r OG]
NA
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
hvrgnjemo TsakoTrftln« Uskoiin«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	^
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
'ic.
Coxnmercdal Printing of AU Kinds
^OL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 21, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 166
^TON milavec
o eno-mesečni bolezni je pre-v Doctor's bolnišnici Anton ^vec, samski, star 60 let, sta-IjJJ ?^ na 663 E. 160 St. Doma je ^ planine pri Rakeku, kjer brata Alojza, sestro Jo-3° Schmidt in več sorodnikov, g, 26 let pri Geometric w	Co. V Ameriki se je
'^jal 42 let.
]j v zapušča tri nečakinje in Aikens, Mrs. in Gruden, Frank Milavec lort	Glawe ter več so-
^ ikov. Pogreb se vrši v sobo-9.45 uri zjutraj iz pogreb-yj ^^^voda Joseph žele in sino-58 E. 152 St., v cerkev Ma-Hat ^^^Gvzete ob 10.30 uri ter ° pokopališče Calvary.
MEVŽEK
ifp pokojnega Leopolda ob	vrši v petek zjutraj
^	iz Grdinovega pogreb-
zavoda, 1053 E. 62 St., v v sv. Vida in nato na poko-Calvary. Truplo bo polo-. ° fia mrtvaški oder danes po-ob treh.
^ziuerje v ?^ukciji jekla
YORK, 20. avgusta— institut, ki se bavi z (^^avanjem, koliko se produ-®led	svetu, je prišel do
^®čih zaključkov:
^ Ptvi vrsti stojijo Zedinjene z letno produkcijo jekla ®to milijonov ton.
Zedinjenimi državami se jjj 'Jo države svobodne Evrope, ilov^ producirajo 72 milijo-ton jekla na leto.
v vrsti je Sovjetska W ^ svojim blokom, katerega naj bi bila 55 milijo-jekla na leto.
Najbolj
''^Vlo
Nemčije
zanimiva pri vsem p^^^^^loga okrnjene, sedaj Za-
vojno je bila V b ^'ia tista, ki je producirala največ jekla. Sedanja jjfo^^a Nemčija je že leta 1951 in y ^(^ii'ala 14,900,000 ton jekla produkciji to leto posko-8« " . ^ številka pade v oči, če ja produkcija jekla dr-iiij zmagovalke Velike Brita-^ znaša na leto 17,500,000
>^4
IKO VETERANOV i
^Mo
s,jjj^®HlNGTON, 20. avgusta Si ^ junga je živelo v Ze-državah 19,288,000 ve-k iz vseh vojn. Toliko jih W ostalo pri življenju, s ima še posla zveza ve-Koliko veteranov je i>agi poročilo ne pove. Na vsak pa priča gornja številka
Na Koreji bo le prišlo do premirja?
SEOUL, Koreja, 20. avgusta—"Komunisti našim predlogom na vse kriplje nasprotujejo, izostanejo od sej, ali prosijo za odložitev sej, da se premislijo, a končno na te predloge pristanejo. Jaz sem prepričan, da si želijo premirja na Koreji," je dejal general Harrison, načelnik zavezniške delegacije za premirje.
General Harrison je označil
je
komuniste na Koreji za "navadne zločince." Vendar jim gre le še za ceno, katero bodo morali plačati za doseženo premirje.
Harrison trdi, da so Kitajci dopustili, bolje rečeno severne Korejce pustili na cedilu, ko je zavezniško letalstvo hudo bombardiralo ravno severno Korejo.
Obtožbe severno korejskega radija, da Amerikanci barbarsko bombardirajo tako civilno prebivalstvo, kakor severno korejsko industrijo, razlagajo tukaj na dva načina:
Predvsem je bila severno korejska industrija po bombardiranju težko prizadeta. Zadnje bombardiranje je bilo namenjeno tovarnam, ki producirajo granate vseh vrst. Prizadetih je bilo 17 tovarn. Ena tovarna sama je imela dnevno produkcijo tisoč protitankovskih granat in 3,000 do 5,000 ročnih granat.
Na drugi strani pa tolmačijo radijski apel severne Koreje kot opomin rusko-kitajske konferen ce v Moskvi, da se doseže enotna politika do Koreje. To je, da se pristane na premirje, ali pa se boji nadaljujejo v celoti, toda z izdatno popaočjo komunističnih zaveznikov.
Posebna vloga Kitajske
Severni Korejci trdijo, da ni prave sloge med njimi in med komunističnimi Kitajci. Očitek, "da je vojna na Koreji korejska, ne pa kitajska zadeva," je padel že popre je. Komunistični Kitajci so veliko bolj zainteresirani na jugu svoje države, kakor pa na severu. Če bi ne imeli svojih čet in orožja angažiranega v severni Koreji, torej bolj proste roke, bi uspešneje priskočili na pomoč Indokini in Malajskemu polotoku
proti Francozom in Angležem, posebno še, ker Amerika tam ne nastopa.
Novi bombni napadi
SEOUL, 21. avgusta — Zavezniška letala so štiri ure bombardirala severno-korejske tovarne, poslopja, kjer so nastanjeni vojaki, in povzročila silno razdejanje. Vsa letala so se vrnila na svoje baze. Civilno prebivalstvo je bilo popre je opozorjeno na bombardiranje.
#
30 Amerikancev utonilo
SEOUL, 21. avgusta—Tajfun je povzročil nenadni porast vode južnokorejske reke in odnesel 30 ameriških vojakov, katere smatra vojaško poveljstvo za mrtve. Do sedaj so našli štiri trupla.
AMERIKANCE IZGANJAJO IZ IRANA
TEHERAN, Iran, 21. avgusta —Ameriška vojaška misija, med katero sta bila tudi dva polkovnika, je bila napadena po komunistih. Vanjo so metali kamenje, opeko in razne odpadke.
Ker se v mestu širijo spopadi med komunisti in nacionalisti, je Mossadegah odredil policijsko uro.
ŽIVINSKA KUGA PRENEHALA
OTTAWA, 19. avgusta—Radi parkljevke in slinavke, ki je trajala v Kanadi šest mesecev, so morale kanadske oblasti izdati razne varnostne predpise. Danes so se vsi ti predpisi ukinili, ker gre za normalno stanje med živino. V šestih mesecih tega izjemnega stanja je bilo v Kanadi med živinorejci škode, ki se ceni na 50 do 100 milijonov dolarjev.
Stevenson se pripravlja na borbo
v°' bile Zedinjene drža-vrsti na račun zadnjih
%
'^tij.
'6.
močno zapletene v
žjJjžNl AFRIKI
Affi^^NNESBURG,
S. . -
v boju proti ne-krivičnih zakonov, je policija v enem samem ^''Gtirala 362 nebelokož-
J u žn a 19. avgusta—Vsled pa-
SPRINGFIELD, 20. aVgusta — Demokratski predsedniški kandidat govemer Stevenson se nahaja za tri dni do petka 22. avgusta na dopustu v bližini Minocqua, Wise.
Stevenson se pripravlja na svoje glavne govore, ki jih bo imel v bližnjih dneh.
V Kassonu, Minn., se vrši v dneh 5. in 6. septembra velika agrarna prireditev, na katero sta povabljena tudi oba tekmeca, Stevenson in Eisenhower. Prvotno je bilo določeno, da nastopita oba istega dne. Naknadno so prireditelji spremenili dnevni red in določili governerja Stevensona kot govornika za peti, Eisen-howerja pa za šesti september. Ali bo sprememba dnevnega reda v prid konceptu Stevensona, o tej točki se ravno vršijo razgovori.
Vkljub temu, da je Stevenson na oddihu, je imel danes časnikarsko konferenco.
*
DELO IN NAČRT EISENHOWERJA
DENVER, 20. avgusta—Danes je Eisenhower odšel v Boise, Id., kjer je imel konferenco z republikanskimi governerji ameriškega zapada.
O včerajšnjem sestanku z republikanskimi ženami se je Ei-
MRAVLJE IN ČEBELE— MORILKE
NEW ALBANY, Miss., 20. avgusta — Družina Hill si je v vročini privoščila spanje na prostem. Hiša na farmi je bila za spanje prevroča. Na travnik pred hišo so pogrnili odeje in zaspali.
V spanju so otroka Lindo Hill napadle mravlje, kar je otroka prebudilo. Začel je jokati in prebudil tudi mater. Mati je opazila, da ima otrok po životu otekline, katerimi je v nekaj urah podlegel.
*
. NORTH VERNON, Ind., 20. avgusta—Owen Bon-steel, star 34 let, je kljub zdravniški pomoči nenadoma umrl. Zdravnik je potrdil, da je njegovo smrt povzročil pik čebele v prst pokojnega.
"McCarthy obtožuje na levo in na desno
brez vsake podlage^'-Hoffman
Pogajanja v industriji premoga
NEW YORK, 20. avgusta— Danes so se začela formalna pogajanja med rudarji v premogo-kopih in med premogokopno industrijo.
Za enkrat gre za premogoko-pe, ki producirajo črni premog. V teh je zaposlenih 75,000 delavcev.
PrMsednik unije John L. Lewis na uvodnih pogajanjih ni soudeležen, najavil pa je svoj prihod iz Washingtona.
