124. številka.
Ljubljana, v petek 2. junija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan zvečer, isimli nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman aa »vatro-ogerike dežele za vse leto 15 gldL, za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za V8e loto 13 gld., za četrt lota i gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po G kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce ee dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj Be izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravniatvoje na Kongresnem trgu št. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice at. 2, vhod v upravnistvo pas Kongresnega trga 3t. 12.
Telefon mL
Lokalna železnica Trebnje-Tržišče.
Govor posl. Lenarčiča v dež. zboru kranjskem dne 16. maja.
Visoka zbornica! Radostno pozdravljam predlog finančnega odseka glede že leznice, ki se ima graditi od Trebnja ali kake druge točke dolenjskih železnic proti Št. Janžu. Načelno je visoka zbornica že lansko leto priznala potrebo take proge s tem, da je dovolila v pokritje stroškov za projektovanje te železnice znesek 2000 gl. Generalni projekt se je torej naredil s pomočjo dežele, in kakor razlaga deželni odbor, so bili stroški proračunjeni na 1,400.000 gold. Železniško ministrstvo, ki je imelo ta generalni projekt v presojo, je zgradbene stroške nekoliko reduciralo, tako da so se zdaj naznanili v znesku 1,380.000 gld., če sem prav poučen. Železniško ministrstvo je pri tej priliki tudi kritikovalo rentabili-tetni račun. Meni niso podatki na razpolago, da bi mogel presojati, na kakšni podlagi je konsorcij za zgradbo te železnice sestavil dotični rentabilitetni proračun, vsekako pa se mi vidi, da je takrat jako optimistično to zadevo razmotrival, sicer ne bi bil pri tej priliki izračunil tako visokega kosmatega dohodka v znesku 70.000 gold. Železniško ministrstvo tudi ni bilo tako optimistično, kakor tedanji konsorcij, marveč je kosmati dohodek te proge znižalo na 46.000 gld., pri tem pa upoštevalo, da bi obratni troški utegnili se znižati na 29.000 gld., tako da bi torej preostajalo čistega dohodka 17.000 gld., kar bi v primeri z zgradbeno glavnico kazalo 1-24" 0 obrestovanje. Pri tem proračunu se ni upoštevalo, da bi imela železnica ta glavni namen, da bi služila za prevažanje premoga, ampak se je oziralo le na zdaj obstoječe razmere, ko bi bili glavni tovori na tej železnici gozdni in kmetijski pridelki. Jaz si ne morem misliti, da bi v tem kraju, kjer industrija dozdai ni prav za prav nič razvita, imeli tako velikanske zaklade gozdnih in kmetijskih pridelkov, da bi bilo se nadejati tako visokega kosmatega dohodka, ki je tu naveden v znesku 46 000 gld. Popolnoma priznavam korist in potrebo dotične železnične proge, ki naj bi se gradila,
LrISTBK.
„Erotika".
Napisal Vladimir Leveč. (Konec) III.
V zadnji oddelek je zbral Cankar „Romance". Poleg najnavadnejših in zlasti v slovenski literaturi izrabljenih motivov — na pr. „Romantika" na str. 96 — dobimo tu mnogo dobrega. Iz narodne zgodovine je vzeta snov „Ivana Kacijanarja" in „Un-gnadovih gostov". Zlasti v prvi romanci je značaj narodne poezije precej dobro zadet. Vender tragike Kacijanarjeve smrti se pesnik ne zaveda; kakor nam jo slika on, je bil povod pretežno le v sovraštvu, ki ga je proti slavnemu možu gojil njegov mo-rivec — mimogrede1 bodi omenjeno, da je HojziČ le „licentia poetica" — a Kacijanar je moral pasti iz političnih motivov; bil je žrtev ne toliko svojega izdajstva, nego sa-moljubne politike grofov Z r tajskih. Rad priznam pesniku veliko prostosti, a zahtevam tudi lehko, da ae prej, preden pesniško predela zgodovinsko snov, do ploioe na-
in priznavam to zaradi tega, ker mi je lepa šentruprtska, oziroma novomeška dolina jako pri srcu, in ker je ta dolina, rekel bi, jeden izmed najlepših krajev na Kranjskem. Vem tudi, da bi se v dotičnern kraju mogla povzdigniti obrt, nastati kaka industrija itd, in zaradi ttga z veseljem pozdravljam predlog, naj dežela k zgradbi te železnice prispeva z izdatni m zneskom. Dežela je v tej zadevi v prvi vrsti zaradi tega interesirana, ker je ob svojem času prevzela jamstvo za dolenjske železnice. Vsako sredstvo, ki je v stanu k temu pri-poči, da bi se rentabiliteta dolenjskih železnic sploh, rziroma njihov dohodek nekoliko zvišal, moram tu z veseljem pozdravljati, kajti žalostne skušnje zadnjega časa nam kažejo, da je rentabiliteta teh železnic jako na slabem, in da mora vsled tega dežela pokrivati primanjkljaje, ki so se izkazali zadnji dve leti. Ce se torej napravi nov vir za tovorni promet dolenjskih železnic, je tak vir le z veseljem pozdravljati, in tak vir bi bila železnica, ki je zdaj v razpravi. Jaz pa mislim, da moramo pri tem upoštevati tudi to, naj bo novo podjetje, ki ima služiti v podkrepljenje že obstoječega podjetja na tako solidni podlagi, da bo moglo donašati tudi kak dohodek. Če je železniško ministrstvo vzelo za podlago 46 000 gld kosmatega dohodka in potem izračunilo čisti dohodek na 17.000 gold., potem se mi vidi, da je tu jako optimistično postopalo, in sicer iz tega vzroka, ker, kakor skušnje na drugih železnicah učć, prometni troški navadno mnogo več znašajo, in z nekako posebno gotovostjo bi se dalo izračuniti, da absorbirajo obratni troški 80° o kosmatega dohodka, tukaj pa so se izračunih obratni troški na manj nego 70° 0 kosmatega dohodka. Če torej tukaj vzamemo za podlago za obratne troške 80°/0 kosmatega dohodka, bi to ne znašalo 29.000 gld., če je prvotna svota 46.000 gl. kosmatega dohodka pravilna, ampak 36 800 gold., tako da bi preostajalo čistega dohodka le 9200 gl., ali 0 65% obrestovanje glavnice.
Toda za naša prometna sredstva rentabiliteta ne more biti jedini pogoj zgradbe, kajti sicer bi morali od vsake ceste zahtevati, naj bi se rentirala. Če mi gradimo, oziroma če se gradi  železnica tam doli,
tanko pouči o njej, zlasti pri tako markantni individualiteti, kakor je ravno Kacijanar.
Veliko boljši so v tem oziru „Ungnadovi gostje". Trubar je bil v resnici mož, ki je bil do dna srca prepričan, da uči pravo vero, da le na ki, katerih zastopnik je bil on prinese narodu njegovemu srečo.
OsreCiti brate svojo Htel z uki sem božjimi jaz, Sovražnikov bal ae nisem, Ponosno jim gledal v obraz.
Bal njega so nisem, ti ves, bog, Kdor z uki slepil jo nas rod, Kdor z zlobno, prcgreSno besedo Zapiral mi v srca je pot.
Dokaj neverjetnejše so besede, ki jih pesnik poklada na jezik baronu Ungnadu: Tvoj rod so jo dvignil, oj Trubar, In ti si uCitolj njegov, Ko z drago domačo besedo Duha bi otel mu okov. Ne, ne! Krivo je docela, opazovati 16. stoletje skozi nacionalno pobarvane naočnike našega časa, tembolj krivo, ker tedanjim plemičem ni Šlo pri boju za prote-stantizem ne za vero ne za povzdigo narodnostnega čuta, ampak za politično opozicijo takrat le vplivnih deželnih stanov
potem se bo njen vpliv na gospodarskem polju povsod sarn pokazal, če tudi se njena rentabiliteta kot taka ne izkaže. Bogati naravni zakladi, ki se nahajajo v dotionem okraju, bodo pristopni svetovnemu prometu, ali nastane pa drugo vprašanje, ali se bodo mogli dotični naravni zakladi z vspehora izkoriščati. V tem oziru nimam nikakih podatkov, ki bi dajali zagotovilo, da bi mogli na to misliti. V železniškem svetu se je razpravljalo o tem, da konkurenčno podjetje, kateremu so razmere v šentjanski dolini jako dobro znane, o njih ne sodi posebno optimistično, oziroma se jih gotovo ne boji, sicer bi bilo misliti, da se dotično konkurenčno podjetje samo loti tega podjetja ter skuša nase pritegniti dotične naravne zaklade. Misliti je torej, če že kaka družba izkorišča premogove zaklade v šentjanski dolini, da bi morala misliti na hudo konkurenco, katero bo imala s trboveljsko družbo. Trboveljska družba, kot jako močna družba, bo ta boj lahko vodila in cene svojemu premogu tako znižala, da nastane potem vprašanje, ali se bodo mogli naravni zakladi v šentjanski dolini tako izkoriščati, da bo imelo to podjetje kaj vspeha?
