Posamezna, številka stan® m -vinarjev.
Inseraii ali waiantl^
te računajo po K IJBÉ od ©noredne peiilvratjgg pri večkratnih o^nanäfiB — popust -4
|ä V
ltetra®a®®iž®vllk®
,IM »feäfessals 60 v. ,;
(*dtaià£vo i apiavnižtvo: i
Pl«, Koroška «lica ■;» 1? — Telefon št 220, V
Neodvisen potttičen. list za slovensko ljudstvo

Maribor,, dne 19. m n rea 1929*
29, številka.
Letnik XII,
s&dsss * L& smaamsm
Osrednja Evropa ustaje«
Nikar si ne predstavljajmo, da je z Versailìe -fclJm in Saint-Germanskim mirom takerefe-č narejena Jrta čez preteklost in postavljen temelj no d bodočnosti. Zgodovina je živa tvorba, ki se ns la presekati 2 enim i.aliom meča, ideje, ki su vladale pred vojsko in iir.de velik vpliv na 'zgodovinski ra/voj dogodkov, ae izginejo naenkrat popolnoma. Ideja „osrednje Evrope“, to se pravi nemška nadvlada čez srednjo Evropo od Severnega do Egejskega morja, od Berlina 'do Bagdada, je bila ena izmed vodilnih idej v sve -tovni vojski in tudi z nemškim porazom ni umrla. Moči, ki žive in se navdušujejo za to idejo, so še vedno' velike in ne bodo zamudile uporabiti nobene prilike, da potegnejo oblast nase. Ko je nekoliko ponehala poparjenost vsled strahovitih porazov, so so tudi takoj začeli zbirati krogi, ki si žele vpostavilev stare, ga reda in bi zopet hoteli obnoviti idejo osrednje Evrope.
Najnovejši prevrat na Nemškem je samo eden izmed mnogih pojavov tega gibanja. Voditelji so bili «menja, da je že prišla njihova ura, a, so se menda »aradunali. Nič ne pomeni, če zdaj v prvi zadregi trde, da niso reakcijonaroi in niso za monarhijo. Dejstvo je, da soj voditelji tega gibanja ravno najzagri -cenejši zagovorniki starega reda, v prvi vrsti sedanji samozvani državni kancler Kapp, ki je v prejšnjih /lasih najstrastneje napadal bivšega kanelex'ja Bett-mnn-Hoìvega radi njegove, kakor se je zdelo nepomirljivi stranki, preveč popustljivega stališča. Izgle -da, da se bo/zaenkrat poizkus nemških reakcijonar -®ev in monarhistov ponesrečil, seveda pa ne bodo o-pustdi, da ga ponove ob ugodnejši priliki. Iz dosedanjih uspehov je razvidno, da imajo pristaši stare-
I ga reda na Nemškem tako' veliko moč, da lahko svoj I poizkus pri prvi priliki ponove z upanjem na dober 1 uspeh. Zaenkrat, se ni posrečilo, a to samo vsled zunanjega položaja, ker še sloji maršal Focli z entent-no armado nad Renom in ker so Amerikanci namignili, da se nahajajo z Nemčijo pravzaprav še v vojnem stanju. Na vsak način je najnovejša nemška revolucija očividen dokaz, da so reakcijonarne sile na Nemškem jako močne.
Ze poprej je zmagovito uspela reakcija na Madžarskem. Res, da je tudi tu posegla vmes ententa s svojo prepovedjo, da ne smejo vpostaviti Habsburža -nov,, toda to ne izpremeni nič na dejstvu, da je zmagal Horthy in drži moč v rokah,, a ko pride ugoden trenoteki bo lahko kronal svojo clelo z vzpostavitvijo monarhije brez entente ali proti nji.
Tudi v Avstriji, naraščjo stranke, ki bi hotele obnoviti monarhijo in stari red. To je razvidno iz pisanja časopisja in obnašanja/ prizadetih političnih strank. Za enkrat prevladujejo na Dunaju še oziri na entente, zlasti vsled grozno slabih prehranjevalnih razmer. Toda, ako gre to gibanje zmagovito po Nemčiji in Madžarski, bo prevladalo tudi Avstrijo, a to toliko bolj, ker so duhovi zanj dovzeti in pripravljeni.
Bolgari so ostali pravzaparav še vedno isti, kafer so bili poprej. Nad njimi vlada Še vedno sin carja Ferdinanda, iz rodbine Habsburžanov. Res, da je sedaj predsednik : ministrov Stambulinski, mož, ki je bil poprej v opoziciji proti Ferdinandu,; toda duševno razpoloženje Bolgarov je ostalo isto in noben bolgarski politik ni doslej niti z besedico namignil, da bi bili Bolgari pripravljeni odnehati od svojih osvojevai -
•i!
nih namenov, obratno, pri mnogih prilikah so pokazali jasno, da so se pripravljeni izmirili samp poet pogojem, da dobe Trakijo in Makedonijo.
Ravnotako so Turki ostali imperijalisti, kakor so bili in Kenia! paša dela velike preglavice, a en -tenta ne ve, kako bi razvozljalal turško vprašanje*
Iz vseh teh pojavov je torej razvidno, da ideja „Osrednje Evrope“ ni mrtva, sile, ki so jo hotele o-životvoriti med vojsko, delujejo še danes in samo zunanji pritisk entente zadržuje še enkrat, da ne morejo planiti na dan s celo močjo, Ali bo pa zamogla stati ententa vedno na strani kot žandar in paziti, da se ne oživotvori po premaganih državah srednje Evrope stari red! To je čisto izključeno! Pomislimo samo, koliko je padla njena moč in ugled tekom prvega Jela mirovnih pogajanj. Ako gre tako dalje, mora prhi do točke, ko bo stala napram naraščajočemu gibanju po premaganih državah brez moči. Italija hodi že od začetka svoja pota. Napram Jugos'aviji, ki je formalno njena, zaveznica, podpira dosledno vse sovražnike entente : Bolgare, Madžare, Nemce. Do Nem čije je imela od nekdaj tople simpatije, ki se tudi sedaj vzbujajo vedno bolj. Tudi k Madžarom jo veže staro prijateljstvo še iz leta 1848* Angleži so pri evropskih razmerah malo prizadeli in jih malo zanimajo. Poleg tega ima angleško plemstvo, ki je tam tudi v politiki jako močno, stare prijateljske vezi s nemškim in madžarskim plemstvom, medtem ko smo jim mi popolnoma tuji. Amerika gleda na Evropo zelo od-daječ in Čisto s platoničnega stališča, a nima moči, da bi to stališče tudi uveljavila. To se vidi najbolje iz jadranskega vprašanja, kjer je Amerika znatno odstopila od svojega stališča samoodločbe narodov, na našo škodo in v korist Italijanov, a .vkljub temu ne more uveljaviti svojega kompromisnega predloga.
LISTEK.
Mariborska ulična imena.
^Razgovor na Onem svetu — priobčil dr. L. Lenard.)
(Konec.)
