V Štandrežu je skušal v . podkupiti policista
l.jll -|1T'n,":t-,W"':LL—|.


Sicilski režiser Giuseppe Tornatore o svoji Najboljši ponudbi, o Trstu, igralcih in formuli za uspešnost
/
Se bo z goriškimi ekološkimi otoki
ukvarjalo računsko sodišče?
Primorski
dnevnik
10
SREDA, 23. JANUARJA 2013
št. 18 (20.646) leto LXIX._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Običajni semenj politične hipokrizije
Dušan Udovič
Marsikdo se je pred včerajšnjim dnem spraševal, ali bo v poslanski zbornici prisotnih dovolj poslancev za izglasovanje zakona, ki tudi v naši deželi zmanjšuje število deželnih svetnikov. V resnici jih je bilo več kot dovolj in so redukcijo izglasovali skoraj soglasno. Nobeden ni hotel zamuditi priložnosti, da pred javnostjo, še zlasti ob bližnjih volitvah, poudari svojo zavzetost pri zmanjševanju stroškov politike, saj to vendar prinaša točke.
Naj si dovolim dva »nespoštljiva« komentarja, da ne pozabimo, kako zna biti politika pravi semenj hipokrizije. Prvič, če ne bi bilo pred vrati volitev, parlamentarnih in deželnih, bi bila avla poslanske zbornice najbrž napol prazna, kot se pogosto dogaja tudi takrat, ko so na dnevnem redu veliko pomembnejše stvari. Drugič, vrli parlamentarci so poskrbeli za to, da se je število svetnikov zmanjšalo v naši deželi, na Siciliji in Sardiniji, zase pa so pridno poskrbeli, kajti njihovo število je ostalo nespremenjeno, kljub zgražanju javnosti in znanega dejstva, da je to število (preko 900) daleč največje v Evropi. Temu problemu se je parlament pretkano izognil in ga pustil v dediščino naslednjemu. Izgovor je »da ni bilo časa«.
Naj dodamo za nas trpko ugotovitev, da se na opozorila iz vrst naše skupnosti, da bo izvolitev slovenskih deželnih svetnikov v novem položaju bistveno težja, nihče niti ni zmenil. Nihče med vodilnimi deželnimi politiki, ki se danes evforično trkajo na prsi, kakšno fenomenalno potezo so naredili, ravno ob 50-letnici deželne avtonomije.
rim - Zelena luč za nižanje števila deželnih poslancev
Manj svetnikov FJK tudi manj možnosti za Slovence
Skoraj soglasna podpora vseh parlamentarnih skupin
V deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine bo po novem sedelo 60 predstavnikov (59 svetnikov in predsednik ali predsednica Dežele)
kroma
RIM - Na aprilskih volitvah bodo volivci in volivke Furlanije-Julijske krajine namesto sedanjih 59 izvolili 49 deželnih svetnikov. To določa ustavni zakon, ki ga je sinoči skoraj soglasno odobrila poslanska zbornica v četrtem in odločilnem branju.
Na400 navzočih poslancev se jih je za znižanje števila deželnih svetnikov opredelilo kar 397, dva sta bila proti, eden pa se je vzdržal. Po novem bo deželni parlament štel 60 članic in članov (59 svetnikov in svetnic in predsednika ali predsednico Dežele). Glavni vzgib za ustavni zakon, ki je imel veliko podporo javnosti, je bila potreba po zmanjšanju stroškov poslovanja skupščine.
Na 3. strani
Danes razplet slovenske vladne krize
Na 2. strani
Trst: do sobote ugovori proti elektrovodu
Na 4. strani
Igor Omerza predstavil svojo zadnjo knjigo
Na 8. strani
Opravili obdukcijo na Degrassijevem truplu
Na 13. strani
V KC Bratuž razstava Boj proti cerkvi in veri
Na 14. strani
bruselj - Plinski terminal v Trstu
Zaskrbljenost evropskih poslank iz Slovenije
BRUSELJ - Odbor za peticije pri Evropskem parlamentu je včeraj razpravljal o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Evropska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS) je v zvezi s tem izpostavila resne okoljske zadržke, Mojca Kleva Kekuš (S&D) pa je opozorila, da tamkajšnji prebivalci še niso imeli možnosti podati mnenja o tveganjih. Na odboru so bile vložene tri peticije o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu, in sicer dve s strani italijanskih državljanov ter ena s strani slovenskega državljana. V njih nasprotujejo gradnji plinskih terminalov iz zdravstvenih in okoljskih razlogov.
Jordanova je prepričana, da z energetskega stališča plinski terminali nimajo več prednostnega pomena za dobavo energije. Boji se tudi, da se bo gradnja terminalov začela prej, preden bo imela Slovenija pravno možnost ukrepanja.
