22. številka
Ljubljana, v petek 28. jannvarja 1898.
XXXI. leto
Izhaja vsak dan aveter« izimit nadalje in pracnike, Ur valja po polti prejem an ta avstro-ogerske dežel« ta tm leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Zrn Ljubljeno hres pošiljanja na dom sa va« leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poliljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tuja delalo toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje aa od itirutopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, če se dvakrat, in to 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai nai se isvolt franko vati. — Rokopisi ae ne vrač* jo. — Uredništvo in upravni! tv o je na Kongresnem trgu It 12. D pravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. vse administrativne stvari.
Telefon h t. it L.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja dne 28 jannvarja) Deželni   glavar D e t e I a je otvoril  sejo in konštatoval nje sklepčnost.   Po preči tanju in ido-brenju zapisnika z adnje seje so se došle predloge in peticije od kazale pristojnim odsekom.
Po«l. dr. Žitnik je nujno predlagal, naj se izvoli odsek 9 členov, kateri naj sestavi udsnostno adreeo cesarju povodom petdesetletnica njegovega vladanja.
Za nujnost predloga so govorili poslanci dr. Žitnik, baron S c h w e g e 1 in dr. Tavčar, potem pa je dr. Ž i t n i k v daljšem, patrijotičnega doba mi polnjenem govoru očital delovanje cesarjevo tekom petdesetih let njegovega vladanja, povdarjaje zlasti, da je cesar Franc Jožef poleg Marije Terezije in Jožefa II. najpopularnejši vladar is habsburške rodovine, in da imamo sosebno Slovenci preobilo vzrokov, biti cesarja hvaležni. Dasi je prostora za vae narode v Avstriji, je narodnostni prepir zopet vzptamt* 1. Dogodbe v parlamenta so znane. Govor* nik je na kratko pojasnil borbe v parlamenta in reke), da tisti, ki solze pretaka radi dogodb, naj jih pretaka nad obstrukcijo. Prepričan sem, da je samega cesarja užaloetilo, kar se je zgodilo. Mi želimo, da se omogoči zopet parlamentarno delovanje, in da se pogodba z Ogerako sklene ustavnim potom. Sprava mej narodi je potrebna, a je le mogoča na podlagi jednakopravnosti in relativne svobode, a podlaga in pogoj obstanka Avstrije je ljubezen na-redov do cesarja, katerega naj bog še dolgo časa ohrani. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Poslanec dr. Barbo je poročal o razdružitvi selske občine Brusnice v d«e samostojni občini oziroma glede izločitvi katastrskih občin Gornja Ore-hovica in Polhovica iz selske občine Brusnice ter ustanovitvi teh katasterskih občin kot samostojna selska občina Orebovica in predlagal, naj se predloženi zakonski načrt odobri. — Sprejeto.
Posl. baron S c h w e g e 1 je poročal o računskem sklfpu muzejskega zaklada za 1. 1896. in o proračunu za I. 1898. Računski sklep izkazuje, da se je proračun za 1. 1896. nekoliko prekoračil. Proračun izkazuje 6750 gld. potrebščine in isto toliko dohodkov.  Govornik je obširno razpravljal o reor-
ganizaciji dež. muzeja in ker je vlada za letos postavila samo 3000 gold. podp re v proračun, ne 4000 gld., je predlagal, naj bi deželni zbor prosil, da vlada za prihodnje leto postavi 4000 gld. podpore v proračun, in da jo potem zviša na letnih 5000 gld.
Zbornica je odobrila računski sklep in proračun.
Posl. Višnikar je poročal o proračunu pokojninskega zaklada zi I. 1898 Proračun izkazuje potrebščine 34.357 gld., pokritje znaša 10 697 gl., torej je primankljaja 23.660 gld., kateri je pokriti iz deželnega zaklada. Poročeva'ec je predlagal, naj se proraun odobri. Dalje je predlagal, naj se umi-rovljenemn uČ telja Karlu Krištofu zv ša normalna pokojnina od 355 gld. na 400 gld., naj se trem otrokom vdove Terezije Vrančič zviša vzgojnina skupaj na 87 gld.; naj se prošnja vdove Kristine Kermavnar za zvišanje pokojnine odkloni; naj se učiteljski siroti Albini Praprotnik podaljša vzgojnina 120 gld. do konca septembra 1898 ; naj se sinu Karoline Kočevarjeve podaljša vzgojnina 30 gld. za tri leta; naj se Mariji Farlan podaljša miloščina 100 gold za tri leta; naj se Frančiški Kalin in njenim otrokom podaljša miloščina 150 gld za tri leta; naj se Mariji Sadar dovoli miloščina GO gld. za leto 1898 ; naj se Ani Jug podaljša miloščina 50 gld. za tri leta; naj se Ani Novak za njenega sina dovoli miloščina 36 gld. do leta 1909.; naj se Jož. Eisenzopfu dovoli miloščina letnih 48 gld.
Z bor n ca je vzprejela vse predloge in odobrila proračun.
Posl. dr. Žitnik je poročal o podporah za šolske zgradbe in je predlagal, naj se iz deželnega zaklada za leto 18U8. podele* podpore za sledeče šolske zgradbe: Erzelj 400 gld., Budanje 300 gld., Trava 800 gld , Kočevska R- ka 500 gld., Stari Breg 200 gld, Os lnica 400 gld, Fara 400 gli , Loški Potok 500 gld., Raka 500 gld , Primskovo 500 gld, Iška vas 500 gld, Orehek 400 gld., Vodice 400 gld., Suhor 200 gld, skupaj 6000 gld.
Dalje je predlagal, naj se prošnja občine Črni vrh odkloni. — Sprejeto.
Posl Hribar je poročal o logaškem vodovodu. Pojasnd je obširno in temeljito vso zadevo in predlagal: »Občinama Gorenji in Dolenii Logatec
dovoli se poleg že v XIII. seji dne 13. februvarja 1895. I. obljubljene podpore 10 500 gld. za razširjeni načrt vodovoda še nad tljni prispevek 4500 gld., torej skupno 15.000 gld., ki se izplača občinama v
1898. I. 10 000 gld. in v ,1*99. I. 5000 gld., ako bo visoko c kr. kmetijsko ministerstvo prispevalo za ta vodovod s 50°/s ce'e potrebščine." — Sprejeto.
Posl. dr. Majaron je poročal o nakladi na najemščino od stanovaltšč v Novem mestu in je predlagal: SV mestni občini Novo mesto se za leto
1899. do vštetega leta 1908. dovoljuje pobiranje 4% naklade na najemšČino od stanovališč na ta način, da se ta naklada ne pobira od letnih na-jemščin pod 24 gld in od najemsčia za stanova-lišča c. in kr., oziroma c kr. vojaških oblaite? in c. in kr., oziroma c. kr. častnikov, dočim je od vseh drugih najemščin za etanovališča plačevati na leto po 4 krajcarje od vsacega najemninskega goldinarja."
Posl. Višnikar je poročil o prošnji kraj-nega šolskega sveta v Belicerkvi za uvrstitev on-dotne učiteljske službe v višji plačilni razred in je predlagal, naj se za sedaj odkloni. — Sprejeto.
