lahaja vsak dan svete izvzemat aedeife in piaa&ufce ler velja po pOiO prejema* a a avstro-ogrsk* aeieie za vse teto 25 K, za pel teta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za cu mesec 2 K 30 ta. Za Ljn*l|S»o s pošli janjew5na dom za vse leto M K, za po! leta 12 K, za četrt Iti* 6 K, i» en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za lfeamćljo celo leto 28 K. Za va* druge dežela in Ameriko Salo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpotiljmtve naročnine se ne ozira.    Za oznanila se plačuje od peterostopne peiit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska tri - rat ali večkrat — Dopisi naj se tevolt franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in unravnlatvo je v Knafiovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se biago volijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
a^adnlštva telefon it 34. Posamezne številke po 18 k. Upravništva telefon it 85.
Jezikovno vprašanje na površju.
Anarhija, ki je po krivdi Nemcev in nemških uradnikov zavladala pri sodnih oblastvih glede jezikovne uporabe, je stopila v stadij, ki mora jnstično upravo prisiliti, da končno ukrene vse potrebno, da se napravi konec nevzdržl j ivim desolatnim razmeram, ki groze naše pravosod-stvo spraviti v javnosti ob vsak ugled in veljavo.
To ureditev jezikovnih razmer si seveda ne predstavljamo tako kakor to zahtevajo Nemci,da hi se namreč od zgoraj dekretiral status quo ante, to se pravi, da bi se nemščina zopet instalirala kot edini gospodujoči jezik pri sodiščih tako v sintetskih, kakor v alpskih deželah.
Taksna odredba je za sedanje okolšcine za vedno premagano stališče.
Nemščina kot edino gospodujoči jezik v Avstriji je goigrala svojo vlogo in ni ga več sredstva, ki bi ji moglo na umeten način zopet pridobiti izgubljene pozicije.
Ako pa Nemci in njihovi voditelji še vedno sanjarijo misleč, da se da, ako ne drugače pa z nasilnimi sredstvi, uveljaviti hegemonija nemškega jezika v vseh področjih našega javnega življenja, dokazujejo s tem le, da so navadni fantasti, ki so prespali razvoj dogodkov v zadnjem če-trtstoletju, ne" pa realni politiki.
Naravni razvoj se ne da zajeziti; z umetnimi preventivnimi sredstvi se pač da za nekaj časa zadržati, preprečiti pa se absolutno ne more.
Slovani v Avstriji so v pretežni večini. Bili so časi, ko se v naši državi s slovanskimi narodi ni niti računalo in ko so imeli Nemci usodo države popolnoma v svojih rokah. Ti časi so prešli. Slovani o si po težkih bojih korak za korakom pridobivali na terena ter prisilili Nemce, da so se morali umikati iz pozicij, ki so si jih krivično in samovlastno prisvojili in usurpirali.
Dandanes pa si že stoje Slovani in Nemei nasproti kot enakovredni in enakomočni bojevniki; razloček med njimi je ta, da so Nemei izrabili v boj ti že vse svoje moči, d očim cr-pajo Slovani svoje sile iz bogatega rezervoara, ki ga ustvarja zavest in prepričanje, da je pravica, podkrepljena po številni premoči, na njihovi strani.
Nemci so za svojo krivično si pri-laščeno posest že desetletja v defenzivi in se morajo vkljub temu, da napenjajo vse svoje sile in se poslužujejo pomoči najvišjih faktorjev, umikati korak za korakom iz svojih pozicij.
LISTEK.
Rrnlj Matjaž.
(Konec.) II.
Velika pojedina je bila pri Matjažu. Pili so vino iz litrov, ali pa kar iz sodov, jedli so pečeno ovco, ki jo je dal gospodar zaklati nalašč za to priliko, in prigrizovali so mesene klobase in slanino.
Matjaž je zapravljal svoje posestvo, in kakor je bil začel, tako je nadaljeval. Z Rjavim sta prodala vola v trgu in kupila vina in pripeljala sama voz iz trga. To je bilo drugi dan zvečer, ko sta se vrnila. Hiša je bila še prazna, le na dvorišču je ležalo par gostov, a takoj nato so se začele zbirati žejne in lačne postave. Prišli so propadli kmetje, prišel je Krampovee z babo, in prišla je Čikova Jera s hčerjo, ki so jo klicali gosposko Jerico.
Čikova Jera je bila baba, ki je gostovala v Panjačevi kajži. Včasih je šivala, včasih je pila žganje, a ograjeni vrtec na koncu bajte je na-sejala s koprivami. Njena hči je le-
Nasprotno pa so Slovani v na-valjnjoči ofenzivi in razpolagajo v svoji borbi z ogromnimi, še nedotaknjenimi rezervami.
Končni izid tega gigantskega boja med slovanstvom in nemštvoni v Avstriji se lahko že vnaprej ve.
Slovenstvo mora zmagati. Kdaj zmaga, to je vprašanje najbližje bodočnosti.
Gre se za to, kako se bo ta zmaga IZVOj evala: s silo ali mirnim potom.
Ce bodo Slovani primorani, iz-vojevati si s silo svoje pravice, bodo brez dvoma tudi izrabljali položaj zmagovalcev, Vae vietis, to načelo bo morda tudi v tem slučaju prišlo v veljavo.
To bi naj imeli Nemei pred očmi, potem bi gotovo v politiki nastopali pametneje in trezneje.
Bore se za notorično brezupno stvar in ta borba mora preje ali sle-je končati s popolnim neuspehom.
Ako bi nemški politiki ne bili slepi, bi to morali uvideti in skušati bi morali, da bi zase rešili, kar se sploh da še rešiti.
Iskati bi morali točke, na kateri bi bilo možno doseči sporazumljenje, zadovoljivo za oba dela.
Toda Nemci so udarjeni s slepoto in drve brez preudarka v svojo pogubo.
Baš v zadnjem času nastopajo tako, kakor da bi bili še absolutni gospodarji situvacije. Hochmut koinmt vor dem Falle! Nemara se bo ta njihova prisloviea uresničila tudi na njih samih!
Kakor listi poročajo, so bili te dni poslanci Dobernig, Marckhl in Hoffmann - Wellenhof pri pravosodnemu ministru K 1 e i n u , da pro-testujejo proti enakopravnosti slovenskega jezika pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Kakšen odgovor jim je dal minister na to impertinentno intervencijo, ne vemo. Domnevamo pa, da jim je dr. Klein dal običajen pitijski odgovor, ki se lahko tolmači v teoriji tako ali drugače.
V praksi se bo seveda justična upiava trudila ustreči željam in zahtevam nemških poslancev.
Pričakovati je, da se bo prigo-dilo pri naših sodiščih, zlasti na Koroškem, a tudi na Štajerskem, še več takih slučajev, kakor se jž zgodil dne 1. maja t. 1. v Celovcu.
Nemški uradniki bodo že skušali izrabiti položaj.
Minister dr. Klein je z oziroin na dogodke na Češkem javno izjavil, da nima nobenega vpliva na nradova-nje, na judikaturo sodnikov. In de fakto, stvar odgovarja resnici. Sodni uradniki na Češkem in, kakor kažejo najnovejši slučaji, tudi na Koro-
žala doma in pa hodila v trg ob se-manjih dneh, da je stregla po krčmah mešetarjem in ciganom.
Ne mati j važna je bila prilika drugi večer, ki je zbrala goste na Matjaževo gostijo.
Gospodar Matjaž je imel ta večer postati kralj Matjaž, in zaeno so mu hoteli dati kraljico, gosposko Jerico, in ga zvezati ž njo. Čikova Jera je prinesla s seboj silen, pisan venec, in ko se je družba že • prijetno okrepčala, ko je bil že prazen prvi sod, so posadili Jerico kraj Matjaža in ga oklieali za kralja.
Silen vrišč je gromel po hiši, berači in propadli kmetje so se hodili poklanjat novoizvoljenemu kralju Matjažu, pijane ženske so se ponujale v vojsko in hlapci so obljubljali davke.
Proti poldnevu tretjega dne so zagledali na dvorišču pastirja Boštjana, ki je po mnenju nekaterih ubežal z Matjažovko na Godeške dobrave. Stikal je okoli hleva in se skušal natihoma izmuzniti v ovčjo stajo.
»Primite ga, da ga bom sodil,« se je oglasil kralj Matjaž.
Gruča pijanih ljudi se je vrgla skozi duri in v trenotku, ko se je pastir splazil v stajo, mu je zaprla izhod.Prijeli so ga in vlekli pred sodnika. Dokazali so mu, da je zmenjen
škem uiadujejo, kakor se jim ljubi, če pridejo t vid i v navzkrižje z zakoni. Kaj za to, saj jim justična uprava ne skrivi lasu!
In slovenski sodniki ?
Po našem mnenju bi morali tudi slovenski sodniki slediti zgledu svojih nemških kolegov. Kar je dovoljeno Nemcem, ne sine biti zabranjeno Slovencem.
S tem seveda ne mislimo, da bi naj slovenski sodni uradniki posnemali Nemce v protizakonitostih.
Naj nastane glede jezikovne uporabe pri sodiščih popolen kaos, zakaj edino ta kaos bo prisilil vlado, da ugrizne v trd oreh pravičnega jezikovnega zakona za vso državo.
Prvi mojnlk v Trstu.
Iz Trsta, 4. majnika.
Prvi majnik, poezije in veselja polni dan! Kristalno je blestila veličanstvena sinja Adrija v jasnem jutranjem svitu. Nemotena skrivnostnih morskih sil, je tajinstveno šuin-Ijala ter s svojimi vali poljubljala po njeni gladini švigajoče ladje in čolničke.
Zlata jutranja zarja je izvabila na vse zgodaj cele roje živahnih Tr-žačanov v razne kraje izven šuinne-ga mesta, ven v cvetočo in smehljajočo se naravo. Gozdič »Boschetto« je bil že za rano poln tržaškega občinstva, ki je pevajoč trgalo svetice in se ob zvokih svira joče godbe zabavalo in veselilo.
Veliki trgovski emporij je pa ta dan izgledal, kakoii^na Božič ali Ve-likonoč. Razen kavarni in gostilen, je bilo vse zaprto. Delo je počivalo in ustavljen je bil vsak promet. Delalo se je edino v državnih uradih, kjer prvi majnik še ni pripoznan kot praznik, simbol prerojenja in vstajenja iz mrtvila.
V analih razvoja tržaškega slovenstva ostane letošnji prvi majnik historično zaznamovan, kajti prinesel nam je v obilni meri, kar smo od njega pričakovali, da, več kot smo pričakovali. Letos je namreč naš zaveden delavec prvič slovesno slavil svoj prvi majnik!
Slovensko delavstvo,^ zbirajoče se pod okriljem »Narodne delavske organizacije«, je bilo pozvano od te poslednje za 10. uro predpoldne na shod v »Narodni dom«. Sledivši pozivu, se je pričelo naše delavstvo zbirati že ob 9. uri na trgu pred »Narodnim domom«. Velika dvorana »Narodnega doma« je bila pred časom natlačeno polna, a na stopnicah in v veži se radi prevelike gneče ni moglo gibati, tako da so morale zadnje došle gruče ostati na trgu.
Točno ob 10. uri se je pojavil na
z Matjaževko in da je prišel po ko-štruna. Zato so ga obsodili na pet korcev vode, ki so mu jih izlili v usta in za vrat, nato pa so ga vrgli v gnojnico in zapodili iz vasi.
* *
*
Velika pojedina je bila pri Matjažu. Pili so zeleno žganje in jedli ovsen jak in prigrizovali krompir. Matjaž, kralj Matjaž, je zapravil svoje posestvo, in danes je bil zadnji dan veselja in gostovanja. Krog njegovih gostov se je izredčil. Ni bilo več kraljice, gosposke Jerice, ki je ušla s ciganom Miklošem, in ž njo srebrna ura kralja Matjaža, ni bilo več babe Jere, ki so jo pretepli na žive in mrtve in vrgli v koprive, ni bilo več malega krojačka Drobtince, ki ga je že tretji dan vino in žganje ubilo. Zvečer so ga nesli v steljo, in rekli so, da mu je švigal zelen plamen iz ust. Drugo jutro je bil mrzel. Nesli so ga na pokopališče, in po-grebci so bili vsi pijani, jokali pa so se tako, kot bi tulili volki. Drugi so bili še vsi pri življenju, le kmet Osat je izgubil pamet. V les je hodil in pleial na smreke.
Zvečer tistega dne je že bilo treba davkov kralju Matjažu. Prišli so hlapci in zložili trinajst grošev, da
odra burno pozdravljen predsednik »Narodne delavske organizacije« g. dr. Josip Mandič, ki je v navdušenih besedah govoril o pomenu 1. majnika, kot delavskega praznika ter ^menil, kako se je oV> danes preziralo slovenskega delavca, čemur je pa enkrat za vselej odpomogla »Narodna delavska organizacija« s svojim energičnim nastopom, tako, da se danes nasprotniki plaho povprašujejo: »Za boga, kaj bo iz tega?!« Danes hočemo pokazati političnim nasprotnikom — rekel je govornik — da smo tukaj in da ne odnehamo od naših pravic; pokazati hočemo, da nas je in da nas bo še vedno več! Govoril je še podpredsednik Jaklič, nakar je bil ob splošnem navdušenjem ob 10. uri 35 minut shod zaključen.