Kleva Kekuševa pa je opozorila, da prebivalci v neposredni bližini območja, na katerem se načrtuje gradnja, še niso imeli možnosti podati mnenja o tveganjih, ki jih prinaša morebitna izvedba projekta v povezavi z drugimi energetskimi objekti, kar je v nasprotju z načelom držav Evropske unije, ki predvideva, da se mnenje prebivalcev v takih primerih mora spoštovati.
rim - Ministrstvo je vključilo Trst na seznam kriznih območij
Iz Rima pomoč za proizvodno
preobrazbo škedenjske železarne
RIM - Italijanska vlada je sprejela zahtevo deželne oziroma lokalnih uprav in pokrajinskih sindikatov, da se glede vprašanja škedenjske železarne ter drugih povezanih industrijskih dejavnosti vključi Trst med krizna industrijska območja, ki bodo deležna državne podpore. Rim bo torej vključil naše mesto na seznam območij, ki jim bo vlada priskočila na pomoč tudi s finančnimi sredstvi pri reševanju zapletenih kriznih vprašanj na industrijskem področju. Vlada je že pripravila ustrezen odlok, ki ga bo izdala sredi februarja in ga bodo predstavila jutri v okviru konference država-dežele.
Na 4. strani
2
Sreda, 23. januarja 2013
ALPE-JADRAN
/
vladna kriza v sloveniji - Včeraj še zadnji poskus Novakove po zbližanju v koaliciji Pahor sestavil svoj kabinet
LJUBLJANA - Borut Pahor je v uradu predsednika republike preživel prvi mesec. Opravil je nekaj protokolarnih obveznosti, odpotoval na obisk v tujino ter sestavil svojo ekipo. Za zdaj je zaposlil sedem sodelavcev. Generalna sekretarka je postala njegova dolgoletna sodelavka Nataša Kovač, njen namestnik pa Uroš Krek. Svetujejo mu: Helena Kamnar za ekonomsko področje, Marko Makovec za zunanje zadeve ter Boštjan Žekš o zadevah visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Svetovalka za komuniciranje je postala Špela Vovk, s februarjem pa vodenje Pahorjevega kabineta prevzema Alja Brglez.
Z odhodom Državljanske liste danes konec zavezništva?
LJUBLJANA - V Vili Podrožnik so se včeraj sestali prvaki oz. predstavniki koalicijskih strank, vključno s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo. Po sestanku, ki je potekal na pobudo predsednice NSi Ljudmile Novak, nihče od koalicijskih partnerjev v skladu z dogovorom ni želel dajati izjav. Sestanka so se udeležili vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo Radovana Žerjava, ki ga je nadomeščal podpredsednik stranke Franc Bogovič.
DL je od Janše zahtevala da do včeraj bodisi odstopi bodisi zahteva glasovanje o zaupnico, sicer bo zapustila koalicijo. Prvak DL Gregor Virant koalicijskega srečanja po sestanku sicer ni želel komentirati. Pozneje pa je v DZ dejal, da se po njegovem občutku ni spremenilo nič. Svet DL bo o odhodu iz koalicije razpravljala na seji sveta danes zvečer. Pričakovati je odstop Gregorja Viranta z mesta predsednika DZ in odstop ministrov stranke, ministra za finance Janeza Šušteršiča ter ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča.
Odstop Janše (pa tudi odstop ljubljanskega župana Zorana Jankovica) zaradi poročila protikorupcijske komisije zahtevata tudi SLS in DeSUS, NSi pa poskuša, kot pojasnjujejo v stranki, pomiriti strasti in ohraniti koalicijo. Novakova je pismo z vabilom na sestanek prvakom koalicijskih strank poslala že v ponedeljek.
SDS pa je koalicijske partnerice že večkrat pozvala, naj v DZ vložijo konstruktivno nezaupnico, če so nezadovoljne s premierjem. Predsednik vlade Janez Janša je že 9. januarja povedal, kaj bo storil, prav tako stranka SDS, je na družbenem omrežju Twitter včeraj zapisala največja vladna stranka. »Na potezi in v zagati so tisti, ki so postavljali ultimate,« so odvrnili koalicijskim partnericam.
Predsedniki treh koalicijskih strank, t. i. sredinskega trojčka DL, SLS in DeSUS, so se po poročanju nekaterih medijev v ponedeljek popoldne pogovarjali o možnostih za reševanje vladne krize. Med drugim naj bi razpravljali o možnosti, kako do konstruktivne nezaupnice. Večina strank je sicer skeptičnih do tega, da bi se lahko poenotile za katerega drugega političnega ali pa tehniškega mandatarja. Po neuradnih informacijah naj bi tudi sklenili, da morebitno koalicijsko povezovanje s Pozitivno Slovenijo ni mogoče do popolnega umika Zorana Jankovica iz stranke.