Posl. M a mik je poročal o prošuji Franca Jereba, učenca na c. kr. vinarski in sadjarski učilnici v Klosterneuburga za podporo in je predlagal, naj se odstopi  dež. odboru v rešitev. — Sprejeto.
Posl. Lenarčič je poročal o preložitvi okrajne ceste Sv. Peter-Trnovo mej Globovnikom in Kne-žakom in je predlagal: „V cestnem okraju Ilirska Bistrica ju nekdanja leta 1897. ekskamerirano in po oznanilu c. kr. deželne vlade za Kranjsko od 15. jannvarja 1869, št. 230, dež. zak. št. 9, mej konkurenčne ceste uvrščeno cesarsko cesto Št. Peter-Trnovo v progi, ki se začenja pri hiši št. 109 v Knežaku do parcele 1150 katasterska občine To-polec na Globovniku preložiti po načrtu, katerega je dal napraviti okrajni cestni odbor za skladovni okraj Ilirska Bistrica." Zajedno je predlagal, naj se dovoli za zgradbo te ceste izredna podpora 8000 gld., katera se izplača v letnih obrokih, po tem kaker bode delo napredovalo. — Sprejeto.
Posl. Giobočnik je poročal o prošnji občin Ajdovca in Dvor za zgradbo nove okrajne ceste od deželne ceste pri Dvoru skozi Mačkovec-Podlipo do okrajne ceste v Vrbovcu in predlagal,  naj  se od-
LISTEK.
Sv. Anton
(Spisal Josip Trdina.) V p red pust u je bilo in Mila je štela takrat 25 h t. Bila je Čednega, podolgastega obraza, z živimi, temnimi očmi ter srednje, malo prebujne postave. Ljudje so tudi rekali, da je bogata, a vendar ni mogla dobiti — moža.
„Muhe ae na med lovijo, A molje se na petice."
A niti petice, niti dražesten, sedaj že malo jesenski obrazek ni privabil doslej Travnarjevi go-spodičini snobača. Da ima moški svet tako malo okusa za Jopo", da se niti malo ne briga za .dobro in koristno", to je Milo strašno togotilo. Skoro bi bila že obupala nad vsem svetom ter vstopila v samostan, a zadnji trenotek jej je prešinila rešilna misel glavo. Če ta ne pomaga, potem — adijo sveti
Urno se je opravila in stopala kmalu po mestnem tlaku. Ustavila se je na glavnem trgu J>red veliko, lepo prodajalno, v katere obširni iz*
ložbi so bili okoli dveh treh slik razstavljeni kar najraznovrstnejši kipi od najfinejšega porcelana, sadra, mrarnorja in drugih tvarin. Poleg Apolonov, Vener, Faustov in Marjetic so ponižno stale tudi Matere božje, angelji in svetniki različne vrste, ime nitnosti in velikosti. Tam prav v kotu je stala mala, a zelo fino izdelana sohica: tonzuriran mož z nebeškim detetom v naročji. Nad glavama se jima je krožil sij.
Mila se je razveselila.
„Ta le je pravi! Jedino ta mi pomore, ta je moje zadnje, a trdno upanje!"
Stopila je v prodajalnico ter zahtevata nekam v zadregi soho sv. Antona, kakoršna stoji v izložbi. Dobila jo je za drag denar.
Domov prisedši je postavila sobico na malo, ▼ kotu stoječo mizico ter prižgala pred njo oljnato svfttlčico. Zaupno je uprla v svetnika oči ter vzdihnila:
.Preljubi sv. Anton Padovanski I   Možila bi se rada. Ti mi moraš pri Bogu izprositi ženina, saj je vendar On sam dejal, da človeku ni dobro samemu biti, in kar Bog reče, je prav in dobro; pre-i skrbi mi torej n*»glo, naglo moj drugi  „jaz", pre-
skrbi mi — moža! Le to te prosim : dobi mi mladega, četudi ne bo lep!"
In odslej je prebila v kotu pred sohico vsaki dan po več ur. Molila je, prosila, zdihovala. Bila je uverjena, da jo dobri sv. Anton usliŠi. A mineval je dan za dnem, mesec za mesecem, minulo je jedno, minuli sta dve, minula so tri leta, Mila pa je bila i še vedno samica. Zadovoljna bi bila že s starim \dovcem, da bi bil le zdrav. Izgubljala je čim dalje bolj zaupanje do sv. Antona; molila ni več tako goreče, k*jti slutila je, da je njena molitev zaman, j Minulo je čcatokrat po več dni, a Mila se ni približala svetniku. Z nekim zaničevanjem in celo s : sovraštvom je zrla nanj ; a včasih zopet se je skesano zjokala pred njim ter ga prosila odpuščanja. Vendar zaupanje je ginevalo, zamrlo je slednjič pop« Inoma. Mila je začela sv. Antona mrzeti, sovražiti.
Nekega dne pa je prikipelo to sovraštvo do vrhunca. Mila je bila videla poroko lepe, jedva 17letu« deklice in to jo je kar razbesnilo ; planila je na ubogo sohico ter jo zagnala razjarjena iz II nadstropja doli na cesto. Tresknilo je, nekdo je zastokal, in pred hišo je ležalo več belih sadrovih
•topi deželnemu odbora v nadalnjo pretresovaoje in evoječssno poročanje — Sprejeto.
PobI Lenarčič je poročal o prošnji županstva v Preserji sa urotite-* občinske ceste Preser-Gorenja-Brezovica - Rakitna mej okr-jne ceste in je predlagal, naj se odstopi dež. odboru.
Posl. Božič je poročal o proso ji občin Polom, Stari Log, Ambrus in drugih za zgradbo okrajne ceste iz Kleč skozi Polom v .Seč in je predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru, da stvar preišče in V prihndnj m zasedanji o njej poroča. — Sprejeto.
Posl, Božič je poročil o prošnji 24 gospodarjev za izločit« v katastralne občine S*nsbor iz občine \rhp'ilje ter združitev z občino Col in je predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru, da stvar preiš e in o njej v prihodnjem zasedanju poroča. — Spr jeto. ^onec »rib.)
V I Jlll»l|illtl, '28. jannvarja.
Adie u)i načrt galiekega deželnega zbora.
Krakovski „Czas" pišo : Koncem maja minulega leta so sklenite strank*« vočine deželnega zbora pro-grarnno alr-so. Ta in adresni načrt gali£k*»ga deželnega zbora se zlagata kakor dva dobra stiha s harmoničnim ritmom in stikom. P< ročevalec je bil sicer isti ra obeh strateh : grof Adalbert Dzie-duszvcki. Apel dunajskih avtonomistov je izzval odgovtr celega deželnega zbora v Lvovu. To skladanje in m rito, s'ožnost v sklepanju, ozka ko"eti-tuc jooalna zve^a mej več no parlamenta in daleln m zakono brnim zborom, vse to tvori dokaz, da bi ideje ravnopravno 11 i in avtonomje, ako bi zmagale, zagotovile Avstriji pravilno d-lovanje Iegislativnega in administrativnega stroja ter bi se utrdilo mirno razv janje avstrijskih nalog Povdarjanjs tega ni bilo nikdar tako umestno, kakor dandanes, ko so dovcdle centralistično liberalne stranke parlament do bankrota ter prerezale nstaVDemu iivljtnjd žile. — Bos tiski deželni poslanci z adresnim načrtom niso zadovoljni, in dr Okunievskije izjavil, d t ne bodo nikdar glasovali za galisko avtonomijo, ker se boje, da se jim bo poslej godilo Se s'abše; posl. Rarvvinski pa j« zalite al pred vs m zavarovanje narodnih in kulturnih miloru^k h interesov. Kakor zn 1110 teže M.dorusi za t. m, di se Galiptja razdeli na dva dela : v poljski in m domski.