Po shodu je delavstvo napolnilo trg pred »Narodnim domom«, da se razvrsti v slavnostni sprevod. Tu je $ pa prišlo do precej ostrega navskrižja med policijo in delavstvom. Ti poslednji so hoteli korakati z narodno zastavo, kar je pa poslujoči policijski uradnik prepovedal. No, odbornikom »Narodne delavske organizacije« se je slednjič posrečilo, pomiriti razdraženo maso.
Sprevod se je na to pričel pomikati v vrstah po šest in šest skupaj, po ulici Caserma, Sv. Anton, krenil po Korsu na veliki trg, potem mimo namestniške palače ob morju na trg pred južnim kolodvorom in po ulici Ghega zopet pred »Narodni dom«. Tu je predsednik dr. Mandič z balkona ogovoril zbrano množico, katera se je nato mirno razšla.
Sprevod, katerega se je udeležilo po splošni sodbi in brez pretira-nja do 3000 samih resnih delavcev, je bil po številu, resnosti in izborni disciplini nadvse impozaiiten. Dostojanstveno in mirno so korakale naše mase po tržaških ulicah. Ta mirni nastop našega poštenega delavstva je meščanstvu zelo imponirah Ni enega žaljivega ali zbadljivega izraza ni bilo čuti, pač pa se je špalir delajoče občinstvo zelo spoštljivo in pohvalno izražalo o resni in veličastni slovenski manifestaciji. V sprevodu je bilo opaziti več malih troboj-nic, kar je dalo manifestaciji slovenski značaj.
Popoldne je bila velika vrtna veselica v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu. Slavnostni prostor, ki je bil okinčan z narodnimi zastavami, je občinstvo že ob 4. uri tako napolnilo, da poznejše došli niso dobili prostora in so se razšli po raznih svetoivan-skih lokalih. Na veselici je igrala svetoivanska godba in pela »Ilirija« in šentjakobski čital. zbor. Bilo je tudi več slavnosti primernih govorov. Dr. Mandič je ob hrupnem odobravanju nebrojnega občinstva, pro-
je bilo za slovo Matjaževo. Rjavi je skočil v mesto in prinesel steklenico žganja, in potem je dolgi Štefek prinesel svoje harmonike in zaigral. Peli so in plesali zadnji večer in vso noč do jutranje zore.
Gostač Mesek pa je vpil: »Ali ti nisem pravil, da ti nisi pravi kralj Matjaž!   Sedaj še letajo srake po svetu,  kadar pa jih ne bo več, bo čas za kralja Matjaža.«
»Kaj, jaz da nisem pravi kralj Matjaž! Le poglej me, pa bo vsak vedel precej, da sem! Davkov mi nočete plačati, ampak vstal bom z vojsko in bom naredil pokorščino.«
Gostač Mesek pa je nadaljeval:
»Nak, pa le nisi! Na Sorskem polju bo zrastla smreka in devet vrhov bo imela. In iz nje bo iztesana zibelka tistemu, ki bo potrkal na be-lolaso in zelenoliso goro. Odprla se mu bo, zagromele bodo skale in se razmaknile, in vsa notranjost bo zasijala, ker kralj Matjaž bo odprl svoje oči.«
»Kako, ti praviš, da nisem t« je glasno zaviknil gospodar.
»Nak, nisi! Iz gore, globoko iz gore bo priromal naš kralj, in s saboj bo peljal krdelo vojakov. In kamor bo udaril in kamor se bo zagnal, povsod bo premagan sovražnik.  Sel bo
testiral proti postopanju policije, rekši, da je ta poslednja s svojo provokacijo dosegla to, da si »Narodna delavska organizacija« nabavi svojo zastavo, ob katere okrilju se bode zbralo naše delavstvo prihodnji prvi majnik in katere indicija ne bode mogla prepovedati.
Množica se je radovala in zabavala pozno v večer, ne da bi se bila dogodila le najmanjša neprilika.
Na tak časten, razveseljiv način je proslavila čvrsto rastoča in razvijajoča se »Narodna delavska organizacija« — katere smrt — rdeči in črni bratci, kakor tudi razni drugi narodni filistri tako neizmerno težko pričakujejo — svoj prvi majnik. — Nasprotnikom vseh vrst bodi povedano, da se njih zaželjeni upi in sovražni naklepi ne uresničijo, kajti prvi majnik je jasno govoril in pokazal, v katerem taboru je tržaško slovensko delavstvo. Ta dan je »vox popoli« neusmiljeno uničil škodoželjne nade rdečih, črnih in drugih nasprotnikov.
Kakor je bil veličasten in impo-nujoč nastop našega resnega delavstva, tako grozno klaveren je bil oni socialnih demokratov. Ob tisti uri kot Slovenci pred »Narodnim domom«, se je zbralo na trgu »dei Fo-raggi« po službenem poročilu kakih 800 ljudi, in sicer 500 Italijanov in 300 Slovencev. Najprej so nastopili italijanski govorniki, a za temi se j«> potil »protektor« železničarjev — neizogibni Kopač. Po tem klavernem shodieu — videči, da se s tem malim številom sodrugov osmešijo — so obhod po mestu opustili, nakar so se navzoči dolgih obrazov razšli. Trža-čani so se pa začudeno povpraševali: Kje so one nekdanje velike maj ni kove manifestacije tržaške socialne demokracije? Da, ako bi bil izostal iin-pozanten obhod naše »Narodne delavske organizacije«, bi Tržačani niti znali ne bili, da je bil ta dan — delavski praznik. Nič jim ne pomaga, da imajo štiri sociulno-demokrutične poslance v Trstu, ne pomaga vse ba-hanje in farbanje »Lavoratora« in prikazovanja Potemkinovih vasi. Vse je zaman, kajti dejstva govore. Bobnanje socialne demokracije nale-tuje na gluha ušesa, in zdi se nam, da bode tudi glas najnovejšega goriškega socialno-demokratičnega misijonarja — glas vpijočega v puščavi! — Med tem, ko mi ponosno nastopamo na javnih tržaških ulicah, njih nikjer ni. Da, mi ostajamo čvrsti in pomlajeni, a oni — prevzetneži padajo! Da je temu tako, je klasična priča njih nadvse klavern prvi majnik. — Sic transit gloria mundi!
Sedaj pa eno na naslov tržaškega policijskega ravnateljstva. Temu slavnemu ravnateljstvu resno svetn-
im sever, in naše meje bodo šle za njim in sovražnik se bo umikal, šel bo na jug, in zakipelo bo morje in zalilo sovražnika.«
Vstal pa je med njimi nov gost. Imel je širok klobuk in popotno palico v roki. Bil je izgubljeni in izprijeni študent Andraž. Vse je slišal in je stopil k gospodarju:
»Zares, sprevidim in spoznani, da si ti naš kralj Matjaž. Ti si naš kralj, ker si tak kot smo vsi. Zapravil in zapil si dom in pamet, in zdaj moraš ik> svetu. Noge boš dejal na ramo in se potikal okrog in tako bomo storili drug za drugim. Vsi pridemo za teboj, za kraljem Matjažem.«
In tako se je zgodilo.
Šel je po svetu iskat izgubljene pameti in izgubljene duše. In kamorkoli pride, oznanjuje:
»Jaz sem kralj Matjaž! Obljubite mi pokorščino in dajte mi davek! Zakaj vojska bo, že se kažejo znamenja na nebu, kri teče po ozar-jah, križi se utrinjajo.« In kmetje, gorenjski kmetje, ako so slabe volje, pretepejo kralja Matjaža, ako pa so dobre volje, se mu reže. Dajo mu kruha in ga naženejo v listje.
In kralj Matjaž zaspi.
jemo, da ob enakih prilikah delegira organe, ki razumejo vsaj nekoliko diplomacije in posedujejo nekoliko politične zrelosti. Tak organ bi v enakem slučaju s prijazno besedo na mah pomiril razburjene duhove, ne pa kot se je takrat z arogantnim nastopom dražilo maso. Drugih opazk se za danes vzdržujemo. Slavno policijsko ravnateljstvo pa naj vzame na znanje, da v nas nikakor nima opraviti s kakimi političnimi otro-čaji.
Državni zbor.
Dunaj, 4. maja. Jutri se zopet zbere poslanska zbornica. Najprej pride na vrsto nujni predlog poslanca grofa Kolo \v r a t a zaradi zvišanja rekrutnega kontingenta za deželno hrambo. Y parlamentarnih krogih upajo, da se z absentira-njem doseže dvetretjinska večina za nujni predlog, ker bi sicer nastala ministrska kriza, ki je v sedanjem moment u nihče ne želi. Ako bo vlada enkrat srečno prekoračila to oviro, bo lahko prodrla pravočasno s proračunskim provizorijem. S tem pa so tudi rešene najvažnejše naloge državnega zbora v poletnem zasedanju.
Politični položaj.
Dunaj, 4. maja. Minister dr. G e s s m a n n je imel včeraj v Waidhofenu volilni shod, na katerem je razpravljal o političnem položaju. Minister je rekel, da se je položaj izboljšal zadnje dni vkljub težkočam, ki so se pojavile o velikonočnih praznikih posebno na narodnem bojišču. Vse stranke državnega zbora se zavedajo velike odgovornosti, ki bi padla na tistega, kdor bi hotel motiti urejeno delovanje novega državnega zbora. Posledice brezdelja v avstrijski poslanski zbornici bi bile najtežje. Vsak poskus, motiti parlamentarno delovanje, bi se vsled važnosti, da se uredijo vsa vprašanja, ki se tičejo razmerja z Ogrsko, smatral za hudodelstvo nad Avstrijo. Narodni spori se ne morejo na mah odpraviti, a načrt jezikovnega zakona za Češko je gotovo izredno nujna stvar.
Jezikovni spori načeškem.
Praga, 4. maja. Izvrše valni odbor mladočeške stranke je imel včeraj velik shod, na katerem sta poročala poslanca dr. S k a r d a in dr. Kramar o političnem položaju. Po dolgotrajni debati se je sprejela resolucija, v kateri se pozivajo češki poslanci, naj parlamentarni vladi odrečejo podporo, ako ne bo državna uprava odločno zastavila pota kršenju jezikovnih pravic od strani nemških sodnikov. Češka delegacija ne sme nikoli pripustiti, da bi se v deželah češke krone kršila češkemu jeziku enakopravnost.
Kdo bo naslednik ministru Peschki?
Dunaj, 4. maja. V imenu nemške agrarne stranke na Češkem je naznanil njeni podnačelnik posL Z u 1 e g e r ministrskemu predsedniku brzojavno sklep izvrševalnega odbora te stranke, naj se takoj imenuje naslednik ministru Peschki v osebi poslanca dr. S e h r e i n e r j a. — V parlamentarnih krogih smatrajo še vedno bivšega ministra Pra dej a za edino resnega kandidata. Nemški agrarci bi seveda rajši imeli v ministrstvu katerega svojih članov, ali dr. Danima ali pa dr. Schreinerja, toda Nemci so mnenja, da je pri urejevanju češkega vprašanja treba vsestransko izkušenega svetovalca, a tak se jim zdi le Prade. Vprašanje je le, ali pritrdi Prade načrtu jezikovnega zakona, kakršnega je izdelala vlada. Odločitev pride jutri.
Bolgarija za Macedonijo.
Sofija, 4. maja. Ministrski predsednik M a 1 i n o v je prišel včeraj z vsemi ministri v Varno ter je imel pred mnogobrojno množico govor o bolgarski zunanji politiki Ministrski predsednik je rekel, da bolgarska vlada zasleduje vedno z enako pozornostjo razvoj macedonskega vprašanja ter ne zamudi nobene prilike, da bi ne naglašala,da je to vprašanje tudi bolgarsko in da se pri rešitvi tega vprašanja ne bo smelo prezirati glasu Bolgarije. Bolgarija mora danes bolj kakor kdaj poprej dokazati Turčiji in Evropi, da Bolgarijo pri stvari zanima v prvi vrsti izboljšanje položaja kristjanov v Macedoniji. Ako stremi reformna akcija za tem ciljem, podpirala jo bo bolgarska vlada v polni meri. Glavna skrb vlade pa j*1, izpopolniti železnično omrežje na Balkanu, predvsem pa se mora napraviti zveza s turško železnico pri Kistendilu.
£ Bajke Jz ruskega dvora.
Dunaj, 4. maja.Nekateri nemški časopisi poročajo, da je ruska carica zadnja leta prestala toliko Strahu za življenje carja in prestolo-
naslednika, da se je resno bati za njeno duševno stanje. Neprestano je v bližini carja, ker upa s svojo prisotnostjo zabraniti atentate. Nedavno je baje bil med poštnimi pošiljat-vami za carja tudi zavoj s pečatom vrhovnega guvernerja iz Moskve. Car je zavoj že hotel odpreti, ko je zapazila carica, da je naslov pisan popolnoma napačno. Zavoj so izročili preiskovalnemu sodniku, ki je našel v njem peklenski stroj. — Pred 14 dnevi je neka služkinja v carski palači zapazila deloma za tapetami skrito tajnostim nit, ki je bila napeljana pod posteljo prestolonaslednika. Pod posteljo so našli 17 (!) bomb, ki bi jih bili ponoči sprožili s pomočjo elektricitete. To je carico tako razburilo, da že več dni ničesar ne mara jesti.