«Sedaj se je pa, ko je Avstrija razpadla, ustanovila v Ljubljani „narodna vlada.“ Možje, ki so stopili na čelo, so dobili od samega cesarja■ slovesen manifest, v katerem jih poziva, naj zaigrajo jugoslovansko revolucijo. In s tem manifestom so šli k predsta-viteljem cesarske oblasti, rekoč: „Tukaj je naša legitimacija, da smo avtorizirani jugoslovanski revolti -isijonarji in koncesija za revolueijno obrt. Tukaj celo odredba cesarjevega prvega ministra, da smemo vzeti oblast v roke.“ — Vidiš torej, da smo čisto enaki, mi in ti in tvoji takratni pomagači. Ti nimaš nobenega vzroka, da bi se iz nas norčeval, mi pa ne, da bi tebe prezirali.“
„Toda poleg Zrinjskih in Tattenbachov vendar ne morem viseti na zidu!“
„Zakaj ne? Sedaj je vse pozabljeno in vse odpuščeno in nikdo nima več pravice, da stika po starih grehih. Napravili bomo vlogo na ljubljansko sodnijo, da obnovi tvojo pravdo. Dognala bo strogo juri-dično, da nisi bil upornik, ampak vedno zvest državljan, udan carju in pokoren grofom,, ter je bila tvoja obsodba izrečena ravno vsled pomote. Pa boš čist.“ „Kaj, očistiti me hočete, da nisem bil upornik?“ „Seveda. Bolj enostavno bi bilo, izposlovati naknadno pomiioščenje, kakor se je zgodilo, da so Habsburžani čez več stoletij naknadno pomilostili tega ah onega veleizdajnika ju na ta način omogočili, da so ga smeli proslaviti. Sedaj pa ne vemo,, kam bi se še pravzaprav obrnili za naknadno pomiioščenje, torej je boli enostavno, da priredimo komedijo z obnovo pravde.“
„Vi hočete torej, vedno igrati komedijo.“
Mimo pride mož velikan z ogromnim turbanom aa širokem čelu.
„Za božjo voljo! Kdo si pa ti?“ zakličem, koga zagledam.
„Ka" m» ho ’.ozdate? Jaz sem vendar eden naj-večjih Jugoslo-onov. Storil sem za Jugoslavijo več kot malokdo •'••••>• “
,iKdo pa si ?“
• rar*rmr,
„Mehmed beg SokoloviČ, veliki vezir pri naj -slavnejšem turških sultanov, padišahu Sulejmanu.“ „Torej ti hočeš biti tudi Jugosloven in bi imel morda tudi/rad kakšno ulico vnašem Mariboru?“
„Kaj mi mari Vaše ulice. Tam ni družba za mene.“
„Kaj si pa pravzaprav naredil za naš narod?“ „Kaj ne veš? Pa hočeš biti Jugosloven. Zedinil sem vse Srbe v senci Padišaha, obnovil takorekoč Dušanovo carstvo. Obnovil srbsko patrijarhijo v Peču in razširil njeno- oblast čez vse prebivalce našega jezika tor tako ustvaril veliko duševno in kulturno središče, v katerem se je gojila misel narodnega je -zika. Celo vaši pisatelji iz protestantske dobe povda-rja o s ponosom, da se na sultanovem dvoru govori jugošlovenski jezik. Jaz sem temu jeziku pripomogel do veljave in malo je manjkalo, da nisem poslovaml celega turškega dvora. Turška vojska je bila že itak večinoma slovanska. Ako bi bilo šlo moje delo tako naprej ter bi ne bile nastopile neugodne okoliščine , Turčija bi bila postala slovanska in turški narod bi bil utonil v slovanskem morju, kakor se je zgodilo to več stoletij poprej z bolgarskim. Kaj so v primeri z mano vaši švabski in pošvabljeni junaki!“
Začelo me je kar tresti in nisem vedel, kako bi se odkfežal bahavega Turka. Njegovo kričanje je še vabilo druge duhove in vedno nove smrtne sence so se prikazavale v ozadju. „Moj Bog“, mislim si, „ako pridejo skupaj vsi, kar smo jih imenovali in kar jih msnio, vsi, ki bi imeli pravico, da dobe ulico in vsi, ki bi to želeli in slednjič še vsi, ki mislijo, da imajo pravico povedati svoje mnenje ter bo vsakdo trobil po svojo ?“
V	ozadju vidim prihajati celo smrtno senco rajnega Principa z zagonetnim obrazom, sivega kralja Matjaža, pretepaškega kralja Marka, modrega. Komenskega in kdo bi še spoznal to celo množico. Gledam, čas je, da jo pobrišem nazaj na naš realni svet, če ne, znorim popolnoma pod uplivom fantastičnih sanjarij.
V	tem trenutku prikoraka proti meni mož, ki izgleda kot berač, na ramenih velik koš, oblečen po domače. Ponudi roko ter me nagovori:
„Kaj me ne poznate? Saj sem vendar slaven pesnik slovenski, „Novice“ so me'silno hvalile in rade tiskale moje pesmi, pohorski rojak . . .“
„Kaj? Vodovnik Jurij s Polso: ja?“
„Da! Tisti Vodovnik, ki je včasih popeval po žegnannh, semenjih in botrinjah ter kolinah.“ Zapoje:	V	.
„Jaz sem Vodovnik Jurij, na Skomru sem doma,
v raztrganem kočuri, štir okence ima.
Veselje moje vse je preč, pomagat si ne morem več.“
„Kaj ni dobro?“ vpraša,-ter me pogleda.
„Zelo dobro!“
„Tudi „Novice“ so pohvalile. Kaj pa, ali meni niste dali nobene ulice?“
„Menda so pozabili . . .“
„Ako bi „Novice“ še živele, bi se kaj takega na bilo zgodilo. A sedaj vidim, da so napočili novi časi. ki niso ugodni moji pohorski oeziji. Torej je bolje, da izginem za vedno v kraljestvu smrtnih seno.“
Nato si naprti zopet na rame svoj razdrapani koš, popravi klobuk in odrine. A iz dalje mi že doni na uho glas njegove pesmi:
„Domača moja žlahta me nič več ne pozna, je kakor stara plahta povsod raztrgana, prijatlje pa po svet imam, ki jih obiskat znam.“
Okrog mene se nabira vedno več smrtnih senc, znanih in neznanih, s kapami, klobuki in turbani. čudna množica najrazličnejših tipov, verna slika da-, ševnega življenja naše Jugoslavije. Vidim, da je tud* za mene najbolje, da se umaknem. Mimo mene je ravno privesljala Venera, skočim na njo, se odpeljem ž njo po nebeških prostorih, skočim ž nje na Rimsko cesto in po nji se spustim zopet doli na našo grešna zemljo.	i
„Kdo bo zedinil vse te duhove v harmonično celoto“, mislim si, korakajoč v svetlobi rejenega Sči-pa po lepi Rimski cesti, „ter strnil vse talco različno \ kulturne struje in vrelce v eno, mogočno reko, ki bo napajala livade naše domovine? Imamo Jugoslaviju na ulicah, kedaj jo bomo ustvarili tudi v dušah?“ j»	—	—	—
i Te bizarne sličice nisem pisal kot kritiko ali satiro in v nji nisem hotel razvijati nobenih ne subjektivnih, ne objektivnih nazorov, še manj pa oktroirati kakšnega mnenja. Napisal sem jo samo kot Tite-rarno skico, v nji sem hotel predstaviti, kaj bi reklr k našim uličnim imenom naši različni kulturni delavci, ako bi stopili pred nas z onim duševnim razpoloženjem, kakor so nekoč živeli med nami. Tudi zborovanje teh smrtnih senc naj bi bila slika one duševna razdrapanosti, iz katere se snuje in razvija naša do* movina.
