja, pri.'6ži pismu za odgovor 2 Din. 5760-a ? 'Ji* Psa j pes in psica. čistokrvna ancl. i hrta (Greyhound-Windhund) | S mesecev stara, poceni naprodaj. Rodovnik in štirikrat odlikovani šamplonl. Pojasnila daje Cesar, Lj-ubljana. Slomškova ulica 13. 23350 Afrodita! Dvigni pismo. — ..Alcibiad". 23386 Dopisovati želijo trije mladi mornarji v tujini s tremi Inteligentnimi gospodičnami v svrho seznanja. — ženitev ni izključena. Dopise je poslati na naslov: Srečko Dedič. Branko Singer, Zvon-ko Podgornik — poste re-stante, Ttvat, Boka Kotorska 23315 «Janček» VpoStevaj moja navodUa In ■voj prvotni naCrt! — Na veselo svidenje! 22316 Dobrosrčen gospod k) bi hotel kot lj-ub prijatelj potom dopisovanja pripomoči osamljenemu in duševno potrtemu do saraoza-upanja, naj blagovoli pisati pod značko ,,Oskar Vajld" oa upravo „Jutra". 23177 Jelka 1906! Dvignite plimo — Sreča 1001 23300 Simpatičen thlajSl Intellgent, uradnik, želi prijateljskih stikov z neodvisno damo do 28 let, prijetne zunanjosti ter z lastnim gospodinjstvom. Odgovor 3 polnim naslovom na upr. „Jutra" v Ljubljani pod ..Družabnik 11592". 23171 H.. zi! Hrepenenje po Tebi je veliko. Pridi kakor hitro mogoče. 23357 Andulka! Dvigni kakor prvotno! — Slavko. 23319 Usnjena torbica pletena, se je našla. Lastnica jo dobi na Privozu št. 9, pritličje. 23314 Prostov. javna dražba j zapuščine pok. Maksa Paull- I na Iz Črnomlja se bo vršila v nedejjo dne 9. novembra 1924 ob 1. popoldne na licu mesta v Kučetni gori prt Semiču — vinograd v Izmeri ca. 3000 mJ z zidanico, izklicna cena 65.000 Din. — V pondeljek, dne 10. novembra 1924 ob pol 9. dopoldne — 1 njiva v Okljuki, izklicna cena 12.000 Din, ob 11. dopoldne — 1 njiva v Loki, izklicna cena 7000 Din. ob 2. popoldne razno pohištvo, posode. knjige, razne zbirko in dr. 22803 Nabiralci znamk razglednic, bankovcev itd. — naj 6e oglasijo v svojem interesu pod ..Nabiralec" oa upravo „Jutra". 23322 i Bogomir Šlachta vsak dan ob V, 20. uri KONCERT salonskega orkestra g. Pospišila Prvovrstna srbska, francoska in £e3ka knhina. Točijo se najboljša vina in eksportni ležak Laške pivovarne. 9190/a Vsakovrstne vožuje preselitve, kurivo ln drugo prevzame in oskrbi najhitreje ln po solidnih eenab Komar Lojze, Krakovska ul. St 13. 20821 Nogavice stare, fine, tenke, lz dveh parov napravi ene — se priporoča cenjenim damam ln sprejema v popravilo po nizki ceni, postrežba solidna Več se poizve pri Ivi Mur-mayer, Poljanska cesta 6/1. 23172 Univ. Med. Or. H. II. Ml anovic ordinira m-^s Garnizijska bolnica. Družico tepe runanjosti, staro od 28 do 35 let, z nekaj premoženja, Išče v svrho ženitve dobro situiran trgovec, neoporečne preteklosti v Ljubljani. Vdove brez otrok niso izključene. Trgovsko naobra-žene imajo prednost. — Le resne ponudbe s polnim 'n e- J nom in sliko, ki Be pod čast- | no besedo vrne, na upravo J .Jutra' pod šifro ..Poštenost 1000". 22690 Poročiti se želi -oletna gospodična. tnteU-irentna. čedne zunanjosti, lz boljšo hiše, z Istotakim bolje situiranlm gospodom, starim tlo 40 let. Resne ponudbe s sliko in polnim naslovom je vposlatl proti zajamčeni di-skreclji na upravo ..Jutra" pod ..Odkritosrčni značaj". 23321 Premožna vdova zeli poročiti starejšega uradnika. Dopise pod ..Pridna" na upravo ,,Jutra". 23039 Značaj. Grafologična, strogo znanstvena ocena rokopisa. — 15 vrstic s črnilom pisane, neprsiljene pisave. — Slika značaja 30 Din. Strogo diskretno. Na upravo ..Jutra" pod ..Grafolog". 22126 Predtiskana ročna dela moderna, garniture za kuhinje in spalnice, zastori, posebno lepi vzorci miljejev, blazin, miznlh tekačev ln stenskih prtov. Cene nizke! Razpošilja po pošti M. ZorS-Stekar, Jesenice, Gorenjsko. 