Vojska v Indiji?
L o n d o n , 4. maja. Položaj na nfganiško-indijski meji je tako resen, da je skoraj vojna med Anglijo in Afganistanom neizogibna. Dve veliki afganiški koloni — 15.000 do 20.000 mož — sta prekoračili mejo ter naskočili angleško trdnjavo Di-lini-Kandah. Med sovražniki je tudi vsa „ rezerva redne afganiške vojske. Položaj je posebno resen zato, ker je tudi v notranjih delih Indije obsežna zarota proti angleškemu uradu i-štvu. Ako izbruhne vojska z Afganistanom, pokaže se prvikrat angleški dogovor z Kusijo v vsej resnobi.
C £
Dopisi.
Iz Luč na Štajerskem. Kakšne razmere vladajo pri nas v tej ultra katoliški občini! Pred letom se je Juri Letnar vlg. Kladnik v Podvezi občina Luče, pogodil z nekim Jožefom Sušnikom za njegovega sina Jaka, da bo prišel služit za letno plačo 76 K za celo leto. Fant je tudi prišel in srečno prestal to dobo; ali med tem so bili pri imenovanem gospodarju trije hlapci, otl katerih je z novim letom dva odslovil in zahteval ravno toliko dela .-amo od imenovanega Jaka. Ker pa ta ni bil kos temu opravilu, je ušel. Čujte ljudje božji, kaj si je zdaj izmislil ta klerikalni čudak.7 Gre v žnpnišče in toži fanta ta j mošt ru, da je hudoben, da premalo moli in ne hodi vsak mesec k spovedi itd., in da je sploh neumen in da ga mora spraviti v prisilno delavnico itd.! Ker so pri nas v Lučah razmere res prav turške, se je oče s fantom napotil v Kamnik iskat si pomoči (oče je pristojen na Kranjsko). Seveda so se mu vsi smejali, ker je hotel iti k zdravniku, da bi potrdil, kar je gotovo tudi res, da je fant popolnoma normalen in zdrav. Le tlake ni hotel delati in opravljati 18 goved za tako nizko plačilo. Svetovalo se je očetu, naj omenjenega gospodarja naznani oblasti, da tako trpinčenje ni dovoljeno. Ali res ne pride več nobeno oko pravice v naše Luče? Želeti je, da bi take svetnike kdo malo poučil, kako se sme ravnati z ljudmi, in naj bi za to skrbeli poklicani faktorji, ne pa fanatičen župnik, ki vsakega takrat ljubi, ako mu druge tožari. Za danes le toliko, drugi pot kaj boljšega! Lučan.
Iz Prage. Protestni shod jugoslovanske akad. mladine je bil sklican na 1. mnjnika in je uspel sijajno. V bratski slogi so sedela vsa štiri jugoslovanski! plemena drugo poleg drugega, pozorno se je sledilo referatu tov. Maraviča, ki je v drastični luči pokazal počenjanje barona Raucha in burno ploskanje, katero je žel govornik ob sklepu svojega govora, naj mu bo v dokaz, da nam je govoril vsem prav iz srca. Govorilo je še več govornikov, tako za Slovence Pučnik in Peharec, za Srbe K e e m a n o v i č , za Bolgare I v a n o v in K 1 a j a in za Hrvate še Leontić in Radman. Vsi govorniki so obsojali absolutizem, ki ga namerava uvesti v svobodni Hrvaški Kauch, vsi so navdušeno pritrjevali Maravičevi resoluciji. Bil je krasen večer, na katerem je jugoslovanska sloga slavila prvo zmago. Navdušenje je prikipelo do vrhunca, čim sta došla prva dva dijaka-m učenika Ra nebo ve politike. V gorkih besedah nam je naslikal došli tov. Marin dogodke v Zagrebu in čula se je marsikatera krepka beseda, ki bi ne bila ravno za uho Rauchovo. Nato da predsednik zborovanja resolucijo na glasovanje, ki se navdušeno soglasno sprejme. Na predlog tov. L e o n t i č a se je zbralo na tem večeru 163 K v prvo podporo ubožnej-šim tovarišem zagrebškega vseučilišča, ki pridejo nadaljevat svoje študije v Prago. S tem plemenitim činom je bilo završeno zborovanje, in ko se je odpela še »Liepa naša domovina«, so se zborovalci mirno razšli. Z upanjem gledamo v bodočnost. Ni iskrenejšega prijateljstva od onega, č«- se najdeta dva prijatelja v nesreči. Včerajšnji večer pa je združil vsa jugoslovanska plemena v bratski objem in v ta večer stavimo naše nade. Vsem krvnikom naše svobode kliče-
mo: »Svaka sila do vremena.« Resolucija, ki jo je sprejela jugoslovanska mladina v Pragi, zbrana dne 1. mejnika 1908 »u Pokornveh«, se glasi: »Obžalujemo in protestiramo, da je uprava kraljevine Hrvaške se vedno v rokah nesposobnega eksponenta madžarske vlade, proti kateremu je vstal pri zadnjih volitvah ves hr-vaško-srhski narod, ki po svoji lastni volji, iz samega osebnega sovraštva in proti jasnemu besedilu od kralja sankcioniranega zakona premešča in p mirovi j a državne uradnike in tako trati narodne novce; ki želi napraviti najvišje hrvaško učilišče as i lom za svoje kreature in postajam žandarmerije; ki s cinizmom rojenega zločinca trga kruh od ust siromašnemu dijaštvu; ki z narodnim premoženjem vzdržuje bando moralič-nih propalic in sumljivih eksistenci j, ki se zbirajo okoli »Ustavnosti« in »Nar. Novin«, da branijo in podlu rajo njegovo zločinsko politiko; ki do danes ni mogel izbrisati s svojega čela žiga klevetnika; ki ni niti poskušal ovreči trditve, da sedi na stolici hrvaških banov lnžnik in denuncijant. Skrbeti hočemo, da izpozna vsa češka, vsa slovanska javnost in po nji ves kulturni svet huzarsko narav in paševanje bana-eksponenta v kraljevini Hrvaški in to v jubilar-nem letu vladanja njenega kralja. Odprtih rok in veselega srca čakamo tu v Pragi naše zagrebške tovariše — žrtve blaznega postopanja nekulturnega človeka, ker vemo, kakega pomena je bila zlata Praga v nedavni prošlosti za našo domovino. Historija se ponavlja! Kdor seje veter, bo žel vihar!
MIH bratje Slovenci!
V stolnem mestu Zagrebu se je ustanovilo »Slovensko društvo Lipa«.
Namen »Slovenske Lipe« je, da se tukaj živeči Slovenci sestajamo, osebno spoznavamo, prirejamo društvene zabave in izlete, ter svoj ljubljeni slovenski materni jezik med seboj govorimo in gojimo ter tako ostanemo zvesti sinovi svoje matere Slovenije.
Glede na navedeni društveni načrt, smatrala se je ustanovitev takega društva za potrebno, da se bratstvo med brati Hrvati v društvenem smislu tem bolj učvrsti in zunanjim našim slovenskim bratom proži prilika, s svojimi prijatelji in znanci v belem Zagrebu laglje najti se in tako vzajemno delfeti na uresničenje slovanskih idej in dosego obestran-skih narodnostnih zahtev!
Dne 26. aprila se je izvolil novi odbor, ter je stopila »Slovenska Lipa« z današnjim dnem v delovanje, odboru pa se je naročilo vse potreb-no ukreniti, da se »Slovenska Lipa« razširi ne le po celem Zagrebu, ampak tudi daleč med svoje brate Slovence !
»Slovenska Lipa« je še mlado društvo, ter potrebuje krepkih moči in podpirateljev, da se vzdrži, da bode kos svoji nalogi in bo zamogla stopiti skoro v vrsto vseh ostalih slovanskih društev!
Treba je torej materialne pomoči, da se potrebno preskrbi in uredi društveno gibanje, posebno ker je srčna želj« vseh tukajšnjih Slovencev, da bi se skoraj videli zbrane pod lastno slovensko trobojnico.
Da se zamore vse to doseči, prosi vdano podpisano društvo vse prijatelje, znance in mecene, ter ljubitelje napredka slovenskega jezika, da blagovolijo pristopiti »Slovenskemu društvu Lipk« kot podporni, iz-vrševalni člani ali utemeljitelji, da se bode »Slovenska Lipa« čim prej razrastla in svoje delovanje razširila na vse strani.
Vsak najmanjši dar za nabavo t robo j niče sprejel se bode zahvalno in dobrotnike v časopisih priobče-valo.
Društveni doneski pa so sledeči: za podporne člane mesečno 50 vin., za izvršujoče člane mesečno 1 K, za ustanovitelje enkrat za vselej 50 K.
Darovi in članarine naj se blagovolijo poslati na podpisano društvo.
V nadi, da bode »Slovenska Lipa« dobila obilo dobrotnikov in prijateljev, se vljudno priporočamo njihovi naklonjenosti, ter beležimo
z odličnim spoštovanjem »Slovensko društvo Lipa«. Tajnik: Predsednik: Šreiber, 1. r. Fran Samsa, 1. r.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 5 maja
— Čuki v Ljubljani. Za drag denar so kazali Čuki v nedeljo v »rnionu«, kako slabo znajo telovaditi. Mislijo, če nastopijo v okleki po sokolskem vzorcu, pri tem pa še korakati ne znajo, da je s tem opravljeno že vse. Nas bi vse to ne brigalo dosti, če bi ti ljudje ne uganjali take silne hinavščine. »Ob 12. pojdemo v kroju k maši!« pripovedovali so in
obleke obleko ma in
res se je zbralo nekoliko radovednežev gledat te patentirane katoliške telovadce, kako so jo mahali iz »Tni-ona« v frančiškansko cerkev. »Naprej« je šel slavni katoliški junak dr. Pogačnik, za njim pa je šla od vseh vetrov dežele zbrana četa zbeganih fantov, ki s osramežljivo gledali v tla, da ne bi se morebiti po-hujšali v liberalni Ljubljani. Prizor za bogove je bil okret na desno pred frančiškanskimi stopnicami. Pri prvem večjem shodu na Brezjali ti fantiči že lahko nastopijo! — Pa šalo na stran! Z udeležbo pri ekstra-maši so »čuki« pokazali prav grdo hinavšči-no. Če si telovadec, bodi telovadec in vera pri tem ne prihaja prav nič v poštev. če pa hodite za parado k maši, ste pa dosti žalostni verniki in zlorabljate verska čutila v strankarske namene, kateri edini namen imajo klerikalni telovadni odseki. Kaj jim mar telovadba klerikalcem! Svojo stranko hočejo okrepiti z mladimi ljudmi, zato so ustanovili tiste telovadne odseke. Sramotenje sokolske in sploh sokolstva je, da to nosijo zastopniki kleriknliz-nesokoli. Sokolsko obleko sme nositi samo Sokol!
— Sadovi dr. Tumovega »socializma«. Iz goriške okolice: Sadovi Tumovega organiziranja se že poznajo. Vrgel se je na tisti nesrečni internacionalizem, ki je prinesel Slovencem v Gorici in v okolici že dosti škode. Pa naši socialni demokrat je v okolici so se vendar čutili Slovence ter jih ni tako potlačil internacionalni duh kakor v mestu. Sedaj pa govori in razlaga »sodrug« dr. Turna nacionalizem tako, da prihajajo ljudje do zaključka, da narodnost, to ni nič. Le vprašajte sedaj kakega Tu-movca o narodnosti, pa poreče: Kaj tista vaša narodnost! Nam je že dr. Turna razložil, da tisto ni vse skupaj nič. Tako učinkujejo Tumovi govori in pogovori v goriški okolici, kjer se dotikamo Italijanov in kjer je neobhodno potreba narodne zavesti, pa krepke, da se ubranimo italijanskega pritiska. Če bo tako nadaljeval, ga poženemo iz okolice, da bo pomnil.