Upoštevati .je treba še eno silo, namreč elementarne socijalne pojave, ki so prevladali na Ruskem in mečejo svoje valove po deželah vseh; kulturnih in napol kulturnih narodov. A tudi tukaj si ne smemo predstavljati, kakor, da bi bilo neko načelno in neizprosno nasprotje med srednjeevropsko imperijalistič -no in rusko boljševiško idejo. Predvsem je treba pov-dariti, da so voditelji ruskega boljševizma Judje, a ruski Jud se čuti ravnotako - Nemca, kakor Rusa, pravzaprav Nemca še bolje, kot Rusa. Saj govori v svoji rodbini izključno, neraško-židovsko narečje, svojo kulturno hrano zajèmlje večinoma iz nemških virov, nemška imperijalistična duševna poteza je jako sorodna židovskemu značaju. Dalje je treba pomniti, da stoji židovsko-nemški boljševizem vsaki drugi družbeni in socijalni organizaciji enako sovražno nasproti. Njemu je militaristično diktatoričen sistem vladanja enako sovražen, kakor država z socijahio-kultur-no pobeljeno vladavino. Obratno! Prvega bo podpiral raje, ker/ ve, da je od vojaškega absolutizma la -žji skok k boljševizmu, kakor pa od široko demokratične vladavine oprte na socijalnih načelih. Tudi bolj ševizem ni naklonjen ustanovitvi malih držav, ker je to zoper njegovega duha in načela. V duhu boljše -vizma j*? namreč, da razpadejo vse državne.meje in.
se ustanove svobodno socijalno politene organizacije v najširših razmerah.
Ideja srednje Evrope torej živi, se širi in dviga, Za enkrat jo še drži k tlom vojaška moč entente, poosebljena v imenu maršala Foclia, a to ne bo tra-jato vedno. Ta ideja je smrtno nevarna narodom, ki so se osvobodili in ustanovili svoje države. Tucii ruski boljševizem n® bo varoval malih narodov pred nevarnostjo imperi|aMstično-militaristič®ei ideje ..Srednje Evrope“.
To moč bi morali najti pred vsem sami- v sebi. Ideji nemško-madžarsko-turške srednje Evrope bi mo-reli proti postaviti; moč ideje druge srednje Evrope , namreč zveze poprej podjarmljenih in sedaj osvobojenih narodov; Jugoslovenov, Cehov in Poljakov, katerim bi se vsled sile razmer morali pridružiti tudi Madžari in Avstrijci, ter bi se morali nanje nasloniti še Grki in Rumuni. Ta ideja bi morala v Jugoslove-mii, Cehih in, Poljakih zadobiti moč,,,da slopi h živ-banje in se spusti uspešno v boj z nemško „Srednjo Evropo“* ruskim boljševizmom in imperijalizmom entente.
Srednja Evropa pride, če ne z; nami, pa proti nam!	.	• •
Breznačelnost.
Kdor motri današnje breznačelno politično živ -ljenje, mora skoro obupati nad prihodnostjo, Vse pi-sanje časopisov, govorjenje strankarjev, ljudskih pedagogov* gre za tem, da ustvarijo pri nas položaj, ko nihče ne bo mogel več presoditi,^kaj je prav in kaj ne, komi. naj veruje in za koga se naj navdušuje.. .Oselje, ki so se kovale še pred par mesci v oblake, se naenkrat potapljejo v najglobokejšo biato, njihovemu delu, ki se je, še pred kratkim smatralo za najkoristnejše in najnesebienejše, se sedaj podtlku.je.jo naj-slabejši nameni. Nasprotniku se1 ne pripozua ničesar, niti golega zasebnega, poštenja več; vse se presoja z edino „zveličavnega“ strankarskega stališča. Med dobrim in zlom odločuje sedaj treneta a strankarska korist. S tem seveda je postavljena vsa morala na glavo in najgršim pustolovščinam so odprta vrata na stežaj.
Pod plaščem narodnega in državnega edinstva se ugajajo najhujše krivice. Monopolizirajo si sebični elementi vse narodne in državo ohranjajoče čed* n os ti, vsak hoče biti najbolj jugoslovanski in noče drugemu ničesar priznati. Kakor, smo Jugoslovani pred vojsko hirali vsled pomanjkanja, narodne zavesti pri gotovih krogih, tako smo sedaj v nevarnos i. da nam bodo ravno isti elementi s svojim naše-nlja -nim jugoslovanstvom upropastili državo. Delovanje prejšnje demokratsko socialistične vlade nam to dejstvo jasno Osvetljuje. To kar so nami pridobili nesebični in idealni ljudje, bi radi sedaj pokvarili mazači.
Prelepa SHS država je bila ravno vsled pomanjkanja značajnosti gotovih krogov na tem, da bi se zrušila. Ljudje, ki jim popolnoma manjka smisel za široka načela pravico, skupnih ciljev ter vzajemnega delovanja, so hoteli in še sedaj hočejo onemo -gočiti skupno življenje in delovanje v novi domovini. Napraviti hočejo iz Jugoslavije, ki ima dovolj prostora za ljudi-značaje, tudi različnega svetovnega nazi-ranja, turški pašalik, kj'er naj bi samovoljno vladala samo ena kasta priviligiraneev. V svoji zaslepljeni kratkovidnosti'ne upoštevajo niti najprimHivnejših po V
gojev parlamentarnega življenja, ki mora vedno slon-neti, ako je več strank s nasprotujočimi si programi;... na kompromisu. Vsak zdrav napredek v ustavnem-državnem življenju j> le mogoč, če majo stranke da-1 oči ti meje v svojih strankarskih zahteval;. Tlo-pa jele mogoče, ako imajo spoštljivost in. razumevanje tudi na prizadevanju nasprotnika.
Demokrati in socijalisti so pokazali s svoj|m razdirajočim delom: v Beogradu, in- še, sedaj dokazujejo, da jim manjka ravno teh prvih predpogojev za trezno politično delo. Vrgli so rajšte lastim- temeljna svoja načela stran, samo da nasitijo svoje strankarske strasti. Niti Itetno prepričanje.;jim ni zadosti sveto, da ga bi ne oskrunili in oblatili. Osebe morajo zmagati in priti) na površje:. To if am jasna kaže; da. so demokrati in socijalisti v Jugoslaviji breznaèelni in da je breznačelnost, oziroma blaziranosl precej - 1 šnjega dela jugoslovanske inteligence kriva sedanjih* obupnih naših Razmer. V vseh državah najdejo» naj-bolj različne struje skupna tla za skupno delo, pri? nas je to nemogoče, ker gotov® stranke niso ve®--stranke, temveč breznačelne skupine posameznih in -trigantov.
Kajnovo znamenje izdajstva lastnih načel ne-bodo mogli naši demokrati in socijalisti zataji« in vse njihovo razbijanje v beograjskem predstavništvu je samo izraz njihove nemirne vesti.' To je sam© , zadnje dejanje žaloigre, ki se je začela, ko so kot Judeži, naljubo svojim, strankarskim strastem Izdali svoja na-čem in upeljaii absolutizem.