22S6S Restavracija Amerika Gllnce, priporoča vsaki petek, soboto ln nedeljo riževe in jetrne klobase ter priznano dobro primorsko k-ahimo. Točijo se pristna štajerska vina. Na razpolago so tudi prostorni lokali in klavir za razne prireditve. Za obilen obisk se priporoča gostilničar 2332C Mehan. umetno vezenje perila, zastorov, toalet, ob-šivanje (entlanje) vložkov, motivov ln čipk, predtiska-nje ženskih ročnih del. — Matek & Schein. Ljubljana — poleg hotela štrukelj. 23317 /t> Pianino skoraj nor. se proda za 11.000 Din. Naslov pove upr. ..Jutra". 23078 Klavir dobro ohranjen, naprodaj. — F. P., Ljubljana. Zrinjskega št. 3, dvorišče, I. nadstropje 23017 Klavir 'Stntzflugel), tvrdke Erard-Parts. črn, angleška mehanika, dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove .upr. „J-atra". 23373 Ne zamudite pogledati Izložbeno okno tz-delovalnice perila ,,AM0R" (Vič-Glince 20). na vogalu Sodne ln Dunajske ceste! j 23354 j Vinotoč ustanovljen 1. 1856. Grajska klet. Mestni trg 13. toči sladki beli mošt, poleg dru- j gib najboljših vin : silvanec, j rizling, črn; ln tcrmlnec. ; Cez ulico 1 Din ceneje. Priporoča se za obilen poset. 23187 i Perilo moško, žensko in posteljne garniture sprejme v izdelavo izvrstno izvežbana šivilja. Naslov povo uprava ,,Jutra" 23375 Za vse dežel, pridelke kot: fižol, krompir, orehe, jajca, vinski kamen itd., želi trgovec, ki lahko organizira v dobrem teritoriju velike množine nalcupa. stalnih, rd- ; jemalcev. Ponudbe pod S.frc Podjeten" na upravo ..Jutra". 23385 Spatrl, oblike filci, baržun. klobuki, preoblikovanje tudi moških — najceneje edino-Ie v tnan-u-fakturnl lopi št. 10, Vodnikov trg. 23367 Čebulice hiaciirf in lulp sem dobil pravkar iz Hoiandije ter jih oddajam po nizki ceui. trgovski vrtnar t Ljubljani Bleivtisova cesta št. 3 Vrtača št. 3 S7fl2a Iz dosedanje trgovine, ki se je vodila v Maribora, Gosposka ulica 26, pod sodoo protokolirano firmo B. Veselinovič i Comp. je izstopil dne 1. oktobra t. 1. član firme gospod Djordje Miloradovič, trgovina je pa z vsemi prejemki in dajatvami prešla na drugega člana firme Božidarja Veselinovica, ki bo trgovino vodil dalje pod dosedanjim imenom B. Veselinovič i Comp« Obenem naznanjam, da bom firmo sam polnomočno podpisaval ter prosim p. n. občinstvo, da mi izvoli poklanjati i v bodoče svoje zaupanje, za kar se bora potrudil p. n. odjemalce popolnoma zadovoljiti z dobrim blagom in solidnimi cenami. S spoštovanjem 5777a Božidar Veselinovič- Ker je moj kompanjon gospod Djordje Milo-radovič izstopil iz firme B. Veselinovič i Comp. v Mariboru, Gosposka ulica St. 26 bom podpisani vodil firmo nadalje sam. Pozivljem v svrho ugotovitve dolgov tvrdko vse upnike, da na/.nanijo čimpreje, najkasneje pa do j dne I. februarja 1925. eventualne terjatve na moj Daslov- Za tvrdko G. Veselinovič i Comp. 57£5a lastnik Božidar Veselinovič. j Elektrotvrdka A. VERBAJS Ljubljana. Gosposvetska o. 13. (.Kolizei). Brzojavke: Verb&Ja LJubljana 5753» Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega materiala za šii'ki io nočni tok, kakor stro ev, vsakovrstnih žic, aparatov, io>trumi-utov, kuhalnikom. iikalnikov, telef nov, elektiičuin zvi ncev. svitil (lestencev, nami/mh s»etiljkl itd. Zarn ce .,0sram'' in Tungsram kakor tudi drugo blago po priznano najnižjih cenah iu najbolj-e kakovosti. St. ad 23. 128,ref. IX. 5745-a J. Sliepušin <8J0a Sisnk priporoča boljše tamlin riee, strune, partiture m ostale potrebščine za vsj glasbila. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo del za podiranje zidanega skladišča na vogalu Aleksandrove ceste in Tomanave ul ce, njega prepePavo in eventualno zopetno se idanje v prvotnem obsegu na novem stavbišču poeg mestne postave na Povšetovi cesti (prej cesti na Kodeljevo). Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1. Ponudbe je vložiti najkesneje do 8. novembra 1924. opoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 30. oktobra 19,24. Razpis božičnih nagrad. 300 daril vri od iari 300 daril lir l od NAGRADE : 1 nov Torino Fiat-avto za 6 oseb. 1 nov Torino Fiat-avto za 4 osebe. 1 nova kompletna spalna soba z 2 posteljama iz črešnjevega lesa. Izdelek tvornice Bothe i Elirman, Zagreb. 1 uova kompletna jedilna soba iz brastovine. Izdelek tvornice Bothe i Elirman, Zagreb. 1 nova kompletna pisalna soba iz hrastovine Izdelek tvornice Bothe i Elirman. Zagreb. 1 nov Ehrbar klavir (salonski klavir). 1 nova klubska garnitura iz usnja. 1 novo motorno kolo 5 H P. 1 nova velika perzijska preproga (Afganistan). 1 nov pisalni strej Under\vood. 2 nova damska urejena toaletna polna ko\čega iz usuja. 2 nova manjša motorna kolesa. 2 nova Singer šivalna stroja. 2 nova pianina. 2 novi kompletni kuhinjski opravi. 5 novili porcelanastih servisov, kompletnih, za 12 oseb. 5 novih gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi Sliv m m v ploščami 5 novih fotografičnih aparatov. 5 novih velikih kovčegov za potno prtljago. 5 novih velikih medenih električnih lestencev. 5 novih manjših perzijskih preprog (Shirvan ali slično). 5 novih ženskih toaletnih garnitur iz kristalnega stekla, o novih velikih gardinier iz kristalnega stekla. 5 novih velikih vaz iz kristalnega stekla, o novih velikih naslonjačev, v gobelin-blagom preoblečenih 26.) 10 novili velikih usnjatih ročnih kovčegov. 27.) 10 novih manjših usnjatih ročnih kovčegov. 28.) 10 novih zlatih zapestnih ženskih ur. 29.) 10 novih moških zlatih ur. 30.) 10 novih porcelanastih servisov za 6 oseb. 31.) 10 novih porcelanastih servisov za črno kavo za 12 oseb. 32.) 10 novih biciklov. 33.) 10 novih stoječih električnih svetiljk. 34 ) 10 novih pirotskih preprog. 35.) 10 novih porcelanastih servisov za črno kavo Za 6 oseb 30.) 20 novih srebrnih doz za cigarete. 37.) 20 novih moških zlatih verižic za ure. 38.) 30 novih ženskih zlatih zapestnic. 39.) 3u novih moških usnjatih listnic. 40.) 30 novih ženskih usnjatih ridikulov. Vpostevajoč današnje težke ekonomske razmere, vsled katerih je novoosnovanim tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreč se z veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način spoznati širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi. ki so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni treba uvažati parfumerije iz inozemstva. ker moremo v domovini taisto doseči. V to reklamno svrho razpisujemo sledeče tek'movanje z gori navedenimi nagradami, ki so obenem najlepša božična darila. I. UGANKA. Iz sledečih zlogov sestavi 4 besede spodaj navedenega pomena: A — ta — nav — I — dam — me — Du — ri — li — A — ja — ka —. 1.) 2.) 3.) 4.) 5.) 6.) 7.) 8.) 9.) 10.) H-) 12.) 13.) 14.) 15.) 16.) 17.) 18.) 19.) 2(1.) 21.) 22.) 23.) 24.) 25.) (A------) 2 (I------) 3- (D----) 4. (A---) Del sveta (kontinent). Država ob Jadranskem morju. Največja reka v Jugoslaviji Prvi človek na svetu (po bibliji). II. POGOJI ZA TEKMOVANJE. 1.) Tekmuje lahko vsak tu in inozemec. 2.) Vsak tekmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na enega niže navedenih naslovov; na kuverto mora napisati besedi: tNrgradno tekmovanjem. 3.) V tem pismu se mora poleg rešene uganke navesti krstno in rodbinsko ime ter točeu naslov tekmovalca. 4.) Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenice parfuma našega proizvoda ter naj v to svrho priloži v pismu ali pa pošlje po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov 60 Din (nikakor pa ne v kolkih ali znamkah). 5.) V to reklamno svrho stavljnmo za se