Mimikrv se imenuje zmožnost gotovih bitij, ponašati v vnanji obliki druga bitja, da s tem imponiraju tistim, kojih se boje. Tako je neki čisto nedolžen metulj močno podoben sršenu in s tem premoti marsikakega drozda ali kosa, da si ga ne upa pozobati; nekatere muhe so podobne osam itd. Na vse to smo se spomnili, ko smo predvčerajšnjim občudovali klerikalne čuke, ki so si ;brez srama prilastili sokolski kroj, sivo uniformo z rdečo srajco in sokolovim peresom na čepici. Dasi je gotovo že samoposebi skrajno nedostojno, prilastiti si vnanje znake obstoječe organizacije, ki je po duhu in smeri ravno nasprotna tendencam prilasti-telja, je pa to tudi zelo smešno, klerikalec in Sokol! Ravnotako so ti čuki pravi sokoli, kakor je bil kopeniški čevljar pravi stotnik. Tisti, ki vidijo le obleko, so častili čevljarja Vogta po vojaško. Ravnotako bodo marsikateri naivneži navdušeni za na vnanje posokoljene čuke, ne videč, da pod rdečo srajco bije srce, napolnjeno z gnjilim, smrdečim klerikalizmom. Kakšne baze ljudje da so to, se vidi že iz tega, da se ne obešajo samo škofu za vijoličasto kikljo, ampak tudi naši — oh, tako narodni — vladi na c. kr. frak. Predvčerajšnji produkciji čukov v »rnionu« je na posebno vabilo prisostvoval dvorni svetnik grof Chorinskv kot predstavitelj deželne vlade. Prav po očetovsko je gospod grof skrbel za mlade čuke in osebno naročal neštevilnim stražnikom, ki so morali kljubu mimikrv strašiti te nazivi - Sokole, naj pač vsakega, ki bo odšel na kolodvor, posebej gori spremijo, da se mu kaj hudega ne zgodi. Sicer ni bilo ničesar bati se, a strah ima velike oči, in kjer manjka sokolskega srca, tam tudi najlepša minikrv - uniforma ne prinese korajže in morda bi bilo vendar bolje, če si omislijo rjave hlače, da se ne bo poznalo. Bahajo se pa, bahajo. V enem letu jih bo 4000 v kroju, pravijo. To jim radi verjamemo. Saj je na Kranjskem 1400 cerkva; to da 1400 mežnarjev in najmanj 2800 ministrantov, torej nad 4000. Ali čreda 10.000 kamel -še ne tvori niti enega leva, pravi arabski pregovor. Končno svetujemo čukom še, naj denejo doli tistega srebrnega sokola z razprostrtima pero-tima. ki ga nosijo v gumbnici in naj si raje nataknejo opico, ki je simbol suženjskega ponašanja.
— Sram jih je, da so klerikalci. »Slo. Meščana« so vsi slovenski napredni listi označili tako, kakršen je, namreč da je najnovejše klerikalno glasilo. To je klerikalce zbodlo. Beseda »klerikalec« je dandanes tako zaničljiva, da se je vsak pripadnik klerikalne stranke sramuje in tako je tudi v »Slov. Meščanu« brati sledeči stavek: »En sramoten znak pa so nam vtisnili vsi (napredni listi) na čelo: znak klerikalizma.« To je jasno priznanje, da se klerikalci sramujejo, da so klerikalci.   Da so pa
pri »Slov. Meščanu« res klerikalci, dokazujejo že inserati tega lista, kakor inserat pasarja Kregarja, Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, hranilnice in posojilnice v Kranju itd. Pred vsem pa priča to toplo priporočanje »Slovenca«! Ali je treba še kakega dokaza I
— Odlikovanje. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Henrik G a r t e n a u e r je o priliki vpokojenja    dobil     naslov šolskega
svetnika.
— V okrajnem testnem odboru kamniškem je izvoljen za načelnika g. Andrej M e j a e , posestnik v Kaplji vasi, g. Matija V i 1 č n i k , graščinski upravitelj na Križu pa za namestnika.
Kruto ravnanje   s  e. kr. strani. Piše se nam iz Opatije: 1*0(1 tem naslovom pisalo se je že v »Slov. Narodu« z dne 2. januarja t. 1., kako je bil na  krut in krivičen  način suspendiran iz službe provizorični pismonoša gospod Josip Zornik v Opatiji. Slučaj, radi katerega je  tega poštnega trpina c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu sunilo v največo pomanjkanje, je sledeči: Dne 8. decembra 1907 je dobila gospa Weinberger    rodom iz Ogrske, od svojega   moža nakazano brzojavnim potom 500 K, kateri znesek ji je imel takoj dostaviti pismonoša Zornik.   Prišedši v hotel »Bri-stol«, v katerem je imenovane gospa stanovala, dobil jo je v kavarniških prostorih v družbi njenih dveh hčera, in ji dostavil    nakazani znesek, katerega je gospa Weinberger lastnoročno potrdila in potem prejemnico izročila nazaj    pismonoši, kateri se je takoj odstranil. Dne 17. decembra 1907, to je 9 dni po prejemu, prišla je pa gospa \Yeinberger v spremstvu soproga, kateri je   prišel med tem tudi v Opatijo, k poštnemu nad-upravitelju g. Ileršiču, kateremu je soprog Weiiibergerovice   izjavil, da njegova žena trdi, da ni prejela od njega poslanih 500 ampak samo :500 kron. Gospod nadupravitelj je takoj pozval pismonošo Zornika in mu obrazložil vzrok   prisotnosti imenovanih zakonskih.   Zornik, seveda, če bi bil tudi od železa,   moral bi postati bled. ko se mu je kaj takega očitalo, je izjavil takoj,   da je   gospe \Vein-bergerici izročil nakazani znesek od 500 K, katerih prejem mu je ona potrdila. Weinbergerica je le vedno trdila, da je prejela le 300 K. Konec tega je bil, da se je storila prijava na poštno ravnateljstvo, katero je Zornika takoj iz službe odpustilo. Od tega je sedaj že 5 mesecev, in ravno toliko časa je Zornik   brez   službe in brez vsakega zaslužka, In ravno toliko časa že čaka na za   njega usode-poln (lan. ko bo mogel dokazati; kar mu kakor vse kaže ne bo težki*, da je nedolžen; dokazalo se bo tudi, da tu igra glavno vlogo strah pred možem radi denarja, kateri se je morda na krivili potih potrošil in za katerega se možu ob   preranem   prihodu ni mogel dati račun. Sobni natakar gosi »e Weinbergerove,    glavni svedok Zornikov. bi vedel največ o tem povedati, kar je    deloma    pri okrajni sodniji v Voloski tudi že povedal. Da pa še ni prišlo do   glavne razprave, krivo je po sodnikovi izjavi v Voloski to. da oblast kraja, v katerem stanuje gospa \Yeinberger. še ni poslala spisov nazaj okrajni sodniji v Voloski. Kako se godi pa med tem Zor-nikuf Mož, kateri ni na slabem glasu v Opatiji, strada, trpi lakoto, on, njegova žena in njegovi otroci. S solzami v očeh je tožil piscu teh vrstic, da včasih nima kaj v usta dejati ne on ne žena ne otroci.   Dobival je nekoliko tu nekoliko tam,   ali   ker se stvar preveč dolgo vleče, ga je sram vedno nadlegovati ljudi za podporo. Zadnje tri dni da sploh ni nič jedel ne on ne žena, kar se mu tudi rosna. Žena je šla za zaslužkom nekoliko časa, ko je mogla, sedaj pa mora ostati doma, ker pričakuje z vsakim dnevom pomnožitev družine, njega je pa sram iti vun, ker mu c. kr. oblasti že 5 mesecev kradejo čast. A kolegi, katerih dolžnost bi bila, da poskrbe nekoliko za vbogega trpina iz njihove vrste, imajo kamenito srce. Lepi kolegi! Da bo pa vsa nesreča naenkrat skupaj, moral bo pa iti še   na vojaške vaje 18. maja t. 1.   Kdo je takim nesrečam kriv? oblasti  in vedno oblasti z njihovo polževo brzino. Ali se ne bi našla   še kakšna poštena c. kr. duša, katera bi stvar  pospešila  in s tem rešila reveža iz te strašne bede.'
0 1 o v e k o 1 j u b.
— Is Šolske službe. Za provi-
zoriČno učiteljico je imenovaua sup-lentinja gdč. Fran j a M i 1 a v e o v Dragatušu.t Zaradi bolesni je dobil dopust učitelj v Lozica h g. Ludvik Kranjec in pride na njegovo mesto za suplentinjo gdč. J o-sipina  Zaletel iz Hotedraice.
Učiteljsko društvo sa brežiški In sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 10. maia ob pol 11. uri dopoldne v šoli na Vidmu.
Kozjansko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 9. maja v Podsredi.
(Dalje v prilogi.)
L Priloga „Slovenskemnf Narodn" SL 105, dne 5, mala 1908,
Pedagoško društvo v Krškem
priredi v zvezi z brežiško-sevniškim društvom v soboto 9 t. m. v prostorih narodne Čitalnice (hotel Sohe-ner) v Krškem konoert s prosto zabavo in plesom.
Roditeljski sestanek. V nedeljo, 17. maja ob 3. popoldne bo v Št. Vidu na Dolenjskem, v Šoli, roditeljski sestanek. Dnevni red: 1. Zakaj škoduje slabo vedenje učencev zunaj šole tudi staršem. Poroča o. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Ljudevit S t i a s n y. 2. Škodljivost opojnih pijač (združeno s skioptiškimi slikami). Poroča o. kr. okrajni šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasnv. 3. Zgodbe novega testamenta (združene s skioptiškimi slikami). Poroča g. katehet Jernej KoviČ.
Upokojeni župnik Josip Sat' lar, bivajoč naposled v Izlakih pri Zagorju, katerega sta farška nestrpnost in zavist pregnala iz Kranjske, nastanil se je, kakor se nam piše v Celju.
Iz Komende se nam piše: V nedeljo 26. aprila so napredni možaki z veliko slavnostjo prinesli g. nad-učitelju Grmeku krasno častno diplomo za njegove zasluge. Samo v miiformi je bilo okoli 40 mož. Iz tega smo posneli, da se je trudil z vnemo za kmečko ljudstvo. Tudi pri nas je jako priljubljen, celo tisti, ki so delali umetni veter, želijo biti njegovi prijatelji. Bog živi gospoda Grmeka in napredne SorČane.
Zadružni sestanek. V četrtek, dne 7. maja 1908 vrši se oboni zbor „Zveze slovenskih zadrug" v Ljubljani. Ker pride mnogo udeleženoev za v sredo, dne 6. maja t. 1. v Ljub Ijano, se vrši v sredo t. j. 6. maja 1.1. ob 8. uri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" sestanek, h kateremu so vabljeni tudi ljubljanski prijatelji našega zadružništva.
Izlet v Črnomelj, ki ga je nameraval prirediti ^Belokranjski Sokol" iz Metlike v nedeljo 10. t. m. se je preložil na nedeljo, 17. t. m., V slučaju slabega vremena se odgodi izlet.
Bodočemu domu celjskega nSokola11 v prid vršil se je v nedeljo, 3. maja t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju koncert in gledališka predstava. Vse točke sporeda so izvrstno uspele. Nastopil je dobro znani pevski zbor iz at. Jurja ob južni železnici pod vodstvom g. učitelja čuleka, novo ustanovljeni celjski salonski orkester (dirigent g. učitelj J. 2agar) ter celjski gledališki diletanti pod režijo g. R. Salmiča. Celjski „Sokol" je z uspehom lahko zadovoljen!
Družbi sv. Cirila In Metoda
je izročila ženska podružnica šentpe-trska 127 K 48 v, čisti dohodek „Jurjevanja" pri „Ciril-Metodovih" na Gradu. Iskrena zahvala vsem, ki so bili pomožni ob tem improviziranem delu za našo družbo!
Družbi sv. Cirila In Metoda pošiljajte tudi sicer nerabni denar, ki leži po blagajni c ah, skrinjah in kotih, dela pa napotje. Družba ga vporabi v koristi slovenske.
Novo podružnico družbe sv. Cirila In Metoda so ustanovile v Brežicah rodoljubne Slovenke. Lepo se razvija narodno delovanje na levem bregu Save v zeleni Štajerski, še Sevnica naj se pridruži temu gibanju. Kaj pa desna stran Save, to je na Kranjskem! Ali se ne bi megla zbuditi?
Sokol V Šiški priredi 7 nedeljo, dne 10. majnika t. 1. veliko vrtno vesolico in javno telovadbo pri Ko-zlerju. Spored je prav bogat; kot glavna točka pa je javna telovadba, pri kateri nastopi žensko telovadno društvo, vrsta Članstva ter naš že itak dobro znani nadebudni naraščaj. Iz posebne prijaznosti sodeluje moški zbor šišenske čitalnice, ki je na Sokola lahko ponosna mati, da tako lepo napreduje in se razvija, ga torej z mirno vestjo pripozna za polnoletnega, čitalnični moški zbor se je pomnožil zadnji čas ter je pri svoji zadnji predstavi prav častno nastopil, kar je zasluga v prvi vrsti g. pevo-vodjo K. Javorška. V Šiški imamo torej Sokola in Čitalnico, ki imata mnogo, mnogo intenzivnega dela v prospeh narodne zavednosti v Šiški, zatorej je prav tako, da v prijateljskem razmerju sledita vsak svoji začrtani poti, ki ju končno dovede do skupnega cilja. — Pri veselici in pri javni telovadbi so delu si. ljudbljanska Društvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Jaka.
Deželno pomožno društvo za
bolno na pljučih. Občina Tržič in zdravstveno okrožje tržiško pristopila sta deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih kofc podpornika z letnim prispevkom 20 K, občina Poljane pa kot društvenik z letnim prispevkom 5 K. — Gospod lekarnar Josip M a y r je naklonil mesto venca na krsto pokojne gospe Piooolijeve deželnemu pomožnemu društvu znesek 20 K.
Občni zbor „Slov trg. društva" V Celju se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. ob obili udeleibi. Poleg običajnih točk je bila na dnevnem
redu tudi prememba pravil; predlagane premembe so se soglasno sprejele. Dalje je občni zbor po daljši stvarni debati soglasno sprejel pravila za ustanovitev trgovskega bolniškega društva za Štajersko. Občnega zbora so se udeležili gg. Golob, Škerbineo in Volk kot odposlanci slov. trg. društva „Merkur" v Ljubljani.
Državna subvencija Podružnica kmetijske družbe v Žireh je dobila 200 K denarne podpore za sadjarsko šolo.