Macodcnsko vprašanje smat a o „Novosti" z i jako akfuvalno in trd jo, da se bliža konflikt. Pisvjo namreč: To vprašanje je zopet, a v najmanj V Seč i i obliki na dnevnem redu Pred vsem tr-ba pripomniti, da v Macedoniji ne žive samo Srbi in Bilgari; tudi Grki in Rnmuni imajo pravico na jelen dr-l <e pok-ajine. Že lani smo predlagali tem ithim drža* am, naj se sestavi, da se izognejo konfliktu sod .šče, ki bi sestojalo iz učenjakov in politikov in Li določilo meje upli a omenjenih narodov. Dandanes poudarja vsak narod le svoja prava ter noče slišati o ros dih, zato pa ne nam zdi rrnce-d ms'ii konti kt skoraj neizogiben. Ve'evlasti bodo imele če hul^ skrbi radi tega vprašanja, in možno je, da dozori c- lo <lo evropske vojne! — Srbski m*n sterr-ki preisedn k Gjorgjeva' se j-s izrazil, da je srbska propaganda v Macedoniji samo kulturna in miroljubna, Srbija gotovo ne bo prva, k' bo si lila, naj se Macedooija razdeli. „Mi ne želimo, je dejal Gjorgjevič  igrati velevlasti ali izzvati razbur-
jenje v Evropi, toda odločeni amo, da ne trpimo, da bi diplomatje sa zeleno mizo sklepali glede srbskih razmer, ne da bi poslušali srbskih reklamacij.
Rusija in Anglija tekmujeta sedaj, kdo bo Kitajski posodil denar. Baski poslanik je sporočil kitajski vladi, da mora Kitajska angleško ponudbo vsekakor odkloniti, kajt« Rusija ji da posojilo pod taistimi pogoji. Francoski poslanik Rusijo krepko podpira To tekmovanje se zdi celo smešno, a ima jako resno ozadje. Vlast, ki da Kitajski posojilo, dobi za dolgo dobo odločilni upliv v Pekingu in v \zhodnji Aziji sploh Skoraj vse londonsko časopisje je izredno bojevito in splošno se trdi, da se bliža opasna kriza radi vzliodno-azijskih razmer. „Standard" piše: Rusi a in Velika Britanska sta dospeli do točke, kjer mora jedna ali druga odnehati. Velika Britanska po se ne sme nikakor udati. Sedaj se odloči kdo je močnejši. Peterburg nam j* vrgel rokavico, ako se umaknemo, potrdimo, da ima Rusija pravico Kitajsko trajno kontrolirati. V istem smislu se izražaio vsi ostali časopisi
Položaj v Perziji je po sporočilih ruskih časopisov grozilen V Teheranu so našli zarotniško zvezo, katere namen je bil tib ti šaha Musaffer-Ed-dina ter postaviti nje^a najmlajšega brata na prestol. RaikrtteV zarote pa je tudi pokazala, da je v Perziji mnogo revolacijtkih odborov, ki so z vlado nes •dovoljni iti liujsfcj-jo narod Te razmere so porabili Angleži tako, da so z-ts^dli v perzijskem zalivu 1-ž-če mesto Keren-Kad^r Ruski listi poživljajo vlado, naj tudi Rusiji zasede kak kraj v kompenzacijo angleškega upliva. K*kor se vidi, sta si Anglija in Rusija prav povsod napoti, in končni konflikt je mej tema gigantoma neizogiben.
Dopisi,
'A Dihih)'*. 25 jannvarja. (Slovanski kost u ni m ven ček. i Kdor pazio zasleduje pojave slovanskega življa na Dunaju, prizna'i mora, da si je ^Slovansko pevsko društvo" pridobilo nevenljive zasluge za ojačenj-* slovanske deje v prestolnici avstrijski S pridobitvijo umetniško dovršenih koncertov v velikani obsegu pripmiglo je .Slov. pevsko društvo", zlasti pod vodstvom našega Hu-bada, da je pesem slovanska prodrla i v nemškem mestu, da so divijo njeni kras ,t tudi nasprotn ki raši. A ne samo slo van-.ka p soja se miri j ivo goji v društvu, .Slovansko pevsko društvo" ji v res niči dan. s središče dunajske slovanske elite, saj so v njem zastopane vse slovanske narodnosti. Dokaz t>ma, da zbira „Slov pevuko društvo" res vas slovarske nart.de okolu sebe, da reprezentuje dunajsko Slovanstvo, je prireditev v Slovan keg* kostumnega venčna', kateri so bode vršil dn^ 0 f-bruvarja t I. v dvoranah dunajske „G irrenb»uges U chaft*. Zi-stopana bodo pri tem . v-nčku vsa slovanska plemena v narodnih nošah plesali se hodo vsi slovanski narodni plesi mej ka'erimi naj zlisi omenjamo slikovite moravske narodne pbse, pri katerih s<s pojo i moravsko češke narodne popevke Že ped dvemi tati pnred.ln io ^Slovansko pevsko društvo" sličen kost.umen venček, kt je v istini krasno uspel. Lani je ta priredite/ iz neznanih vzrokov ialibog izostala let« s pa so je ideja slovanskega koetumneg4 venčka zopet sprožila, ter takoj oba-dtla splošno zanimanj* v d majskih sl)vanskih krocih. Po pripravah soleč, bod i kostumni venček .Slovanskega pevskega društva" tuli letos sijajno uspel, 10 mi e želimo, da I#<•<!-? pri tej slavnosti zastopana tudi slovenska narodna noša v dostojuun številu.
koscev razbite Bohe sv. Antona. Na cesti pa je stal debeluien go'pod srednje starosti, kat ri si je z Eobcem brisal ranjeno roko, iz katera je curela na t1 t ar rdeča kri; Začuden je {-ogledoval zdaj na ta, zdaj gori ta obledelo Milo, katera je nekaj časa Strmela na nepričakovani prizor, a se petem stra-h m i pomaknila nazaj v sobo.
„RIoi Rog, kaj sem storila! Ranjen je . . . Uh, ta Anton, v kol.ko zadrego me je. spravil! Kdo je ta goepf d in kaj poreč« P! Morda bode ce'o menil, da sem namenoma tiešćla soho vanj. Naznani me že j o)i{ iji l"
Nekdo je potrkal.
Vrata so se. odprla, in vstopil je tuji gospod e kosci razb.tega av. Antona v roki.
Mila je pobledela, a tdkoj na to jej je zopet vsa kri šinila v obraz. Vsa je trepetala.
„ Odpustite, gospod ..."