Glede razvitka industrije ob tej železnici moremo le toliko soditi, da se bo mogla ta industrija le polagoma razvijati, vsaj imamo najlepšo priliko opazovati, kako je bilo to pri dolenjskih železnicah. Če bi bile železnice same po sebi tak pogoj za raz-vitek industrije in obrti, bi morali imeti v naši Dolenjski že precej industrije, ali saj začetek industrije, toda gospoda moja, tu gre vse le jako počasi. Vsled dolenjskih železnic so se sicer oživotvorile nekatere industrije, nanašajoče se na velike zaklade bukovega lesa v dolenjskem delu naše dežele, toda te industrije so dandanes žalibog v takem stanju, da na njihovo življenje skoro ni misliti, ker se je trg v novejšem času tako poslabšal, da se izvoz bukovega lesa že ne more več imenovati izvoz, ker vse nekako stagnira. Druga industrijska podjetja mi niso znana, ki bi se bila dozdaj napravila ob dolenjskih železnicah. Nočem temu oporekati, da se bode ob dolenjskih železnicah osnovala še druga industrijska podjetja, ampak le to hočem omeniti, da to potrebuje dolgo Časa, da se osnujejo.
proti deželnemu knezu. Preveliki anahro-nizmi tudi v poeziji niso dovoljeni.
Bizantinizem in ostudno klečeplaštvo biča v satirično nadahnjeni romanci „Sultanov sandale"; pri neki drugi (ob grobu tiranovera) pa se mi zdi, kakor bi bil pesnik mislil na sedanje žalostne domače boje :
Oj patrijarh, tikar, nikar, Vladanje pač ni tvoja stvar!
Povolj jo roki tvoji križ, Zakaj po žezlu hrepeniš? . . .
Zadnja v zbirki je „Noveleta", kjer slika tragično usodo mlade, a na starega moža priklenjene ženske. Bila bi morda še boljSa, da ni tako strahovito dolga!
IV.
Če naposled skupno karakteriziram novoizšlo zbirko, omeniti moram še enkrat kar sem bil deloma že označil v uvodu.
Vsebinsko nas n i presenetila z nobenim novim, originalnim motivom. wEs ist alles schon dagewesen!u In ta neoriginalnost gre tako daleč, da najdeš nenavadno veliko reminiscenciji Ne, da bi očital Ivanu Cankarju naravnost plagiatovatvo, zakaj prepričan sem, da se nikjer ni zavedel, da
Dandanes ne stoji industrija na tako prijetnem stališču, da bi bilo misliti, da se bo kapital poprijel te stroke, marveč se mora industrija boriti s hudimi nasprotniki, zlasti, ker ne more prav nič računiti na znane trgovce. Pridemo torej lahko v neprijetni položaj, da poleg garancije, katero že plačuje dežela za dolenjske železnice in jo bo morda tudi v bodoče vsaj nekaj časa še plačevala, bo tudi še kapital približno 100.000 gld., katerega naj bi dežela založila za novo železnično progo, dolgo časa mrtev ležal, in da bo morala dežela še obresti tega kapitala trpeti, ker nima svojega denarja, ampak bo morala v to svrho posojilo najeti.
Kako si pomagati v tej zagati? Na jedni strani imamo potrebo za železnico, na drugi strani pa, lahko rečem, slabe deželne finance, saj nam je tudi gospod poročevalec o proračunu deželnega zaklada že toplo na srce polagal, naj ne zapravljamo deželnega denarja in istotako je gospod poročevalec o melijoračnem zakladu po-vdarjal, naj ne razsipajmo, ampak da šte-dimo in štedimo, kjer le mogoče. Seveda je železnica, katero imamo zdaj v razpravi, še nekaka „Zukunftsmusik", kajti v predlogu, katerega nam podaja deželni odbor, je sicer govor o neki družbi, ki se je že osnovala in ki bo izkoriščala naravne zaklade premoga v Šentjanski dolini in gradila železnico, ali te družbe, če se stvar natančno preišče, pa še ni. Zaradi tega je tudi še dalje vprašanje, kdaj se bo taka družba sešla, ki bi mogla graditi železnico, in kdaj bo dotična družba tirjala oni znesek, katerega misli visoka zbornica danes za to zgradbo dovoliti. Seveda bo taka družba poleg svojih sredstev morala apelirati v prvi vrsti tudi na državno pomoč. Jaz sem popolnoma preverjen, da bo država uvidela koristi take proge in kakor drugod tudi tu rada prispevala, bodisi z nekim gotovim zneskom, bodisi s tem, da prevzame garancijo prijoritetnih delnic, ki bi se izdale za gradnjo dotične proge.
Jedino sredstvo, visoka zbornica, je po mojem mnenju to, da skušamo, če se ogrevamo za železnično progo do Št. Janža, kolikor mogoče znižati troške, ki so prov-zročeni s tako zgradbo. Troške pa moremo
ni izviren v vsebini in mestoma celo v ritmu in dikciji ne. Pesem na str. 13 — da omenim le en slučaj — spominja n. pr i v pesniški meri i po vsebini tako zelo na neko znano Heinejev , da se nehote vprašaš, ali ni samo — prestava! Sploh se ravno Heinejev vpliv opaža mnogokrat in ne samo v liričnem delu, tudi med romancami, recimo „Interraezzo v nebesih", kjer Bog, sloneč ob oknu nad zvezdami na prošnjo starčkovo:
Ah, daj mi gledati, gospod Prelepe tiste dni Kot sta nam jih oznanjala Tolstoj in Bellamv . . . odgovarja :
Kagibljo se, oj starec moj, Na vćčer žo tvuj čas, ln večno no živi nihče Kot Ahasver in jaz.
In ta o d v i s 1 o s t, ta množica rednih rerainiscencij za pesnika, ki hoče biti originalen — in kateri nima tega namena — ni ravno najboljši vademecum.
Ena prednost pa se mora priznavati Cankarju. Jezik ima v oblasti, kakor malo kateri naših poetov, oblika njegovih pesmi, melodioznost njegovih ritmov je nar, ravnost vzorna. Tu je mojster, dasi tli "
znižati le tedaj, ako opustimo namen graditi normalnotirno železnico. Predlog finančnega odseka se sicer ne glasi naravnost na građenje normalnotirne železnice, ali Če se  pomisli,  da  normalnotirna Železnica, kakor je tu projektovana. zahteva za 1 kilometer 60.000 gld. gradbenih troškov nasproti pa pomisli, da se ozkotirni železnici utegnejo   troški   znižati  na  polovico ali morda celo na tretjino, potem nastane, gospoda moja, na vsak način opravičeno vprašanje, ali ni upoštevati  te okoliščine takrat, ko z deželnim denarjem razpolagamo?   10 nimamo ničesar proč metati. Če ozkotirna železnica, ki bi se v dotičnem kraju gradila, popolnoma zadostuje ter za mnogo let lahko prevozi ves tovorni promet, kolikor ga  bo  sploh, potem je to nekaka potratnost, ako mečemo denar proč za podjetje, ki bi bilo s previsokimi  troški grajeno. Tločem tu opozoriti le na drastično prikazen na južni  železnici.   Naša južna železnica, v katero se vse zaletava in to po pravici, je v tako neprijetnem položaju, da ne more tarifov znižati z ozirom na kapital,  ki  je v tej  železnici investiran Če tudi se govori o tem, kako velike dohodke ima južna železnica, vendar vidimo, ako pogledamo kurzne liste, da imajo delnice, ki se imenoma glasijo na 200 v resnici le kurz po 58 gld. To je vsekako neka prikazen, ki opravičuje južno železnico, da se kolikor mogoče drži sedanjega monopolnega položaja in da kolikor mogoče izkorišča to  okolnost zase, da more vsaj nekoliko obresti dajati svojim delničarjem.