NOVO društvo. Ustanovilo se je „Društvo konoeptnih uradnikov o. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko" s sedežem v Trstu.
Nagloma Je umrl v nedeljo popoldne v Solkanu 291etni trgovec Josip pl. BatistiČ. Prepeljal se je z vlakom domov, čez čas potožil, da mu je slabo ter umrl. Naglih smrti je na jugu čudovito mnogo.
Tržaški socijalni domokratje pod varstvom policije I Piše se nam iz Trsta: Kaj ni to prava ironija?! In vendar je res. Oni, ki so še pred nedolgo strahovali ves Trst, se zatekajo sedaj po varstvo od njih tako osovražljene policije. — Ko so se na večer 1. majnika vračali člani N. D. O. stanujoči v Rojanu, od sveto ivanske veselice, — jih je bilo kakih 20J — opazili so, da jim je povsod polioija za petami. Prišedši v Rojan, so bili kar osupneni, kajti nasproti se jim je postavilo nič manj nego kordon 40 reoi: Štirideset poli-oajev pod poveljstvom enega inšpektorja in enega policijskega komisarja. Začudeno povprašujoč, zakaj vse to, se jim je reklo, da čuvajo socijalne demokrate, kateri imajo veselico v nasprotni krčmi pri „Kro-ni", in kateri da so mnenja, da jih bodo oni iz N. D. O. napadli, ko se vrnejo od Sv. Ivana. — No, naši delavci so se tem vestem sladko nasmejali in mirno odšli v krčmo „Kon-sumnega društva", kjer so se pošteno med seboj zabavali. Padla je marsikatera smešna na rovaš strahopetne socijalne demokracije, katera mora imeti pač grešno vest, ker se tako boji, da se pred umnimi in poštenimi ljudmi da zavarovati s celo kompanijo policije. Socijalna demokracija pod varstvom policije! Na ta način bodo naši sodrugi postali še goreči prijatelji policije!
Prvi majnik v Polju. Piše se nam: Socijalna demokracija je v Pu-lju prvega majnika kapitulirala. Izostal je vsak sprevod po mestu. Iz-vzemŠi klavernega shodiča v „Aroo Romano" se ni o socijalistih nič vedelo. Kje so časi, ko je vse puljsko delavstvo skupno manifestiralo ? Tempi passati! Grdi politični greh, katerega so lani zagrešili nasproti poštenjaku dr. Laginji in v prid kapitalista Riz-zija, se nad socijalnimi demokrati maščuje. Narodna delavska organizacija je zadala temu privesku puljske kamore neozdravljiv udarec. Prvi totalen poraz so doživeli pred štirimi tedni, ob Času volitve v bolniško blagajno. Tedaj je bilo oddanih za listo narodne delavske organizacije preko 5000, a za ono socijalne demokracije 1600 glasov, tako, da ima Nar. D. O. v bolniški blagajni 150 delegatov, a socijalni demokratje 24. Narodna delavska organizaoija je priredila prvega majnika veselico na vrtu „Narodnega doma", katere se je udeležilo mnogobrojno občinstva. Na pričujoče delavstvo je imel lep nagovor predsednik N. D. O. gospod Lacko Križ in delegat N. D. O. iz Trsta gospod Hlača. Kakor v Trstu, tako tudi v Polju napreduje in raste naša prepotrebna N. D. O., kjer dobi naš delavec v resnici prijatelje, zagovornike in zaščitnike. — Dobita li Trst in Pulj vrednih posnemovalcev v dragih pokrajinah ? Poklicani faktorji, ganite se!
Glede kvartacev-sleparjev se
nam poroča iz Trsta, da je bil v tej aferi aretovan neki Mario Miani. Ta človek si je s sleparijo na igri pridobil 70 000 kron denarja.
Divji merjasec obrejil domačo
SVinJO- V Jelovcah pri Sv. Bolfenku V Halozah so obsežni kostanjevi in bukovi gozdi. Ko jeseni poberejo kostanj, spustijo svinje v hoste na pašo. Posestnik Franc Karneža je lani jesen tudi spustil svinje v gozd na pašo. Ena svinja se je tako udomačila v gozdu, da ni hotela več nazaj v svinjak in še pozimi v snegu je ostala zunaj. Priklatil se je s Hrvaškega divji merjasec in s tem sta se jako sprijateljila. Slednjič se je kmetu vendar posrečilo, da je svinjo ujel in jo zaprl v hlev. čez par tednov je po vrgla 10 lepih praset; sedaj so stari 9 tednov ter so jako čvrsti. Ljudje jih hodijo gledat od blizu in daleč ter ponujajo kmetu visoke cene za nje. Pravijo, da so take svinje jako uporne zoper bolezni in da se rade plodijo in redijo. Divjega mejasoa je ustrelil neki lovec pri Stoperoah in je dobil 40 K premije.
Obligatna vpeljava kronsko veljavo« Kakor smo poročali, se s 1. julijem vpelje v trgovinah in obrtih obligatna kronska veljava. Finančno ministrstvo namerava pri tem
uvesti drobiž po 60 vinarjev, glede časar je pa treba še stopiti v dogovor in sporazumljanje s Ogrsko. Popolnoma odstraniti goldinarje se zdaj Še ne namerava, vendar se bodo pa ti pri javnih blagajnah pridržavali.
OorelO je dvaktrat v enem tednu v Vremski dolini. Nedeljo teden je pogorel velik hlev v Britofu, v nedeljo pa v Famljah trije hlevi in ena hiša. Rešilo se je ljudi in živino, a drugega ne, ker ni bilo na razpolago vode. V Britofu je deloval vodovod samo kake pol ure, nato je zmanjkalo vode, v Famljah pa sploh nimajo nikakega vodovoda in tudi ne nikakih priprav proti ognju. Da nista pogoreli obe vasi, je sreča bila, da je bilo brez vetra. V Famljah ni bilo skoro nikogar doma, bili so na plesu na Škofij em. Zavarovani so bili pogoreloi za male vsote. V obeh slučajih je zažgala zlobna roka.
Konkurs se razglaša nad pre moženjem Antona Aohtsohina, ključavničarskega mojstra v Ljubljani. Konkurzni komisar je deželni sodni svetnik dr. Toplak, upravitelj mase pa odvetnik dr. Suyer.
Prvi ruševec Gospod okrajni glavar Ivan K r e s s e v Kamniku je ustrelil danes zjutraj krasnega ruševoa na Krvavcu. Menda je to prvi v letošnji sezoni.
Trinajst dnevnikov izhaja zdaj v Zagrebu. Ali ni to nekoliko preveč za brate Hrvate?
Vlak le povozil blizu Velike Gorice na Hrvaškem pastirja in kravo, ki jo je ta gnal. Oba sta mrtva. Pastirja je silno razmesarilo.
Ureditev Savinje pri Celju
Pretekli teden je posebna komisija na ukaz poljedelskega ministrstva pregledala načrt za ureditev Savinje pri Celju. S tem se torej to za Celje važno vprašanje približuje svoji rešitvi.
Samomor. Iz Maribora: Dne 1. maja dopoldne se je obesil v Dvorskih ulicah kupce valeč z oblačili, samec Anton Wolfling. Mož je bil 63 let star in premožen; cenijo ga, da je imel do 160.000 K suhega denarja. — Zlorabil je lOletno deklico ter bil že ovaden sodniji. Stareo se je kazni zbal ter storil silni konec svojemu življenju. — Vest, ki jo tozadevno prinaša „Tagespost", Češ, da se W6lning obesil, ker se je bal oslepiti, se nam ne vidi resnična.
Poskusen samomor. V Trstu se je zastrupil 281etni urar £ r n s t Komar, a so ga rešili, vendar ni dosti upanja, da bi ozdravel.
Umrl je v Ljutomoru Ivan K u k o v e c, načelnik okrajnega zastopa.
PO procesiji so se na Markov dan v Leskovou na Štajerskem fantje tako s tepli, da so bili trije težko ranjeni na glavi in na prsih. Več izobrazbe !
Prometen tat. Zagrebškega trgovca Mavra Grtinfelda je v železniškem vozu med Budimpešto in KoloŠvarom hipnotiziral neki sopotnik, ki se mu je izdajal za berolin« skega trgovca. Ko se je Zagrebčan zbudil iz hipnoze, ni bilo sopotnika nikjer, z njim je pa izginila tudi Giiinfeldova denarnica s 13.000 K.
Kolo je bilo ukradeno snoči pred 6. pred nunskim samostanom, trnovskemu cerkovniku Jerneju Bizjaku. Kolo je bilo vredno 200 K, amerikanske vrste, „Tribuna" mod. št. 1899 mestna štev. bela 72; imelo je prost tek, pred par meseoi poniklano, ba-lanoo skoro ravno s črnimi ročaji. Zadnje kolo je imelo nov „mantel". Pneumatika ima spredaj malo krpo; sedalo je lično s svetlorjavim usnjem; cev, na kateri je to pritrjeno, je zadej zaprta in začinjena, druge cevi pa so črne. Kdor kaj ve o ukradenem kolesu, naj to sporoči oškodovancu.
Meteor, mesečni pregled. Mi-
noli mesec mali traven Je bil moker in hladen. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 4 5°, ob dveh popoldne 11 4°, ob devetih zvečer 7 2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 7 7°, za 2 0* pod normalom; največ 19 2° dne 29., najmanj — 3 0° dne 3. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 731'3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 4 7 mm pod normalom; najvišje 741*0 dne 30. zvečer, najnižje 717 7 dne 19. zjutraj. — Mo krih dni je bilo 16; padavina, dež in sneg, znaša 210 7 mm; največ 39 4 mm je padlo dne 5. — Snega smo dobili ob 4, megla je stala zjutraj ob 5, bliskalo in grmelo je ob 2 dnevih. — Med vetrovi je prevladoval severovzhodni, pogostoma se je oglašal tudi jugozahodni, pa je le dež in sneg prinašal. — Vreme je imelo bolj zimski značaj, od spomladi in upnih prijetnosti je bilo malo užitka. — Tekočega meseca velikega travna pride luna dne 18. kmalo popoldne V Zemljino obližje.
Mednarodno psnoramo Pod tranČO je prevzel koroški Slovenec g. Kovači o, vsled česar je to edino tovrstno podjetje naj topleje priporočati.   Te teden je videti svetovno-
znana kopališča   na  Češkem: To plice, Karlovi vari, Franoovi vari in Marijini vari z vsemi naravnimi krasotami  in razkošnimi zgradbami in nasadi.
Tatvino. Služkinji Mariji Zakot-nikovi je bila na Selu ukradena letna bluza. — Pleskarskemu pomočniku Francetu Dermastiji je bila iz lepa ukradena denarnica, v kateri je imel 14 K denarja. Gostilničarju g. Francetu Zabukovou je bil odnesen že nekoliko obnošen suknjič. Storilci so policiji v vseh slučajih znani.
Arotovana je bila služkinja Doroteja Debeljakova, ker je pred 10. meseoi ukradla kuharici Jerici Čer-nivčevi v zavodu Sv. Marte 12 kron vredno krilo. Oddali so jo sodišču.
Nabiralnik je vlomil neki tat v kapelici v češnjioi. Odnesel ga je v gozd, kjer ga je razbil in denar pobral.
Frančiškan tat. Pri praškem Jezuščku v frančiškanski oerkvi je videla neka ženska, da je pobral tam zlatnino nek v frančiškansko obleko oblečen človek v družbi civilno oblečenega okrog 44 let starega moža. Policiji sta že oba znana. Bil je to brat Peter in detektiv. Po ovadbi je iel namreč policijski organ z bratom Petrom na lice mesta. Pri tem je brat Peter pobral od JezušČka še ostalo zlatnino in jo odnesel v zakristijo. To je videla neka ženska in takoj napravila sodbo po svoje. Ker je ta vest po mestu že precej razširjena, smo jo priobčili, da bo občinstvo vedelo, na kaki podlagi temelji.
Konj splašll. Na Dunajski cesti se je v soboto splašil konj Josipu Novaku, posestniku v Vnanjih Goricah, ter dirjal do Froelichove hiše. Konju se je odpela naprsna veriga, vsled česar je zadel v zid in ostal. Novakova žena, ki je bila tudi na vozu je padla z voza, vendar se k sreči ni poškodovala.
Kolo Je bilo ukradeno snoči
na Dunajski cesti št. 52 iz dvorišča cestarju Alojziju Bezeljaku vredno 140 K. Kolo je Diamant Črno barvano, ima ravno balanco, zadnjo kolo je dvakrat zakrpano in ima v levem ročaju luknjo.