Svetovna zgodovina je svetovno sodišče. Koli kor se sme ta velevažni zaton naobrnili buli na famozno medvladje demokratsko socijalistienih absolutistov, je breznačelnost in duševna podivjanost tista tragična krivda, všledi katere pred sodiščem zgodovine ni vzdržala demokralsko-socijalžstična vlada.. Tragični konec brezznačajne njihove vlade pa naj bo resen- opomin našim kulturnim m političnim delavcem; da zidajo stavbo naše narodne kulture na odino solidni temelj dosledne značajnosti; in načelnosti*.
se sestavi thtr volilni redj. ki odgovarja našemu programu in. zahtevam našega- ljudstva. Tu se ni zgodilo, pač pa prid© volilni red pred parlament, ki ga bo< lahko še popravil in izboljšal Molilnega reda, ki ga je sprejeli' večina ministrskega sveti proti glasovom J naših zastopnikov, naše ljudstvo ne, more sprejeti brez odločnega ugovora. V njem manjka ženske Volil--ne pravice, ki jo slovensko-kmetsko: in delavsko: žen-stvo s tako odločnostjo zahteva. Poteg tega mora. na * čelu vsake kandidatne liste- kandidirati mož, ki 'ma visokošolska; izobrazbo. Zadnja točka? Je ostanek iz starega srbskega zakona. Tak volilni redi našega de lavskega in kmetskega ljudstva ne more zadovoljiti.
L j u-d s k a stran S:a na Hrvatskem dosega ; pri občinskih volitvah kljub- liber alho-soeij alistič no >» prikro,jenem volilnem redu lepe uspehe. V Karlovcu, ki je bil dèslej znana trdnjava demokratskih liberal- -cev, so dobili le 4 odbornike, Ljudska stranka pa S -mandatov. Razuntega so zdfeužene gospodarske stranke dobile -7 mest, komunisti pa 11. V veliki občini Tovornik v Slavoniji je Ljudska stranka: dobila veliko« večino vseh mest v občinskem svetu,- socijalisti, komunisti in demokrati niso dobili niti enega sv e io	-
©a v občini.’
Italija.
K a kor rBeogr ard' n, bavijo- se tudi: v Rimu z rekonštrukcijo vlade. Nova vlada, bi naj zavze---mala širšo koalicijo-, ki bi se zamoglh meriti s. soci jalnim} demokrati. Od starih ministrov so podali tiijö* ostavko. Po. italijanskih poročilih bodo-zavzeli, mesta., odstoplih' ministrov: Luzzaiti, reformist? Bonomi in pa»* ljudski straniar Meda.
P o t a z ni h krajih Ita IT j e se močno ši-*. rijo štrajki. Med’ stavkarp; policijo? in orožništvora ; pride večkrat db krvavih ih smrtonosnih spopadov-. Po Italiji se zelo širijo, dag so na .dnevnem redu šte--, vilni napadi na železniške- vlake. Celo v Milanu so r, zadnjih-dneh?, oropali oboroženi ljudje tovori« vlak.. Vsi: tozadevni varnostni ukrepi: so se izkazali iosedaj koti» brezusstešni in nezadostni.
Naša stranka v Medjimorju,
V Medjimurju.se je začelo živahno politično življenje. Poverjenik za Medjimurje, demokrat dr. Novak je hotel po svojih uradnikih, bilježuikih in učiteljstvu celo Medjimurje vi oviti v demokratsko stranko. Osnovali so „Prosvetno društvo za Medjimurje“, ki je pod krinko nadstrankarstva širilo po selih svoje podružnice in čitalnico. Krog Božiča 1919 je ustanovil dr. Novak „Politično društvo za Medjimurje“, ki je na papirju/imelo nalogo pobijati madžarsko iredento, v resnici pa je le drugo ime za demokratsko stranko, s, katero si dr. Novak ni upal javno nastopiti. Glasilo „Političnega društva“, „Medjimurske novine“ so že dolgo prinašalo skoro v vsaki številki kak Članek ali notico proti papežu in katolicizem, in pov -zdigovale odpadle „narodne pope“. Zadnji čas pa so začele prav besno napadati našo hrvatsko pučko stranko, ki se je pojavila tudi v Medjimurju, da organizira dobro medjimursko ljudstvo. Rajni dr. Rogulja je dvakrat prehodil celo Medjimurje, da pripravi tla Pučki stranki. Koncem januarja je posetil Medjimurje dr. Korošec in urednik „Seljaških novin*,
Barič. V Prelogu sta imela sestanek vseli zaupnikov spodnjega Medjimurja,i potem pa še v drugih sedmerih selih. Povsod sta ustanavljala Seljačke demokracije (Kmetske zveze). Kmalu na to so dobili stik slovensko Kmetsko zvezo. Nekaj mladeničev sé je u-deležilo zadružnega tečaja v Mariboru. Mectjimuroi si snujejo zadruge in želijo stopiti v trgovsko zvezo s slovenskimi zadrugami. Medjimurci bi nam pošiljali živino in koruzo, Slovenci pa bi njim d obavljali'industrijske produkte.
Središče Pučke stranke je največje in najbolj napredno selo v Medjimurju, Prelog, \T Prelogu se je vršil 9. in 10. marca tudi zadružno-sodjalni tečaj, na katerem sta govorila nadrevizor Pušenjak in u -rednik Krajnc, Na tem tečaju se je prav lepo videlo, da je delo rajnega dr, Rogulje in dr. Korošca, kista prva organtzirala Medjimurje, že obrodile lepe sadove. Trdna podlaga našega katoliškega gibanja pa ìxhIo gospodarske zadruge, izobraževalna društva, ki se oboje tudi žei snujejo.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Dr. Smodlaka nadaljuje svoja pogajanja za koncentracijo vlade. Kot odposlanec demokratov nastopa pri teh pogajanjih dr. Draškovič. Parlamentarne stranke se vse strinjajo z zahtevami dr. Smod-lake glede koncentracije. V Smodlakov klub bo baje stopilo več demokratskih poslancev, katerim je zoprna nasilno-samodržna Pribičevičeva politika. Sploh se opaža, da izgublja demokratska zajednica od dne Ho đn« na vplivu in pristaših.
Med političnimi krogi v Beogradu krožijo vesti o novem ministrskem predsedniku, ki bi
naj bil Vesnič. Kandidatom notranjih zadev se ime -nuje dr. Draškovič.
Po včerajšnji in današnji seji narodnega predstavništva bo odgoden državni zbor za 8 dni.
Verilicijski odbor je sklepal o mandatih, katere so prevzeli novi poslanci mesto umrlih . Narodno predstavništvo dobi pet novih poslancev. To mandatno vprašanje pride pred parlamentarno sejo, kjer bo rešeno definitivno.
Naš vojni minister je odredil iz vojaške službe odpust vseh uradnikov, da zamorejo vsto -piti pri svojih civilnih službah.
Novi volilni red za državni zbor je, kakor poročajo iz Beograda, že dogotovljen. Na sebi nosi pečat večine ministrskega sveta, to je srbske radikalne stranke in Hrvatskega kluba, Zastopniki naše
Nemčija.
R e volu c- i j a. V Ber olirai' in tudi nekaterib* drugih nemških mestih je> došlo db krvavih spopadov med stari vladi zvestimi četami, revoluci jonarei in de-lavstvom. Vendar smrtne-žrtve teh spopadov so - po dosedanjih poročilih neznatne. Obstnožblezniški promet in pošta v Bferolinu ; počivata?. V Berolinir-stoji? na -strani stare vlade veliko» čet podi' poveljstvom genera-: la Noela~
V e- č ina dež e-t n i h vrl a d v Nemčiji Je brzojavno odgovorila stari ustavni vladi-v Stuttgart, dat vztraja na njeni strani m da se državno brami}® niso pridružile- prevratnemu pučia.