Janša naj bi po navedbah njegovega kabineta v začetku tega tedna na upra-

v
l
J t
Janez Janša
arhiv
Ljudmila Novak
arhiv
Gregor Virant
arhiv
vno sodišče vložil pritožbo zoper Komisijo za preprečevanje korupcije in se tudi odzval na aktualna politična gogaja-nja. Njegovi podporniki so prepričani, da gre ob poročilu protikorupcijske komi-
sije za politični konstrukt in poskus političnega umora. V podporo Janši se je konec minulega tedna z javnimi tribunami angažiral Zbor za republiko, predsednika vlade pa njegovi podporniki na-
govarjajo tudi na spletni strani največje vladne stranke. Objavljenih je preko 420 pisem, pri čemer stranka v sporočilih za javnost izpostavlja tudi nekatera znana imena. (STA)
slovenija - Danes naj bi stavkalo več kot sto tisoč zaposlenih
Splošna stavka javnega sektorja s protestnimi shodi
LJUBLJANA - V Sloveniji bo danes potekala tretja splošna stavka javnega sektorja, ki jo bodo spremljali tudi protestni shodi v 15 večjih slovenskih mestih. Začeli se bodo pet minut čez 12. uro.
V Ljubljani so shod sprva načrtovali na Gregorčičevi ulici pred poslopjem vlade, ki sicer danes odhaja na delovni obisk v Notranjsko-kraško regijo. A so shod nato zaradi postavljenih zahtev glede intervencijskih poti in s tem povezanih prostorskih omejitev prestavili v sosednjo, Prešernovo ulico. Organizatorji pričakujejo okoli 5000 udeležencev. Shodi so napovedani še v Celju, Ilirski Bistrici, na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Krškem, Murski Soboti, Postojni, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Velenju. Od teh največ, do 1000 udeležencev organizatorji pričakujejo v Mariboru.
Stavki naj bi se po ocenah sindikatov pridružilo več kot 100.000 zaposlenih. Potekala bo v zdravstvenih in socialnih zavodih, policiji, vrtcih in šolah ter drugih delih javnega sektorja. Tako jo bodo občutili tudi državljani. Vrtci in šole bodo namreč večinoma zaprti, v zdravstvu in socialnem skrbstvu bodo delali kot v času dežurstva, ponekod bodo delali počasneje ali bolj temeljito.
Sindikati so stavko napovedali predvsem zaradi predvidenega znižanja mase sredstev za plače v javnem sektorju, ki bi imelo za posledico tudi obsežno odpuščanje zaposlenih, kar
je zanje nesprejemljivo. Pogajanja z vlado so obstala takoj na začetku.Sindikati opozarjajo, da je vlada odločitev o znižanju sredstev za plače sprejela enostransko, ne da bi z njimi o tem vsaj poskušala doseči sporazum, kot je bilo običajno vedno doslej. Vladi očitajo, da krši veljavne predpise in sporazume, med njimi tudi sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki ga je maja lani po stavki podpisala s sindikati.
Na vladni strani zanikajo, da bi kršili veljavne sporazume. Vztrajajo pa, da se o obsegu znižanja mase za plače javnih uslužbencev ni mogoče pogajati. Prihodkov v proračunu je manj, kar so morali upoštevati pri razdelitvi denarja proračunskim uporabnikom. Pogajajo se torej lahko le o tem, na kakšen način to znižanje doseči, navajajo.
Minister za finance Janez Šušteršič je včeraj v Bruslju na vprašanje, ali se je vlada pripravljena pogajati o masi za plače v javnem sektorju, da bi preprečili stavko, dejal, da je to seveda odločitev, ki jo lahko sprejme samo vlada. »Toda takšne odločitve vlada še ni sprejela, tudi obravnavala ni takšnega predloga,« je pojasnil minister.
Zahteve javnih uslužbencev podpirajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po njihovih navedbah se vlada na vse pretege trudi vnesti razdor med javni in zasebni sektor, ko ponavlja retoriko, da mora javni sektor deliti usodo zasebnega sektorja in pričeti varčevati. Stavko podpirata tudi Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. (STA)
Na 9. festivalu ZagrebDox več kot 150 dokumentarcev
ZAGREB - Na največjem mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v regiji ZagrebDox bodo med 24. februarjem in 3. marcem prikazali več kot 150 dokumentarcev. V program 9. ZagrebDoxa je vključen tudi eden najbolj protislovnih dokumentarcev desetletja, ameriški The Act of Killing Jos-hue Oppenheimera, so napovedali organizatorji. Film govori o indonezijskih morilskih enotah, ki so leta 1965 med genocidom umorile milijon sodržavljanov, intelektualcev in domnevnih komunistov. V sklopu festivala bodo predvajali tudi najboljši film s festivala Sundance The House I Live In ameriškega avtorja Eugenea Jareckija, ki prikazuje ameriški boj proti mamilom. Predvajali bodo tudi filme o življenjih znanih osebnosti, kot je bil soustanovitelj računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs.