„9Blagovolite oprostiti, gospica da se drznem sem gori! Donese! sem vam — žal, le kosce vaše soheo, katera vam je bila morda mila Pred vsem pa dovolite, da se vam predstavim, davkar Dol nar.*"
„Ja!<o drago  mi je;  izvolile sesti, gospod
davkar! Prav zelo žal mi je, da eem vas po svoji neprevidnosti ranila,"
BBAh. malenkos', katera ni vredna besede.M Kmalu se je Mila osvobodili strahu in zmedenosti ter postala prav ljubezniva z  gostom, katerega je tako ču.dnn slučaj do,el v h šo.
Tako se je začel Milin roman, ki pa se je razvil prav šablonsko. Davkar Bobnar je bil vdovec s tremi otroci. Rabil je ženo, saj je bil se zdrav in krepak, rabil kuharico, ker je rad dobro jelel, in mater za svojo deco. In tako se je zgodilo, da se je nekega dne začulo, da je Mila že Dolinarjeva nevesta, in poroka «e je tekom predpusta tudi res vršila.
Sv. Anton je torej Milki res pomagal do moža ter si tako v zadnjem hipu še reš 1 stari svoj renome.
In samo zategadel sem napisal tole povestico. Slovenska dekleta — zlasti one, ki so žal že Miline starosti! — pa prosim, da store svojo dolžnost, ker le tako je mogoče, da bomo čitali v „S oven-skem Narodu" na četrti strani prav mnogo poročnih inseratov. V to pomozi letošnji predpust prav obilo-krat sv. Anton!
Mm «! rnoaalja, 25. jannvarja Daa 16. trn. vihrala je slovenska trobojnim raz hišo, v kateri ima svoje prostore zadruga obrtnikov. Ta dan vršil ae je namreč prvi občni zbor novoustanovljenega .Slov. bralnega društva obrtne zadruge v Crnomljt.* K občnemu zboru zbralo ss je v krasno okičeni aobani obč nstvo raznih stanov. Kot član osnoval nega odbora je gosp. R Schiller v kratkem govoru označil -potrebo in namen društva. Na njegov poziv je zbrana skupščina h koncu zaklicala trikratni gr > moviti „Slava* presvitlemu vladarju. Na to vršila se je že naznanjena volitev, ter se je določilo, kateri časopisi se naro'e Ker ima društvo lep namen, omikati in olikati obrtnika in oratarja ter gojiti prijetno zabavo, pristopilo je k društvu že nad 70 Členov, kar je za raz me e v naš-un rn-atu pač častno število. — Že 23 t. m p i je prire lilo društvo „zabavni vo'-er", pri katerem je sodeloval društveni moški zbor in tukajšnja mestna go Iba ni lok. Dokaj velika sobina, okrašena okusno z zelenjem ter s slikami presvitlega vladarja, Vodnik s, Blei-wvisa in Slornšeka, pr. napolnila se je kmalu ljubiteljev petj i. V deli smo poleg m ščauov in njih družin tudi odlične gospe in g »spodi, ki so vedeli ceniti dobro izvajanje pevsk h kor godbenih točk. Posebna pozornoat se je obračala ni novo zvežbani zbor. Cud>li smo se, ko smo prvič začuh 20 naši u fantov, ki so se v tako kratkem čisti tako dobro izvežbali. Zasluga za to gre naš -mu vrlemu predsedniku in voditelju petja g R Schillerju, ki se ni vstrasil truda, ter se z naj več |o unemo lotil težavnega dela, pevsko izvežbati naše domače fante. Omeniti moramo tudi godbo ki j« pod spretnim vodstvom priljub j-meg t g kapelnika Fr. PadSra jako ugodno rešila svojo nalogo. Po ko na ne. m vzporedu šli so ufebžniki v dru^e h >be, kjer so sa prav domače in prijetn> zabavali. Po krtik»on odmoru pričel se je živahen ples ki je trajal po^no v noč. Tako smo z veseljem užili prvi zabavni večer. Hvala pred edniku tukajšnje čitalnice, ki je dovolil neke ćitalniške stvari porabiri, hvala vsem drug.m, ki so pripomogli društvu ni noge in mu omogoči i, da je prvi zabavni ve>r ugodno uspel.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28 jannvarja. — (Poezija in proza.) Včerajšnji „Slovenec" nam ne odgovarja veliko,  pač pu po stari grešni svoji navadi vporabi tudi to  priliko, d.i napada os bi, koja, po njegovem mnenji, stoji za našim listom  O ti osebi se trd , da z veliko predrzoo^tjo laže in obrekuje, da baš radi tegi blati iu sumniči voditelja sloveuske državnozbornke delegacije, ker je ponudil   narodni stranki pošteno iu lojalno roko v  spravo.   Konča  pa s hinavskim vsklikom:   Kako  dolgo  bodo  pošteni elementi v narodni stranki ša prenašali tako vedenje — tiste 03eba, koje glasilo je „Slovenski Narod" ? Kakor vidimo, so miroljubni gospodje pri .Slovencu* jako bojaželjni. Svoje zanesljive priče nam do danes še niso naznanili, a vzlic temu neprestano trde  da je oseba, „koje glasilo je naš list", proti dru. Šuster-šiču spisala znani članek, in sploh vse, kar je naš list o sveti in nedotakljivi 5usteršičevi osebi kdaj obelodanili   Tako pos opanje je najlažje I Drugim očitajo laž in obrekovanje, sami  pa res — lažejo, ter se sklicu,ejo na zanesljive priče, kojih potem imenovati nočejo! Kdo se bo prepiral s teknili ose* bimi! Njihova skrajna p rfi Inost je ziani. iu kdor so jn nt besedo teh ljudi j zanašal, je še velno pogoni. Spregovoriti hočemo samo o znani frazi, da je dr. Šusteršič narodni stranki lojalno in pošteno spravo ponudil.   Tukaj je potreben popravek! Dr. Šusterštc vporablja svojo   ,lojalno in pošteno" po« umi bo za reklarno, ki j a pa že zelo prisiljena. Kes je ta voditelj slovenske državnozborske delegacije g vonl. da hoče vse pozabiti,  in res je iudi svoji stranki, ki je številnejša, na srce polagal, da mora ona staviti prve ponudbe.   Od tedaj je že precej vode v Savi poteklo, vršilo se je znano me-šetarsko prodposveto/anjo, h kojemu so prišli zastopniki   katoliško-narodnega kluba brez vsake informacije, in pri kojem se v imenu tega kluba ni stavila niti najmanjša ponudba, a do danes deželnozborskemu klubu narodne stranke še ni došla nikaka ponudba o spravi. Oni ponujajo spravo, a ponudbe ne stavijo nikake. Načelnik kluba narodne srranke je pri načelniku nasprotnega kluba že večkrat vpraš il, kako to, da se vzlic domačim obljubam dra. Susteršiča ne stavijo nikaki predlogi o spravi — in končno je dobil odlok, da katoliški klub pričakuje, da   bode   narodni   klub   najprej stavil svoje ponudbe. Če naj se sprava skuje, ponuditi jo mora — narodna stranka!   Mi dobro vemo, is kakih razlogov klerikalna stranka tako postopa, vemo pa tudi, da je tako postopanje nelojalno io
v«no&teno! Pred fNB pa ae ne vjema z besedami dan. šueteršiča, da mora kler kalna stranka najprej staviti svoje ponudbe; ter vzbuja nam, da hoće ta stranka v kalni vodi ribariti. Dr. Ebenhochov se nam je bati, naj so rojeni Nemci ali pa rojeoi Slovenci! Zatorej se jih b jimo ter ostajamo skrajno previdni — in naj nas ,,Sloven*'c" Se tako napada ! Ti liko v pojasnilo da klerikalna gospoda ne bode iivela v veri, da je s svojim psovanjem v kozji rog ugnala naš list, ali pa osebe, , kojih glasilo je ta list".