Vesti iz B e re 1 i n a naznanjaj®; da? je neve izpostavljeni državni kancler Katt odstopil, ker ni mogel sestaviti nove vlade. Ebert še ostane nate kancler, le drugi strokovnjaški ministri bodo* na novo imenovani. Novi vladi ste* se pobotali' med- sebo) in volitve bodo v dveh mescih. Novi predsednik: se bode volil potom ljudskega glasovanja. Vendar pa nastopajo proti stari in novi vladi vstaši, ki zahtevajo proletarsko diktaturo. Obe vladi obsojate štrajk proletarijata in označujeta zahtevano diktaturo proletarijata kot zločin nad prihodnjo «sodo nemškega naroda?
Položaj i n m o-ž n o s t še nadaljnega ob -stoja prejšnje vlade se vedno boljšata. Star a vlada zahteva upostavitev reda, odstranitev upornih čet i*; Berolina in bate tudi brezpogojno kapitulacijo* upor -rakov.
Fran c-i ja vzdržuje svojega poslanika pri stari vladi v Stuttgartu, s katero je tudjp v brzo-javni in telefonski zvezi,
Gorenja 5 1 e z i j a se- je izjavila» za avto -noinno in izvolila direktorij 15 članov, ki vzeti iz, vseh strank. Direktorij je zavzel staMšče ustave» in ne priznava nove» berolinske vlade.
Enmimija.
Sovjetska Rusija je stavila romunski vladi te-te mirovne pogoje: 1. Rumunija slovesno priznava sovjetsko, republiko». 2. Rumunija daje amnestijo vsem rumunskim dezerterjem in beguncem, ki s« zaradi političnih zločinov zbežali v Rusijo. 3. Rum®-nija plača vso opremo in zaloge, ki jo je ruska armada pustila na Multanskem in v Besarabiji.. Sovjetska Rusija pa obljubi, da bo vrnila Kolčaka, kt se nahaja v Moskvi ter priznala romunske, pravice de Besarabije.
Dnevne vesti.
„Straža“ je izšla danes v četrtek mesto v petek, ker je v petek praznik — Jožefovo.
Tudi nemškim obrtnikom je zrastel greben v, zadnjem času. Pred letom so še trepetali za svoj obstanek, prilagodili se začasno novim razmeram, postali sladki v besedah in na naše veliko začudenje so se naenkrat domislili svojega materinega jezika 7 slovenščine. To je pa napravil samo strah, da bi bilo treba pobrati šila in kopita ter odjadrati tja, kamo« jih vleče srce, ne pa že’o-teo. Oblekli so bili torej ovčje kože, v svoji notran osti pa so ostali stari lisjaki. Odkar se pulijo zanje gospodje okrog JSDS in JDS, pa dvigajo pokonci glave in so izvečine zopet pozabili slovenski jezik. Razuntega tudi postajajo odkritosrčni in pridejo ob posebnih prilikah s svojo pravo barvo na dan. Tako se je n. r. zgodilo nekemu zaved-
19. mara» 1920
S T K A 2 A.
Stran 3.- ’
aernu ključavničarskemu mojstru, ki je mnogo let jemal blago pri znani tvrdki Lodz nasproti Kralikove tiskarne. Naenkrat je za njega pri Lodzu zmanjkalo blaga. Tudi dela mu ni dala tvrdka nobenega, dasi ga je preje redno dobival. Ključavničarju se je pa to čudno zdelo. Uganko pa mu je razvozlal g. Lodz sam. Poklical ga je nekoč k sebi in mu prigovarjal, da naj potegne z Nemci in jih naj ščiti in zagovarja; na kratko: naj postane .sedaj v Jugoslaviji nemškutar , Četudi je bil preje Slovenec. Obrtnik ga je odločno zavrnil in g. Lodz so zmajali z glavo, češ, odslej si pa drugod išči biaga in kruha. In pri tem je ostalo. (Ta dogodek navajamo v svarilo onim trgovcem in o-brtnikom, ki mislijo trezno in pametno ter hočejo med nami živeti. Kateri pa mislijo tako, kakor g. Lodz tistim pa povemo, da naj sami sebi pripišejo posledice. Zakaj ni še dni za obračun konec.
V Vuzenici požarna bramba še sedaj ne ve — kam pripada! Nedavno je imela Svoj občni zbor in je priredila seveda tudi ples. Pri občnem zboru so se dolgo pogovarjali, kakšno povelje bi sedaj uvedli. Ali bi obdržali nemško, ali bi. upetljali- slovensko. Najbolj jo je pa pogruntal trgovec Šuligoj, ker je stavil predlog, naj obdrže še nemško poveljevanje, ker pripadajo h, — Gradcu v Nemški Avstriji. Torej pripada vuzeniška požarna bramba k zvezi v inozemstvu po njegovem mnenju. Tudi načelnik Hölbl mora imeti Čudne pojme. Dvorano za veselico so bili okrasili tudi .s par slovenskimi in državnimi zastavicami. Načelnik Hölbl jp pa dal zastavice sneti, češ, da je požarna bramba. internacionalna. No, upamo, da postane že v doglednem času slovenska. Do sedaj je bila vedno nemškonacijonalna, sedaj je internacijona.ua in še en korak naprej, pa bode slovenska. Pa naj kdo še reče. Üa se razmere na naši severni meji ne boljšajo od dne do dne !
Ifarifoorske vesti.
Jugoslovanska Matica. V nedeljo, dne 21. t. m. se osnuje v Mariboru podružnica novega narodno -obrambnega društva „Jugoslovenska Matica.“ Ustanovno zborovanje se vrši v veliki dvorani Narodnega doma ob ld. uri dopoldne. V soboto in nedeljo se bodo sprejemali člani. Reden član je, kdor plača mesečno 1 dinar, kdor pa placa tekom leta 1000 dinarjev je ustanovni član. Podporni član je, kdor brez vsako nadaljne obveznosti daruje znatnejšo svoto. Priprave za ustanovno zborovanje vodi v Mariboru „Narodn1 Svet“ za neodrešeno domovino. Istega dne se osnuje ,v Beogradu osrednji odbor, v Ljubljani pa z veliko slovesnostjo pokrajinski odbor za celo Slovenijo. Ta ideja Jugoslovenska Matice ni nova. Obdelavala se je že jako dolgo, pravila so se skrbno prerešetavala m večkrat predelavala. Sredi dela se je pojavila nujna potreba, da se poprej osnuje „Narodni Svet za neodrešeno domovino“, kar se je tudi zgodilo dne 1. !ebr. t. 1. Nato so se zopet vzele v roko priprave za Ju -goslovensko Matico. S to ustanovitvijo bomo izpolnili znatno vrzel v naši narodni organizaciji in odpomogli zelo pereči potrebi. Vsaka zavedna Slovenka in vsak Slovenec mora biti član te organizacije. Povodom »e-ideljskega shoda pa vabimo kobilni udeležbi!