HDZ proti visokim petam svojih političark
ZAGREB - Največja hrvaška opozicijska stranka HDZ je konec tedna med klavzuro v Opatiji opozorila članice stranke, da ne smejo nositi visokih pet, če se mislijo ukvarjati s politiko, poroča včerajšnji Jutarnji list. Tudi predsednik HDZ Tomislav Karamarko bo moral veliko delati na izboljšanju svoje podobe v javnosti, dodaja. V HDZ so pojasnili, da visoke pete, obleka ali nakit privlačijo »drugačno vrsto pozornosti«, govorec, ki bi moral biti osrednja zvezda svojega političnega nastopa, pa s takšno podobo škoduje sam sebi, piše zagrebški časnik po dvodnevnem strankarskem srečanju. Na njem se je 250 članov pogovarjalo tudi o izboljšanju podobe stranke, ki je obtožena korupcije. Članom HDZ je svetoval kolega, sicer medijski trener Vinko Vukadin. Ta je predsedniku Karamarku predlagal dodatne vaje, da bi postal »blagovna znamka«. Tako naj bi moral popraviti nejasno izražanje, položaj telesa in način gledanja v kamero.
protest - 8. februarja v Ljubljani
Napovedana t. i. tretja vseslovenska ljudska vstaja
LJUBLJANA - Odbor Vseslovenske ljudske vstaje (VLV) je sporočil, da bo tako imenovana tretja vseslovenska ljudska vstaja proti politični eliti 8. februarja na Kongresnem trgu v Ljubljani. Posamezniki in različne skupine zahtevajo nove proteste ne glede na morebiten padec vlade Janeza Janše, navajajo v odboru.
Slovenska politična elita, leva in desna, v vladi in v parlamentu, je s svojimi dejanji povsem izgubila zaupanje državljank in državljanov, so zapisali v odboru. To po njihovih besedah velja tako za vlado, ki so jo vodili Socialni demokrati, kot tudi za vlado, ki jo zdaj vodi SDS. »Na cedilu so nas pustile tudi nove stranke, kot sta Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, ki so že izkazale, da so globoko prepredene s korupcijo ali pa so zavezane uničevalni neokolonialistični politiki,« navajajo v odboru. Politične stranke s svo-
jim ravnanjem v vladni krizi po njihovih besedah dokazujejo, da razmišljajo predvsem o tem, kako obdržati svoje politične privilegije, še pravijo.
Tako imenovana prva vseslovenska ljudska vstaja je potekala 21. decembra lani, protesti pa so minili večinoma mirno in brez izgredov.
V	prestolnici se je takrat zbralo nekaj tisoč ljudi, po oceni policije okoli 5000, v Mariboru okoli tisoč, drugod po Sloveniji pa večinoma po nekaj deset.
Po prvi je tudi t. i. druga vseslovenska ljudska vstaja 11. januarja minila brez večjih izgredov. Na spletnih družbenih omrežjih je udeležbo na shodu napovedalo skoraj 5000 ljudi, a jih je na protest v prestolnico po ocenah policije prišlo več kot 8000. Mirni shodi so ob sicer manjši udeležbi potekali tudi drugod.
V	Ljubljani so policisti pridržali dve osebi. (STA)
evropska unija - Evropski komisar za širitev za Hrvaški radio
Fule 1. julija letos pričakuje Hrvaško kot 28. članico EU
ZAGREB - Evropski komisar za širitev Štefan Fule je v pogovoru za Hrvaški radio povedal, da Hrvaško kot 28. članico EU pričakuje s 1. julijem letos, kot je bilo načrtovano v pristopni pogodbi med Hrvaško in EU. Obenem je izrazil upanje, da bosta vladi v Ljubljani in Zagrebu storili vse za rešitev dvostranskega spora o Ljubljanski banki.
S podpisom na hrvaško pristopno pogodbo so se vse države članice EU obvezale, da bodo ratificirale pogodbo v časovnem okviru do 1. julija letos, ko je načrtovano, da Hrvaška postane polnopravna članica EU, je Fule spomnil v pogovoru ob prvi obletnici referenduma, na katerem so se hrvaški državljani odločili za vstop v EU. »Drugi vidik je, da bo dosežena obojestransko sprejemljiva rešitev dvostranskega vprašanja, ki bo omogočila nadaljevanje postopka ratifikacije, kar velja v primeru LB. Upam, da državi ne bosta skoparili s prizadevanji pri iskanju za obe strani dobre rešitve tega dolgoletnega problema,« je dejal evropski komisar za širitev.
Evropski komisar Štefan Fule
arhiv
Na novinarsko vprašanje, ali pričakuje rešitev spora do konca januarja, je Fule odgovoril, da bo srečen, če se bo zgodilo karkoli, kar bi lahko pripeljalo do sklenitve postopka ratifikacije, da bo
Hrvaška vstopila v EU s 1. julijem letos. »Vse je v rokah Zagreba in Ljubljane. Nisem tisti, ki jima bo svetoval o oblikah dogovora ali rešitvah. To je na finančnih strokovnjakih in na političnih predstavnikih. Oni morajo narediti korake, da se ratifikacijski postopek premakne naprej,« je še dejal Fule.