Nikakor nočem biti zagovornik južne železnice v tej zadevi, kajti hiba, ki se je prvotno zgodila, se zdaj ne da več popraviti in tudi ni moj nalog iskati po sredstvih, s  katerimi  bi  se  dalo odpomoči. Kadar pride južna železnica v položaj, da bo imela konkurenta, potem bo pač prisiljena del glavnice črtati in ostalemu delu zagotoviti večje obrestovanje. Tudi mi pridemo v jednak položaj, ako bi se gradila po predlogu finančnega odseka na tej progi normalnotirna železnica, kajti ta bi bila mnogo  predraga.   Normalni   tir, gospoda moja, ima svoj pomen tam, kjer se gre za velike, glavne, rekel bi. svetovne proge in ker  imamo  na takih progah povsod tir 1-435 m. je naravno, da je težko se odločiti za kak drug tir, kajti v tem oziru se pač ne  bomo  postavljali na isto stališče, kakor Rusija,  ki  ima tako širok tir, da vozovi iz drugih glavnih prog ne morejo nanj. Da pa normalni tir ni povsod razširjen in da poleg normalnega tira obstoji še mnogo in prav mnogo železnic z dru gačnim  tirom,  zlasti z ozkim tirom, ki sega od   širjave 1435 m doli 0 60 m in v nekaterih krajih pri raznih industrijskih železnicah tudi še pod to mero, mi bo visoka zbornica dovolila, da v podkrepljenje te svoje trditve navedem nekaj statističnih podatkov.
Tako imamo v Angliji štiri različne tire in sicer poleg normalnega, s širjavo 0 460, 0 597, 0 914 in 1070 m.
V Franciji je bilo 1. 1887. zbornici predloženo poročilo, naj se 7000 km pro-jektovanih normalnotirnih železnic izpelje ozkotirno; za teh 7000 km zahtevala se je glavnic 2300 milijonov frankov in let nega obrestovanja 143 milijonov, za ozko-
ne brez napak! — Njegova prispodabljanja so velikorat manirirana, prisiljena, nenaravna. In semtertja postane, kar sem že tudi grajal, popolnoma nejasen in se izgubi v pretirani, motni misti cizem. Nedopustna in nepotrebna je tudi raba zaimkov tam, kjer nimajo nobenega poudarka, in vender kolikokrat greši Cankar v tem oziru in ne le on, nego sploh naši „moderni".
Iz kratka, kar nam je podal pesnik v zbirki „Erotika", to je še po veliki večini nezrelo — „Sturm und Drang". Cankar je dobra, a še nerazvita vinska trta; zdi se mi kakor divja roža, ki ji je treba ve ščega vrtnarja, da jo precepi in vzgoji iz nje lepo dehtečo vrtnico. Tudi pesniku, ki ima močnejšo individualnost, nego Cankar, je treba šole, učenja, izobraževanja, marljivega opaž ovanja, le z zaprtimi očmi in zakrknjenim srcem se ne sme stopati med svet, v življenje. In učiti se ima Cankar Se mnogo, otresti se mora Se marsikatere nepotrebne navlake in obrusiti si še neko liko ostrin, ako hoče postati vsaj — lep siraili-briljant!
tirne proge pa bi se bilo potrebovalo samo 700 milijonov gradbene glavnice in le 35 milijonov obresti. Leta 1892. je bilo v Franciji med 6186 km lokalnih železnic 2931 km takih z ozkim tirom in sicer je navadan v tej deželi ozki t:r 100 ali O 60 metrov; slednji tir se zlasti naslanja na vojaške Železnice, ki so tam kot podlaga vzete in ki imajo tir 0 60 m.
V Holandiji je bilo 1. 1892 — večinoma mi stoje na razpolago le podatki tega leta — 962 km malih železnic," ki so imele večinoma tir 1067 m.
Belgija je gradila v 10. letih od 1882 do 1892 skupaj 1049 km železnic in sicer je bilo tam 1892 1.898 km s tirom 100 m, 15 km z normalnim tirom, 218 km s tirom 1007 m. Zadnje so se gradile s tem tirom zaradi zveze z železnicami v sosednji Holandiji.
Norvegija je imela 1892. 1. 592 km normalnotirnih in 970 km ozkotirnih že leznic
Švedija je imela 1890. leta 2613 km normalnotirnih in 5405 km ozkotirnih železnic ; širjava tiru se je gibala večinoma okoli 089 m.
V Rusiji so se zgradile 1893. leta 4 nove črte z 360 km ozkotirno.
V Španiji se je 1. 1889. predložil kor-tesom načrt zakona za določitev 1 meter-skega tira pri vseh postranskih črtah. Kor-tesi se o tem še niso odločili, vlada pa je predložila načrt glede obstoječih in projek-tovanih 50 črt skupne dolžine 4900 km z 75 cm tirom.
Portugal ima skoro izključno le ozkotirne železnice s 1 00 m in 0 90 m.
Italija ima večjidel normalni tir. Minister Baccarini pa je za stranske proge predlagal 3627 km z 0 95 m in 119 km z 0 70 m tirom.
Grška ima skoro izključno 1 meterski tir le ena črna ima tir z 0'75 m.
Švica je imela 1892. leta 400 km z 100 m, 13 2 km z 0'80 m, 13 6 km z 0*75 m, 540 km z 060 m.
Avstrija ima v svoji bosenski železnici 579 km s 076 meterskim tirom in ta proga je postala glavna proga, ki popolnoma zadošča prometnim potrebam dežele. Ta tir 0"76 je tudi raerodajen za vse nove proge, ki bi se še imele graditi v tej deželi.
Ogrska je imela 1892. 1. 212 km ozkotirnih železnic in projektovanih je novih železnic 200 km. s tirom 0 76 m.
Severna Amerika ima 800 km ozkotirnih železnic in sicer progo St. Louis v Cincinati do Toledo ob Erijejezru.
Mexika je imela 1888. leta 200 km ozkotirnih železnic, Brazilija 7585 km s tim 100 m, in 1345 km s tirom 1 60 m.
Argentinija je imela 1891. 1. 4144 km s tirom 100 m 7680 km s tirom 1676 m 1043 km z normalnim .tirom.
Angleška Ostindija je imela 1892. 1. 8596 milj železnic s tirom 100 m, 11349 milj s tirom 1 676 m in 313 s prav ozkim tirom do 0.61 m.
Tudi prva železnica v Kitajski od Shanghaija do Kang\van je bila grajena s tirom 076 m.
Japonska ima 3000 km železnic z ozkim tirom 1067 m, Algier 884 km s tirom 1 00 m.
Avstralija je imela 1890. 1. v južnem delu poleg 1782 km s 1 067 m, tudi 809 km s tirom 1 60 m.
Visoka zbornica naj mi oprosti, ako sem jo s temi podatki nekoliko dalje časa mučil, ali meni se vidi, da je bilo potrebno priti s takimi podatki, da potem ne bo mogel nikdo i govarjati, kakor da bi bila to kaka nepotrebna novotarija, ako bi tudi v naši deželi upeljali ozkotirno železnico.
Skliceval bi se tu lahko na sosedno Stajerko, toda ugovarjalo se mi je, da pri teh železnicah na Štajerskem ni opazovati posebnih gospodarskih uspehov, o čemur pa seveda še ni rešeno, da gospodarski uspehi zaradi tega niso ugodni, ker so železnice ozkotirne, nasprotno, jaz trdim, da ozki tir zabranjuje, da vspehi niso še neugodnejši, kakor se faktično kažejo.