Dr. Fritz Juritsch, nekdanji župan v Studen -©ih in hud Nemec, ki je svojčas prepreči ustanovitev slovenske šole in ima cele litanije grehov napram Slovencem na sebi, čeprav je bil njegov oče pošten Slovenec, doma. iz liikove dežele, se je pred letom dni še tresel za svoj obstanek in moledovat pri sloven -sikih odvetnikih, da bi ne bil izgnan, ima sedaj v Mariboru svojo lastno odvetniško pisarno in se čuti, kakor povdarja sam, „als treuer und pilichterfüllonder Jugoslave.“, Zdi so pa nam, da so tudi na Fritza svetovni dogodki precej vplivali in mu zmedli razne paragraie in da se ne zaveda niti onih paragrafov, katere pozna vsak lajik. Tako je prišel ta nekdanji Mravlaggov oproda v soboto 14. pret. mesca v občinsko pisarno ter nagovarjal gerenta občine Studenci, ila naj.' potvori zapisnik občinske seje in naj napiše, da se je zadeva 'gostilniške koncesije njegovega klijenta Urana obravnavala pri seji ter so povoljno rešila, dasi ni bila ta točka niti ne na, dnevnem redu. G. doktor! Ali poznate paragraf, ki govori o napeljevanju k zlorabi uradne oblasti? Ali bi bilo morda državno pravdništvo tako prijazno in bi g. doktorja mate poučilo tudi o tem paragrafu? Drugače bi preveč trpeli klijenti tega Jugoslovana. Čudno pa je, da so dogodki^ tako vplivali ravno na njegove paragrafe, j er drugače je ostal docela nekdanji dr. FHfzl, ki bi rajši videl menda prebivalce iz Viljemovega otoka o-krog sete kakor pa Slovence.
Mestna plinarna javlja, da je oddaja koksa v obrtne svrhe od 20. t. m. do 10. aprila t. 1. nemogoča In izključena.
Mestno knjigovodstvo in blagajna, bo t soboto, dne 20. t. m., zaradi snaženja prostorov zaprta, ter se ta dan ne bo uradovalo.
80 vagonov jare rži preskrbi tvrdka Ferdo Sert v Mariboru, Koroška,ulica. Cena v Osjeku 5 K 80 v ! kg. Stroški prevoza 60 do 80 vinarjev l kg.
Razne novice.
Hrvatski politiki v preteklosti. „Narodna politika“ poroča o prvih volilnih uspehih Hrvatske pučke stranke in pristavlja: „Hrvatje so v preteklosti silno mnogo trpeli tudi zaradi tega, ker so v politiki bib premalo realni. Največja socijalna gibanja 19. in 20. veka so Šla mimo njih in oni jih skoro niso opažali.
Glavno sredstvo naše politične borbe so bile mestne manifestacije in demonstracije. Naše dijaštvo je imelo na politiko mnogo večji upliv nego ves kmetski stan Hrvatski in Slavoniji. Prosvetnih in gospodarskih društev je bilo v naših vaseh prav malo. O političnih organizacijah pa se niti govoriti ni moglo. Poslanci so-živeli, kakor posebna mestna kasta, in so priha-j ali med ljudstvo samo za čas volitev; pozneje pa je bilo ljudstvo prepuščeno samo sebi, ker ni imelo ni-kakih odborov, ki bi vzdrževali neprestano zvezo med poslanci in volilci. Politične stranke so bile radi iega zelo slabe. Ce so dobile oblast v roke, so mislile, da je to vrhunec njihovih uspehov. In ako so bile daleč od oblasti, so se omejevale samo na kritiko in niso slutile, da so še drugi načini, kako se da narodu pomagati.“ Narod je sit stare politike. Zato se izklopa seljačke* demokracije Hrvatske pučke stranke , ki daje volilcem sigurno jamstvo, da bodo njihovi poslanci živeli z ljudstvom in za ljudstvo, ker te organizacije ostanejo med ljudstvom tudi po volitvah in bodo s prosvetnimi in gospodarskimi društvi dajale smer celi Pučki stranki.
Vladna nasilja zoper slovaško Ljudsko stran -ko. Pred kratkim se je v češkem parlamentu jasno pokazalo, kaka svoboda vlada na Slovaškem. Slovaška katoliška Ljudska stranka je interpelirala ministra notranjih del Svehlo, ker je vlada prepovedala javne shode slovaške Ljudske stranke in ker so zaprli poslanca Ljudske stranke dr. Kovalika ne glede na poslansko imuniteto. Slovaki vidijo v tem činu samo izvršitev tega, kar je rekel diktator v Slovaški, minister grobar: „Slovaško Ljudsko stranko bomo pobijali z vsemi silami in pritiskom.“ Radikalni agra tei in vladi prijazni Slovaki so hoteli onemogočiti debato o tej neprijetni stvari, pa bili so pregiaseli! in minister Svehla je moral odgovarjati, seveda na podlagi službenih '„zanesljivih“' podatkov. Opravičevanje ministrovo je bilo uprav malenkostno, posebno ko je rekel, da so bili shodi zato prepovedani, ker niso bili pravočasno naznanjeni. V debati o odgovoru je prišlo do burnih prizorov. Glavni tenor slovaške debate je bil. „grobar je morilec republike, največji zločinec v republiki!“ Dr. Kovalik je izjavil: „Odgovor ministrov se mi zdi, kakor ravnanje zdravnika, ki hoče s iteatroni. mazili in sličnimi sredstvi in kolikor fnogoče s samimi besedami ozdraviti težko bolezen. S takim delom.. se razmere ne bodo ozdravile. Mi hočemo svobodo, enakost in bratstvo. Toda nimamo jih! Narodna skupščina jih ne da. Volilni agitatorji agrarcev se vozijo z državnimi avtomobili skozi Slovaško in obljubljajo ljudstvu petrolej in bencin; ako se odpove Ljudski stranki! Vzhodno od Požuna ni svobode. Odgovor ministra glede prepovedanih shodov in glede njegovega zapora ni točen. Njega so žandar ji zaprli, dhsi so vedeli, kdo je. Njega kakor-druge udeležence shoda so žandar ji zaprli „v imenu zakona“ z nasajenimi bajoneti. Edini izhod iz tega neznosnega Stanja je, da Slovaška dobi v okviru čehosiovaške republike popolno samoupravo.“ — Razmere v Slovaški so vsted nasilja čeških liberalcev dan za dnem ostrejše. Vsekakor ni taktično, da Cebi s svojim nasiljem samo le podpirajo že itak močno razvito madžarsko agitacijo na Slovaškem.
Gospodarske razmere na Poljskem. Nova poljska vlada je po ujedinjenju stala pred dvema težki -ma nalogama: da uvede edinstveno upravo in da obnovi gospodarstvo. Na Rusko-Poljskem je revolucija zrušila ves upravni sistem.. Tudi Galicija, prek koje so ponovno korakale srednjeevropske in ruske vojske, ni mnogo na boljšem. Na Prusko-Poljskem je uprava dobra, zato jo je varšavska vlada pustila pri miru in dala1 temu delu države samoupravo. Druga težka na-ioga je obnova gospodarstva. Poljska ima premalo surovin in premoga. Del industrije je uničila vojska in tvornice ne delajo, ker ni surovin. - V - lošinjski Sle-ziji se borijo Poljaki s Cehi za premog Poljedelska produkcija povsod stalno pada, samo na Poznanjskera so razmere v tem-oziru dobre. V zvezi s tem težkim gospodarskim položajem je velika brezposelnost delavstva. Dobrih 100.000 Poljakov je zaposlenih pri obnovi porušenih francoskih mest, a kljub temu mno’ go tisoč delavcev na Poljskem čaka na delo. Ko so pnšli prvi prevozi volno in pavole iz inozemstva v Lodz, središče, poljske tekstilne industrije, je nastalo med delavstvom silno navdušenje., Slavili so ta dan kot velik praznik. Poleg tega dela v novi državi zmešnjavo tudi trojevrstna valuta. — Za kmetsko ljudstvo pa je najvežnejše agrarno vprašanje. Državni zbor je sklenil zakon, da se vsa veleposestva nad 160 hektarjev razlaste in razdele med kmetski proletari -jat. Samo tam, kjer so na veleposestvih dani vsi pogoji, da se more agrarna industrija razvijati, ostanejo veleposestva nerazdeljena in preidejo v last zadruge, katere člani so vsi tisti, ki delajo na dotičnem veleposestvu. Da se dvigne poljedeljska produkcija, jo državni zbor dovolil vladi eno milijardo kron.