Zastopniki industrije izjavljajo, da industrija v razmerah kot so, ne more pristati na povišanje mezd. Oziroma, če naj industrija da višje mezde, potem mora imeti garancijo, da se bo povečala produkcija.	,
Če bi nastopila stavka, bi nastalo vprašanje, kdo od obeh strank bi to stavko lažje dalje zdržal. Od strani industrije se zatrjuje, da znašajo zaloge premoga za 90 dni, kar pa delavci zanikajo, posebno še radi tega, ker produkcija v premogu v zadnjih mesecih ni bila visoka. Povprečno so delavci delali v premo-gokopih sedem ur in pol na dan s plačo $2.25 na uro; toda delavnih dni v tednu je bilo le malo in se je večinoma delalo le tri dni.
senhower izrazil v tem smislu, da je gledati na ženski svet, ker je ta v Ameriki številnejši kot moški.
S tehnične strani republikanci premlevajo načrt, kako izvesti volilno borbo in kje naj bo središče glavnega stana, ali v Den-verju, ali pa v New Yorku, ali pa naj se napravi kombinacija, da oba urada delujeta vzporedno v sodelovanju.
Eisenhower se je odzval povabilu unije A.F.L., da govori na njeni konvenciji v New Yorku.
Glede izrabljanja ameriških vodnih sil, na drugi strani pa vprašanja, kako preprečiti po enotnem načrtu poplave v Ameriki, je Eisenhower obljubil, da bo to vprašanje preštudiral in ga znal rešiti, kadar in če bo predsednik.
Na konvenciji
Na konvenciji Ameriške bratske zveze se nahajata Mr. in Mrs. Louis in Anna Urbančič iz Indianapolisa, Ind., ki sta nastanjena na 1246 E. 59 St. Mr. Urbančič je delegat. Tu imata mnogo poznancev in prijateljev, katere upata po možnosti obiskati po konvenciji. Pozdravljata svoje znance in prijatelje doma in tu.
PRISTAJAJO NA ZNIŽANJE MEZD
PAWTUCKET, R. L, 20. avgusta—V tukajšnji tekstilni industriji je prišlo med delodajalci in delavci organizirani v uniji C.I.O. do pogodbe, s katero delavci sami pristajajo na znižanje mezd. V eni tovarni se bodo mezde znižale osem in pol centa na uro in s takojšnjo veljavnostjo, v drugi pa devet centov na uro, pa že z veljavnostjo od 4. avgusta dalje. Industrija trdi, da je znižanje mezd nujno, če naj tekstilni produkti tekmujejo s cenenimi produkti iz juga, kjer je delavna moč neprimerno cenejša od delavne moči na severu.
DIAMANT V ROKAVICI
CHICAGO, 20. avgusta—Mrs. Anna Engle je prijavila policiji, da je izgubila diamant, vreden $3,000. Izgubo je opazila potem, ko je kupovala po trgovinah. Stražnik je Mrs. Engle spremil v trgovino, kjer si je Engle po-merjala rokavice in našel diamant v eni izmed teh rokavic.
Na obisku
V Clevelandu se nahaja na obisku Mrs. Anna Branisel, ki sedaj biva v Laurel, Fla. Dobrodošla zopet v naselbini!
PROCES McCARTHY-BENTON V LUČI IZJAV HOFFMANA
WASHINGTON, 20. avgusta—14. junija 1951 je re-
publikanski senator McCarthy obdolžil generala in državnega tajnika Marshalla, daje hotel napraviti iz Amerike deželo, ki naj pade kot lahek plen v roke svetovnemu komunizmu.
Senator Benton, demokrat iz Connecticuta je nastopil zoper McCarthy a, katerega je obdolžil, da govori laži, ki so naravnost gorostasne. McCarthy gre premišljeno svoja pota po geslu "namen posvečuje sredstva," samo da doseže vsaj del svojega cilja,—blatenje svojega političnega nasprotnika.
McCarthy je vložil zoper senatorja demokrata Bentona tožbo in zahteva dva milijona dolarjev odškodnine.
Na današnjem procesu, katerega je skušal pravni zastopnik McCarthya odložiti, češ, da je McCarthy radi prestane operaci je na okrevanju, je nastopil kot prva priča o trditvah demokrata Bentona Paul Hoffman, ki je bil svoječasno upravitelj ameriških fondov za pomoč tujini, predvsem v okviru Marshallovega plana. Danes je isti Hoffman eden najbolj vidnih pristašev in svetovalcev republikanca Eisen-howerja.
Paul Hoffman je obtožbe McCarthya, ki so letele na generala Marshalla, označil za fantastično neresnične in brez kakršnekoli podlage. Marshallov plan je ravno obratno zaustavil širjenje komunizma v Evropi. Marshallov amerikanizem in patriotizem ne rabi nobene obrambe, kajti njegova dejanja govorijo dovolj za njega. Marshall je brez kakršnega koristolovstva predan Ameriki, kakor jih je bilo malo, gotovo pa ne nikogar, ki bi Marshalla prekosil, odkar je bila ustanovljena ameriška republika.
V tej zvezi naj pripomnimo,
da je blatenje nasprotnika brez vsake podlage znano v Ameriki in drugod v svetu pod imenom "McCarthyzem": "Nekaj bo le ostalo od madeža"—tako si misli McCarthy.
Demokratski predsedniški kandidat Stevenson se je v eni od svojih prvih političnih izjav po nominaciji začudeno spraševal,
kako bo mogel Eisenhower izdelati med vrstami republikancev enotni zunanje politični program, ko pa imajo republikanci razne svojevrstne tipe, med kate rimi je tudi senator McCarthy.
Spomin na Marshallov plan
General Marshall, katerega je imenoval predsednik Truman največjega živpčega Amerikan-ca, je bil v federalni vladi tako
žavni tajnik. Nahajal se je nadalje v posebni misiji na Kitajskem, kjer je skušal sestaviti zmerno demokratsko vlado in zgladiti razlike med kitajskimi komunisti in Čiang Kajšekom. Marshall je takrat predlagal temeljito agrarno reformo in zagovarjal ameriško posojilo Kitajski. S svojo misijo na Kitajskem ni uspel.
Marshall je po vojni sprevidel, da komunizem žanje tam, kjer je beda in pomanjkanje. Nekomunistična Evropa je bila delno porušena, na vsak način pa v pomanjkanju in kot taka odlično polje za nadaljnjo širjenje komunizma.
Marshall je zasnoval daleko sežni plan, ki nosi po njemu tudi ime, kako postopoma gospodar sko in vojaško z ameriško pomočjo dvigniti zapadno Evropo. Ta njegov načrt je bil po kongresu odobren in se je tudi izvedel.
Potem pa pride republikanski senator, ne navadni državljan, McCarthy in trdi, da je hotel general Marshall ne samo Evropo, ampak tudi Ameriko samo vreči v žrelo svetovnega komunizma in to kot lahek plen!
McCarthy se zaganja v senatorja Bentona kot svoječasnega pomočnika državnega tajnika in zahteva od njega, da pove "koliko komunistov" je poznal v državnem tajništvu, nadalje pa, kdo je vse prispeval v fond za njegovo obrambo v današnjem procesu.
AMERIŠKA LADJA POTOPLJENA
DOVER, Anglija, 21. avgusta — V tako imenovanem britanskem kanalu je ameriška tovorna ladja Western Farmer zadela s petrolejsko ladjo in se prekla la na dvoje ter se potopila. Mo
štvo posadke 13 mož se je rešilo obrambeni tajnik, kakor tudi dr- z rešilnimi pasovi.
S konvencije Ameriške bratske zveze
Zasedanje 19. redne konvencije Ameriške bratske zveze, vršeče se v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., je včeraj nadaljevalo z delom na pravilih.
Med spremembami v pravilih je, da se zviša asesment v skladu bolniške podpore, in sicer bodo člani, zavarovani za $1 dnevne bolniške podpore plačali po novih pravihh 10 centov več na mesec, oni, zavarovani za 50 centov bolniške podpore na dan, pa 5 centov na mesec.
Sprememba je tudi v dobrodelnem skladu, iz katerega bodo stari člani, ki so upravičeni do te podpore, prejeli največ $180, odnosno $90.
Resolucija, s katero bi se uvedlo pri organizaciji pokojnino za glavne odbornike in uslužbence v glavnem uradu, ki so stalno zaposleni pri organizaciji za dobo 25 let in dosežejo starost 65 let, je bila poražena.
Sprejeta pa je bila resolucija, ki omejuje v bodoče dobo ura-dovanja glavnega predsednika, in sicer na dva termina, oziroma osem let.
Drugih važnejših sprememb ni bilo. Danes se zborovanje nadaljuje. Na dnevni red pride uradno glasilo, volitev glavnega odbora in razno. Pričakuje se, da se zborovanje danes zaključi.
Nadaljni razvoj polija
WOOSTER, O., 20. avgusta— Šolski svet okraja Wayne je na predlog zdravstvenih oblasti moral odrediti, da se pričetek šol odloži na nedoločen čas radi divjanja polija.
Šolska oblast ima vsa pooblastila, da proglasi katerekoli območje kot ogroženo, zapre šole in ukrene druge varnostne odločbe.
Okraji Wayne, Holmes in Medina imajo skupaj do sedaj že 238 polijo slučajev in beležijo *17 smrti vsled pohja.