Pri tej priliki bi si usojal opozoriti še na prednosti ozkotirnih železnic. Te prednosti so:
1. manjši gradbeni troški, ker potrebujejo ozkotirne železnice manj sveta, ker treba za nasip manj prekladanja zemlje, ker so zanjo objekti cenejii in ker je go renja stavba (Oberbau) vsled manjše po trebe cenejša;
2. cenejša obratna sredstva;
3. manjša obraba teh sredstev;
4. razmerje med delujočo in mrtvo težo je ugodnej še pri ozkotirnih železnicah kakor pa pri normalnotirnih;
4. razširjanje je lažje izvršljivo, ker so vozovi lažji;
6. pri ozkotirnih železnicah je rentabiliteta lažje dosegljiva, kakor pa pri normalnotirnih.
V prilog normalnemu tiru bi se utegnila navesti okolnost, da proga sama po sebi ni dolga, in da treba misliti na prehod iz Šentjanske železnice na Dolenjsko. Ali pri tem je pomisliti, da o tistem prehodu ne bo mnogo govoriti, kajti ni lahko misliti, da bodo vozovi šentjanske železnice tekli po glavni progi, ker bi to jako obtežilo obratna sredstva, ker bi bilo treba potem toliko več vagonov imeti, da bi se mogli dotični vagoni tudi porabljati za promet po glavni progi. Nasprotno, če pride železnica v položaj, da bi se morali porabljati vagoni od glavne proge na tej postranski progi, pa je najemščina od teh vagonov tako visoka, da ne pride v nikak sklad s tem kakoršni so troški prekladanja iz enega vagona v drugega pri postaji, kjer se steka prostanska proga v glavno progo.
Hočem navesti nekaj kratkih podatkov od družbe ,,Tramvia Bari Barleta", ki je čisto zavzeta za svojo 65 km dolgo in 75 cm široko progo.
Tam prevažajo lokomotive z 18*5 t. vlake z 50 t., to je 10—12 osobnih voz s hitrostjo 25 km na uro in I. 1886 87 se je prepeljalo na tej progi 378.790 oseb in 54,100 ton blaga.
Leta 1891. je na kongresu v Hamburgu podal generalni direktor belgijske družbe ,,Sociote gčnerale de chemins de fer e cono-mi^ues" gospod Backer sledeče podatke glede gradbenih troškov za 1 km. Navajam le one podatke, ki se nanašajo na normalnotirne železnice v primeri z železnicami ki imajo tir 75 cm. Tu moram visoko zbornico zopet mučiti z nekaterimi številkami, pa ne morem si druguče.
V ravnini računi ta gospod v svojih podatkih za 1 km gradbenih troškov: pri normalnotirnih železnicah 26.000—52.000 mark; pri ozkotirnih železnicah s tirom 75 cm 15.800—25 800 mark.
V malo valovitem terenu računi pri normalnotirnih železnicah za 1 km 45.800 do 66.000 mark, pri ozkotirnih 22 000 do 26.000 mark.
V zelo valovitem teranu: za nor raalnotirne železnice 60.000 —90.000, za ozkotirne 26.000—40.000 mark.
V malo hribovitem terenu:   za nor malnotirne železnice 80.000—120.000, za ozkotirne 30.000—50.000 mark.
V bolj hribovitem terenu: za normalnotirne železnice 110.000—140.000, za ozko tirne 45.800—66.000 mark.
V gorovitera terenu: za normalnotirne železnice 130 000—160.000, za ozkotirne 60.000—80.000 mark.
V zelo gorovitem teranu: za normalno tirno železnico 150 000—200.000, za ozko tirno 65 000—120.000 mark.
Glede zmožnosti ozkotirnih železnic, premagati tovorni promet se sklicujem na avstrijskega inženirja Pevrerja, ki je v nekem takem kongresu poročal o prometu na bosenski železnici, in ta promet mora v nekolikem oziru biti tudi za nas mero dajen.
V letu 1886 vozili so 3 3 dnevni vlaki ter prevozili 55.540 ton na 1 km. Če bi se hotel zvišati promet, kar je tudi še mogoče, na 12 dnevnih vlakov, potem bi se na podlagi tistih podatkov kakor prej, zvišal promet na 320.000 ton na kilometer in leto. V primeri z „Westbahnu, ki je glavna železnica in je imela 1. 1884. le 293.191 ton na kilometer, se vidi, da bi se mogel promet na 76 cm bosenski železnici tako povekšati, da bi prekašal celo promet naglavni progi nWestbahn", namreč kolikor je ta glavna proga sploh imela prometa.
Nekaj pomisleka bi vtegnilo nastati glede vprašanja, ali je mogoče na takih ozkotirnicah tudi hitro voziti? V tem oziru se zopet sklicujem na bosensko železnico, ki vozi po 23—30 km v eni uri. Poskusi so pokazali, da bi se dalo voziti tudi s hitrostjo 40 km na eno uro in Se celo pri hitrosti 50 km ni še bilo glede stabilitete lokomotiv opaziti nikake nevarnosti.
To je torej nekoliko podatkov. Skll cujem se le na podatke višjega inženirja
Zifferja na Dunaja, ki navaja, da se rabijo na ozkotirnih železnicah v Avstriji lokomotive z 22 7—24 ton službene teže, ki zmagujejo do 36%, strmine in na krvinah 60 m ra-diusa40—60ton s hitrostjo 15 km, pri hitrosti 15km, pale 10%„ strmine zmagujejo 150—170 ton tovora in le pri hitrosti 25 km in isti strmini zmagujejo 75—100 tovora, če se pa potem oziramo le na druge okolnosti, ki bi utegnile znižati prekladne stroške, imam že nekaj statističnih podatkov, iz katerih je razvidno, da znašajo prekladni troški iz ozkotirnih železnic na normalnotirne pri polnih voiovih 5—15 krajcarjev od ton, torej 50 do 1 gld. 50 kr. od vagona, za tovore v kosih pa 10—25 kr. od tone.
Ne bom visoke zbornice nadlegoval z nadaljnimi podatki, ti podatki pa, katere sem navedel, so bili potrebni v podkrepljenje trditve, da bi bilo vsekako umestno, če se ogrevamo za to prometno zvezo, gledati na to, da jo gradimo kar najcenejše. Pride pa v pošte v še druga okolnost. Ugovor, da treba prekladanja od ene proge na drugo, je niče ven, ker je že v projektu računjeno na tako prekladanje, kajti projekt ima v svojem izvoru od St Janža do Tržišča ozkotirno privlačnico; tam so glavni tovori, tam se računi na premog in torej bo treba premog iz ozkotirnih vagonov prekladati v normalnotirne vagone, ki bodo od Tržišča dalje do dotične točke dolenjske železnice vozili.
Torej če se mora prekladati, naj se preklada samo enkrat, in naj se, če se je ta trošek vporabil, še ta ugodnost porabi, da se gradi železnica z manjšimi trolki.
Meni se vidi, da sem s tem ute meljil svoj nazor, ako zahtevam, da šv dimo z deželnim denarjem in da, kadar se bo sešel dotični konsorcij, ali ona družba, ki bi utegnila za podjetje v toliki meri se ogreti, da spravi skupaj druge troške, tej družbi priskočimo na pomoč, toda ne s tem, da bi se danes izrekli za prispevek v znesku 10% glavnice za nomalnotirno železnico, ampak da se izrečemo za to, da naj se to podjetje, ker je samo po sebi zdravo, koristno in potrebno, podpira z istim zneskom, kakor je tu določeno, namreč s zneskom 100.000 gld., toda brez ozira na to, da bi se morala graditi nor-malnetirna železnica. Jaz bi si torej usojal predlagati visoki zbornici nastopno:
„1.) Dežela kranjska zagotavlja za zgradbo lokalne železnice od postaje Trebnje ali Velika Loka dolenjskih železnic čez Mirno-Mokronog v Tržišče ter z dovlačnico do premogovnikov v Št. Janžu glavnice, do najvišjega zneska 100 000 gld. av. velj s pogojem, da se gradi kot ozkotirna (76 cm)."
Vse druge predloge finančnega odseka pa odobravam in bom zanje glasoval.
V I JiabIJttni, 2. junija.
Kriza.