Poudaril je, da je eno izmed načel EU, da njene članice ne smejo ovirati pristopnih pogajanj potencialnih članic zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj, temveč da je bilateralne spore treba reševati paralelno s pristopnimi pogajanji. Fule je izrazil zadovoljstvo, ker se je prepričal, da Hrvaška dobro napreduje pri izpolnjevanju desetih nalog, ki jih je jeseni lani zastavila Evropska komisija. »Čedalje bolj so v ospredju konkurenca, posebej ladjedelništvo, prevodi pravnega reda EU in vzpostavitev mejnih prehodov z BiH,« je izpostavil evropski komisar.
Ob tem se je izognil odgovoru na novinarsko vprašanje, ali je potem edina prava ovira za vstop Hrvaške Slovenija. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 23. januarja 2013
3
rim - Parlament uzakonil znižanje števila članov skupščine FJK
Po novem 49 deželnih svetnikov Problemi za slovensko manjšino
RIM - Na aprilskih volitvah bodo volivci in volivke Furlanije-Julijske krajine namesto sedanjih 59 izvolili 49 deželnih svetnikov. To določa ustavni zakon, ki ga je sinoči skoraj soglasno odobrila poslanska zbornica v četrtem in odločilnem branju. Na 400 navzočih poslancev se jih je za znižanje števila deželnih svetnikov opredelilo kar 397, dva sta bila proti, eden pa se je vzdržal. Po novem bo deželni parlament štel skupaj 60 članic in članov (59 svetnikov in svetnic in predsednika ali predsednico Dežele). Glavni vzgib za ustavni zakon, ki je imel veliko podporo javnosti, je bila potreba po zmanjšanju stroškov poslovanja skupščine.
En deželni svetnik na 25 tisoč prebivalcev
Državni parlament je spremenil tretji odstavek 13.člena posebnega deželnega statuta, ki določa enega svetnika na vsakih 20 tisoč prebivalcev. Po novem bo en deželni poslanec izvoljen na vsakih 25 tisoč prebivalcev. To bo pomenilo spremembo števila izvoljenih svetnikov v vsakem izmed petih volilnih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Pordenon in Karnija).
Ustavni zakon je prestal dvakratno glasovanje v senatu in v poslanski zbornici, ki je včeraj zasedala čeprav je parlament formalno raz-puščen. Poslanci so se zavzeli za tudi za znižanje števila svetnikov na Siciliji in na Sardini, medtem ko so iz parlamentarnega postopka že v začetku izločili Dolino Aosto in Tri-dentinsko-Južno Tirolsko z utemeljitvijo, da tam živijo narodne manjšine, ki uživajo ustavno zaščito. Izločitve iz ustavnega zakona ni doživela FJK, čeprav tudi na njenem ozemlju živijo manjšine.
V zbornici največ predstavnikov DS
Množična navzočnost poslancev Demokratske stranke je veliko, če že ne bistveno prispevala k znižanju števila deželnih svetnikov. Kljub razpuščenemu parlamentu in volilni kampanji je včeraj v Rim prišlo več kot 90 odst. poslancev DS, dobro je bila zastopana tudi Severna liga (75-odstotna navzočnost),
precej (73 odst.) pa je bilo tudi predstavnikov Italije vrednot. Zadnja na razpredelnici glede prisotnosti je stranka Ljudstva svobode, ki jo je v poslanski zbornici zastopalo le 38 odst. parlamentarcev.
Razprava je bila zelo kratka. Iz naše dežele so se med drugim oglasili Angelo Compagnon (UDC), Isidoro Gottardo (LS) in demokrat Et-tore Rosato, ki je edini izpostavil vprašanje slovenske manjšine. Volilna zakonodaja FJK daje možnost Slovenski skupnosti, da se poveže z večjo stranko, tudi DS - je povedal Rosato.
Manj možnosti za izvolitev Slovencev
Če ne drugo zaradi matematike pomeni nova zakonodaja manj možnosti tudi za izvolitev svetnikov slovenske narodnosti. Trenutno sta to Igor Gabrovec in Igor Kocijančič, z Il-lyjem pa je bilo v deželnem svetu kar pet Slovencev. Koliko jih bo po 21. aprilu, je v tem trenutku zelo težko, če ne nemogoče napovedati.
Stranka Slovenske skupnosti bo gotovo izkoristila možnost volilne povezave z večjo stranko, ki ji jamči deželnega svetnika že z enim odstotkom glasov. SSk računa na potrditev zavezništva z DS, če bo ta možnost propadla pride menda v po-štev njena povezava z levosredinsko listo ali gibanjem v podporo Debori Serracchiani. Za izvolitev slovenskih predstavnikov na listah DS in levice (SEL in Državljanske revolucije, če se bo ta predstavila na deželnih volitvah) bodo, poleg seveda glasov, nujno potrebne preference posameznim kandidatom.