AKRON, O., 20. avgusta—Iz il okrajev je prišlo v tukajšnjo bolnico do sedaj 354 bolnikov, obolelih na poli ju. Lansko leto je bilo ob istem času le 81 slučajev polija. Zadnji teden se je število bolnikov pomnožilo za sedem, ali vsak dan za enega. Do
sedaj je bilo na poli ju mrtvih 21. *
YOUNGSTOWN, O., 20. avgusta—V mestni bolnici je na zdravljenju radi polija 32 bolnikov. V enem samepi dnevu se je prijavilo troje na poli ju obolelih oseb.
#
V Clevelandu, oziroma Cuyahoga okraju je bilo do sedaj 280 slučajev polija. Trenotno je v oskrbi 72 takih bolnikov. Iz fonda za pobijanje polija se je do sedaj izdalo $200,000. Računa se, da bo krajevni fond izčrpan in bo morala priskočiti na pomoč federalna vlada.
Nevšečnosti Margarete Truman
STOCKHOLM, Švedska, 20. avgusta—Margareta Truman se mudi na obisku po Švedskem. Dodeljena ji je posebna ameriška telesna straža, ki se po švedskih pojmih ne odnaša dostojno. Ko je hotela Margareta Truman stopiti v mestno hišo v Stock-holmu, so ameriški tajni policisti preprečili žufnalistom in fotografom, da bi ji sledili.
Švedsko časopisje se razburja nad dejstvom, da ima Ameri-kanka pri svojem potovanju po Švedski za sebe posebno ameriško tajno policijo, švedsko zunanje ministrstvo mora Švedom pojasniti, po katerih pravilih je to mogoče, Amerikancem pa povedati, da so gotove meje, preko katerih ne morejo izvrševati svojih oblasti v neki tuji državi, kakor je na primer Švedska. Dalje, da predsednikovi hčeri ne grozi od nobene strani nobena nevarnost in je sploh na Švedskem kot privatnica in niti ne kot prirediteljica kakega koncerta—se hudujejo listi.
Iz Washingtona se poroča, da je pisanje švedskih listov pretirano in da telesna straža Margarete Truman ni nikjer nastopala nepravilno.
Poroka
Poročila sta se 9. avgusta v cerkvi sv. Vida Elmer L. Perme, sin Mr. in Mrs. Louis in Frances Perme iz 19611 Pawnee Ave., in Vida Levstek, hči družine Mr. in Mrs. Anton in Theresa Levstek iz 6725 Bonna Ave.
Bilo srečno!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
21. avgusta 1952

ENAKOPRAVNOST
f I
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO __HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 _
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays- and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
ForjOne Year-^Za eno leto)_________________________
For"Six^Months—(Za šest mesecev) ___________________
For Three Months—(Za tri mesece)___________
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
CLOWNI NA POLITIČNEM ODRU
(3)
Trdili smo že in dejstva potrjujejo, da je Amerika po prvi svetovni vojni in nenehno naprej vedno močnejša v zunanjem svetu. Torej bi moral biti volilni program vsake ameriške stranke osredotočen v tem vprašanju osredotočen pa z vso resnostjo in jasnostjo programa, za katerega naj se končno odloči ameriški volilec kot tak. Amerikanci kot Amerikanci morajo imeti točno zunanjo politiko. Pogledi se lahko križajo; toda anglosaksonsko politično geslo je, da se javni posli vodijo po načelih debate in protidebate. Ce pa naj gre za debati in proti-debato, že besedi sami predpostavljata, da gre za stvarna in resna vprašanja.
Demokrat Stevenson povdarja, da so volitve vzgojno političnega značaja. Trditev, ki ni veljavna samo za danes, za letošnjo volilno leto, marveč za zmeraj, če naj govorimo o zrelem političnem ameriškem narodu.
Ce pa sledimo volilni propagandi ameriških republikancev, se ne moremo znebiti vtisa, da se ta politična stranka, vsaj kakor jo kažejo njeni predstavniki, ne more znajti v sodobnosti. Republikanci od danes so republikanci od včeraj. Kakor da gre za medsebojne preklarije tistih dni Amerike, ki je sama v sebi notranje doraščala in ki na zunanji svet z vsemi posledicami tega koraka še ni bila tako navezana. Politično življenje Amerike tistih dni je šlo skoro avtomatično. Več povdarka na zaščitne carine, kakor je pač zahteval gospodarski položaj, nekaj borbe med agrarizmom in industrijalizmom, med severom in jugom, in življenje je šlo mirno svoja pota naprej. Ce pa se je v ameriški politični zgodovini tistih dni zgodilo kaj pomembnega s svojimi vejami izven tega običajnega kroga, so ta dejanja nosila izraziti pečat močne politične osebnosti takratnega predsednika, ki pravzaprav s stranko, ki ga je izvolila, ni imel ničesar skupnega.
Najbolj klasični primer, kako težko se dajo ameriški republikanci, rekli bi modernizirati in sprijazniti s stvarnostjo sedanjosti, zopet z vsemi posledicami, je bil slučaj enega najvidnejših republikancev stare garde pokojnega genatorja Vandenberga. Naj nam bo dovoljeno, da ponovimo že večkrat povdarjeno misel: Kakšen bi bil današnji svetovni položaj, če bi bila Amerika po prvi svetovni vojni rai^mela položaj, katerega ji je doma in v svetu izven vsakega dvoma določila usoda! Predsednik Wilson si je zamislil sožitje narodov v Ligi narodov, v tej zvezi pa naj se medsebojni spori med državami rešujejo na miren način. Tudi je bila nakazana pot, kako naj se v okrilju te zveze države in riarodi spopolnjujejo v napredku.
Amerika po prvi svetovni vojni je že imela nesporno gospodarsko prvenstvo, največjo industrijsko in agrarno kapaciteto sveta. Amerika je s svojim posegom v prvo svetovno vojno odločila zmago zavezniškemu orožju. Torej je bil ameriški vpliv v svetu dejstvo! Kaj bi torej bilo, če bi Amerika s svojo gospodarsko in politično močjo aktivno sodelovala pri Ligi narodov in v spornih vprašanjih dajala na tehtnico svojo tehtno besedo? Toda ne! Ameriški republikanci so preprečili Wilsonove ideje, in tako je bila bivša Liga narodov prepuščena britansko-francoskemu trenju, ali bo Velika Britanija s svojim imperijem, ali pa Francija s svojimi evropskimi zavezniki igrala v tem zboru narodov prvo vijolino. Ker je šlo v Ligi narodov zgolj za ta dva interesa, se je Liga narodov sama v sebi preživela in mimo razpadla.
Pravimo, da je za republikance značilen ravno slučaj Vandenberga. Vandenberg je bil med republikanci vidna osebnost, ne prestarokopiten. Vendar pa je tudi za njega bilo potrebno, da je preteklo polnih 25 let, predno so njegovi možgani toliko dozoreli, da je prišel do spoznanja, da Amerika mora biti med narodi v svetu in se je po drugi vojni zavzel za ameriško soudeležbo pri Ligi narodov, sedaj pod imenom Združeni narodi. Toda Vandenberg je imel še eno lastnost—upal si je priznati svoje zmote in slabosti. Priznal je, da je politično grešil. In današnji republikanci? Ne priznajo ne enega ne drugega, kar je najbolj usodno in kar se zna znova maščevati!	L.C. I
UREDNIKOVA POSTA
Zadrugarice vabijo na piknik
CLEVELAND, Ohio — Pripravljalni odbor Ženskega odseka Slovenske zadružne zveze se pridno pripravlja za piknik, ki ga priredi odsek v nedeljo, 24. avgusta na farmi SNPJ.
Postrežba je ob vsaki priliki pri Zadrugaricah prvovrstna, tako bodo vsi posetniki in posetni-ce, naši dobri odjemalci in odje-malke, najbolje postreženi tudi v nedeljo. Da bo nekaj posebnega, bomo oddale pet lepih dobitkov. Brezplačne listke dobite v eni izmed zadružnih trgovin— na 667 E. 152 St. ali pa na 712-714 E. 200 St. Poslužite se prilike in nabavite si listke, morda boste srečni, da odnesete domov lep dobitek.
Naša poznana Mrs. Rijavec bo poskrbela, da bodo pripravljene dobrote teknile vsem. Obljubila je tudi nekaj okusnega peciva, da bo še večjega zadovoljstva. Tomšičev orkester bo igral vesele poskočnice za plesa-željne, da se bodo lahko vsi vrteli, dvorana pa je tudi dovolj velika.
Vem, da mi ni treba podrobno opisovati, kaj vse bomo imele pripravljenega, prosim le, da bi vsi prišli v nedeljo na lepe izletniške prostore SNPJ. Ne bo več mnogo nedelj, ko se boste lahko poveselili v lepi prosti naravi, zato ne zamudite vsake prilike, ki se vam se nudi, posebno ko vas vabijo Zadrugarice, pri katerih se imate vedno imenitno.
Kdor nima svojega vozila, a bi rad šel na piknik, naj pride pred Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer bo gotovo kdo vas vzel s seboj na avto.
Obenem prijazno vabim naše gospodinje, da bi postale odje-malke naših zadružnih trgovin, kjer boste deležne najboljše gro-cerije in mesenine po primernih cenah. Na svidenje!
Antonia Temle.