Težko pričakovana rešitev krize se v soboto ni izvršila, ampak se je vsled cesarjevega posredovanja sklenilo novo pogajanje med obema vladama. Demisija Thunovega in Szollovega kabineta je torej odgođena, in „Reichswehr" poroča, da se bržčas posreči potom pogajanj zadostiti stališčem obeh vlad. Po Dunaju se je že govorilo, da sta Thun in Szoll demisijoni-rala, ter da je sprejel cesar samo Thunovo demisijo. Ta vest pa se je izkazala kot neresnična. Baje je tudi državni finančni minister pl. Kallav z vspehom posredoval med obema kabinetoma. Danes so se začela nova nagodbena pogajanja na Dunaju.
Mirovna konferenca. Iz skromnih poročil o napredovanju mirovne konference je razvidno, da so na rodi zaman pričakovali velikih, važnih sadov, kajti vspehi bodo prav majhni, ako ne ničevni. nMirovna sodišča", katera predlaga Rusija, bodo imela le posredovalno vlogo. Odloki teh sodišč bodo imeli le veljavo nasveta, ne pa ukaza. Tudi se samo morejo, ne pa morajo posamezne države obračati do teh mirovnih sodišč, če pa nočejo, si iščejo svoje pravice tudi poslej z — vojno. Ako so .vitalni interesi" kake države v nevarnosti, ali če je zadeta 9narodna čast" kake dežele, pa se sploh ni treba ozirati na mirovna sodišča, ki torej sploh ne bodo Imela nobene veljave. Rusija predlaga, naj se prepove poraba takozvanih »Dum-dum" krogelj, Anglija pa se temu odločno protivi. Razni odseki na mirovni konferenci sploh ne poslujejo, nego nabirajo le — „statistični
materijal". Mirovna konferenca se bo torej brica« završila prav kakor konferenca proti anarhistom brez znatnejšega sadu. R«vlslja „afere".
Kocke so padle, in ves svet vidi sedaj, da so Zola, Picqaart in vsi oni, ki so se potezali za nedolžnost Drevfuaa, imeli prav, ko so zahtevali novo sodno obravnavo. Generalni prokurator Manau je v soboto po dvadnevnem govora referenta Ballota-Be-aupreja v več ar dolgem govora dokazal, da mora kasacijski dvor odrediti novo sodno obravnavo pred vojnim sodiščem.  Govor Manaua je senzacionalen, in antirevizionistom je zaprl sapo popolnoma. Manau je dokazal, da je major Ester-hazy največji lažnjivec francoske armade. Vse govori za to, da je bil izdajalec tajnih vojaških spisov major Esterhazv,  ne pa Drevfus.  Ker pa je bil major Ksterhazv v tej zadevi že oproščen, ga ni možno nič več soditi. Tajni dossier ne ohseza nobenih dokazov o Drevfusovi krivdi Major Paty de Clam, glavna priča proti Drevfusu, je podel hinavec in najhudobnejši spletkar. Manau je označil generala Gonseja, Rogeta, pol kovnika Ilenrvja i. dr. kot neodkritosrčne fanatike ter ovrgel točko za točko njihove izpovedi proti Drevfusu. Manau je konstatira!, da ni Drevfus nikdar priznal svoje krivde, nego je od prvega hipa doslej zatrjeval svojo nedolžnost Manau je zategadelj na podlagi celega kupa dokazov o nedolžnosti Drevfusa predlagal, naj se odredi novo sodno postopanje proti kapitanu Alfredu Drevfusu.  Kasacijski dvor je imel potem tajno posvetovanje, čegar sklep še ni znan. Gotovo pa je, da je sklenil, da se odredi nemudoma vse, da pride Drevfus pred novo vojno sodišče.  „Resnica je na poti!" je pisal Zola Faureju in je bil zato obsojen; najvišje francosko sodišče pa je potrdilo, da je imel Zola vendar le prav. Angleži proti svobodi Transvaala. V Bloemfontoinu se vrši te dni konferenca med predsednikom južnoafričanske republike, Kriigerjem in angleškim guvernerjem Milnerjem, ki je za nadalnji razvoj te dižave velepomembno ter odloči, ali se začne nov boj mej Angleži in Boerci, ali pa se mirno pogode. Angleži zahtevajo, naj se volilna pravica v Transvaalu raztegne tudi na angleške priseljence, ki bivajo sedaj stalno v Transvaalu; Boerci pa se takemu razširjenju ustavljajo, kajti priseljencev je že več kakor Boercev. Priseljenci bi dobili kmalu veČino v vseh javnih zastopih ter bi končno izročili republiko — Angležem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. junija.
— Osebne vesti. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili uradni sluga južne železnice Ivan Kolar v Postojini, cerkovnik Iv. Bile v Zagorju in Josipina Prelesnik v Radovici.
— Izjava Pavlih, ki sede v vodstvu katoliško narodne stranke, in kojo včerajšnji BSlovenec" z veseljem pozdravlja, je pristen dokaz o tistem političnem sušmar-stvu in smrdljivem farizejstvu, kateri so-stavljata vmazani značaj naše katoliško-narodne stranke. Človeku se kar gnjusi to politično farštvo, ki se hoče sedaj pod varstveni ljubljanskega knezoškofa polastiti cele dežele, in zadnjega krajcarja, — to pa je glavna stvar —, ki je v deželi. Vzamemo v vednost, da se tem „poštenim slovenskim možem" ne vidi umestno, ugovarjati proti neresnim nemškim zahtevam, in to v prvi vrsti zategadelj ne, ker z liberalnimi narodnimi poslanci ne sedejo k skupni mizi v posvet o narodno političnih stvareh. Hinavci! saj vender dobro veste, da se na svetu še vender nahaja pismena listina, kojo ste slovesno podpisali, in koje do danes Še niste preklicali. Po ti listini, katero ste takorekokoč iz-beračili pri narodno napredni stranki, pa ste naravn os t zavezani k posvetu pri skupni mizi. Kaj hočete torej s svojo slamnato izjavo? Oblastvo, popolno oblastvo bi radi dobili v deželi, in ker vidite, da vam je narodnanapredna stranka jedina zapreka, pa divjate kakor pes na verigi. Pa je vse zaman! Dokler Živi nekaj v resnici poštenih slovenskih mož, ne bote ga dosegli omenjenega ob-lastva, če se le tako zelo od jeze penite 1 Končno pa se vprašamo, kako bi se bili obnašali obmejni Slovenci, da je na primero narodna napredna stranka odrekla
svoje sodelovanje pri protestnem shodu proti nemškim zahtevam, češ, da se ji te zahteve ne vidijo resne, in da noče s katoliško narodno stranko sesti k skupni mizi v posvet o narodno političnih stvareh. To bi bil vihar po listih, in zadnji popček v Istri, ali v bedni štajerski bi se repenčil, kakor žaba na vodi! Dandanes pa vlada ljubezniva tišina, in mir se „zrca" iz vsakega obmejnega srca. Et meminisse juvat!
— Slovanska vzajemnost. Županu Hribarju došlo je od predsedstva strelskega društva v K rakovem sledeče pismo, katero je podpisalo f>r> poljskih rodoljubov iz Krakova in Tarnova: „Š\vi»;tne zgromadzenie sto\viahskie!  Ničgodz;ic   sie   na zuhwale u roszczenia   ni^mieckiega   programu, my oby\vatele miasta Krakoua i TarnoAva ser-cem   laczymy si?  z \Vami   Bracia i do uch\val zjazdu przvstcpujemv. Pozdro\vienie braciom Slo\vianom!" — Nadalje je došla sledeča brzojavka: Ži\viec 2. junija: Calim sercera i duszu laezymy sit; z \Vami, žebi \Vam Bfjg dopomogl do z\vyciost\va nad dzikiemi   zapedarai   niemieckych \vrog6w naszych. Žiwczanie \v (Jalicyi.'k — Kakor vidno došli sta ti spontanni izjavi v domnevanji, da se bode v Ljubljani vršil shod vseh slovenskih državnih in deželnih poslancev, ki se bode pečal s programom nemških strank. Dasi sta pozdrava vsled nerodoljubnih ma hinacij klerikalne stranke sedaj brezpredmetna, veseli nas vendar, ker dokazujeta, da se je slovanska vzajemnost začela z elementarno silo širiti tudi med Poljaki.