»Razpuščeni parlament je odločal tako rekoč na predvečer samih volitev. Vse zato, da pokaže moralizatorsko vnemo, čeprav prizadene deželo brez škandalov in kraj, medtem ko ostaneta Lacij in Lombardi-ja taka kot prej. V resnici se hočejo znebiti manjšin, političnih in narodnostnih, ki so moteče. Upajmo, da bodo volivci, predvsem slovenski, razumeli prevaro in nastalo škodo ter dostojno kaznovali krivce za vse to,« je sinoči v tiskovnem sporočilu polemično ugotovil deželni tajnik SIK Stojan Spetič.
S.T.
Gianfranco Fini je včeraj zadnjič vodil zasedanje poslanske zbornice pred februarskimi volitvami
ansa
volitve - Predstavitev kandidatov
»Državljanska revolucija je edina resna opozicija«
VIDEM - S tiskovno konferenco v Vidmu je gibanje Državljanske revolucije (lista Ingroia) včeraj predstavilo kandidatne liste, za katere so aktivisti Italije vrednot, obeh komunističnih strank in Zelenih zbrali v Furlaniji-Julijski krajini več kot 2 tisoč podpisov.
Liste Državljanske revolucije, so poudarili v svojih posegih kandidati Kristian Franzil, Claudio Pissas, Rossano Bibalo, Isabella Sartogo, Claudia Cernigoj in Marino Andolina, so edina prava novost letošnje volilne kampanje. Liste so izraz enotnosti levih sil in odražajo pisano družbeno stvarnost in pluralizem interesov, ki so jih desnica in tehnična vlada močno prizadeli, so poudarili kandidati.
»Državljanska revolucija je zato edina leva opozicija neolibe-ristični politiki, ki je zahodni svet spravila na rob prepada, obenem pa
sporočilo uredništva
Objavljanje prispevkov in zunanjih komentarjev med volilno kampanjo
Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik med volilno kampanjo od 22. januarja do zaključka februarskih parlamentarnih volitev ne bo objavljal:
- pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenj skih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate na volitvah ali so kakorkoli povezani z volilno kampanjo. Prav tako v tem obdobju ne bomo objavljali tovrstnih komentarjev bralcev na spletni strani našega dnevnika.
Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah.
Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem, bo Primorski dnevnik s kandidati oziroma kandidatko za poslansko zbornico in senat objavil intervjuje, ki jih bodo s kandidati opravili novinarji in novinarke PD. Kandidate za poslansko zbornico in senat bo kontaktiralo uredništvo.
Poleg tega bo Primorski dnevnik uvedel rubriko volilna kronika, ki bo namenjena raznim sporočilom, obvestilom in pozivom v zvezi z volilno kampanjo.
Uredništvo si pridržuje pravico, da o nekaterih dogodkih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike.
Do konca meseca čas za prošnje za deželne prispevke
TRST - Služba za deželne rojake v tujini in manjšinj-ske jezike Dežele Furlanije-Julijske krajine obvešča, da 31. januarja 2013 zapade rok za predložitev prošenj za prispevke iz Sklada za podporo dejavnosti ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine, v smislu 18. člena deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine št. 26 iz leta 2007. Na deželnem spletišču (www.re-gione.fvg.it - »in evidenza / v ospredju«) so na razpolago ustrezni obrazci za prošnje ter vse potrebne informacije.
Novinarska zbornica proti izkoriščanju sodelavcev
TRST - Novinarska zbornica Furlanije-Julijske krajine je zaradi prenizkih honorarjev za sodelavce uvedla disciplinsko preiskavo proti odgovornim urednikom dnevnikov Il Piccolo, Messaggero Veneto in Il Gaz-zettino. Disciplinsko preiskavo je spodbudilo obvestilo deželnega novinarskega sindikata Assostampa, zato bo svet zbornice najprej prisluhnil stališčem predstavnikov sindikata ter podpisnikov obvestila Carlu Mus-catellu, Alessandru Marteganiju in Mauriziu Bekarju. »Sledili bodo ukrepi v skladu z zakonom,« piše v tiskovnem sporočilu. Sindikat je pred dnevi opozoril, da znaša povprečni bruto honorar za članek od 10 do 15 evrov, nekateri zunanji sodelavci pa prejemajo po tri evre za članek. Ti zneski so po ocenah sindikata v nasprotju s sporazumi in sindikalnimi pogajanji.
alternativa, ki ponuja program spoštovanja pravic delavcev in državljanov, nasprotuje politiki rezov in podražitev, kakor tudi „evropskim" pravilom glede davčne in proračunske politike. Italija potrebuje tudi moralni preporod v politiki in oster boj proti korupciji in mafiji.«
Glede odnosov z Demokratsko stranko so pobudniki liste poudarili, da se le-ta pajdaši z Mon-tijevimi sredinci (v naši deželi tja spada tudi tržaški poslanec Roberto Menia), ni pa dovzetna za dialog z levico. Kljub temu pa je Državljanska revolucija v naši deželi odprta za dialog z levo sredino, čeprav ne soglaša z njeno podporo hitri železnici in orjaškemu elektrovodu. Potrebno je uskladiti programska izhodišča, sicer iz te moke ne bo kruha. V prihodnjih dneh bo Državljanska revolucija predstavila svoje liste tudi po posameznih pokrajinah naše dežele.
umor v lignanu
Nožev še
•	V I •
niso našli
LIGNANO - Prvi dan iskanja nožev, s katerimi naj bi Kubanca Reiver La-borde Rico in njegova sestra Lisandra Aguila Rico 19. avgusta lani v Lignanu ubila zakonca Paola Burgata in Rosetto Sostero, ni bil uspešen.