Dan Progresivnih Slovenk v nedeljo, 31. avgusta
CLEVELAND, Ohio —Letošnje poletje je bilo zelo vroče in kaj prijetno je bilo ob nedeljah popoldne na izletniških prostorih SNPJ, kjer so nam člani enega ali drugega društva pripravili par ur dobrodošlega užitka, drevesa so pa nudila hladno senco, da se je lažje prenašalo vročino.
Skozi celo leto ima narava svojo lepoto in vsak mesec pre-minja barvo in toploto. Tako je tudi že v tem mesecu začela prihajati v deželo jesenska sapica, ki pa še ni preveč mrzla.
Progresivne Slovenke smo se zavzele, da tudi me pripravimo nekaj razvedrila na teh prijaznih prostorih. Ta zabava bo v nedeljo, 31. avgusta. Prijazno vabim v imenu Progresivnih Slovenk, da nas pridete pogledat, da se bomo še ob koncu sezone piknjkov navžili svežega zraka ter se med prijatelji in znanci prav veselo zabavali ob čaši dobrega ječmenovca. V kuhinji se bo dobilo kaj gorkega za pod zob, da ne bo treba biti nobenemu lačen, vsaj tako so mi povedale kuharice, katere so si že naredile načrt, kaj da bodo imele na ta izvanredni dan.
Kaj ne, da se vidimo na 31. avgusta na pikniku Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ, Char-don in Heath Rd.?!	M. B.
Zbor Triglav ima piknik
CLEVELAND, Ohio—Gotovo že veste, da ko se jaz oglasim v imenu zbora Triglav, da je to vabilo na zborovo zabavo. Tudi sedaj vabim na našo prireditev, ker se gre za korist zbora, namreč za kritje stroškov učenja. Zbori tudi veliko pripomorejo drugim ustanovam s svojimi nastopi, s katerimi se privabi na prireditev večjo skupino poset-nikov. Vsaka prireditev, na kateri so pevci, pa je tudi bolj uspešna v vseh ozirih, ker je več razvedrila pri petju kot pa samo ob govorih. Za mladino je zabava ples, če je dobra godba. In to pri nas gledamo vedno, da je zabave za vse dovolj.
Kaj smo pevci tu v tej deželi? Priprosti delavci, ki vzdržujemo zbore za povzdig slovenskega naroda. Nihče ne dobi kakega plačila, je pa vsak sam oškodovan, če le kam gre z zborom ali sam radi zbora. Vse to se pa prestane in ko nastopimo na koncertu, se pohvalno izrazimo o nastopu enega ali drugega zbora. Da bi se ameriški Slovenci tako trudili za domače pevce kot se za druge, bi še bolj z veseljem delovali, če bi pa imeli tisočake, bi pa s tem tudi vzgojili lepo število pevcev, da bi bili bolj izvežba-ni za nastope. Toda žal, delavec se trudi z delom, petje je njegovo razvedrilo, katerega si privošči po svoji moči.
Kako bi bilo lepo, ko bi ob vsakem nastopu prostovoljno kdo priskočil na pomoč vsaj z lepim dopisom in dal zboru, posebno tu rojeni mladini, ki se pri slovenskih zborih udejstvuje, priznanje in čast za trud.
Pevci smo vedno pripravljeni pomagati drugim s svojimi skromnimi nastopi. Ko sem či-tala dopis, da bi pevci imeli skupni koncert v korist nekim fantom, pa se mi ni zdelo prav. Lahko bi se nam smejali v obraz. Sicer zaradi mene naj le pridejo, zanje pa naj skrbijo tisti, ki so za to, ali pa sami. Bojim se, da bomo zbori s tem prizadeti. Mi gledamo, da se nam krijejo stroški, če bi se pa ne, pa tudi petja ne bo več. To je odvisno od vas. Ko smo imeli enkrat skupni koncert, smo imeli vsi enako—to so zborove blagajne.
Kakor druga leta, bomo tudi letos priredili piknik in sicer 14. septembra na vrtu Doma zSpad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. Zbor bo zapel par pesmi in vršila se bo domača zabava. Le to je drugače pri nas, da se kasno pride na piknik, to pa je vsled tega, ker smo v mestu ne pa na samoti, kjer ni razsvetljave. Domov se peljete, kadar se vam poljubi, saj CTS posluga je poleg. Pričetek te zabave bo ob 3. uri popoldne. Zbor vljudno vabi vse od blizu in daleč na poset. Dajte nam pomoč z dobrim namenom in pridružite se pristni zabavi za nekaj ur. Priporočam pa, da podpirate tukajšnje pevce, saj so tudi oni sposobni zapeti še več kot 90 pesmi.
Anna Jesonko,
poročevalka Triglava.
Lisinski, zbor Sv. Pavla, tambu-raški zbor Serenaders, sve ove organizacije, koji ima na broju 25, zajednički priredjuju piknik i proslavu u nedelju, 24. augusta u zabaviščnem parku Puritas Spring Park na 19500 Puritas Ave., izmed ju Ohio Route 17-Brook Park i Route 10 Ohio, Lorain Ave.
Ovo če biti jedan od največih sastanka hrvatskog naroda u Clevelandu te radi toga umolja-vamo svu braču i sestre Hrvate i Slovence grada Clevelanda i okolice da se pridruže ovoj ve-likoj proslavi na dan 24. augusta. U10 sati u jutro biti če sveta velika misa u crkvi Svetog Pavla te posli je počima piknik u Puritas Spring Parku.
U 3. do 5. ure posle podne biti če vehki program sa govorima, pjesmama i muzikom na samom pikniku; preko 35 na ražnu pečeni janjci i 15 pajcekov, sand-vich i hladne pijače za sve, mlade i stare. •'
Glavni govornik Hon. Thomas A. Burke, župan Clevelanda.
Pozvani su i naš governor Hon. Frank J. Lausche kao glavni gosti Rev. Joseph Misich, duhovni vodje Hrvatske katoli-čke zajednice, Rev. Charles Kamber iz Gary, Indiana i mnogi drugi.
Tu če ju Hrvati da pokaže ju ameriškim vlastima da medju nama vlada sloga, ljubav, bratstvo i lojalnost prema našoj no-voj domovini Americi.
Kličemo svima: Dobro nam došli!
U imenu odbora Hrvatskog katoličkog dana u nedelju, 24. augusta:
Stjepan Bobash, glavni tajnik.
KRIZA V AVSTRIJSKEM KMETIJSTVU
ilaliiliiliilaliilBliilaliilaliililnlwjHhIiililiilblulwiitn

Hrvatski katolički dan
CLEVELAND, Ohio — Ujedi-njeni odsjeci sviju društva Hrvatske katoličke zajednice ta-kodjer odsjeci 11 društva Hrvatske bratske zajednice te sva ol-tarska društva crkve Sv. Pavla, Dobrodelno društvo Dalmacija, Cvijet hrvatski sestara, Croatian-American Citizen Society, Hrvatski radio klub. Hrvatski trgovački klub, Ohio Men Association, pjevački zbor Slavulj, Hrvatski kulturni pjevački zbor
SAMI FINANCIRAJO SELEKCIJO ŽIVINE
V šentjurški dolini pri Grosupljem so kmetje znani kot dobri živinorejci, ki rede kakovostno lepo in pasemsko čisto živino. Pri vzreji kvalitetno dobre živine pa kmetom pomaga živinorejski odbor pri kmetijski zadrugi St. Jurij, ki ga vodita Anton Hribar in Anton Trontelj. Prvi je predsednik, drugi pa rodovni-čar odbora. Odbor je povezan z medzadružnim odborom tega vzrejenega področja v Velikih Laščah.
Člani odbora so delali največ na tem, da živino na območju kmetijske zadruge čim bolj iz-bero in tako dvignejo njeno kakovost. Pri selekciji tudi skrbe, da imajo vedno dobre plemenske bikce, katerih se poslužujejo vsa kmečka gospodarstva. Dosegli so že vidne uspehe. Pri zadnjem pregledu živine v Velikih Laščah so ugotovili, da jim živina ne hira več na tuberkulozi, oziroma da ni več nobenega primera obolenja.
Z vztrajno izbiro krav pa so dosegli tudi večjo mlečnost. Pri 88 kravah so uvedli molzno kontrolo, ki jo bodo v kratkem razširili na vse krave. Pri kontroli so ugotovili, da dajejo krave zadružnika Antona Pretekla iz Po-nove vasi do 3,100 litrov mleka na leto, Janeza fekubica z št. Jurija pa le za 100 litrov manj.
Tudi število govedi, ki jo imajo vpisano v rodovnikih, je vsak dan večje. Danes vodijo v rodovnikih 226 glav živine, od tega 133 krav, 71 telic in 22 bikcev. Za boljše delo odbora so določili poseben fond, ki se steka v kmetijsko zadrugo v obliki 2% nagrade od vsake prodane plemenske živali. Tako ima odbor vedno na razpolago določen kredit, s katerim pokriva atroške pri selekciji živine.
Še bolj kakor avstrijsko gospodarstvo v svoji celoti, pada zaradi kapitalističnega in birokratskega ustroja kmetijstvo Avstrije v vedno večja protislovja in čedalje obupnejšo krizo. Kakor v gospodarski politiki Avstrije, tako tudi v agrarni politiki ne odločajo dejanski proizvajalci surovin za prehrano— delovni kmetje, temveč vele-agrarci, ki po številu predstavljajo samo 1.4% zemljiških posestnikov, posedujejo pa 54.4% zemlje.