— Kardinal-nadškof Missia in goriški Lahi. Goriški Lahi so sila razburjeni, ker nadškofa Missie ni bilo na zadnjo sejo deželnega zbora goriškega. „Piccolo" pravi, da je bil Missia obljubil, da pride na sejo, „Corriere" pa pravi, da se je dal poučiti o vseh zadevah, ki so bile postavljene na dnevni red, in da je vse nasvete odobravali vsled česar so Lahi trdno upali, da omogoči sklepčnost deželnega zbora. Kakor znano, ni Missia prišel na sejo, in sicer v sled tega ne, ker sta mu dr. Gregorčič
in grof Alfred Coronini naznanila, da slovenski poslanci odlože mandate, ako se nadškof udeleži seje.
— Laška preširnost v istrskem dež. zboru poganja cd seje do seje lepše cvetke. Lahi nastopajo s skrajno aroganco, izzivajo na vse strani in demonstrujejo na najpiediznejši način, teda visoka vlada se
zato čisto nič ne zmeni. V zadnji seji je posl. Ventralla  interpeliral   vlado v zadevi slovenskih in laških zastav av.. Trdil je, da je slovenska zastava, ki je zajedno deželna, zastava vojvodstva kranjskega; panslavi-stična demonstracija, in je zajedno zahteval, naj  vlada dopušča istrkim Lahom rabiti zastave v barvah kraljestva italijanskega! Posl.  Costantini je   interpeliral vlado, kako more dopuščati, da se v javnih knjigah rabi poleg italijanščine tudi hrvaščina, posl. Ta m aro je interpeliral radi „vandalskih, barbarstvo ter   duševno nizkoto kažočih devastacij" ki se baje dogajajo za čas-a  občinskih vditev, posl. Bubba pa je nasvetoval resolucijo, s katero dež. zbor protestira proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu, Češ, da se s tem teptajo laške narodne pravice. Tolika predznostod stranke, katera se ima za svojo prevlado zahvaliti jedino in izključno vladni podpori!
— „Slovenske Matice" CXVIII. od-borova seja bo dne 7. junija 1.1. ob 5. uri popoludne v društveni pisarni. Spored:
1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev za-pisnikn o CXVII. odborovi seji in o XXXIV. rednem občnem zboru. 3. Volitev predsednika, obeh podpredsednikov, blagajnika, ključarja in odsekov. 4 Posameznosti.
— Odvetniška zbornica. Plenarna seja odvetniške zbornice, ki je bila v soboto preložena, se bo vršila jutri ob polu 3. uri popoludne.
— Društvo kranjskih zdravnikov v Ljubljani sklicuje za ponedeljek dne 5. junija ob 5. uri popoldan izvanredni občni zbor v društvenih prostorih (deželna bolnica) s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanila načelništva. 2. Kako stališče naj zavzemajo zdravniki proti okrajni bolniški blagajni glede njenega postopanja proti blagajniškim zdravnikom in glede razpisanih služeb blagajniških zdravnikov. Ker je za-
d eva posebne stanovske važnosti in je treba tn odločnega skupnega postopanja, prosi nacelnlltvo drnltva vse člene, da se, če je 1 e mogoče, udeleže" te seje. Le na ta način se da kaj doseči.
— Ustanovni občni zbor slov. umetniškega društva v Ljubljani se vrši v nedeljo, 4. junija, točno ob 10. uri dopolu-dne v spodnji kavarni „Narodnega doma*. Dnevni red: a) Potrditev društvenih pravil; b) Volitev predsednika, odbora in dveh preglednikov; cj Slučajnosti. Na občni zbor so vabljeni vsi slovenski umetniki in prijatelji umetnosti. Društvo je nepolitično ter je vsakršno politično strankarjenje po § 4. društ. pravil izključeno. Izvršujoči člen postane vsak umetnik ne diletant ali amateur), ki je ali slikar, kipar, graver, arhitekt, pis atelj, glasbenik ali dramatiški umetnik. Izvršujoči členi tvorijo po svojih različnih strokah svoje posebne odseke, kateri si volijo svoje glavnemu odboru podrejene pododbore. Ti odseki si določajo svoj samostojni delokrog v okviru društvenih pravil Sloga in edinstvo vseh slovenskih umetnikov jo namen tega društva, smoter pa pospeševanje prave umetnosti, prirejanje razstav, podpiranje potrebnih ta lentov in gojenje družabnosti. Naj bi našlo novo društvo mnogo prijateljev in podpornikov !
— Jour-fixe „Sokola", ki je bil minulo  sredo „pri Ferlincu", se je izvrš.l v vsakem oziru  prav v zadovoljnost mnogobrojno navzočih členov, katere je pozdravil starosta dr. T avča r, kakor tudi navzočega častnega člena, župana Hribarja. Tamburaški klub .Zvezda" je otvoril vzpored z nekaterimi krepkimi točkami,  ter tudi pozneje pod vodstvom gosp. Do rer j a udarjal prav eksaktno nekaj težjih skladb, pevsko društvo „Sla vec* pod vodstvom kapelnika Beniška pa je oskrbljevalo z znano spretnostjo pevski del vzporeda. Za razveselje-vanje navzočih si je pridobil posebnih zaslug g. Urbančič kot kolesar kluba „Ko-tariba", ki je vzbujal s svojim dovtipnim prednašanjem uprav homeričen smeh. Imenom odbora je naznanil odb. J. Nolli načrt za bodoče izlete in sicer:  Manjši popolu-danski   izlet  na Dobrovo (katerega se utegne udeležiti tudi bratsko društvo Viške čitalnice) in dva celodnevna izleta na Vrhniko (ko  bode že odprta nova železnica) in v Vipavo Členi so soglasno odobrili ta načrt in je g. Rebek posebno povdarjal i zlet v Vipavo. Poročevalec je potem toplo priporočal vsem členom, naj se marljivo udeležujejo telovadbe in naj si posebno mlajši členi pravočasno omislijo dru-Stvenoobleko, da bodo nastopi „Sokola" vedno kar mogoče impozantni po številu udeh žnikov.   Ko sta starosta dr. Tavčar in odb. Nolli izrekla zahvalo vsem sodelujočim za njihovo prijaznost in reditelju večera, gosp. Verniku st., za lepo vspeli večer, se je družba še dolgo razveseljevala ob zvokih tamburic in krepkem petji „Slav-cev", na katerih nedeljsko veliko vrtno veselico je končno opozoril odb. Nolli vse navzoče in tudi nenavzoče člene „Sokola".
— „Ljubljanski Zvon". 6. številka je izšla danes z jako raznovrstno vsebino, katero prijavimo jutri.
— Uradniško društvo. V soboto dne 3. junija t. L, točno ob polu 8. uri zvečer bode v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti Št. 47 občni zbor kranjskega odseka
uradniškega društva. Vdeležiti se ga mora po pravilih najmanj 30 društvenikov, da je sklepčen.
— Olas iz občinstva. Piše se nam: Po včerajšnji procesiji je hotelo vojaštvo pri „Zvezdi" defilirati ravno takrat, ko je vse črno ljudstva hitelo proti „Zvezdi". Nekateri častniki so poskušali v naglici napraviti prostor za vojaštvo, kar seveda
ni šlo. Na to je neki častnik vspodbodel svojega konja in zahajal med občinstvo, neki drugi pa mu je prigovarjal: „Nur zu-sammentreten". Slučaj je bil, da se ni primerila kaka nesreča. Ljudstvo je bilo ogorčeno radi tacega postopanja. Ako hoče vojaštvo imeti svoje defiliranje, naj o tem obvesti magistrat, in potem bo Že policija poskrbela za red in za prostor, to pa nikakor ni dopu stno, da bi se kar s konjem razganjalo občinstvo.
— Redni občni zbor šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda bo v Četrtek dne 8. t. m. ob 5. uri popoludne v damski sobi „Narodnega doma".