— (Slovensko gledališče.) Schillerjeva drama .Kovnrstvo in ljubezen" spada mej najstarejše igre našega repertoirja io je — to je  pričal tudi pičli obisk včerajšnje predstave — tako znana, da nam ni treba o njej govoriti.   Uprizorila se je igra po glavitno zategad I,  da  sta   dobila gospč. Ogrin-čeva in g. Kranjec priliko pokazati, koliko sta po obisku dunajske gledal šk" šole napredovala. Z zadoščenjem konstatujemr, da sta nas gospč. Ogrin čeva in g. Kranjec prav ugodno presenetila. Spo-snaii smo v njiju resnična igralska talenta, katera aicer Še nimata tiste rutine, ki jo d bi igralec tekom časa, ako ixa priliko igrati primerne vloge, katera pa imata lepo igralsko prihodnjost, ako se bodeta 8 tisto marljivosjo in unemo kakor doslej učila in vadila.  Goflpč. Ogrinčeva je igrala svojo veliko ulogo živo in naravno s printnim čutom, preprosto in resnično in naredila na občinstvo najboljši utis. Gospod Kranjec je s svojo ulogo dokazal, da se mu sme poveriti vsaka večja uloga in  da postane s Časom izboren predstavljalec   karakterskih ulog. Občinstvo je tako g*pč. Ogrinčevo kakor g Kranjca odlikovalo z burnimi izrazi priznanja. Gospč. Ogrin-čevi je bil vročen krasen šopek s trakovi, gospodu Kranjcu velik  lovorjev  venec s  trakovi.   Tudi z drugimi predstavljale! smo bili to pot posebno zadovoljni.   Gospod   Inemann   je   postavil finega umetniško kurakterizovanega rokoko-gig«rla na o ler in popolnoma zaslužil, da ga je občinstvo pri vsa kem nastopu odlikovalo.   Gospa Danilova je izborna igralka in je tudi ulogo   1>dy M.lford igrala z velikim  uspeh' m.   Jako dobra sta   bila gospod Danilo kot Ferdinand ing. Verovšek kot pred -aednik, zadoščal pa je tudi g P er d a n kot Miller. G. Danilo je zopet jedenkrat pokazal, da zna govoriti tudi naravno, brez nepotrebnega patosi, in da zna tudi  dobro  igrati,   kadar  hoče.    Pohvaliti je tudi gdč. Nigrinovo in BitenČevo. Končno »i štejemo v dolžnost, priporočati   intendanei, naj da gdč. OgrinČ^vi in gosp. Kranjcu večkrat priliko, nastopiti v večjih ulogah.
— (Pisateljskega društva) občni zbor se vrši nocoj ob 8. uri v go tllniških postoriti .Narodnega doma". Ker je na dnevnem redu poleg volitve odbora tudi prodaja društvene hiše, je želeti da sa udeleže občnega zbora vsaj vsi ljubljanski členi.
— (Desetletnica.) Iz Kočevja se nara piše: Miuole dni obhajal je okrajni glavar g. dr. Ludovik Thomann pl Monralmar desetletnico, odkar je prevzel vodstvo polit čne uprave v K o če v »i. Tem povodom čestitali mu n so samo vsi občinski za-atopi rukajšnega političnega okraja, temveč tudi premnogi veljavni zasebniki ne glede na narodnost, in sicer večinoma osebno, drugi pismenim in tele-f»r*.ličnim potem.
— (Tamburaši v Borovnici) prirodo dne* 2. evečana 1898 v restavraciji pod kolodvorom v nabavo tamb. godni veselico z naslednjim vsporedom : 1. Govor, govori g jur. A Maj aro n. — 2. a) Naprej, b) Venec hrv. nar. pesra j, igrajo tamburaši. -— 8. Na planine! Pojo pevci. — 4. „ Ponesrečena glavna skušnja", igra. — 5 a) Danici, b) Pozdrav Borovnici. Igrajo tamburaši. — 6, —?— soloprizor g. teh. J. Mazija. — 7. Pogled v nedolžno oko. Pojo pevci. — 8. Krač solo s spremljevanjem na glasovirju. Igrata g. teh. V e r b i č in g. jur. J. Oblak.
— 9. „Pihalnik", šaljiv prizor. — 10 b) Venec vojaških nar. pesm>j b) Sretim imendan. Igrajo tamburaši  — 11. Ples.  —   Začetek ob 8. uri zvečer.
— Vstopnina   za osebo 40 kr., za rodbino GO kr.
— Preplačila se hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi vabijo tamburaši.
— (Najdeno truplo.) Poročajo nam: Blizu vasi Bcričevo so našli truplo 38letnega Antona \lasica iz Sošc v okraju Jaška na Hrvatskem. Mrtvec je ležal na travniku in je bil menda ubit.
— (Požar ) Iz Ž o 1 o z n i k o v pri Šk. Loki se nam piše: Danes zjutraj ob '/„4. uri unelo se je v h.šici vodne žage g. Janeza Demšarja mej pilenjcm in uravnavanjem noža, tako da jedinemu delavcu ni bilo mogoče udušiti nastalega ognja, dasiravno je delal z vsem naporom in se je pri tem teško poškodoval in opekel. Ogenj opazil se je od mnogih strani takoj, a vendar ni bilo mogoče ustaviti ognja; takoj je bila v ognji  tikajoča se žaga
g. Jan. Globočnika Nesreča je hotela, da sti odrekli de>o obe brizgalnici, ker so v ded hudega mraza oledeneli ventili; vendar je dal B »g di se je silnemu napo u pridnih delavcev posrečilo obvarovati hišo Palmad >, ki se dotika prve žage, in da valfd mirnega vremena ni silil ogenj n« nobeno stran. 1'osebna hvala gre vsem nemno^oštevilnim gasilcem, lednako tudi sosedom Selčanom, ki so bih prav zgodaj na pogorišču, a žal, da izistfgi vzroka niso m gli pr>peljati svoje brizgaloice, kikir se naše rabiti niso mogle. Poškodovanca sta bila oba zavarovana, vendir le komaj za po'ovico vrednosti, I kajti škoda na stavb h orodju in blagu znaš i 4000 i gold. Polarna bramba bila bi skraino potrebna, vendar danes ne bi moga nič^sir storiti, če tudi se je moralo danes veliko slišati.
— (Pretep na plesišču) Piše se nam : V Trevnovi gostilni na Savi pri Jesenicah je IG. t. m. plesalo več delavcev z ondotnimi delavkami. Da lave a S Pogačar in Iv. Pucelj sta se mej plesom nebotč zad-la ob tovariša Fr B h r č i č a, ki se je znčel vsled tega prepirati. Nakrat je pnltitela od nekod prazna kupic* ter zadela B*rčiča v obras tako nesrečno, da ga je nevarno ranila na čelu. na nosu in licu. Ran,euca so odpeliali v fužinsko bol nico. Kupcu je vrgel delaveo A. Gobolnik, ki je znan pr: tepač. Izročili sj ga solišču v Kranjski Gori.