Kar pa veleposestnikom ustreza, to še zdaleč ne more zadostiti potrebam povprečnih kmetov. Veleposestva je nacistični režim pospeševal kot "kriegswich-tige Lieferbetribe" in jim dodeljeval cenene stroje, gnojila, krmila, semena in delovno silo. Njihovi lastniki in strokovno sposobni upravniik so bili oproščeni vojaške službe. Razumljivo je torej, da so prišli v gospodarskem razvoju in v ureditvi gospodarstva . v primerjavi s povprečnim kmečkim obratom, katerih gospodarji in često vsi moški na kmetiji so morali na fronto, kmetijo pa je ob pomanjkanju delovne sile morala voditi kmečka žena, v donosnosti daleč naprej. Po letu 1945 pa so isti veleposestniški krogi v okviru A VP prevzeli odločilno vlogo v agrarni politiki. Pod krilatico "Na vzhodu jemljejo kmetom zemljo in vero, branimo kmečko samostojnost." Nedeljo za nedeljo zavajajo kmečko ljudstvo, da ne bi spoznalo, kdo ga v Avstriji počasi in z vso predvidnostjo spravlja z njegove metode v kmečkem vprašanju in nejasnost v kmečkem vprašanju med socialisti spretno izkoriščajo ne samo pri volitvah, temveč tudi v akcijah, kakor je bil na primer Marshallov plan.
Posebno poglavje agrarne politike v Avstriji sta vprašanje pospeševanja kmetijstva in vprašanju pospeševanja velja načelo "Kdor ima dovolj, temu je treba dati še," v vprašanju vskladenja cen pa: Boriti se in doseči take cene, ki bodo nam (veleposestnikom — op. pisca) stroške pokrile, s katerimi pa bodo kmetje čez čas postali spet nezadovoljni, da bomo potem lahko spet mešetarili naprej in ribarili v kalnem.
Dosedanje agrarne cene so pokrile stroške pridelovanja tistemu, ki je na primer pri krušnem žitu pridelal 20 do 25 kvintinov na hektar pri mleku pa, če je dala krava 2,700 do 3,000 litrov mleka na leto. Taka ureditev je na eni strani dopuščala razmeroma visoke dobičke veleposestnikom in posebno priviligiranim kmetom, ki imajo hektarske donose 30 do 37 kvintalov in povprečno hlevsko molznost 3,000 do 3,700 litrov na leto. Da pa ni zadovoljila niti povprečnega kmeta, vidimo iz tega, da je v Avstriji povprečni donos krušnega žita 17.4 quitala na hektar, pri mleku pa okoli 1.70 litrov na kravo. Takšno je bilo razmerje doslej, ko je avstrijsko kmetijstvo v celoti zalagal Marshallov plan s cenenimi umetnimi gnojili, krmili in drugimi dobrinami za dvig proizvodnje.
Zaradi tega je razumljivo, zakaj so tudi v minulem času cvetoče konjunkture avstrijski kmetje iz leta v leto bolj glasno tožili, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke, kmetijske potrebščine in delovna sila pa predraga. Enostranska uporaba sredstev in pomoči iz Marshallo-vega plana v kmetijstvu množici kmetov ni koristila, ker ni dvignila njihove proizvodnje. Vsa sredstva—in tukaj gre za okoli 20 milijardov šilingov — niso uporabili toliko za dvig proizvodnje, temveč vse bolj za
ustvarjanje zunanjega videza, * da vlada v deželi blaginja. Am^' ričani pa so takšen način uporabe podeljenih sredstev kaznovali s tem, da so znižali svojo pomoč na malenkostni odstotek dosed:' nje pomoči.
Zaradi občutnega znižanja z"' nanje pomoči avstrijskemu kfflfi* tijstvu je bilo treba za prvi j"' lij v Avstriji urediti cene na novo. Bistveno vprašanje pri te® je bilo, kako v zvezi z podražitvijo gnojil in krmil zvišati cene kmetijskim pridelkom, da bi s® cene za živila ne zvišale. VecfflO" sečna hrupna pogajanja so koR" čala z naslednjim rezultatom:
V primerjavi z zadnjim tednom v juniju 1951 so se danes podražila umetna gnojilo za l53 do 163%, koruza pa za 121/^' Pri teh obratnih sredstvih je a*' strijsko kmetijstvo docela odviS' no od uvoza. Temu nasproti s" se cene kmetijskih tržnih prid^'" kov v alpskih krajih zvišal®; prašiči za 10 do 20%, klavna ži' vina za 29 do 40%, mleko 2» 60% in krompir za 51%.
Krušno žito, ki ga v tržne na' mene pridelujejo pravzaprav sa* mo nižjeavstrijski, zgornjea^' strijski, gradiščanski in vzW' noštajerski kmetje, medteh alpski kmetje s pridelkom svojih potreb ne krijejo, pa se f podražilo za 77 do 118%.
Zvišanje cen kmetijskih delkov je zajelo samo mleko ^ krušno žito; medtem ko pri kM' ni živini, ki je tudi vezana uradno določene cene, ni do nobenega zvišanja. PraV ko ni izgledov, da bi prišlo krompirju, ki je v prosti prod®' ji, do kakšnega zvišanja cen.
Mraz in večtedefiska suša ^ maju ter proti koncu juniji začetku julija so v Avstriji čutno zmanjšala pridelek vrst kmetijskih proizvodnih nog. Najobčutnejše pa bo pri^", dela kmete alpskih krajev, je pridelek sena za 30 do 50? nižji od povprečnega. Otave ^ pričakovati. Žita so v celoti povedala.
Že ob normalni letini bi n" . ureditev cen za kmetijske delke šla v škodo kmetov v norejskih krajih Avstrije. Sp^ čo take slabe letine pa utegn® ^ enostranska ureditev privesti o občutne zadolžitve kmetov io J! v že itak nestabilnem polož^J" še bolj omajati.
Posebno poglavje pa nast®"^ zaradi take ureditve cen med < šimi kmeti na Koroškem, ki bili pri vsem dosedanjem po9(^:_ ševanju kmetijstva zapostavlF ni, ki imajo zaradi tega v kmetijskih panogah podpovpi"^ ne donose v deželi, in ki so zadnjih letih živeli od rez^r "les." Nastajajoča kriza v agr*'!. ni in prehrambeni proizvod^ Avstrije bo brez dvoma na^ ^ velj na Koroškem najbolj dela. Očitno je, da je to p'*"., slovenskim hujskačem v ski zbornici in sorodnih obl&® nih ustanovah po volji. ..j
Ne more biti pa to po ^ nam, ker gre za naše ljudi, ki prav zaradi svojega nacionaj'^,|^4 ga porekla bili od merodaJ^ krogov vedno gospodarsko dovani. Pričakujemo, da se by; ti krogi prav v pogledu se" nujne posebne pomoči slo^^ skim krajem in kmetom Koi'oS ^ pokazali voljo, da omilijo žaj, ki so ga pravzaprav sami P^ vzročili, in da izdatno podp"^^ naš kmečki živelj v njegovih o spodarskih naporih.
(Po "Sliwntskem por«*'"'
gamble with
the odds agoipst .y®^'
m
VABILO NA
PIKNIK
SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
v NEDELJO, 24. AVGUSTA
na farmi SNPJ na Chardon in Heath Rd.
Igra TOMŠIČ ORKESTER
Fina okrepčila — godba — ples — pet dobitk^^^
JI
I slovenski izseljenci na : i^kozemskem
alu ob prvi svetovni vojni, ' t -^i^erika zaprla tujcem ' ' . je izseljevanje iz Slove-' ^ in^H	v zahodno Evropo
I 1 i prekomorske države. V
■	^ J i 1925-1930 so nastala v Bel-i	Nizozemski in ' močna slovenska na-
oblastniki v Slo-' ^ '"Ji so smatrali, da je izšelje-
■	i nujnost, ker slovenska ! jj ne more preživljati vseh 1 ® ivalqev in so dopuščali izse-■	Pa tudi potem se niso ; 1 za usodo izseljencev.
P^'^atkih iz leta 1930 je bilo ! gj^^^°2emskem otoku 5,000 i So 'nizozemske oblasti pa I 1936 imele na seznamu :	Slovencev. Po letu
i Ve 2&čelo priseljevanje Slo-i upadati. V primeri s slo-j ^ naselbinami v drugih ; g, Je bila življenjska raven j višja na Nizozemskem.
j ^^ajveč izseljencev iz Slovenije t j. ^ °kolici Limburga v skrajno ; j^j®^2hodnem delu države ob Meji. Pred prvo svetov-je bilo zelo malo Slo-v na Nizozemskem in še ti
^ Se ri„
''je M ^®emi preselili iz Nem-lliz	se jih je naselilo na
Ijuj.^^^'^skem, ko so začeli iz-tamkajšnje rudnike, ki J® samo v Limburgu 12.
kfj- ®®^^njih podatkih živi v po-Limburg približno 250 15družin, ki so že nad
5o I Nizozemskem. Povprečij 27o	da dela sedaj okoli '■ oW- °^^^cev v raznih rudnikih, ij ^0 jih je pa upokojenih.