Cehi z Nemci proti Poljakom.' „Dzienik Teszin-ski“ piše, da je čehoslovaški ministrski predsednik Tušar te dni sprejel v Pragi nemško odposlanstvo iz Tešina. Prišlo je do sporazuma: Nemci boete v južni Šleziji glasovali v prid Cehom, Cehi pa v gornji Šle-ziji v prid Nemcem.
Razmere na Bolgarskem. V bolgarskem sobranju je prišlo često do težkih spopadov med vladno večino in opozicijo. Neprilike v zborničnem razmerju poedinih strank so postajale čedalje večje, zalo je bila vlada slednjič prisiljena razpustiti sobranje. Socijalisti zmerne in skrajno komunistične smeri, ki so i-meli doslej v parlamentu nad polovico poslancev, so delali vjadi Stambuliskega velike težave. Ko je Stam-buliski videl, da tudi od zmernih socijalistov ne more ničesar upati, se je odločil, da razpusti parlament in razpiše nov« volitve, ki bi se mogle izteči zanj povolj-
neje. Parlament je razpustil dne 20. februarja. Vlada stavi sedaj svoje upe v vojne ujetnike, ki se vračajo domov, da bodo pri volitvah podpirali Stambuliskovn agrarce. Štrajki sò zadnje mesece na Bolgarskem — vsakdanje prikazni. Največ je škodoval deželi štrajic javnih nameščencev, ki so ga povzročili komunistični agitatorji. Trajal je od dne 27. decembra do začetka marca. Končal je s popolno kapitulacijo štrajkujočih. Zdaj tudi drugi štrajki pojenjujejo.
Popisi.
_ Ptuj. Na poštnem uradu v Ptuju mora človek imeti posebno srečo, ako mu vzamejo kolkovan denar, ki nima tako velikega natisa čez kolek, da bi ga lahko uradnik s prsti otipal. ' Takim šikarnim mora biti enkrat konec! Poštni urad ni nikako zabavišče, posebno v ekšpeditu je. cel „Kašperlteater! “ Ce je preveč osobja in nimajo kaj delati, naj se jih nekaj prestavi na druga mesta, kajti promet je padel-za celih £0%-, a uradnikov je vedno isto število. Pri desetkratnem obisku ekspedicije je pisec tega konštatiral, da neki uradnik ni ničesar drugega delal, kakor čl tal časopise in kritikoval in to v času med '/ali. in 12. uro dopoldne, ko je še nekaj dela. V drugih uradih in zlasti v ekspediciji, nimajo dosti opravka, pač pa se kratkočasi veliko število poštnih nastavljencev, ki hočejo imeti velike plače, a delajo pa mate!
Ptuj. Predčasno zapuščajo urade gg. železniški uradniki v Ptuju, tako pri brzovoznem in tovornem skladišču, kar dela veliko sitnosti strankam, ki pridejo ob y212. uri dopoldne in ne najdejo več uradnika in morajo čakati na popoldan. Popoldne, oziroma na večer, tudi zapuščajo predčasno pisarne. Sedaj je pa promet tako malenkosten in še ta se ne vrši redno . Prosimo g. postajenačelnika, ukrenite vse potrebno-, da gg. uradniki ne bodo predčasno zapuščali pisarne in da ne bodo uradniki in nastavljenci takrat, kadar imajo stranke, se kratkočasili in stranke pustili stati po cele ure.
Slovenji Gradec. Najboljše dobičke v Jugoslaviji si delajo tisti, ki so ji bili in so ji najmanj naklonjeni ali celo sovražni. Tako je pred kratkim — bojda z vladnim dovoljenjem Izvozil od tukaj v Avstrijo večje število konj tukajšni konjski barantač in nadnemškutar „Fritz Karnitschnigg“. Kdor pač dobro maže, ta tudi dobro vozi! Namiguje se, da je od njega ob priliki nalaganja konj plačano vino zakri -vite, da sta dne 24. februarja 1920 všla dva vagona iz postaje proti Pamečam, kjer se je nato dogodila strašna železniška .nesreča, ki se na tej progici spričo štirih vlakecev, na dan nikakor ne da opravičiti. Da bi le preiskava dognala bližnje, a tudi daljne krivce! Treba je res železne metle, pa tudi krepkega pometača ! <
Šmartno pri Slovenjgradeu. Tudi v tukajšnji občini imamo socijalne demokrate, za katere je pa to nazivanje skoraj prelepo, zakaj zrasli so večinoma iz delamržnih boljševikov, komunistično navdahnjenih elementov. Svoj glavni sedež in shajališče imajo pri mizarju Jožefu Krainerju pod Homcom, Ta Krainer je kočevski priseljenec, nemškutar od pet do temena» In se jé obnašal lansko leto ob priliki nemškega vpada zelo sumljivo. On je tudi socijaldemokraški kan -didat za županski stolec in če bodo naši kmetje pri volitvi tako zaspani, kakor sedaj, ga bo tudi zasedel. Šmarski kmetje, prebudite se in povzdignite svoje misli od plohov in žag na politično polje in ne dopustite, da bi vam županoval nemškutar in socijalni de -mokrat I
Iz Šaleške doline. Davkarija v Šoštanju raz -pošilja to dni položnice s terjatvijo za zemljiški davek. Na teh položnicah, je resna opozoritev, oziroma resen opomin, terjano svolo plačati še pred 10. marcem. Seveda, ravno sedaj, izračunjeno ravno sedaj med to babilonsko zmešnjavo o priliki zamenjave bankovcev! Ravno sedaj, ko je davčni urad v Šoštanju izjavil, da nima'več novih bankovcev in so ljudje zate on j hodili v Šoštanj na davkarijo, hodili j>o trikra in ure daleč, da bi zamenjali denar, a hodili zastonj Ravno sedaj, izračunjeno ravno sedaj, ko ljudje preklinjajo prejšnjo vlado, da, je strah, ravno sedaj mora tisti davčni urad, ki je- skrbel taka slabo za novi denar, da mu ga je zmanjkalo sredi zamenjave, ravno sedaj mora davkarija v Šoštanju razpošiljati o -pomine in položnice, ki grozijo z ' oporninjevalnimi stroški, če ne plačaš pred 19. marcem. Seveda, zo -pet ravno do 19. marca! Opomin; sem dobil 14. marca. Sedaj letam od Poncija, do Pilata, da mi kdo posodi nov denar, zakaj starega, kakor smo brali v Straži, n. pr. pošta v Velenju že od 23. februarja ne sprejema. In če bom kje srečno staknil nov denar, bo 400 ali 4000 kron skupaj in s tem na’ grem na pošto, da plačam par kron davka! V slučaju, da se me poštar usmili, kar še ni gotovo, bo morebiti davkarija v Šoštanju zvedela ravno do konca marca, da sem plačal terjani znesek. Ro besedilu opomina pa imam takrat, na vratu že — rubežen! To mora biti lep tič pri davkariji v Šoštanju, ki ravno sodai zapoje takšno pesem davkoplačifcem v šošUuijskera o-kraju. Narodna pesem sicer pravi, da ni lepšega tiča na svetu kot je strnišna žaba, a la na davkariji v Šoštanju je,gotovo še lepši!