— (.Narodna čitalnica v Ptuj i ) prire li v sredo 9 februvarja t. 1. v razšrjiuih prostorih .Narodnega doma" plesni venčak, pri katere n bod^
virala godba ces. in kr. pešpolka kral| Balgijski št. 27. Zičetek točno ob 8 uri zvečsr. Vstopnina za osebo I gld , za obitelj 3 gld. — Ker je vsl*-d obildi priprav mogoče, da se je pri razpošiljanji vabil koja veljajo ob jednem kot legitimacije za vstop, vrinila pomota in se temu ali onemu ni poslalo vabdo, prosi odbor uljudno iste, koji se na meravajo udeležit', da kakor najhitreje naznanijo naslov društvenemu pr^dseduištvu.
— (Iz deželnega zbora koroškega.) Slovenski poslanec Muri je stavil v 10. seji simo-stalni predlog glede preložitve državne ceste čez Jezersko, ki bi Spodnje Koroško prav zvezala z Gorenjskim. Po njega utemeljitvi s^ je predlog od-kazal v 11. seji jednoglasno stavbinskecnu odseku.
— (Iz Celovca) se nam piš* z dne 27. t ra.: Današnje ,Freia Stuntnen* poro njo in B-da Peči na Gorenjskem, di priredi ondorno gasiluo društvo dne 29. t. m. veselico s plesom. Odbor tega dru štva je pa dne 15 t m. uklenil, da odslej ne bode več najemal češke godbe. Vidi se, da se je neukrotljivi nemški Mihelj priklatil celo ni Kranjsko, kjer mu pa morajo še o pravem časa ukloniti tilnik.
— (Imeao vanje.) Trgovinsko m«nister*tvo je imenovalo dr. Iv. Slejka koncipistom pri tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
— (Istrski deželni zbor) je sprejel z 21 glasovi proti 9 glasovom resolucijo italijanskega posl. Bubbe, s katero se zahteva, naj vlada deželni zbor zopet prestavi iz Pulja na staro masto ter se očita vladi protiustavnost in nezakonitost. Vialui zastopnik je zavračal ta očitanja in odbijal trditev, da je dala vlada s preložitvijo dež. zbora kako koncesijo Slovanom. Galerija ss je morala š irikrat izprazniti, ker so se poslušalci neču/eno vedii mej govori slovanskih poslancev.
* (Dvojčka in dvojčici) je porodila najelen-krat 40letna kmetica Ivanka Franovid iz Luke^ev v hrvatskem Primorju. Troje novorojencev je kmalu umrlo, muti je pa ost»la zdrava. Bila je že dvakrat vdova; a ni dolgo temu. kar se je omožila v tretjič s 2Gletniin mladeničem. Izvrstna žeuska!
* (Zveri v človeški podobi.) V noči od 9. na 10. t m. so napadli razbojniki železniškega stražnika blizu Novega Sada na južnem Ogerskem. Stražnik je ustrelil jednega napadalcev, a razboj niki so ga zmagali, zvezali njega in ženo ter nesrečnikoma začeli z živih teles kožo dreti. Kar zazvoni, v znak, da se vlak bliža. Toda to zlodejc<-v ni ostrašilo; poslali so jednega svojih s svetilnico, naj da znamenje vlaku, kakor bi bil čuvaj na svojem mestu. V svojo pogubo pa je pokaz ti razbojnik vlaku rudečo luč, vlak se je ustavil, iu slučajno na vlaku se nahajajoči orožniki so osvobodili žrtvi in polovili človeške zveri.
* (Hitro se je odločil.) Neki John Doerr iz Hobokena v Ameriki se je slučajno sešel s 30letno lepo vdovo, Graee \Vahrens. Na mah se je zaljubi v njo ter v teku pol ure pozval sodnika, kateri je zaljubljenca — poročil. Kdo vp, se li ta moderni zakon ne bo tudi tako telegrafićno naglo razločil, kakor se je sklenil!
Telefonična in brzojavna poročila.
Krško 28. januvarja. Velika dobrotnica krškega mesta podarila je krškemu županstvu 30.000 gld. s pogojem, da postavi o priliki
petdesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva
v Krškem javno bolnico. — Dr. Tomtž Romih , župan
Dunaj 28. jannvarja. Ebenboch je lahko ponosen.  Zdaj so z» njim pricapljali tudi krščanski socialisti, na čela jim faraizni Schei-cher in še famoznejši Gesman. V današnji seji dež  zbora so sklenili, da je nujno razpravljati o predlogu, naj  se razveljavijo jez kovne naredbe   Nasvetovhnt resolucija izreka obžalovanje, da so se naredbe izd ile,  pravi, da se mora jez kovno  vprašanje rešiti v drž. zboru in pozdravlja, da so se vsi Nemci združili nt obrambo nemštva. Zajedno izrka, da je ni*je-avstrijska izključno nemška dežela. Scheicher je rekel, utemeljuje svoj predlog, da se morajo jezikovne naredbe  popolnoma preklic>t', sicer se utegne z Nemci v ( islitvanski zgoditi tako, kskor se je ž njimi  zgodilo  na Ogerskem. II o fer je  rekel,  da se je  nemški Mihelj vzbudil, in da je  pripravljen n* najskrajnejši boj, nacijoualec Richter  pa je z navdušenjem slavil nemške klerikalce,  ker so vstopili v nemški tabor.   Pri meritorni razpravi j' renegat Philippovich zahteval, naj se uvede m ms i državni jezik in naj se zagotovi Nemcem, da bodo primi inter pare3. W ei s s k i r ch n e r je zagovarjal izključno nemški  značaj dunaj skega most i in zahteval, naj vlad* na podlagi § 14  regulira uradniške plače. Potem jd začel govoriti knez Auersperg.
Dunaj 28 januvarja Po Auerspergu je govorilo še več drugih p slancev S Obf ari je predlagal, nij se določi nemščina kot državni je ik, Lueger, naj se izreče, da ie preklic jezi kova li uaredb jedini pot, doseči ure jene parlam^utirne razmere. Deželni zbor je v/prejel vse predloge
Dani! 28. januvarja. V „Linzer Tages-post" se je zopet začel boj mej nemškimi nac jonalci in liberalci. Ebeuhoch se bije baha, da je imel liberalce in nacij>nilce za norca in jih pošteno opeharil. „Vaterlandtt prav, zagovarjajoč Ebenliocha, da ni zahteval druzega, kakor tuko rt vizijo jezikovnih naredb, v kakršno s> privolili Gfchi za Časa grofa Biinija, odstavek o ohranitvi sedanjih državnopra iiiti uredb pa da ima nam n povedati, da se z razdelitvijo G ške v troje jezikovnih pokrajin ne sme tmgirati celokupnost Češke.
Dua vj 28 januvarja. Danes zvečer nameravajo nemški tehn ki prirediti demonstracijo, da na ta način progLse svojo solidarnost s prtiskimi burši.