[	prebivajo raztreseni
I vifi krajih rudniškega re-!: Lutterade, Heerlerheide,
>1
1946 PONTIAC "8'
vrati, se proda po
V prvovrstnem stan-^elo dober nakup.
^ Podrobnosti pokličite KE 1-3312
Kolenc Louis Planine
OPREMA
E U D A Y
ubrane
. Crane Neuday
,J»io jj^Pravi kopalnico pri-SL^si k!L"dobno.
OPaj;	se lepo prilegajo
V'šin '•escece beli in se njih »ibj.^dela lahko čisti. Imajo ugodnosti in. bodo Clit^se „ ■ trajno upora-iznajdbe— C! koi?-^,T pipe imajo DIAL-iw ? ' (^a delujejo ne-^^'^hibno. , C kon?"(lay skupina opre-^tit^'^ern« J je ocenjena ta->4	• da je zmore vsakdo.
K 'azlni-" še danes, da fi . ""o vse ugodnosti.
'»cife MU 1-4200
F. HANN & SONS
iRSn* "®'nco 1907"
®5 EUCLID AVE.
h.,,%* TAYLOR
t odprta vsak pone-W K' četrtek in petek o. ure zvečer
Hoensbruck, Heerlen, Chevre-monst itd. V središču revirja v Heerlen-Heerlerheide imajo izseljenci sedež svojega društva. Večina naših rojakov je zaposlenih v rudnikih, manj v tovarnah in pri drugih delih.
Izseljenci, ki so prišli po dolgih letih na obisk v Slovenijo, so pripovedovali, kako so morali trdo delati in da se stara Jugoslavija ni menila za njihovo uso^o. Delo v limburških rudnikih je zelo težavno, nezdravo in nevarno. Rudniki so zelo globoki in najbolj mokri v vsej Evropi. Rudna ležišča so tako nizka, da morajo največkrat kopati leže. V takih pogojih se rudarji hitro izčrpajo in postanejo za delo nesposobni mnogo prej kot drugod. Slovenci so si pridobili med ho-landskimi delavci ugled in se z njimi dobro razumejo.
Leta 1951 so ustanovili svoje društvo "Jugoslovansko društvo Edinost." Namen društva je, organizirati na Nizozemskem živeče Jugoslovane ne glede na versko prepričanje. Na splošno željan članstva so začeli izdajati šapirografiran Ust "Edinost." Prva številka je izšla 1. marca 1952. Med drugim piše v uvodu:
"Upamo, da bo naše glasilo trdna opora pri našem društvenem delu in da bomo v edinosti in medsebojnem prijateljstvu reševali razna vprašanja, ki so za naše življenje tukaj potrebna in važna. Delovati hočemo na podlagi društvenih pravil, gojiti prijateljstvo in edinost med člani, kakor tudi med ostalimi izseljenci, da se tako s kulturnim in prosvetnim delom lahko predstavimo tujini kot pošteni Slovenci in Jugosolvani, kar bo v čast ne samo našim izseljencem, ampak bo tudi prineslo večji ugled naši domovini."
List tudi poroča o društvenem življenju, o kulturnih prireditvah, o rednem občnem zboru, ki je bil letos februarja itd. Tako izseljenci nadaljujejo že staro tradicijo slovenske kolonije na Holandskem, kjer je bilo prosvetno življenje vedno živahno.
Pred drugo svetovno vojno so izseljenci večkrat obiskali domovino, vojna je pa vse zveze pretrgala in šele po vojni so se začeli stiki obnavljati. Za vzdrževanje stikov z izseljenci je bila leta 1951 ustanovljena "Slovenska izseljenska matica" s sedežem v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni so poslali naši izse-
Ijenci svoje otroke na delo v mladinske brigade v Jugoslavijo, leta 1950 pa je prišla delegacija na proslavo 1. maja. Letos pa društvo "Edinost" organizira skupinski izlet v Slovenijo, ki bo trajal 18 dni. Tako bodo rudarji lahko izkoristili letni dopust za obisk svojega rojstnega kraja.
Naši izseljenci na Holandskem so se morali boriti proti sovražnikom naše domovine. Po nekaterih ljudeh je našel potuho vojni zločinec, pobegli kaplan Nande Babnik. Začel je sejati razdor med naše izseljence in sploh nadaljevati svoje izdajalsko delo, ki ga je začel med narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji. Takrat je Babnik služil ita-Ujanskim fašistom, gestapu, Vatikanu, izdajal zavedne Slovence, organiziral belo gardo itd. Zaradi njega je bilo mnogo Slovencev pobitih, mučenih in zaprtih, mnogo jih je umrlo v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Izseljenci na Holandskem so kmalu zvedeli, kdo je Nande Babnik in talar ni mogel skriti njegovih krvavih rok. Pošteni in zavedni izseljenci so ga izločili iz svoje srede.
Nikomur ni uspelo na Holandskem zamoriti ljubezen naših izseljencev do domovine. Kakor očetje, tako se tudi njihovi otroci živo zanimajo, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Boj za resnico o Jugoslaviji so pravilno sprejeli kot častno dolžnost vsakega poštenega izseljenca.	S. L.
(Ponatis iz "Ljudske pravice";
UKINJENA NOVINARSKA EV DIPLOMATSKA ŠOLA
Vlada Federativne ljudske republike je izdala uredbo o ukinitvi novinarske in diplomatske visoke šole v Beogradu. Predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije bo naknadno predpisal pogoje za prestop študentov ukinjene novinarske in diplomatske visoke šole na druge fakultete in o polaganju zaključnih izpitov za absolvente te šole. Profesorje in pomožno učno osebje ter ostale uslužbence te šole bodo dali na razpolago sekretariatu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije za personalno službo.


Kvalificirani kovaški vajenci za tovarno,
ali hočete
T
A
najboljše delovne razmere prilike do napredovanja P penzijski načrt
dodatek za življenjske stroške
C O
nadurno delo
Prosimo, prinesite izkaz državljanstva.
Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift.
THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave.
Cleveland Transit Bus št. 28
BIJKOVIVIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ENAKOPRAVNOSE
Nekaj iz zgodovine države Texas
Texas je največja država v naši Uniji. Meri nekaj nad 267,-000 kvadratnih milj, prebivalstva pa ima blizu osem milijonov. Odkrili so jo Španci in leta 1691 je postala španska provinca, leta 1821 pa ena zveznih držav republike Mehike.
Leta 1835 so se Texacani uprli mehiški nadvladi in so po daljših bojih zmagali; država Texas se je odtrgala od Mehike in je postala samostojna republika. Dne 29. decembra 1845 pa se je republika Tekaš pridružUa Zedi-njenim dijpavam. Sprejeta je bila v Unijo kot zvezna država s pravico, da se, če hoče, razdeli na več držav in dobi na ta način večje zastopstvo v zveznem senatu. Te pravice se država Texas ni nikdar poslužila, ker hoče ostati skupna in velika; še vedno je in bo ostala največja država naše Unije. To je v kratkem zgodovina naše največje države.
Prva leta republike Texas, ko se je odtrgala od Mehike, so bila težka. Velika, slabo naseljena in slabo organizirana republika je potrebovala prijateljev in denarja, da se gospodarsko in politično postavi na noge. V Parizu je pri tamkajšnji banki vprašala za posojilo pet milijonov dolarjev. To je bil takrat velik denar. Francija se je zavedala vrednosti prijateljstva nove velike republike na ameriškem kontinentu in je skušala z njo skleniti tesno prijateljsko in gospodarsko pogodbo. V to svrho je poslala v glavno mesto Austin enega svojih najbolj zmožnih diplomatov.
Ta mož je bil grof Alphonse de Saligny. Poslanik Saligny je prispel v Texas kar najbolj dostojanstveno. S seboj je prive-del veliko število služabništva, mnogo čistokrvnih konj in razne opreme. S seboj je prinesel tudi načrt za izgradnjo francoske po-slaniške palače v Austinu.
Tekom časa, ko se je poslopje fr^coškega poslaništva gradilo, je poslanik grof De Saligny s svojim osobjem stanoval v hotelu Bullock Inn. Blizu tam so bili hlevi, kjer je grof vzdrževal svoje plemenite konje. Pa se je zgodilo, da je neki dan en hotelirjev prašič zablodil v grofov hlev, kjer se je po prašičji navadi začel mastiti s koruznim zrnjem, ki ga je tam našel. Eden grofovih hlevskih služabnikov je naskočil prašiča z vilami in ga ubil. Ta čin je izpremenil orientacijo Texasa.
Razjarjen lastnik hotela in ubitega prašiča je pridrvil v gro-fovo stanovanje in vpričo grofa pretepel prašičevega "morilca," nakar ga je vrgel iz hotela, češ.
naj tujci pustijo lastnino domačinov pri miru. To je bilo veliko razžaljen je in poslanik je zahteval oproščenja od državnega tajnika. Državni tajnik je tako opravičevanje odklonil in texa-ški senat je odklonil potrditev ,pogodbe med Francijo in Texas-om. Poslanik Alphonse de Sa-ligny je ukazal svojemu štabu, da se pripravi za odhod. Pred odhodom pa je povedal, da s posojilom francoske banke ne bo nič.
Republika Texas je nato začela gledati za prijateljstvo in finančno pomoč v Zedinjenih državah. Ta pomoč je prišla in od-nošaji med obema repubUkama so postali tako dobri, da se je nekaj let potem republika Texas
■;
f
s eUNAR9@in v
^ ^ lOlsOSLAVIJO
z najver|imi ladjami na svetu!