— Zmajsvs slsvnost v Zagrebu. Odbor za proslavo petdesetletnega književnega delovanja velikega srbskega pesnika dra. Jovana Jovanovica-Zmaja nam naznanja, da ss bo dotična slsvnost vršila
13., 14. in 15. junija v Zagrebu. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vabijo se pa na to slavnost v čast znamenitemu pesniku Zmaju Jovanovicu še posebno Slovenci, kateri naj bi se mnogoštevilno odzvali prijaznemu pozivu. Dne 13. t. m se bo vršila slavnost v Zagrebu, naslednji dan pa napravijo udeležniki izlet na Plitvička jezera.
— Vipavska železnica. „Sočiu se poroča o novi kombinaciji glede Vipavske železnice Vlada namerava baje graditi svojo železnico čez Št. Peter do Prvačine in od tam do Štanjela in čez Kras dalje do Trsta. Konsorciju „ Vipavska železnica" bi ostal 1 e kos od Prvačine do Ajdovščine.
— Umrl je dne 29. t. m. po dolgi mučni bolezni g. Torn. Jelenec v Banja-Ioki za učiteljsko boleznijo — jetiko. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Lahka mu zemljica!
— Poskusen samomor. V Hribarjevi tiskarni v Celju poslujoči črkostavec, gosp. Frid. Kol man iz Radovljice, se je 28. t. rn. v svojem stanovanju poskusil ustreliti. Zadel se je v levo stran prs in se smrtno-nevarno poškodoval. Prenesli so ga v bolnico.
Telefonična in brzojavna poročila.
Žiri 2. junija. Vesolje na* navdaja, da varn moremo sporočiti sijajno zmago pri občinski volitvi v Žireh. Navzlic strastni agitaciji nasprotno stranke in vsemu uplivanju dr. Sušteršiča, dr. Kreka, necega Petriča in necega dr. Brejca smo dobili 16 mož. nasprotna stranka pa samo 8. Zmagali smo v tretjem in v drugem razredu, v prvem pa smo častno propadli, samo za dva glasa, in še to le zategadelj, ker so trije naši pristaši vsled nasprotniškega pritiska doma ostali Naši občinski možje so z dušo in telesom na naši strani, Zupan bode torej zopet značajni naš g. Sedej. Nasprotniki so imeli za slučaj zmage pripravljeno tri sode paj-zeljskega petjota. Udrihali so po naši stranki in zlasti po dr. Tavčarju na nečuven način, a vse prizadevanje ni nič pomagalo. Naši možje so stali trdno kakor skala, in sedaj kličemo navdušenega srca: Živio narod1 Živela naša napredna stranka! Živio dr. Tavčar!
Dunaj 2. junija. rFrerndenblatttf meni, da utegne Szell že tekom jutrišnjega dneva podati demisijo.
Dunaj 2. junija. V današnji seji deželnega /bora so krščanski socijalisti zopet uprizorili velik škandal in to radi razmer v dunajski deželni bolnici.
Dunaj 2. junija. „Deutsche Zei-tung" danes že tretjič ni izšla in to zaradi štrajka njenih stavcev.
Dunaj 2. junija. Pri današnjem žrebanju srečk iz 1. 18G4. je zadela glavni dobitek v znesku 150.000 gld, srečka: serija 2872 št. 12; drugi dobitek v znesku 20.000 gld. srečka: serija 3594 št. 47; tretji dobitek v znesku 10.000 gld. srečka: serija 2021 št. 57.
Budimpešta 2. junija. Dasi je bil začetek današnje seje določen šele na 12. opoludne, bila je zbornica že pred 11. uro prenapolnjena. Pred sejo je imel ministrski svet daljše posvetovanje. Koj začetkom seje je vstal mi-nisterski predsednik Szell in rekel, da je pač upal. da mu bo možno, stopiti že danes z gotovimi predlogi gledo nagodbe pred zbornico, da pa se to upanje ni izpolnilo, ker žal pogajanja še niso končana. Razmere so take, da pride do krize, ali v c i s 1 i t -vanski ali pa v ogrski. V tej težki situvaciji, je rekel Szell, da prosi, da se mu opusti vsako meritorno pojasnjevanje in naj se zbornica za nekaj dnij odgodi. Kossuth je grajal, da se je vlada sploh pogajala z dunajskim kabinetom. Zbornica je z vsemi glasovi proti glasom Kossuthove stranke sprejela Szellov predlog in bo imela svojo prihodnjo sejo šele 11. ali 12. t. m.
Hag 2. junija. Tretja komisija mirovne konference je soglasno sprejela predlog Rusije, naj bo vsaka država v slučaju konflikta z drugo državo vezana, najprej zahtevati posredovanje tretje države, a ne da bi bila primorana, se podvreči njenemu izreka
Pariz 2. junija. Včeraj zvečer ob 8. uri je bil aretovan podpolkovnik du Paty de C lam. ki je v Dtvvfusovi Hfcdevl igral usodno vlogo. Aretnval ga je neki častnik republičanske garde Pu Paty je bil odpeljan v zapor -Cherche Midi- in se nahaja v tisti celici, kjer sta se pred njim mudila Drevfus in rict|uait Govori se. da se je du Paty knj po aretovanju poskusil usmrtiti, da pa se mu to ni posrečilo. »Agenoe Ha-vas~ javlja z reservo. da je general Zurlinden privolil, da se Piaiiiart začasno izpusti iz preiskovalnega zapora.
Poslano.
Ker predsedstvo prve vipavske zadruge ni sklicalo letošnjega rednega občnega zbora in ga tudi na silni pritisek zadružnikov le noče sklicati, zaradi tega so zadružniki primorani, sami prirediti: ..Izredni občni zbor \ kateri se vrši v nedeljo, dne 4. junija ob 4. uri popoldne v prosto-
rih gosp Valentina Uršiča na Slapu. Dnevni red: 1 Volitev začasnega predsedstva, da uredi potrebne stvari pri zadrugi. 2. Slučajnosti. K polnoštevilni vdeležbi se uljudno vabijo vsi zadružniki.
Slap pri Vipavi. 30 maja 1899. Ferdinand Malik, v imenu večine zadružnikov.
4358 milijonov kron zavarovalnine je dosegla, kak'r kaže današnji inserat, najstarejša meilnarndna američanska Življenska zavarovalnica „NEW-YORK", ki je bila ustanovljena L 1845. in posluje v Avstriji ud I. 1876: Ta veleodliCna družba stoji na stališču čisto vzajemnosti ter daje zavarovancem že po enem letu znatne deleže. V Avstriji je ,.NEW-YORK" vplačala kot garancijski »lepot za tukaišnje zavarovance doslej 12 milijonov kron pri ministr. plačilnem uradu na Dunaju.
Meteorologično poročilo.
Vitina n»ii morjom »0«-a ra. Prednji »rnćui tlak 73«-i» runi
rt
Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	g}9 a, P a <•	Vetrovi	Nebo
9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	742»5 74'i m	132 94 910	hI. vzhod ar. jjvzh. ar. jjvzh.	jasno jasno jasno
9. zvečer   740 0     144 si. szahod oblačno
2. 7. zjutraj -   2. popol.
3 3
740-4      9*7 si. svzhod jasno 739 4     -'2 7    si. jug   pol.oblač. S
!7    si. jug
Srednja temperatura sredo in četrtka 139 in 16*1°, nortnale: 160° in 161".
3DiX3asL3sls:a. "borza.
dne 2. i unija 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska alata renta .... Avstrijska kronska renta 4 . Ogerska zlata renta 4%, . . • Ogerska kronska renta 4"., . . Avstro- gerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London viBta . ......
Nemfiki drž. bankovci za 100 mark
90 mark..........
90 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
KaT* Ve« vrednostne papir]« preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljen«, Selenburgova ulice 3. Srećke ne mesečne obroke po 2, 3, 6—10 gld.
100	gld.	70 kr.
100		25 „
119	*	85 „
100		55 „
119	n	50 „
97	9	05 .
915	n	■
358	H	•30 „
12»)	n	60 .
58	■	921/, n
11		77 ,
9		56 „
44	_	60 n
0		67 n
flEW_YORIC
družba za zavarovanje življenja.
Naj star eja mejnarodna živi jonsko -zavarovalna družba sveta.
Ustanovljena 1.1645.   V Avstriji od 1.1876.