Praga 28. januvarja. V današnji seji deželn gi zbora je starosta nemških poslancev Nitzsche predlagal, naj se nastavijo tolmači, kateri bodo privajali češke in nemške govore poslancev. Predlog je obudil viharno veselost. Lippert je predlagal ustanovitev kuri j, katere naj imajo veto-pravico. Čelakovskv je interpelird vlado, naj ne predloži v dolenje-avstrijskem deželnem zboru sprejeti zakon Ko-liško v sankcijo, Z h t k a je interpeliral radi sleparstev, s k.teritni so zmagah Nemci v Budjejovicah, Herbst pa radi izgredov povodom teh volitev.
Praga 28. januvarja. Koncem današnje seje voli dt ž. zbor člene odseka, kateri se bode posvetov*! o predlogih grofa Boquoija in dr. Scblesingerja. Nacijoualec Sehiicker bo izjavil, da Nemci v ta odsek ne vstopijo.
Praga 28 januvarja. Češko časopisje raspravija obširno o Ebeuhochovem nastopu v gorenjeavstriisktm dež. zboru. „Politi k" pravi, da večine desničarjev več ni, a druge več ne tudi ne, sploh pa je dvom jivo, če se da druga večina sestaviti, čehom ni treba biti malodušni Izstop nemških klerikalcev bo drug m desničarjem samo nagib, da se še tes neje oklenejo drug druiega, potem bo nemogoče, sestaviti kako večino proti njim. „Narodni Listya pravijo, da Ebeahochove bestde ne morejo ostati brez posledic. Kar se je zgodilo v Uncu, se je zgodilo s sodelovanjem Gautscha. Vlada ni mogla razdružiti nemškega kartela, zmagala je taktika nacijo-nalcev, in to mora uplivati tudi na taktiko Slovanov. Tem se boja ni treba bati.
Narodnogospodarske stvari.
Novi eksekutivni red.
(Konec.)
Celo na boljših naših kmetijah ni dobiti dosti Teč premičnin, nego jih spada k fundnsn, na manjših kmetijah jih pa ni ikoro ni<*. Fundus je lahko vse, tndi konj, tndi za prodajo namenjeni vol, a fundnsa ee ekstkucija na premičnine ne sme dotakniti. Statistika kaže, da je polovica slovenskih kmetij zas- dena po hranilnicah. Dotični posestniki morajo torej, kadar pritisne sila, iskati denarja drugod, na druga, na tretja mesta Kdo jim bo kaj dal? Bati se je, da uniči novi eksekucijski red ves kredit natega kmeta in vprašanje je sedaj: ali se je s tem kmetu pomagalo?
To vprašanje moramo zanikati. V sedanjih razmerah, ko je velike 50 do 100 oralov obsežne kmetije na prstih sešteti, ko so kmetije komaj po 10 do 20 oralov velike ali se manjše („polovice", „maeeljci") bo naš kmet iskal kredita pri posojilnicah, pri meščanih pri špekulantih in pri oderuhih, a dobil ga ne bo nikjer.
Jesti pa bo moral. Redil bo živino za kupca ; prodal jo bo po zimi, prvo spomlad, ko ima najmanjšo ceno, in ostal bo brez živine.
Tu se vidi, kako nesrečno so roke veleposestnikov premenile prvotni načrt eksekucijskega reda. Na latifundije se je mislilo. Đo*te videli, kako se bodo še večkrat v bodoče kmetska posestva na drobno prodajala! To bo kupčija ! Notarji in advo kati rja deželi, omislite si dosti blanketov za kupne pogodbe ! Revnejši kmet bo hodil pot nizdol — v kmetski proletarijat. Bajto si bo rešil, ali morebiti še kap ne bo b da na njemu lastno zemljo. Mesto da bi se skrbelo za to, da nastanejo večje in velike kmetije, so se parceliranju vrata na široko odprla io se silijo manjši in večji kmetje v kmetski kon kurs, ki dela majhne bajtarje.
Poglejmo eksekucijo na premičnine po novem eksekncijskem redu. Joj, to bo hitro šlo I Ne sova ustaviti eksekucije, drugače moraš pol leta čakati, da jo smeš nadaljevati, in če prej leto mine, izgab 3 zastavno pravico! Koliko obrtnikov si je s tem re šilo življenje, da so po rubežni premičnin v obrokih plačali svoje dolgove. Zdaj se jim vrže vrv okolo vratn. Večje trgovine obrtuije so živele od tega. da so na obroke prodajale. Io ODO uradništvo, ki mora kredita iskati, je v nevarnosti, da pride to, kar se mu sme v eksekucijo potegniti v najhitrejšo ekse-kucijo, ki se ne sme uittvljuti brez celega plačila. Kdo bo tem krtdita dajal, da hi svojih dohodkov ne riskiral. Od tega kredita Živi tisoč obrtov, trgovin, in vse pridejo v stagniranje!
Na pogled se novi eksekucijski red kaže kot socijalnofjol tično dobro delo, pa je neznansko trd ravno za revnejše sloje. Pa se to prisilno oskrb-ništvo! Za velike grajščine, ki niso dosti obremenjene, še gre, ali za naše kmetije je ta ustanova naravnost zlo. Vse bo oskrbnik pobral in njegovi delavci, in kmet in npnik ne bosta nič imela od tega, lastnik kmetije je po njej živ zakopan do ust.
Nesreča je tudi. da so to novo nemški stvar kar hitro npeljali v Avstriji, ki ima celo drugačne premoženjske razmere kakor Nemčija, v Avstrijo, kjer je toliko ladifundij in toliko malega kmeta in majhne obrtnije! V našem parlamentu je premalo praktično izgojenih mož, mej poslanci je komaj Četrtina popolnoma neodvisnih, pametnih, v kakem obrtu, trgovini, kmet. jstvu delujočih, trpečih, mož in tedaj pač teorije lahko hod jo v klasje
Komaj je tri tedne preteklo kar se dela po tem novem eksekucijnk**m redu in že upije oni, ki bo po njem tepen. Hitrost, malo stroškov, lepe stvari, ali če ta preki sod do grla seže, naj zlod^j vzame to hitrost In kaj bo profita! Še jedenkrat toliko viajib, nižjih uradnikov bo trebi, in ko ta bitros^ pokonča lep broj ekonomičnih eksi^t»nc, bo ta armada nradništva zevala od dolzega časa, a v službi bo ostala 40 let in—ptnzije tudi Še 15 let trpijo!
S. K
Umrli so ▼ Uubljanl:
V deielni bolnici:
Dne 85. jannvarja: Lucija Žkerjanc, »treznica, 72 let,
pljučnica.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 30<v2 na.
ki 18 > 0 a	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	> <* -c *	3Š » o* >
27	9. zvečer	746 1	—01	sr. sever	oblačno		
38.	7. zjntraj	7466	00	sr, svzh.	oblačno		00
i	2. po pol.	746 2	4 8	si, ssvzhod	jasno		
Srednja  včerajšnja temperatura — 2 7", za 0'7* pod normalnu.
IDuLi^a^elca. borza
dne 28. jannvarja 1898.