Vlivajte 5-dnevne počitnice na oceanu na prekooceanskih orjakih Queen Elizabeth ali pq^ Queen Mary na poti v Jugoslavijo . . . obiščite Pariz . , » In še vedno boste dospeli v^J[ugoslavijo v man) kot 7 dnevih; prav tako hitro In celo hitrejše kot direktno s katerimi kol: drugimi ladjamil Cela voz-nina po morju In na zemlji v tej "ekonomični sezoni" je presenetljivo nTzka (na pr. od $211.70 do Ljubljane), V to je vključeno potovanje po zemlji s kontinen« talnimi luksuznimi brzovlakl, kar je dostojen zaključek vsakega breskrbnega potovanja in samo po sebi predstavlja počitnice. Cunardova slqvlta mednarodna kuhinja vključuje Vašo priljubljeno slovensko hrano.
Mouretanla In Coronta Vam nudita isti tfandord iuksuza za 7-dnevno potovan|e.
Ekonomične cene fyJc//učno
francoski prhlanlilnl davek)
OD NEW YORKA DO CHERBOURGA
Turistični Razred razred	kabin
OUEEN ELIZABETH )	S240 50
QUEEN MARY } * *
Vlak od Cherbourga do Pariza drugI razred ^6.7S
Iz Pariza do Ljubtlne (34 ur) Zagreba (29 ur) Beograda (35 ur)
Prvi
$36.74 $43.33 $61.04
DrugI razred
$29.95 $30.68 $44.18*
CuNARD Line
ObiUlle Va!
lokatnJ pofnjik/ uraJ
Okrepčila za vse
S£RVE
%
Kupite Coke v zaboju
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY CLEVfiLANDCOCA-COLABOTTLINGCOMPANY
'Coke" is O registered trade-mark.	© 1952, THE COCA-CO!_A COMPANY
_ BTEGm 3
pridružila naši Uniji kot nadalj-na država.
Ako ne bi bilo prišlo do tistega usodnega incidenta s prašičem, bi bila republika Texas navezala tesnejše zveze z Evropo in ostala le hladna soseda republike Zedinjenih držav. Naša južna meja ne bi bila ob Rio Grande kot je zdaj. Majhni vzroki včasih rodijo velike posledice!
—NOVA DOBA
DOMESTIC ELEKTRIČNE ŠIVALNE STROJE
DOBITE SEDAJ PO ZELO ZNIŽANIH CENAH
Pri zamenjavi vašega starega stroja za novega, dobite pri nas veliko.
Lahka mesečna odplačila.
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK
V NAJEM
2 lepi opremljeni sobi
se odda v najem dvojici srednjih let ali dvema ženskama. Sprejem-nica in spalnica in si lahko kuhate. Vpraša se med 10. in 11.30 dopoldne.
€420 ST. CLAIR AVE., SUITE 4
NAPRODAJ
Hartsgrove Township Rome, Ohio
Naprodaj je 50 a krov obsegajoča farma; hiša s 7 sobami, hlev, oboje z novimi strehamL Nov traktor z kultivatorjem, plug in drugo orodje. Cena zelo zmerna. Upoštevalo se bo tudi primerno zamenjavo.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST leSlh STREET KE 1-5030
Gostilna s stanovanjem
Ima D1 in D2 licenci; vsa nova oprema; velika prednja bara, zadnja bara, hladilnik, mize, stoli. Stainless Steel sink, stanovanje s 3 sobami zgoraj; garaža za 2 avta. Nahaja se na 1V4 akru zemlje v East Trumbull, Ohio. Upoštevalo se bo tudi zamenjavo.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
blacksmith
HAMMERSMITH
NA ODPRTEM DELU. Plača od ure in od komada.
TOOL AND GAUGE MAKER
Podnevi. Plača od ure.
THE STEEL IMPROVEMENT AND FORCE CO.
970 EAST 64th ST.
Milling Machine Operatorji Turret Lathe Operatorji
Si morajo sami vzpostaviti delo; precizno delo; plača od ure poleg visoke incehtivne plače.
LE ROl €0. Cleveland R6ck Drill Division 12500 Berea Rd.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
Nak. To pa ni bil mežek. Stara mrcina je bil, z eno samo sponko še pribit na bruno, in še tista se je že majala. Marko ga je prijel za kožuh in potresel; "Stric! Ko bi se bil odtrgal, ali, če bi bil ti više v bregu kakor jaz, ko sva se srečala, ne vem, kdo bi sedaj ležal mrtev. Ti ali jaz? Najbrž jaz." Nato je Marko zajukal, da se je razleglo po vsem Zavrhu,
Odzval se mu je Kuharjev Tone j, še čisto blizu, in se je vedel, ko je ugledal Marka in ubitega medveda, od samega veselja kakor otrok.
Tonej je ostal v Bidgovcu, Marko pa je šel d6mov v Krnico po voz. Spomnil se je, kako je obljubljal, leto bo skoraj od tega, da ubije Ančki v veselje medveda. In ga je. Stopil je v Peči in natrgal za Ančko mešenikeljcev, izgrebel dve roži s korenino, da bo Ančka videla, kako lepo se zlati nad srebrnimi listi dišeči cvet: "Na okno naj jih vsadi. Nobena druga jih nima."
Pri kmiškem križu je Marko naletel na Petra Koračka. Poči-
ALI KASUATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Hd.—KE 1-0034
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 — 15813 WATERLOO RD.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED MALE
TAILORING, cleaning and fur business. Completely equipped, pressing machines, fur sewing and tailoring machines. Good steady trade. Retiring. Wonderful opportunity for couple. 24 years at present address. Steam heated. Living quarters available. Reasonable rent. 2643 E. 75 St. at I.e. Station.
Phone SAg. 1-2186
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN FOR RENT including fixtures and equipment. Splendid living quarters. On route 59 and 83 - VŽ mile from U.S. 45. Excellent possibilities for restaurant. Dining room and kitchen in building. Reasonable rent. M. J. Achen, Mundelein, 111.
Phone MUndelein 6-7161
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 2 children, desperately need 4-5 room unfurnished apartment. Any good location. South preferred. Moderate rental.
BAyport 1-5673
RESPONSIBLE Policeman, wife, 2 children, need 4 room unfurnished apartment. Any good location S.W. Moderate rental.
WAterfall 8-7787
RESPONSIBLE Couple, 3 little children, urgently need 4, 5 or 6 room unfurnished apartment. Any good location South side. Moderate rental.
Hudson 3-1880
RESPONSIBLE Couple, 8 year old child, need 4, 5 or 6 room unfurnished apartment. Any good location. Moderate rental.
SPaulding 2-9515
val je in se oziral nazaj v dolino, od katere je jemal slovo. Težka krošnja je stala poleg njega.
"Kam pa, Peter?"
"Cez Vrtačo v Mače in me več ne bo nazaj."
"Beži."
"Se bova z Majdo še pred planino vzela in letos bom jaz ma-čevski ovčar." Veselje in žalost sta se mešala v Petrovih očeh, pa je bilo več veselja kakor žalosti.
Marko se je spomnil lanskega mačevskega ovčarja Urha in je rekel, ne da bi se zares bal za Petra, samo zato, da konča pogovor: "Glej, da se še ti ne ubiješ, kakor se je Urh,"
"Ne bom lezel za rožami, Majdi ni nič zanje."
Marko pa se je spomnil Maj-dine zibeli, se otožno nasmehnil in pritrdil Petru: "Verjamem."
Peter je pokazal mešenikeljce, ki jih je držal Marko v roki: "Kaj, ti pa spet neseš Podlipni-kovi rože?"
Za vse na svetu bi Marko ne govoril s Koračkom o Ančki, zato je pogovor kar pretrgal in podal Petru roko:
"Srečno živita z Majdo."
"Tudi tebi in Ančki voščim jaz srečo, naj že bo kakor koli."
Ločila sta se. Marko je sam sebi rekel: "S 'kakor koli' midva z Ančko ne moreva biti srečna," in se je spustil v mel.
V Krnicah je šel naravnost k Podlipniku. Nič ni premišljeval, ali bo Cena doma ali ne. In je bila Ančka vesela in je^ bila Podlip-nica vesela, ko jima je pripovedoval. Nerodno pa je bilo obe-
ma, ko je rekel, da gre Skočirja prosit, naj gre z vozom po med veda.
Pa je stopil iz hiše Cena in rekel: "Marko! Kaj pa, ko bi midva šla v Bidgovec po medveda? Saj bi moral tako enkrat preskusiti žrebca, ali zvl^e prazen voz čez Peči, da bom vedel, če je dober za pred parizar. No, pa saj je Bidgovec tudi zatorej strm kakor pot čez Vrh."
"No, le. Pa pojdiva," je odgovoril Marko.
Podlipnica in Ančka sta se zavedali, da je padel zadnji kot plotu, ki ga je postavila med ata in Marka žalost za Cenekom, in sta bili obe veseli kakor že davno ne, in sta imeli Anca svojega Cena, Ančka pa svojega Marka še bolj radi.