Kot je na zaslišanju v zaporu v Ha-vani povedal Revier Laborde Rico, naj bi zakonca ubila s tremi noži, in sicer z dolgim kuhinjskim nožem in dvema za-klepnima nožema. Potapljači karabi-njerjev so morilsko orodje iskali v morju pred uradom na plaži št. 3 v Ligna-nu Sabbiadoru. Kot je še povedal Reiver, naj bi kuhinjski nož vzel doma, ostala dva pa v igralnici, kjer je delal.
Potapljači karabinjerjev bodo nože skušali ponovno najti v prihodnjih dneh. Njihovo delo ne bo lahko, saj je od umora minilo že veliko časa, tako da je prav možno, da jih sploh ne bodo našli. Preiskovalci pa so se že sprijaznili, da ne bodo našli nahrbtnika, v katerega sta mlada Kubanca spravila oblačila, ki sta jih nosila med umorom, in ga nato odvrgla v enega od smetnjakov v Latisani.
volitve
Na listi tudi zdravnik iz Doberdoba
Marco Gergolet
GORICA - Med kandidati za italijanski parlament se je popolnoma nepričakovano znašel tudi slovenski zdravnik Marco Gergolet. Kandidira za senat na listi gibanja Fermare il declino (Zaustaviti propadanje), ki ga je ustanovil gospodarski novinar in analitik Oscar Giannino. 46-letni Gergolet, ki je drugi na senatni listi, je doma iz Doberdoba, v Gorici je matu-riral na liceju Primož Trubar, iz medicine pa je nato diplomiral na tržaški Univerzi. Svoje strokovno znanje v ginekologiji je izpopolnil v Ljubljani, sedaj je strokovni direktor splošne bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici.
»Nimam se ne za levičarja in niti za desničarja, ampak skušam konkretno ocenjevati probleme,« nam je dejal Gergolet, za katerega je to prva politična in volilna izkušnja. Izbral je Gianninovo gibanje, ker se mu zdi edino, ki v tej težki, posebno gospodarski situaciji ponuja rešitve za konkretne probleme. Ger-golet se namerava aktivno angažirati v volilni kampanji.
Tržaško sodišče je medtem včeraj razsodilo, da bo na poslanskih volitvah lahko sodelovalo šestnajst strank in gibanj, na senatnih volitvah pa trinajst. Kandidati in stranke imajo še dva dni časa za morebitne prizive.
4	Sreda, 23. januarja 2013	TRST
APrimorski
r	dnevnik
I———j	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
železarna - Vlada bo februarja izdala odlok, ki je predpostavka za prejem denarja iz Rima
Trst na seznamu kriznih industrijskih območij
Italijanska vlada je sprejela zahtevo deželne in lokalnih uprav ter pokrajinskih sindikatov, da se glede vprašanja škedenjske železarne ter drugih povezanih industrijskih dejavnosti vključi Trst med krizna industrijska območja, ki bodo deležna državne podpore. Rim bo torej vključil naše mesto na seznam območij, ki jim bo vlada priskočila na pomoč tudi s finančnimi sredstvi pri reševanju zapletenih kriznih vprašanj na industrijskem področju. Italijanska vlada je že pripravila ustrezen odlok, ki ga bo izdala sredi februarja in ga bodo predstavili jutri v okviru konference država-dežele.
Vest je posredoval podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Claudio de Vin-centi. Ta se je udeležil seje državnega omizja, ki so ga osnovali v Rimu glede vprašanja družbe Lucchini. Sestanka z izrednim komisarjem Pierom Nardijem, ki ga je imenoval minister Corrado Passera, so se udeležili tudi predstavniki Dežele FJK, Pokrajine Trst in Občine Trst ter zveznih in panožnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil.
Vlada je na srečanju v bistvu potrdila, da se bodo nadaljevala prizadevanja za rešitev vprašanja škedenjske železarne oziroma njene proizvodne preobrazbe. Vlada je s tem posredno priznala delo lokalnih uprav, obenem pa je bilo poudarjeno, da je potrebno vprašanje železarne rešiti ločeno. Nekateri so namreč zagovarjali, da je treba grupacijo Lucchini prodati v celoti. Toda prevladalo je načelo, da je treba vprašanje preobrazbe železarne obravnavati ločeno in v okviru industrijske krize na Tržaškem.