Sknpnl državni dolg r notah..... 10'i gld. 4.1 I
Sknpni državni dolg v srebru    .... 102 . nO
Avstrijska zlata renta....... 122 „ 05
\vstrijska kronaka renta 4" 0..... 1U2 n 85
Operska slata renta 4° „....... 121 „ 25
Ogerska kronska renta 4°/4..... 99 , 30
avstro-ogerske bančne delnice    .... 932 , —
Kreditne delnice......... 361 , 75
London vista........... 120,—
Nemški dri. bankovci sa 10O mark ... 58 „ 75
20 mark............ 11 , 75
JO frankov........... 9 , 53
Italijanski bankovci......                           .   . 45 n 35
C. kr. cekini........... 5,68
Dne* 27. januvarja 1897.
!•/, drfavne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 162 gld. - I
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.     . 189 , 25
Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 130 „ 40
Zemlj obč. avstr. 4'/,°/. alsti tast. listi    . 08 „ 60
akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 163 „ —
Ljubljanske srečke......... 22 „ 75
Rudolfu ve srečke po 10 gM...... 26 , 25
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 , 50
Tranmav-drust. velj. 170 gld. a. v.  .   .   . 477 t —
Papirnati rubelj.......... 1 , 27«/,
Stanovanje
z dvema vflk ma, suhima in s vitlima sobama in soprostori — s krasnim razgledom ns tri strani — odda se s 1. strnjena t. I. v novi hi*i Ivana Bivdek-a, na Karlo vski časti it. 32 (142-1)
Išće se gostilna
v iiH|ena na dobrem kraju in pod jako ugodnimi pogoji v l.|iil»l|aisl.
Pismene ponndbe pod „ gostilna * na uprav-
ništvo „Slov. Naroda*. (137-3)
!
Mlad trgovski poslovodja, ki želi v kratkem času prevzeti trgovino in boljšo gostilno od svojega sorodnika v jako dobrem kraju, poročil bi se rad s pošteno, olikano gospico, ki ima vsaj par tisoč goldinarjev premoženja in veselje do trgovine. Tajnost zagotovljena. Resne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo pod n Resno" uprav-nistvu „Slovenskoga Naroda14. (125—3)
Na brezimna pisma se ne ozira.
Kuverte » fir*ixro
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna** v Ljubljani.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Marije Terezije cesti št. 1, v Knezovi hiši obrestuje hranilne vloge po
icsr 4
VI«
(144—1)
brez odbitku rentnega davka, ko|ef?u »»druga sama sa vložnike |»las'u|«s na kar sh občinstvo opozarja.
Uradne ure vsak dan od 8. do 12. ure dopoludne.
Št. 1064.
Ces.r?r avstrijske ^ dr*avfte železnica.
Izvod iz voznega reda
▼ eljavon od da* 1. oktobra 1807. leto. Odhod la l<|ubi|o-ir ju*, kol. Prssa •(•■ Trhla
Ob 12. tiri 5 m po nioei osohiv vlak v Trbiž, Beljak Celovec Fransenfesta, Ljnbno; Aez Selsthal v Anase, Sol-ingrsd; eee Klein Reifling v St. yr. Line, na Dunaj via Amatetten. — Ob 7. nri 5 na. zintmj osobni vlak v Trbit. Pontab^l, Beljak, Celovec, Franze«steste, Ljubno, Dunaj; £es Selsthal v Solno-grad ; cest Amatetten na Dnnai. Oh 11, nri 50 m. dopolndn« osobni vlak v Trbiž. Pontabel Beljak. Celovec, Ljubno, Sela-thal. Dunaj — Oh 4 uri 2 m popolnrine ost.ni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Linhno; čez SeMhal v Solno^rad, Lena GaBtfin, Zeli ob je/eru. Inom st, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; tez Klein-Reiflmg v Steyr, Line. Bidejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraicove vare, Karlove vnre, Prago, Lip-sko, Dunaj via Arastetten. Progi* v Novo m ena«* la v K»*evJo. Ob 6. uri 15 m 'jat raj mefiani vlak. — Ob 12. uri fif> m. popoladne meftani vlak. — Ob 6. ari 80 m zvečer aiefiam vlak — Prihod v lj|ul»l|*ao. j. k. Proga la Trblia. Ob 5. urf 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amatetten, iz Lipskega, Prage Francovih varov, Karlo* vih varov, Heba, Marijinih vam v. Plznja, Budejevio, Solno* grada, Linca, Stevra. Auaaeea, Ljubna, Celovca, Bel aka, Fran-zenafeste. Ob 11. nri 20 rn. dopoludne osohni vlak s Dnnai a via Arasretten Karlovih varov. Beba, Marijinih varov, Pl/.nja Bndejovic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Leud Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4 uri '»7 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Ce-lovca, Franzenafeate, Pontabla — Ob 9. uri 6 m. zvefiet osobni vlak z Dunaja via Amatetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proica la No«t*K» inetiUs Iu la Keeev|a« Ob 8. nri 19 m. zjutraj mešam vlak — Ob 2. nri 89 nx popolndne mešani vlak — Ob 8. ari 35 m. zvečer mesanf vlak. — Oduo«! la l.|ubljtaii** d. k. v K »mat k. Ob 7. uri 2.) m. zjutraj, ob 2. nri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prihod v l.|ul>l|onw d. k. la* laaiaalka. Ob 6. nri 56 m. zjutraj, ot 11. nri 8 m. dopoludne, ob ti. ari iu m. zvečer. (17 — 22)
I. zvezek letnika 1897 nIJuto-ljanskegra Zvona" se kapi.
Upravništvo ..Ljubljanskega Zvona".
1'rnll fcnalja in iiMhods, osobito dece, proti s«e'lsen|u9 boloaaldi v vratu, fteloilea in nieliur|a priporoča se na.bolje (1874—8)
ko* o šli I
Varstvena znamka.
rimski vrelec.
uitjboljia annUna voda.
K>r Zdravilišče in letovišče, postaja ^Prevali, pošta
Kotlje (Kott- Hach) Koroiko.
Zalosja v LJubljani pri M. E. lupsn.«, in ulhu- v Kranju pri w. Deleseu j v Radovljici pri O. lluiiiam a; v iriltu pii Fr. Belttaarek.
Mayer-jeYa Cafć-resla^raciia.
V soboto 29. in v nedeljo 30. januvaija,
HaHnttl
Franc Meier m Eliza Hofer C. Ried        Lina Stein
venti ilokvist. koncertna pevko.
Vsi artisti no iz Orfeja 8 o m o ■ s 7 v Budimpešti (in—l)
Začetek ob B. url. Vstopnina 40 kr.
(139—1)
na Kranjskem:
Podpisani deželni odbor razpisnje sledeče
službe okrožnih ziMov
1. )  v Bohlnjelil Blntrlcl z M no plačo 800 gld. in 200 gld. letna
doklade od zdravstvenega okrožja;
2. )  v Kočevski ltekl z letno plačo 800 gld J 3)   v I,III 11 z letno plačo 600 gld ;
4. ) v Velikih E.ai«ah z letno plačo 700 gld.;
5. )  v Vipavi z letno plačo 700 gld
Prosilci »a jedno teh služeb pofiljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora
do dne Ss. februvarja 1898
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniško prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neombd^ževano življenje,, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega iu nemSkega jezika.
Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
v Ljubljani, dno 24. januvarja 1898.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11.
17