Vso pot sta se Podlipnik in Marko pogovarjala: o medvedu, o vremenu, o konjih in vozovih, o letini in živini, o vsem, le razgovora o tem, o čemer sta oba vedela, da se morata pogovoriti, sta se oba skrbno ogibala. Šele za Mostami, tam, kjer so sedaj s cementom primorali Završnico, da se razliva v jezerce, je rekel kar med Markovo pripovedovanje Podlipnik;
"Marko! Da boš vedel. Ne mislim jaz, da si ti iz babje radovednosti poAušal pod oknom. Iz skrbi si. In to je lepo od tebe in te ni treba biti sram zato. Da si pa potem še jezdil v Tržič po padar-ja, v taki noči, ko si slišal, da če mama ozdravi, Ančka ne more biti tvoja—" Podlipnik ni vedel, kako bi povedal, zato je malo po-molčal in potem ni izrekel začetih besedi do konca. Pa je od druge strani pokazal, kaj misli: "No," je rekel: "Napak sem te obsodil na klancu v Kranju. Veš, se mi je od same žalosti kar temnilo pred očmi. Ne zameri in pozabi."
"Nič, nič, nič," je hitel Marko zabrisavati bridke spomine in še z roko je zanikaval. Ves rdeč je
bil v obraz, kakor bi ga bilo res sram.
Podlipnik pa je nadaljeval: "Veš, pa tudi mene ni nič sram pred tabo, čeprav vera, da si vse natančno slišal, kaj sva se tisti večer pogovarjala z Anco v kamri in nje tudi ni treba biti sram. Pred tabo! Drugim pa nikar ne pravi, kako se imava z Anco rada."
"Ne bom, ne bom," je spet hitel Marko pomirjevati Cena.
Podlipnik pa je še govoril: "Kar se pa Ančke tiče, naj pa ostane pri tem, kakor sem vama o svetem Klemenu povedal, takrat v kuhinji, ko je prišla s hrastovim pušeljcem za ruto. Počakajmo, da bo sama svoja. Je še nekaj let do takrat in kdor je kaj prida, še marsikaj lahko naredi. Vedi pa. Marko, če boš kaj potreboval, da ti bo Podlipnik vselej pomagal, če ti bo le mogel. Si mi Anco rešil."
Marka je vsega prevzelo, da ni mogel drugega reči kakor "Ata!"
Podlipnik se mu je pa nasmejal: "Bi ti rekel, da me tikaj in reci Cena, pa, če si Ančka ne bo premislila, bi ti bilo nerodno, ko bi mi moral, kadar boš njen mož, spet reči "vi" in me kUcati za ata.
"Bi vas težko tikal."
Oba sta vedela, da drug drugega spoštujeta. Obmolknila sta in Marko je zaostal.
Pr%v trdo za Mostami, ko sta se že vračala z medvedom, je pa Cena po daljšem premisleku ustavil konja in stopil k Marku in povedal še tole:
"Z Lenčkom sva tudi že govorila. Ti nič ne bi-anim, silil te pa tudi ne bom. Samo prosim te: Pridi rajši k meni za vozarja."
"Saj bi, pa vi jih že imate in ne maram nikogar izpodrivati," je pomišljal Marko.
"Naj te nič ne skrbi. Ne boš nikogar izpodrnil. Samo reci, da prideš."
NOV
HIGH
TEST..!
ŠE PO
REGULARNI
CENI!
naprej

Sohio X-tane kakovost se je zvišalo do točke, ki presega standard najbolj Sega gasolina. Vseeno, se X-tane
prodaja še po ceni regularnega gasolina!



če vi rabite gasolin po regularni ceni, pričakujte imeti nekaj novega z novim X-tane
če vi rabite gasolin najboljše vrste, je
zelo možno, da bo nov X-tane nudil vso izvršilnost, ki jo sedaj dobivate
in jo nudil po ceni regularnega gasolina!
Sedaj le par izredno občutljivih motorjev potrebuje kurivo višjega octane, kot je nov. high-test X-tane. Za te, priporoča Sohio Sohio Supreme, najvišje ocenjen gasolin, ki se ga prodaja v Ohio.
SOHIO
Naj bo sodnik vai motor!

"Veste, da najrajši k Vam."
"Prideš?"
"Pridem!"
"Velja!"
"Velja!"
Dala sta si roko. Podlipnik je skončal pogovor: "Sedaj sva se pa midva vse pogovorila in sva dobro popravila, kar je bilo zavoženega." Pognal je žrebca: "Hi!" Marko pa je zajukal, zajukal! V Mostah so mislili, da zato, ker je pripeljal medveda, pa je bilo to najmanj, zaradi česar je bil Marko vesel.
V	dveh gostilnah sta se ustavila Cena in Marko in Podlipnik je plačeval za pijačo. Vse je drlo gledat ubitega medveda, le Viš-narjevega Šimna, . Stojanovega Jaka in Grosa iz Most ni bilo blizu.
V	Krnicah je Marko prosil Podlipnika, naj pelje medveda kar k Podlipniku, če mu je prav, ker ga on nima prav za kje odre-ti, ko nima skednja. Res. Lahko bi ga odri na vrtu, pa, saj ni Rozalki ali Manici obljubil, da ubije medveda; Ančki je, naj bo vesela.
Cena je rad zavil na svoj dvor, ker se je vselej rad postavil in je veliko dal na ča$t hiše in je vedel, da bodo Krničani tudi
prav razumeli, češ, Marko ga je, Podlipnikov ovčar; kako je imel prav Cena, da se ni oziral na Podrobarja. O, Cena!
Bolj kakor medveda in časti sta bili veseli Ančka in Podlipnica, ko sta iz obrazov in vsega videli, da sta se Cena in Marko vrnila vsa jzpremenjena in da bosta sedaj ostala do smrti prijatelja.
Vsa vas je prihajala gledat ubitega medveda; |udi Podrobar, Rotija in Tevž so prišli, le da so ti trije molčali, ko so drugi vsi poveličevali Marka in hvalili Cena.
Ančka ni strpela. Hitro je našla priliko, da sta bila z Markom sama in moral ji je vse povedati Kar požirala je besede, se smejala in od veselja je imela solzne oči: "Kako je rekel ata? Če se Ančka ne premisli. Naj se le tolaži. Ančka bo ostala do smrti teh misli kakor je danes in Marka ne da in ga ne da, zato ker ga ne da." Marko ji še odgovoriti ni utegnil, tako urno se je zasukala in tekla pravit mami. Anca se je pa samo nasmehnila in rekla: "Saj sem vedela."
Toliko veselja že več let ni bilo pri Podlipniku kakor ta dan. Le Cenu, ki je gledal otroke, ko so se prerivali okoli voza, in se je
spomnil, kako bi bil Cenek da# vesel, se je za hip pomračil raz. Pa je pomislil: "Če bi P Bog takrat mene vprašal, naj vzame, Anco ali Ceneka, I", bil v hudih zadregah. Danes? ne več. Fanta bi dal, ne An'*',
Zvečer je Marko zavriskal i", vasi. Podlipnika še nista je rekla Anca njemu:
"Ali ga slišiš?"
"Slišim. Marko je. Lahko vT ska."
"Cena!" ga je skrivnostno enkrat poklicala Anca.
"Kaj je, Ančka?"
"Ali boš kaj hudo žalosten, ^ bo dekliček in ne fantek?"
Cenu je kar sapa zastala, se je začudil: "Kaaaj! AaančkS' |
Podlipnica pa ga je pobo&\ po laseh, kakor je imela navs | in se mu je smehljala: "ReS? Cena."
Cena je sedel na postelj'
v	1	• "Hf
široko zamahnil z rokami: kliček ali fantek. Kakor je ^ gu prav. In, pa. Saj sva se vzela in sva še sedaj mlada, nama je prvega otroka že ko prevzel."
Marko je še enkrat zavri®^ na vasi. Podlipnik pa je svojo ženo in od samega veS^' skoraj vso noč ni spal.
(Dalje prihodnjič)
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EACLE ZNAMKE
THE MAY GO'S
Cool BASEMENT
Razprodaja pred vrnitvijo v šolo!
JR. DEŠKI DOUBLE KNEE
CORDUROY
ŠOLSKI SLACKS
3-98
V solidnih in plaid barvah. Dvojni šivi na kolenih za trajnejšo nošo, dodatno rabo. Jamčene zaponke ob pasu. Zipper spredaj in zavihani robovi. Mere 4, 6, 8, 10, 12.
Deški ne-zgrbančijivi podložen!
Gabardine Slacks
Iz močnega gabardine blaga, ki se ne zgrbanči. V - _ lepi izberi barv. Siva, rjava, Teal in Skipper. /I ■ Mere 8-18.	■*-
Deške Flannelette podložene
DENIM HLAČE . 2 ®®
Iz 8-unčnega Sanforized plavega denim. Narejene z dolgimi robovi in kontrastnim okraskom spredaj in ob žepu. Podloga je v živi plaid barvi in iz toplega blaga za toploto v mrzlem vremenu. Mere 6-16.
Deški "Buna-S"
DEŽNI PLAŠČI
in seti s čepicami
0.83
Dežni plašč v rumeni in črni barvi z čepico. Idealno za deževne dni v prihodnje. V merah 6 do 16.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v ponedeljek od 9. zj do 9. zv. in celi dan v torek. Pokličite CHerry'1-3000
The May Go's Basemen! * deško opravo