K vlomu v knezoškolijsko
palačo se nam poroča, da je po poizvedbah padel sum tudi na bivšega cerkovnika v stolni cerkvi Jakoba Ziherla, kateri je sedaj brez službe. Dognano je sicer, da je bil navedeneo kritično noč ob V^tjEL Še doma, toda javna potica hoče imeti v njegovi osebi pravega vlomilca. Ker se je pa Ziherle med tem, ko so se vršile napram njemu poizvedbe,  odpeljal v Naklo k nekemu svojemu prijatelju, je postal še bolj sumljiv.  Policija je takoj o tem  obvestila orožništvo v Podbrezjah in ker se je govorilo, da se Ziherl namerava odpeljati v Ameriko, ga je aretovalo in izročilo tukajšnjemu deželnemu sodišču. Pri hišni preiskavi v Ljubljani je prišla policija na presenetljiv slučaj.   Našla je namreč  tam kos   potice,   zavite v „Piooolo".  Tadi v peči v knezoško-fijski  palači je bila potica, kakor znano, zavita v „Piccolo". Ziherl tatvino odločno taji in tudi za zavito potico ni hotel prvotno ničesar vedeti.   Pozneje je pa rekel,  da jo je dobil o Veliki noči v gostilni pri „Kolovratarju", pa da je še ni pojedel.   Navedena gostilni čarka je potice o Veliki noči res dala vsakemu gostu, a te ne spozna za svojo. Ta okolnost dela Ziherla še bolj sumljivega. Zelo važno bi tedaj bilo, izvedeti, čigava je ta potica in kako je prišel Ziherle do nje, kajti če je ne« dolžen, bi bil preje prost, če je pa kriv, je pač kriv. Komur bi bili znani tozadevni podatki, naj jih izvoli poročati policiji. Vzlio tem indicijam se vsestranske poizvedbe nadaljujejo, ker, če je Ziherle sploh storilec, ne bo sam, ampak v zvezi s kom drugim.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 7 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 223 Hrvatov in Slovencev. 38 Slovencev je šlo v Budimpešto, 20 v Celovec, 10 Hrvatov je šlo v Št. Peter, 10 v Buchs, 107 v Beljak, 27 v Krems, 25 goriških zidarjev se je odpeljalo pa v Novo mesto.
Izgubljene in najdene reči.
Čevljar Anton Novak je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gdč. Vida Gillioheva je izgubila poštno hranilnično knjižico. — Gdč. Ema Doberškova je izgubila prost bankovec za 20 K. — Najdena sta bila dva wertheimska ključa. Lastnik ju dobi nazaj na osrednji policijski stražnici.
„Društvena godba ijubljan-f* konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska oesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 5,6., 7., in 8. zvečer. „Društvena godba Ijubljan-11 konoertuje jutri zvečer v hotelu „Jušni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Slovenci v Ameriki. Javna morala je začela tudi v med Slovenci močno pešati. Tako pišeta dva Slovenca iz Lehigha (Okla). »Glasu
Naroda«. »Tukaj nas je šest Slovencev, ki si kuhamo sami, ker so nam ženske pobegnile, drugih pa ni v tukajšnjem kraju.« — Nogo je popolnoma zmečkalo v Ročk Springsu rudarju Antonu Kavčiču. — Mrtvega so našli v Black Diamondu 411etnega Iv. Hrena iz Kokarjev v Savinjski dolini. Revežu se je zmešalo.
— Novi Mohamedov prerok. V
angleški provinciji »Modri Nil« se je šejk proglasil za preroka, umoril angleškega nadzornika Scotta Mora-crieffa ter napadel s 150 derviši angleško posadko. Dervišev je padlo pri tem 35, dočim so Angleži izgubili dva častnika. Poveljnik angleške posadke Dickinson je bil ranjen.
— Pogreb dr. Herolda bo v četrtek popoldne iz Panteona praškega muzeja. Na grobu bo govoril posl. dr. Kramar.
— Tempel v spomin cesarici Elizabeti namerava zgraditi nemški cesar ob svojem gradiču Ahilejonu na otoku Korfu.
— H katoliški veri prestopi pruski princ Friderik Henrik, sin pokojnega vladarja v Brunšviku. Zaradi zveličan j a svoje duše tega gotovo ne stori.
— Demonstracije na živino-zdravniški šoli na Dunaju so se snoči ponovile. Celo dvorišče je zasedlo vojaštvo. Dijaki so izročili svoje zahteve po deputaciji rektorju in vsem večjim klubom v državnem zboru. V prvi vrsti zahtevajo, naj se živino-zdravniška visoka šola odvzame vojnemu ministru ter se podredi nauč-nemu ministru; nadalje zahtevajo, da se morajo z zavoda odstraniti pod-kovači. Ako se njihovim zahtevam ne ugodi, proglasijo se tudi ostali vi-sokošolci na Dunaju ž njimi solidarne, nakar se vprizori splošni štrajk.
— 180 metrov globoko je padel v solnograškem gorovju »Zistelalpe« vseučiliščni profesor iz Crno vic dr. Fer d. pl. Lowl ter obležal mrtev. V gorovju je iskal kamenje.
— Strašen roman. V Donavo je skočila pri Dunaju 191etna komtesa Marija Veith, hči rimskega grofa in znanega lahkoživca grofa Marcela Veitha. Iz njenega dnevnika se je zvedelo, da jo je oče prisilil k ne-nravnemu življenju z raznimi dunajskimi lahkoživci, kar je potrjeno tudi s pismi, ki jih je oče pisal lahko-živcem. Grofa so zaprli.
— Belgrajsko vseučilišče je baje zavrnilo 100 zagrebških vseučil i Senikov, češ, da je doba za vpisovanje že potekla.
Književnost
»Ljubljanski Zvon«, katerega je dobiti še letnike 1901., 1902., 1903., 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908. Vsak letnik velja broširan 9 K 20 v., s pošto 40 vin. več.
Josip Jurčič: Zbrani spisi. 11 zvezkov. Vsak zvezek velja broširan 1 K 20 vin., vezan 2 K, s pošto 20 v. več.
Ivan Cankar:  Aleš  iz Razora. Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., spošto 20 vin. več.
Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto -20 vin. več.
Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več.
M. Senčar: Cez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več.
Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin.
Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin.
Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin.
Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin.
Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin.
Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika k 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju k 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v.
Dve praktični knjigi sta ravnokar izšli. Prvi knjigi je naslov: Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Ta knjiga velja trdno vezana 5 K, s pošto 20 vin. več. Kdor ima kakršnokoli kupčijo z lesom, temu bo ta knjiga zelo koristna. — Drugi knjigi je naslov: Novi hitri raeunar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani pošto 20 vin. več.
Obe knjigi priporočamo prav toplo.
.Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. S.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina majskega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Moja sreča. 2. Milan Pugelj : V album. 3. Vladko Kuret: V gaju. 4. Vojeslav Mole: Helena. 5. Dr. Jos. Tominšek:   Slavna in bedna Italija.
6. Avg. Strniša:   Dolgove vračujem.
7. C. G-olar:   O rožah in o dekletu.
8. Ivan Cankar: Jakobovo hudodelstvo. 9. Vladimir Levstik: Maksima. 10. Milan Pugelj: Mrak. 11. Dr. M. Murko: Kopitar in Vuk Karadžič. 12. Milan Pugelj: Matija in njegova ljubezen. 13. Podlimbarski: Iz starih zapiskov.   14. Fr. Strnad: Sodoma.
15. Vojeslav Mole:   Pesnikova smrt.
16. L. Pintar: Sarura. 17. Književne novosti. Dr. Ivan Mrhar: Ivan Cankar: Zgodbe iz doline šentfiorjanske.
— Dr. Jos. Tominšek: Meško Ksa-ver: Na Poljani. —Anton Pesek: Slepa ljubezen. — Primož Trubar in naša reformacija. — „Znanstvena knjižnica". — „Arohiv fiir slavisohe Philologie". — Dr. Jos. Tominšek: O reformi mature. — Književna izdanja društva hrvatskih srednješolskih, profesora. — Dr. Jos. Tominšek: Rudolf o Franjin Magjer: Zapisci sa sela. — Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. 18. Splošni pregled. Občni zbor „Matice Slovenske".
— Organizacija našega znanstvenega dela. — „Matica Slovenska". — Narodne založbe" občni zbor. — f Dr. Baldo Bogišić. — Nova opereta Zaj-čeva. — Nova dramska dela Leonida Andrejeva. — Maksim G-orkij. Listnica uredništva.
Telefonsko In brzojauna poročilu.
Koroški  Nemci proti slovenskemu jeziku.
Celovec 5. maja. Na shodu nemškega „Volsvereinau sta hujskala D o-bernig in dr. Knappitsch zoper Slovence. Dobernig je zmerjal slovenske sodnike in odvetaiike z 7)wm~ dische Freohlinge", zahteval bojkot slovenskih odvetnikov in napovedal interpelacijo, ker j usti čn i minister ni pohvalil postopanja koroških sodnikov zoper slovenski jezik; nadalje je protestiral proti sloveniziranju Trsta in Grorioe. Še ostrejše je govoril dr. Knappitsch, ki je trdil, da postopajo slovenski sodniki kakor se jim zijubi, nemški se pa ravnajo po zakonih, imenoval je slovenski jezik volapiik ter poudarjal, da „vindlšarji" slovenskega jezika sploh ne razumejo. Potem se je spravil na slovenske odvetnike, zahteval njih vsestranski bojkot in grozil, da se bo vsakega nemškega klijenta napadlo, ki bi se dal zastopati po slovenskem odvetniku, pozival je sodne uradnike, naj vztrajajo V boju in končal z besedami': „Hinaus mit den windischen Agita-tionsadvokaten aus KlageDfurt." Na shodu je bilo vse polno sodnijskih uradnikov. Kaj porečejo k temu slovenski narod, slovenski sodniki in odvetniki kranjski?
Nadvojvoda Rainer.
Volosko, 5. maja. Snoči se je odpeljal iz Opatije nadvojvoda Rainer s soprogo in spremstvom. Pred odhodom so ga pozdravili okrajni glavar, občinski načelnik in zdraviliščni predstojnik.
Pogreb poslanca dr. Herolda.
Dunaj, 5. maja. Državni poslanci vseh strank prirede v četrtek posebni vlak v Prago, da se udeleže pogreba poslanca dr. Josipa Herolda.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 5. maja. Današnja seja poslanske zbornice je bila zelo kratka in brez vsake vsebine. Predsednik dr. Weisskirchner se je začetkoma seje spominjal v daljšem govoru po-pojnih dr. Herolda in ministra Pe-schke. Na predlog Vsenemca plem. Stranskega so se dobesedno prečitale vse došle vloge in vložene interpelacije. Na to so ministri dr. Ebehoch, dr. Marchet, Georgi in baron Bie-nerth odgovarjali na razne interpelacije. Prihodnja seja bo v petek. Vlada še nima večine.
Dunaj, 5. maja. Ministrskemu predsedniku baronu Becku 6e še ni
posrečilo si zagotoviti večino za zvišanje rekrutnega kontingenta.
Kdo bo nemški minister - rojak? Dunaj, 5. maja. Nemške stranke se še niso zedinile, kdo bi naj postal naslednik ministra Peschke. Nemški agrarci bi radi spravili na to mesto poslanca Schreinerja, Vsenemci pa Paeherja.
Slušatelji živinoztlravništva pri mi nistrih. * Dunaj, 5. maja. Danes je prišlo pred parlament 200 slušateljev živi-nozdravništva. Poslali so posebno deputacijo k naučnemu ministru dr. Marchetu in Češkemu ministru - rojaku Prašku.
Sodba v procesu Polonvi - Lengvel.
Budimpešta, 5. maja. Danes zjutraj ob 3. se je razglasila sodba v procesu Polonvi - Lengvel. Vsled kriv doreka porotnikov je bil dr. Zoltan Lengvel obsojen radi obrekovanja v 3 mesečno ječo in globo 2000 kron. Porotnike je spremljala po ulici policija, da jih ščiti pred napadi. Dogodki na Hrvaškem. Zagreb 5. maja. Dosedaj je dvignilo odpustnico 820 akademikov. Snoči je priredilo meščanstvo odhajajočim dijakom sijajen banket. Banketa so se udeležili poleg meščanstva tudi razni ugledni politični voditelji. Na banketa so nastopili razni govorniki, ki so bodrili dijake naj vstrajajo na poti, ki so jo nastopili, ker edino ta pot vodi k vodi k cilju da se zlomi sedaj v hrvaški vladujoči absolutistični sistem. Akademiki se odpeljejo danes zvečer s posebnim vlakom v tujino. Največ jih gre v Prago.
Zagreb 5. maja. Vest uradnega korespondenčnega urada, da je aka-demični senat belgradske univerze odklonil, da sprejme 100 hrvaških dijakov, ki so prosili za vpis, ni resnična.
Zagreb 5. maja. Vlada namerava disciplinirati 42 opozioionalnih gimnazijskih profesorjev. čuje se, da je ban Ranoh že podpisal dotične dekrete. Med discipliniranimi je tudi profesor I. P as ar i č.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani1'.
Uradni kuni dan. borzo 5. maja 1908
- -,-maf*qz~
9
majska renta. .% #*>/. »rebrna renta * # fU av&tr. kronska renti«
fjg „ zlata - * 4% ogrska kronska rSsts
m zlati fU posojilo del,
4ViYi posojilo rtcsta
Vfci* bos.-herk posojilo 1 VL teška dež. b
4Vi% zast pisma
hip ote ene bank« .
*W. pest kom. k e.
JO0/, pf. . . u i 4*y/6 tast. pisma \xnm*L
hranilnice.   .   i »
*asi pismi ogf. etaft dež. hranilnice . . \ 4V/. t. pis. ogr, hip bj|
4Via/o pbi. ogr. lokalnih Ifr leznic d. dr.     4   • /
4V//o *>bl- čes^ in<*. banki ¥f. prior. lok. Želez. TiW Poreč !...«• 470 prior, dolenjskih Žel.