Dne" 1. januvarja 1899 je bilo pri družbi v veljavi
373.934 polic
za zavarovano glavnico
4658 milijonov kron.
Vse avatrijake police „NEW-YORK"-a so brez izjeme plačljive ▼ družbeni pisarni na Dunaj 1 in izključno podvržene avstrijskim
zakonom in sodnim odlokom.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo:
(glavni zastop) (995 —6)
I, Graben 8 (v družbeni palači).
Naznanilo.
Vsled starosti in slabega zdravja ter preselitve z Reke bode se vršila
dne 5. junija i L
na mojem bivališču za hotelom della Vlile
prostovoljna prodaja
prevozniških predmetov
kakor:
S landavrrjev, skoraj novih, novo-
modnih, v najboljšem stanji; t posebno lin landavrr za svatbe
ali za škofa; t obrabljen landaver, stare mode; :i napo Ikriti vazovl ali faetonl I * bruma. v dobrem stanu, jeden skoraj
nov;
t teških prevozniških voz s
% lahka samska vezeva s
17  10 parov komatov in se«llov
vsake vrste; f 3 konj, mej temi par ponijev.
Prevozniški kontrakt velja Se 6 let Kdor skupaj kupi, si ohrani vae naročnike. Vsklicna cena 5&00 ajlal*
Poleg tega proda se tudi (gostilni-ska oprava.
Ako se ne bode moglo prodati skupaj, prodajalo se bode tudi na drobno.
Pojasnila daje
Franjo Bule
992 di pravoznik na Reki*
•->' Štajerska deželna
^ Tempelski-vrelec
i 'mana upra" vj nojbolj&d oiveiujoca p.jača. P   al    c, Slyria vrelec
KOgarec-Oia r I n a overovno znana zdravilna voda i
SampprrstndČeje Od fnedicmtčnih veljakov iidjbo jfpnpot učena vžgano na zamašku: SI LandschafM.Rohilscher 1
priporoča
j Harodna GisfSarna.
Otvoritev vrta
s koncertom vojaške godbe
v soboto, dne 3. Junija 1.1.
v Hafnerjevi pivarni.
Godba c. in kr. pehotnega polka štev. 27 kralj Belgijcev.
Začetek ob 7. uri.
Uljudno vabi najudaneje UOŽ©f L.OrbSr
(1032)
W
restavratćr.
reklic
Podpisanec preklicem vse rsz-žalj ve besede, katere sem izjavil o g. M. Amonu v trafiki na Bregu.
Leop. Suhadobnik.
(1034J
Zaprški pomočnik
sprejme ae takoj v službo pri Matiji Jgeaelle-tN, trgovcu z losom v Ora-dacu pri Metliki. (ioai—i)
izurjen v vseh trgovskih strokah, Želi takoj premeniti svojo službo v kako mesto ali trg. Pripravljen je tudi vzeti v najem pro-dajalnico z mešanim blagom, ako se ista nahaja v dobrem stanu.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: J. P. poste reatante Ljubljana.    (1022—2)
Cm. kr. avsitijsfce fŠk ittim žtttznict.
Izvod iz voznega reda
veljave« e* eave 1. JmaUa laee. leta.
Odhod I« LJubljane jat. kol. Prog* ees Trbln. Ob 12. ari 5 m. po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov. c, Franzenafeate, Ljubno ; flez Selzthstl v AusHL*. I SI, Solnograd; čez Klein- Reiflinjr v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteii. — Oh 7. ari 5 m. zjutraj osobni Tlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zemleste LjuImid, Dunaj; cea Selzthal v Solnograd, cez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; 6ez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontahel, Beljak, Celovec, Liubno, Selithal, Dunaj. — Ob 4. uri 'i m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; će* Selitbal v Solnograd, Lt-nd-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, cez Klein-Reiđing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via amsteten. Ob 7. nri 15 min. /.večer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob f> uri 41 minut popoludne v 1'odnart- Kropo. — Frofa v Hov« meeto ta ▼ Koeevje. Osobni vlaki: Ob (i. uri 54 m. zjutraj, ob 1 nri 5 nt. populudne, ob ti. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ IaJeeUeae j. k. Prega la Trblia. Ob 5. uri 4B m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Soluograda, Linca, Steyra, Ula, Ausaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenafeate Ob 7. nri 55 min. zjutraj osobni vlak is Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnogrede, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curiba, Brege nca, Inomoata, Zella ob jezeru, Lend-GaBteiaa, Ljubna, Celovca, Livnca, Pontabla. — On 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak s Dansja, Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Franceasfseta, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. ivećer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubu«, Beljake, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga Is Kovega aaeata ta Ko-eevja. Osobni vleki: Ob 6. uri 41 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48. m ivećer. — Odhod ta Ljubljane d. k. e Kamnik. Ob 7. ari 'dU. m. zjutraj, ob i. uri 5 m. popoludne, ob 6. nri 50 m. in ob 10 ari *:') m. svecer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prtaod ▼ X*JablJa>no d. k. t« Kamnika. Ob 6. ari 56 m. ejatruj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1)
v Zaloga pod Ljubljano
z Q sobami in postranskimi prostori, hlevom, ledenico, kegljiščem, vrtom, pripravna za izvrševanje gostilniškega obrta, se po nizki ceni proda. Oglasi tekom 2 mesecev. Plačilo tudi v obtokih. (997-3)
Priporočava famozno
Kulmbaško pivo
pastenzovano t steklenicah znano po tvojih izvrstnih učinkih.
Zaloga vedno sveža. (21—124)
sjjj Zlittftftt", i Priitnioilfc Jšgk Nad 100 vagonov lepega
5? premofa-pušča J$
(Grieakohle) za opekarne, apnenice i. t. d., ponuja poleg drugih vrst premoga po jako nizki oenl v Trebnje ali v Sevnioo stavljenega, (1014-3>
„Šentjanski premogokop"
v Ljubljani, Marijin trg it. 1.
Prodaja!
Hite Junija, t« 1* zjutraj ob 8. uri prične se prodaja v aV. f*rlnio-žlcevo kenkursne mano spadajo čega mnogovrstnega, v prodajalnici na Uiniesjakl ceatl it. « shranjenega blaga:
konjske oprave, sedli, potovalni kovcegi, ročne torbe, denarne mošnje, tobolci za smotke, pasovi, razno usnje i. t. d. i. t. d., kakor tudi
itacunska oprava po prav niskih cenah.
Za oskrbniStvo konkurzne mase:
Dr. Karol Ahazhizh
(1029—1) odvetnik.
Baron Domreicherjeva
ipiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatakem
priporoča svoje
oboa uam, najboljša la mnogokrat odlikovane
(Backerhefe). Olavno zalogo za Ljubljano In deželo imata Peter Strel, vinski trgovec
L.)ul»l)nitM. na JgcntMeasi trgu »t.». in
Karol ItavibUn nai-:io)
▼ \>gnvlh ulicah *t M.
Najnovejša špecerijska trgovina!!!
Karol Planinšek
prej Schober, Dunstjekei costa A t. 8.
Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si slavno občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo Špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, olivnega in namiznega olja, kakao, čokolade itd.
Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup fine pristne sllvovke, najfinejšega francoskega konjaka, troplnovoa in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. (737—14)
eenfteeneoaeeoeeeeeeeneeneaaeooonn
Fotografija gg
je nedvomno najlepša in najkratkočasnejša  zabava! gg
Fotografični aparati Se
in sploh vsi drugi predmeti v fotografijsko stroko spadajoči za amaterje in ,
za atrokovnjake so vedno v največji zalogi na razpolago. mg"  Pouk v fotografiranju za novince   preskrbim sam brezpladao. —   Ceniki so SjrnF vedno brezplačno na razpolago. l£A
Dalje priporočam svojo tovarni*!*, o asaloajo
papirja ter pisalnih in risalnih potrebščin
in bo beležim z vsem spoštovanjem (1009—3j
Jos. Petrlč mm
TJublJana, Sv« Petra cesta štev« 4.
ssssssssssssssssssssss
Izdajatelj in odgovorni arednik: Josip Nolli.
Iisitnlna in tlak .Narodne Tiskarne*.