Braslovče. Poročen jh bil 1. marca vrl naš pristaš in priden mladenič Ferdinand Šketa z; zavedno narodno posestnico Marijo Košec. Poročal jih je ženinov brat č, g, Jožef Šketa, kaplan v Sevnici ob Savi Novoporočencema iskreno častitamo.	Hfü ÜEr-
Mariborska gskomptna banka v Mariboru,
s=:.a.~v ==s=ž=š Telefon Stav. 16. —:2==^~=
Podružnica: MURSKA SOBOTA.
19. marca 1920,
Sar@i@ma s Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račon proti naj
ugodnejšemu obre štovanju.
Kupila lil pr@€Ì3lll” Devize, valute, vrednostne papirje itd
Izdala s Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesti
Osle predujme : Na vrednostne papirje in na blago, ležeče
javnih skladiščih.
Dale Sredit© 2 Pod najugodnejšimi pogoji.	s
Prewiitma s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
podganei
stef»ièey
>n vsa golazen mora poginiti, al uporabljate moja najbolje preizki lena in splošno hvaljena sredstvi kot proti polBkim mišim K 7, a podgane in miši K 7.; za ščuri K 8.; tinktura za »temne K t uničevalec moljev K 6.; praše proti mrčesom K 6.; mazilo pro ušem pri ljudeh K 5. in K 10 mazilo za uši pri živini K 5. i E 10.; urašetc za uši v obleki i perilu K 6.; tinktura proti mrčes na sadju in zelenjadi (unižev, n stlin) K 6. Prašek proti mravlja K 6. — Pošilja po povzetju
fö.Jünker,Petrinjskaul.3
25« japr© 19.
Trgove, pr! večera odjemu papas
Mala naznanila
odda
impostila B*°"e in eksportna tvrdka
Cam| MARIBOR.
m vCllf Kotalka cesta21
Brzojavi: SEHT, 1AR1SO».
'	** ------— honjft z us-
njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družico ter več sežnjev mehkih drv je na prodaj r Mozartovi ulici št. 68, Maribor.
AleMFSTa(TeplMon)iil.22
(preje g. Gretìliè)
se slavnemu občinstva priporoča. Za točno in g
čisto postrežbo jamči
FRÜH NOVAK. BRIVEC
Prva Jugoslav, tovarna pletenin
lastnika	159.
ŠOŠTARIČ in BARTA
Gosp. ulica št. 5 « MAR8BUR Gssp. ulica st. 5
priporoča ceni. trgovcem svofe izdelke, kakor molle In ženske nogavice, patenf-nogavice u otr&ke m odrasle itd. • Ceniki so m razpolago. 8 8 Vzorci se politelo po psraetiu.
Straus-koucert-pianino, nov, kupljen leta 19 te/ 9 se prod*. .Maslov v upravništvu.	219
Za izlete : v hribe:
Dve Siili d?oj nadstropni,
sposobni za vsako o it, novo zidani ležeči na vegsilu proda J. Nekrep, Mocartova tiiica 59, Maribor. 2’1
iščem stalno spremljevalko. Ponudbe na upravo lista.	g
je bilo skoraj novo kola, dan pred Cirilovo tiskamo, kdo kaj i uitj naznani Brunčeku Alozij, D brenje, Pesniea.
Uočen k^veili
učenec se sprejme pri J. KOKC v Račah.	'	21'
prvo rrstne kakovosti, kilogram po 48 H prodaja in razpošilja proti
poštnem povzetju
MATIJA LAH, MARIBOR,
Giavni trg št. 5.	189
tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi utici 59 v MARIBORU
se priporoča za popravila in za napravo nov.h stavb za točno izvršitev
HKS Veletrgovina SitiKl
Ludoflk Kuharič
sassis Q.r moiSfesB
@ j§ J£ A. M 4': JE IS J¥ M Tb C
ftdsseni uradnik
Z m JE JV M. A. M & T W X M j» © JS o è e ar a.
Govorite povsod slovenski i
WiSffli9 širjen v živinoreji, * " gozdarstva in paš ništvu, se sprejme pod jaVo ugodnimi pogoji takoj pri „Psšniški Zadrugi“ v Limbošu za njsno posestvo „Stara glažuta“. Ponndniki se naj zglasijo pri šolskem vod-stvu v Limbašu.	221
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega', manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča, vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega
§PJ^jjl»sake vrsta >e sprejme?© v popravilo. Postrežba točna. Gent zmerne Jan Ignaci], Maribor Glavna pošta, 2, ir Astraevo.
veletrgovina vinom, ZAGREB. Psimafi&va ul. 22
Telefon IS—58 — — — Bnvjari : „TOMAVIS“
mulja svoje bogato skladište crnih i bijelih, dalmatinskih, hrvatskih, banatskih i srijemskih vina.
Delavna gospodinja
(lziirrna ivitere»)
z malim otrokom išče Bluibe za takoj na deželo Vpraša se le pri gespej Franjo. Josipa ulica 16, rrata 1, Maribor.	222
Slovenci širite „STRAŽO
TVORMIGA POHIŠTVA IN MIZARSTVO Peter Hosleepr in drogavi, Maribor
Koroška cesta št. 46 in 53!	82
Kupujem
po najvišjib cenah hlode, rezan Ui tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Olasar, lesna trgovina v Kušah pri Mariboru.	1796
mata lis« ta predali ?
h & čete Nej kupiti?
iščete službo ?
teriraite v Straži in uspeh Je gotov!
ZfIVMI&tap kakwtud-pnrowpstna
swilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov.
Aw@u&i Čadeji Ljubljana,
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.	35
• priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega hi mehkega lesa, kakor tudifvsa v^to stroko
spadajoča mizarska dala, po tvoraiških cenah.
dohro ohranjeno, »e kupi takoj’ Naslov v upravi.išcvu lista. ^29
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo
D B njamin Ipavic
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Donaj ske univerzitetne ženske in porodniške klinike (pr f. E. Wertheim) ordinira 11 — 1 , Maribor 90SfJ. uh 46.
C®vl|@ Majcenejgi Jjj
oblak© > I
Solidno! peril-9
potne košare, torbice za t g in raznovrstne d, o&nadJo pripon oša jjf
Jakob Lah I
Glavni trg 2, KaribOt. w
SiOfEISIl SLISCIC11
se priporoča cenjenemu občinstva v poset in za naročila finega in navadnega peciva in slaščic za gostije in domače potrebe.	172
Raznašali
%© nat*-» list» SàSBfèHnttj© prati dobremu zaslužku CtRUOVA TISKALA.
inserirajte v ..Straži“!
iy. .				214-
			•	
				
izdajatelj in založnik. Konsorcij „Straža.*
.Odgovorni urednik: Vekoslav Stupao.
-lisk tiskarne sv. Cirila s MariBon