Vi
0 brior. jul. žel. kup. '/a'A
tV,70 avstr. pos. ža žel p. m
* SreSke.
Srečke od 1. 1866*/,
J
«
Sp
Od 1. 1864 ] % i tižske.  .  .  ^ ¥ .
zem. kred. t. ehrislj«
l     l    n n.
, ogrske hip. ban
, srbske a \k%.
. turške. »
Basilika srečke Kreditne %
Inomoške »
Krakovske ,
Ljubljanske „ Avstr. rdeč. križa , Ogr.    p k
Rudolfove ^
Ealcburške   • »
»unajske kom. 9
Delnte«.
Južne železnice . • Državne železnice . Avstr.-ogrske bančne Avstr. kreditne banke . . Ogrske - „ . . zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (BriU) Alpinske montan . • « » Praške žel. ind. dr.   « • •
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe » Avstr. orožne tovr. družbi Češke sladkorne družba .
Valet«.
C. kr. cekin .
20 franki   . .
20 marke  . #
Šovereigns. «
Marka . . . Laški bankovci
fcublji   . . .
Dolarji . . .
žitne
dela..
Den a/	j Blago
9730	9750
99 05   99 25	
97 30i   97 oO	
115 90  116 10	
93 05	93 25
111-	i 11120
97 50	98 50
96-50	97 50
99*50	j 10050
9825	99 25
97 85	98 25
9795	98 35
99 75	100 75
102 20	10320
98 50	99 50
98 50	9950
99 25	10025
98 25	99 25
99 75	100 75
99.90	
98 20	99 20
294 —	296-—
9915	100 15
21350	217 50
263 75	267 75
146 —	150 —
276 —	282 —
269-	275«-
245 25	25125
106 50	11250
187 45	188 45
20 50	22 50
451-—	461-—
108'-	118 —
115-	125 —
6250	68 50
5085	54*85
27 50	29 50
68'-	72-
110 —	120-—
497 —	507 —
135 60	136 60
690 75	691 75
1733'—	1743-—
62975	630 75
740 —	741-—
237 75	238 25
710 —	714 —
654 25	655 25
2624'-	2634'-
545 —	546'-
284-	28650
54050	541 50
na-	175 —
li 35	1139
19-09	1912
2349	23 54
23 97	24 05
117 52	117-72
95-60	«580
251-	252 —
4-80	5 —
Si
v Budimpešti.
cene
Dne 5. maja 1908. Termin
Pšenica za maj . . . ■ ia 50 kg K 11*71 Pšenica sa oktober . • . sa 50 kg K 10 09 RŽ za oktober . . . . za 50 kg K 10 20 Koruza za maj . . • . za 50 kg K 643 Koruza za julij .... za 5C kg K 6 53 Oves za maj . . . . za 50 kg K 7 05 Oves sa oktober . . . sa 50 kg K 6 53 Efektiv. 15-20 vin. ceneje.
Meteorolosieno poroeno,
Višina nad morjem 806. Srednji sraeni tlak 786 9 mm.
| maia i	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nebo
4.	9. zv.	7337	147	sr, jzahod	pol. obl.
5.	7. zj.	732-5	145	9	oblačno
■	2. pop.	731 5	21 3	9	del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 15*7° mm, norm. 125° mm. Padavina v24 urah 00°mm.
Henneberg^ svila
samo direktno! — Crna, bela in barvana, od 75 kr. do gld. 1135 meter za bluze in obleke. Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje a prvo poŠto. Tovarna za svilo llenneberg, Ziirteh. 1 90—2
Za otroke
Al
Izvrstna hrana za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali. — Pospešuje rast mlsl-
▼ in odrasle^
čevja In kosti. Zabranjuie in odstranjuie
kakor nobena druga stvar drisko, bruhanle, cre esnl katar itd.
,,Der Saugllng" jako poučna knjiga, je dobiti brezplačno w prodajalnah ali pa pri R. KUFERE, Dunaj L
želi kupiti
romane „Pod noulm orlom"; „Pe$am in Lambersar" ter „0d plusa do krone".
Lepo leieče
stanovanje
v Vegovih ulicah it 2, L nadstr
(vogal Vegovih ril. in Kongresnega trga) s 4 sobami in pritiklinami se Odda
za avgust. 1584—2
VeS pove hišni oskrbnik tamkaj.
d
1
za različna trajna dela se sprejmejo takoj pri
P. Cgsermannu, LjiiMjnna.
1611—1
Preselitev.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo Špecerijsko trgovino v Bohoričevih ulicah premestil na Martinovo cesto it. 18 ter prosim, naj se mi tudi za naprej ohrani dosedanja naklonjenost. 1597
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Mencinger.
Lepo stanovanje
s jako veliko sobo in pritiklinami se odda na Sv. Petra cesti it. 42.
Stanovanje je svetlo in suho in bi bilo prav primemo za kakega krojača. 1610-1
Prodajo se barake na zid postavljene in se se nahajajo v najboljšem stanju. Dve sta enonadstropni, vsaka z 12, ena s 6 sobami, dve pa pritlični. Vse barake imajo notranja in vnanja vrata in okna in vsaka soba je z železnim štedilnikom opremljena. Barake stoje v neposredni bližini kolodvora na Hrušici, državne železnice in se lahko tamkaj na vagon nakladajo. Ugodna prilika za nakup, posebno za kakega podjetnika bodoče železnice skozi Belokrajino. Na zahtevo knpoev se barake še nekaj časa lahko puste stati. 1608 1
Pojasnila daje: Al. Schrev, Je-senlce, Gore nisko
Trgovina
s meisnlm blagom, najstarejša in najbolje idoča, v zvezi z dovoljenjem točenja vina in iganla ter peko navadnega kraha, nahajajoča se v večjem trgu na Notranjskem, se lahko tako) odda v najem. Gena po dogovora. 1613—i
Naslov v uprav. »Slov. Naroda4*.
Knjigovodja!
ali knllgovodlnja popolnoma zmožen sestavljanja bilance in dvostavnega knjigovodstva, se sprelme za neko tvornico v bližini Ljubljane.
Ponudbe pod „itOV. 1426" na
.Slov. Naroda". 1594—1
uprav. „!
Enjigovsdja - korospondent
vešč slovenščine in nemščine, železninske in lesne stroke, star 45 let, le 11 premenltl slnibo takoj ali tudi pozneje.        1607 —i
Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda*.
Gostilna
v bivšem Katoliškem domu na Turjaškem trgu it. 1 so da v najem za avgust t. 1. 1612—1
Več se izve pri F. Supančiču, stavbniku v LJubljani, Bleiweisova cesta 18.
Lokal
pripraven specijalno za mlekarno, se odda s 1. avgustom. 1596-1
Več pri firmi A. Persche, Pred ikolllo 21 v Ljubljani_
Oddati le pritlično
stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje v vili Erjavčeve ulice 24, 1605-1 Natančneje v pisarni notarja Hu-dovernlka v LJubljani.
Izurjenega
jtrojepljcn
sprejme s 16« majolkom notar Hudovernlk v Ljubljani. 1604-1
Jutri, v sredo, 6. malo 1.1.
- velik -
KONCERT
popolne Ljublj. druSt. godbe.
Začetek ob 9. zvečer.   Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
1609
A. SEIDEL
hotelir.
NajnovejSi
1603—1
vozni red
je ravnokar izšel in stane lično vezan
= komad 20 vin. =
Dobiva se pri
Fr. Igliču, Mestni trg 11.
Stalno se sprejme
perica in likarica
za večji hotel.
Naslov pove uprav. H Slovenskega i Naroda". irxn ■
Ženitna ponudba.
Vdovec brez otrok, posestnik z 28 000 K vrednim posestvom se želi v svrho ženitve seznaniti s pridno ter pošteno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 35 do 40 let ter 6000 K premoženja. — Vsaka si preje lahko ogleda posestvo, ki leži v bližini prijetnega trga na Kranjskem.
Le resne ponudbe naj se poši-liajo uredništvu »Slov. Naroda«.
1598 1
Dva izurjena 157212
sprelme tako] u trajno delo 3v.7riller na Bledu.
Dobro idoča
.m
Hotelski
knjigovodja
(Hotel - Sekretar) se UĆ6 za prvorazredni sezijski hotel s 15. malem. Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Laš&ne zmožni imajo prednost.
Prosilci, vešči dvakratnega knjigovodstva, naj vpošljejo ponudbe z navedbo starosti itd. na uprav. „Slov. Naroda". 1600
Iščem preprosto opravljeno
poletno stanovanje
e 2—3 sobami in kukinjo z vrtom (ne lepotni vrt) in priliko za kopanje.
Natančne ponudbe na upravništvo ,,Slovenskega Narodau pod „H. Hermanu Nr. 2". 1595—1
Da jako živahni cesti, se zaradi bolezni Jako ceno odda. Pisma pod ,,Zukunfts - Posten1' poste restante   glavna   poŠta ▼ LJubljani. 1534—3
Otvoritev
nove gostilne
v Novem Vodmaiu 83.
Naznanja se, da bo otvoritev te gostilne i
godbo in plesom
y nedeljo, IO. maja t. I.
Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 20. v-, za osebo, katera je namenjena za novo šolo v Mostah.
Točil bodem samo lastno domače VfnO- 1599—1
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Franc Brinovec
__gostilničar._
Blagajničarfca
s trg. kurzom iell premeniti slnibo.
Gre tudi v kako pisarno. 1547—2
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
pomočnik
se tsilsoj sprejme
pri tvrdki 1573—2
Franc Božiček, Spodnja Idrija.
53
ga
:ES st vršitelj etvo
M hotelo „Tri{lau"
v Bohinjski Bistrici
si usoja častitemu občinstvu vljudno naznaniti, da se podjetje 1062—1
otvori v nedeljo, 17. maja 1908.
Navedeni hotel bode vodil znan skušen strokovnjak, katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem oziru za solidnost.
62^0555938
10J
W4
Društvo „Mladika" i š ć e   za svoj internat
gospodarico
kateri bo nadzorovati in voditi vse delo po kuhinji in po sobah; nadzorovati in voditi vse posle; oskrbovati perilo, inventar in račune v gospodinjstvu, ter za slučaj, da oboli prefekta, jo nadomeščati. Službo bo nastopiti dne 1- septembra t. 1. Plača po dogovoru.
Pojasnila daje in sprejema pismene ponudbe do 2 0. maja t. 1. upravni odbor ^Mladike". 15i4 2
_V najem se da sa L avgust
l. nndstr. vile Maver
v Levstikovih ulicah it 12, obstoječe iz 4 sob, gobe za služkinjo, kopalne sobe in iz pritiklin. 1575—3 Poizve se ravnotam v pritlUfa.
l (Vilo je užltnlnskegn davka prosta.)
Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki!
Vinska trgovina
ALOJZIJA ZAJCA
v Spodnji      i ^ 1* i pri Lj ub. juni
ima v zalogi najboljša In jamčeno pristna vina Iz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči in is Drenove, bizeljec, sromeljčan, in druga štajerska, hrvaška, istrska in goriška vina. 1537—3
Cene zmerne! Postrežba solidna in toena ! Vzore! na razpolago !
legsote Z
ioni lepote!
Puder in creme za obraz
,G er mandr ee"
Idealno lep tod], se dobro dril in malo pozna, daje koži zdravje - in lepoto. -
Samo v izvirnih zavojih v boljših trgovinah.
Mlgnot-Bouoliera parfumer
Oa*. kr. avstrljsk® državna SeiezrUce.
Izvod iz voznega reda.
Veijaven od dne 1 Odhod Is ^Beljene fui. teLi
v*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ckr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
l 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
t-OD predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
Il-ao predpoiane. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž, l&U Trs drž. ieU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
's «5 5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
?*io zvo£er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7'35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
a»40 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. sel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod Is Ljubljane dri. kolodvori
7»2S zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. .' - c?3 popoldne. Osebni vlak v Kamnik '■io zveoer. Osebni vlak v Kamnik 0-5O ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
i
oktobra 1907 leta
Dohod t Ljuhljano fui. *eL:
6-S8 zjutraj. Osebni vlak is  Beljaka juž
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, K t do if o veča, Grosuplja. 11-15 predpoldne.  Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 4-3e popoldne. Osebni vlak iz Beljak;
juž. žel., Trbiž*   Celovca, Beljaka (čes
Podrožčico) Gorice drž. zel., Trsta drž
žel. Jesenic. e>*50 zvečer. Oseb. vlak iz P~age, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) lesenic. 8.37 z veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straž* -
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8*45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel
Jesenic.
li-eo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trat* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v LJubljano dri. kolodvori
6-4S zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 8'*0 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. ©■59 por.©61. Osebni vlak iz Kamnika. (Sa*f ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.;
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.)
G. kr, ravnateljstvo državnih železnic v Trsta,
Na najvišji ukaz Njegovega <SfiB>c. in kr. apost Veličanstva
XXIII. c. kr. državna loterija
za 5-^apnc ucjalk* dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
18.390 dobitkov v gotovini o skupnem znesku 513.580 K.
edina v Astriji zak dovoljena, obsega
Glavni dobitek znaša
200.000 bron
u gotovini.
Srečkanje bo nepreklicno 14. maja 1908.
Sna srečka stane * krone.
Srečke se dobivalo pri oddelka za državne loterije na Dunaju III.. Vordere Zollamtstrasse 7f v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih! brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah Ltd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srećko so dostavljajo poštnine prosto.
1142-8
C. kr. loterljsko-dohodnlnsko ravnateljstvo.
Oddelek za državne loterije.
LajigOTodja - korespondeai
i Mahrovo Solo in večletno prakso sa tovarne in trgovino, teli premeniti alatko.
Ponudbe pod „Bogomil F." na
uprav. „Slov. Naroda." 1555—3
Zakonska brez otrok iščeta slntbe
hišnika.
Kdo, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 1545—2
Stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo" in pritiklinami so odda za avgust. Vprašanja v Slomškove ulico št. 12 pri hišniku. 1591—2
Več dobrih
1589—2
slikarskih
= pomočnikov
so sprejme takoj pri
IVANU ŠTRUKELJ
LJubljana, Rriievniške ulice št. 2.
Podpisani deželni odbor rjaznanje, da se bodo
tolonl od obveznic 4°lo deželoesa posojila iz 1.1888
proti novim kuponskim polam
°d 1- Jul'Ja tekočega leta dalje
in sicer v LJubljani pri deželni blagajnici in na Donatu pri banki Union
Proti izročitvi talona se bodo od 1. Julija 1 1908 dalje izplačevale
tudi dne 1« Julija t- 1. v plačilo dospele polletne obresti.
Imetniki teh posojilnih obveznic se torej vabijo, da vlagajo pri pristojnih plačilnih mestih po posameznih kategorijah aritmetično razvrščene talone s posebnimi konsignaoijami.
Obrazci za te konsignacije se dobe tudi brezplačno.
Od deželnega odbora kranjskega,
dne 29. aprila 1908.
Najboljši
In najmodernejši
KLOBUKI
▼meh vrat v najbogatejši Izberi po gl. 1-20 in vtte ,
l4juht|«nl pri J
Klobuki so sprejemajo v popravo.
za jtaunnn delo
1571—2
sprejme tako]
H. Gosala, mizar na Bleda.
Deklica
v starosti 19 let, želi vstopiti V slnŽDO, eventualno v kako pisarno. Vešča je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Zna tudi nekoliko italijansko in hrvaško in ima lepo pisavo. Izvršila je 5 ljudskih in meščanske šole v Ljubljani. Vstopi lahko takoj. 1564—2 Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda pod šifro „služba št 1564".
Služba kurjača
se takoj odda pri novi parni žagi
Leonov dol pri Golem- Kurjač ima razen stalne plače prosto stanovanje in prosto kurjavo.
Ponudbe   naj   se   pošljejo na
gozdarski In oskrbniški urad v Hammerstiel, pošta Studenec pri LJubljani. 1585-2
Ueliki semenj
za posodo
no Resljevl cesti it. IZ
nad pripravnico.
Zaloga karlovovarske porcelanaste, steklene, pločevinate in lite posode, zaloga vaz in krasotnega = blaga
od danes do 14. mola
E. Lippautz. 1548-2
ZELEZNATO VINO
lekarnarja
Gabrijela Piccoli #
v EJublJani
c. in kr dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospešuje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam, bleoicnlm
in slabotnim otrokom. Ena pollitrska stekl. K 2*—. Poštni zavoj s 3 stekl. K 6'60 franko zaboj in poštnina.
Ur JfaroCila se točno izvrše proli povzetju.
Dr. Kopriva
zdravstveni svetnik in mestni fizik v Ljubljani je zapisoval okrevajočim in malokrvnim vedno z najboljšim uspehom ieleznato vino lekarnarja PlecoUla v LJubljani.
Dr. L Farber
n« MahAam c. kr. okrajni zdravnik lli« it jlblS^r v Lj ubijan i, je v slučajih
bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim uspehom uporabljal ieleznato vino lekarnarja Piccoli j a v Ljub liani.
štabni zdravnik v Gorici zapisoval je osebam, ki
ki so že delj časa bile nervozne, železna to
vino lekarnarja Piccoiija v Izubijani in
sicer vedno z najboljšim uspehom.
Hf F IJplApU praktični zdravnik v Lju-1J1. I - UCISCl bljani, dosegel je z ielei-
natim vinom lekarnarja Piccoiija v Lju-
bl|ani izvrstne uspehe. Ii43—47
Dr.DefrancescM usmiljenih bratov v
Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z uspehom železnetega vina lek. Piccoiija V L|nbl|anl zelo zadovoljen.
V občini Šmihel pri Št. Petru na Krasu namerava gospod^župnik
Karel Lenassi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre-skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvrseni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak Četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432—12
Županstvo občine Šmkel.
1502—3
Javna dražba.
Pred c. kr. okrajno sodnijo v Ljubljani, soba štev. 16 se bode dražilo
dne 8. moja 1908 on 10. dopoldne
Janko Travnovo posestvo na Viču pri Ljubljani, obstoječe iz 3 gospodarskih celot, in sicer:
1. hiša št. 3, ležeča ob Tržaški cesti, v kateri se izvršuje trgovina z mešanim blagom in gostilniška obrt. Zraven pripada veliko gospodarsko poslopje, ki vsebuje kleti, skladišča, pekarno in živinske hleve. Senčnat gostilniški vrt in vrt za zelenjavo obsegata prilično 1 in pol orala, d očim znaša površina travnika 2 orala in njiv 2 orala. Cenilna vrednost vsega tega znaša 46.662 kron.
2. Drugo gospodarsko celoto tvori 28 stavbnih parcel s cenilno vrednostjo 13.456 kron.
3. Hiša štev. 91 na Glincah, obstoječa iz 2 poslopij in zraven spadajoči obsežni vrt tvorijo tretjo gospodarsko celolo in znaša cenilna vrednost 10.850 kron.
Natančna pojasnila daje odvetniška pisarna dr. Mat« Hudnika v Ljubljani.
odda s 1. avgustom Boinlk 5 v Ljubljani
' Cesti
1543 -3
Vodovodi
konallucne, kopnllfte neprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
8664—55
inženir-MdroteRt
Konrad Lachnik, Ljubljana
Bccthovcnove ulice Jtw. 4.
Brzojavi: Ladmlk-UaMlmi.
Zobni proick lm
v avio-pušici.
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki ———
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
FR. ČUDEN V-JJK
P VIII 144,7/15
1587-2
Oddaja zemljišča v najem.
ZemlJISče Andreja Pore nt a, vloi. št. 44, kat. občina Zgornja Šiška, obstoječe iz
1. ) hiše Štev. 18 v Zgornji Šiški, ki je pritlična in obsega 4 sobe,
kuhinjo in klet;
2. ) mesnice s klavnico in ledenico; 8) hleva, skladišča, šupe in kozolca;
7) vrta (parcela štev. 117 2 in
5.) njive (parcela štev. 117/1) mereče 1 oral,
odda v najem za dobo RMF" 5 let "VI draibeno občinski urad v Zgornji Šiški
v nedeljo, dne 10. maja ob 9. uri dopoldne
na licu mesta hiše štev. 18 v Zgornii Šiški.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu v Zgornji Šiški in pri tem sodišču v sobi št. 37,
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd VIII.,
dne 29. aprila 1908.
Razne prevode
Iz nemščina v slovenščino
eirkularjev, pisem in dragih tiskovin jgkrbi   ceno  v  tej   stroki izvežban
uradnik.
Naslov   v   upravništvu *Sk>v Naroda**.
::   :: v poljubnih cenah in najboljši izvršitvi. :: ::
Vsled naraščajočih naročil sem 858 18
oddelek za Izdelovanje oblek po meri Izdatno povedal.
Tudi sem nabavil večjo zalogo Inozemskega in pristno angle-
--= škega blaga. =
zaloga in izdelovanje oblek
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Blagajne,
varne
proti poiarn in vloma, ,Foi" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje šego kjerkoli. — Bačko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, hica 22.       84*4- 91
Krasne
BLUZE
36
največja izbera v svtU in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
ŠTABI nO St.28.
"V
Kavarna
MERKUR
vsako sredo, soboto in nedeljo
odprto.
Prod« se tudi
Jako pripraven za do deželo. «     Viktor Izlakar.
u bližini mesto Maribora,
arondirano, pripravno za mlekarstvo,
Obsega 44—45 oralov sveta in sicer, okoli 12 oralov gozda za sekanje, okoli 4V2 orale vinograda z novimi nasadi, okoli 16 oralov travnikov na Pesnici, okoli 11 oralov sadovnjaka s krmo in okoli 3 orale polja.
Pojasnila dale KfBt TiSSfl, gostilna pri »finem orlu"
v Mariboru. i565.2
Moderna svila 3a blu$e
in nakit baršuni, pliši, čipkasto blago, čipke, vložki* svilene vezenin e, •'•   • •   •"•   »* pa/čo/ani, čipkasti ovratniki, modni trakovi. .*.   .-.   ..
II
1128 6
J/ovosti vedno v največji ijbiri pri
P. J^agdić, JLjubljana, Prešernove ul T.
O. 2rx. -priTZ.
Assicuruzioni Generali o Trstu
ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi  znašajo   nad 323 milijonov kron
«9 4 Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
	meseca aprila 1908	od 1 Januarja 1908
Vložilo se je ponudb ....	1591	6517 i
sa zavarovano vsoto .....	K 12 652.459 73	K 52,435.030*81
Izgotovljeuih polic je bilo .   . .	1403	5556
za zavarovano vsoto .....	K 11,060.633-86	K 45,423.663-57
Naznanjene škode znašajo .	K   1 057.143 24 '	E 3,243.561*69
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno
1002 38
O. Bernatovič
k „£ngleško skladišče oblek"::
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
;vOO>: :•:•:•:«;«: koooooooc hooooc
Ivan Jax in si«
w n^|v*tȣfsanal
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj i bogato zalogo
voznih koles*
Šivalni stroji
■ j
s
♦
Brezplačni burzi za vezenje v hiti. 8 1
5 S
Pisalni stroji ,ADLER\ v
- v
i x>:*: >:*:*:•:*:< >:♦: >:•:•:*: >:*>>i*:o:»:*:*:o:>:
Trgovsko-obrtna zadrusa v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim -Jamstvom.-
Zadružni prostori: Sodnijsks ulice itov. 3, v hiši dr. ptrca:
Sprejema: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge ,
do dne dviga pO %%f9Vm rentni  davek plača banka sama. I
Sprejema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka I
čekovno knjižico. I
Daje pOSO}Ua: proti menici oziroma zadolžnici, na vrednostne j
papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, I
na hipoteke. *
Eskomptlra trgovske menice.
Preskrbuje   vnovčenje menic,  nakaznic, dokumentov itd. na
vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja nakaznice. 1606—1
Vsa pojasnila se dobijo bodisi ustmeno ali pismeno v
zadružni pisarni.
Dovoljuje posojilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji.
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure,
Pasji lili
V vseh velikostih se dobijo po najnižjih cenah pri 1549—9
trgovcu z železarno in poljedelskimi stroji v Ljubljani na Marije Terezije COSti it 1 ln na Valvazorjevem trgu št 6.
JfaprodaJ je
večjo hiša
na najboljšem prostoru (križišče treh okrajnih cest) aa Spodnjem Štajerskem. V hiši je dobro prospevajoča trgovina z mešanim blagom, trafika, gostilna z žganjetočom, kjer se ustavljajo vozniki, brez konkurence. V hiši je tudi c. kr. pošta, ki jo lahko dobi inteligenten kupec; na leto nese 1200 kron čistega. — Dopisi pod »lepa prilika11 na upravništvo „Slov. Naroda". 1538—3
Prirodna arzenoželeznata voda
ROIICEGIIO
Prav uspešna ob malokrvnosti, kosala, Živčnih, ženskih boleznih, zdravniško jako priporočena. Zdravljenje doma
(s pitjem) pripravno za vsak čas. Naprodaj po vseh lekarnah in zalogah voda. Znamenito kopališče in zračno zdravilišče (Južno tirolsko 11 , ure železnične vožnje od Tridenta). Zdraviliški dom Grand hotel de bains in parki. Odlične hiše I. vrste v prekrasni leži (535 m) z velikimi 150.000 štirj. metrov obsežnimi jelo-vimi gozdi. Impozanten pregled čez dolomite. Milo planinsko podnebje. 1293—8 Seslja od 1. maja do oktobra.
Slivovka
1296-8
tropino kratijski brinovec
se dobi'v sodih od 60 litrov naprej po prav primerili ceni v zanesljivi ka - kovosti v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Ca.,Ljubljana
Sp. Slika, poleg Koslerjeve pivovarne.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pođ tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjšaj očimi ee vplačili.
Vsak član   mi po preteka petih let pravico do dividende.
ff
SLftVIJft"
"  -  "  "  vzajemno zavarovalna banka v Pragi,   -   . . Rez. fondi: 38,242.074-78 k. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.99372 k" Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi slevansko-narodno upravo.
Vm pojasnila daje:
Oeneralnl zaatop V LJubljani, tigar pisarne so v lastnej bancoej higi
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uliva   najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega   dobička izdatne podpore  v   narodne  in občnokoriatne namene.
Indajatelj in odgovorni urednik: Raito Pustoalem iek.
Lastnina in tdak .Narodne tiskarne*.
3977