Iz Rima bo torej v prihodnosti poleg pomoči prišlo tudi nekaj denarja. Zdaj bo še najbolj pomembno nadaljevati začrtano delo, nam je povedal pristojni tržaški občinski odbornik Fabio Omero, ki je skupaj s predstavniki deželne in pokrajinske uprave izrazil zadoščenje. Železarno bodo najbrž zaprli še pred koncem predvidenega roka (konec leta 2015), ker se je vlada odločila za krčenje finančnih prispevkov, ki jih predvideva t.i. medministrski sklep Cip6. Že v kratkem se bo tako sestalo novo specifično omizje glede programskega sporazuma med Deželo FJK in lokalnimi upravami, ki bo osnova za zaprtje železarne, bonifikacijo območja in nameščanje novih industrijskih dejavnosti. Družba Lucchini se je nenazadnje obvezala, da bo sodelovala pri tem postopku in bo glede zaposlenih poskrbela za primerne socialne blažilce.
A.G.
Pogled na škedenjsko železarno
kroma
delo - Staliče panožnega sindikata Fp-Cgil
»Javni uslužbenci niso lenuhi, ampak nosilci socialnega sistema«
Javni uslužbenci so tisti, ki vsak dan odprejo vrata občinskih izpostav v mestu in na Krasu, ki pripravljajo načrte za razvoj mesta, ki oskrbujejo ljudi, ki pomagajo bolnikom. Javni uslužbenci niso lenuhi, ampak so (pre)malo plačani ljudje, ki dnevno prispevajo k ohranjanju in razvijanju socialnega sistema na Tržaškem. Zato je krivičen stereotip, da so vsi lenuhi, še bolj pa misel, da kradejo in si prilaščajo javni denar.
To je dejala pokrajinska tajnica panožnega sindikata Fp-Cgil Rosanna Giacaz, ki poudarja, da je bil javni sektor v zadnjih letih deležen hudega krčenja. Skratka, javni uslužbenci večkrat zagotavljajo javne sto-
Rosanna Giacaz
ritve, pa čeprav so malo plačani, pravi sindikalistka. Komaj pa zalotijo koga, ki se neupravičeno oddalji od delovnega mesta ali si celo prilasti javni denar, že spet prevlada stereotip, da so vsi lenuhi, je poudarila Giacazova.
V resnici drži nasprotno, je dodala in obtožila tržaško občinsko upravo, da je v preteklosti oddala preveč del zunanjim podjetjem, namesto da bi zaposlila nove ljudi. V Trstu je javnih uslužbencev kar 12 tisoč. Od teh je 5 tisoč zaposlenih v zdravstvu in 2400 je občinskih uslužbencev. Javni uslužbenci so tako številni, je razložila Giacazova, ker je Trst prestolnica dežele Furla-nije-Julijske krajine. V tem mestu so deželni uradi in tudi mnogi upravni in sodni uradi. Povprečno število javnih uslužbencev v Italiji je vsekakor upadlo s 6,3 na 5,8 odstotka, je še povedala Giacazova, število javnih uslužbencev v deželi FJK pa je najnižje v državi. (ag)
Primer Rosato: SEL za sestanek večine
V	zvezi s preiskavo, ki poteka proti nekdanjemu direktorju škedenjske železarne Francescu Rosatu, pokrajinsko tajništvo Svobode, ekologije in levice meni, da je to v neskladju s položajem tehničnega svetovalca Občine Trst za preureditev obrata. Zato SEL sporazumno z občinskim odbornikom za okolje Umbertom Lau-renijem, ki je izraz te stranke, zahteva sestanek strank levosredinske večine, ki upravlja občino.
Šola: okence CGIL za spletni vpis
V	zvezi z letošnjim obveznim vpisovanjem preko spleta za prihodnje šolsko leto (kar ne velja za slovenske šole), je pri področnem sindikatu delavcev v javni upravi FP-CGIL v Ul. Genova 6 v 3. nadstropju začelo delovati okence, kjer bo mogoče opraviti vpis preko spleta. Okence bo dejavno do 28. februarja za člane sindikata od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldne od 13. do 16. ure. Za predhodno najavo je na voljo telefonska številka 040-6754525.
Razpis finančne straže
Finančna straža obvešča, da je v četrti posebni izdaji Uradnega lista št. 1 z dne 4. januarja letos objavljen razpis natečaja za sprejem 53 častniških kadetov za akademsko leto 2013/2014. Na razpis se lahko prijavijo italijanski državljani, ki so bili rojeni med 1. januarjem 1991 in 1. januarjem 1996 in razpolagajo z diplomo višje srednje šole. Prošnjo je treba predložiti izključno preko spleta na stran www.gdf.gov.it do 4. februarja. Na spletni strani so na voljo tudi vse informacije.
Srečanje o težavah malih in srednjih podjetij v FJK
V	hotelu Savoia Excelsior na tržaškem nabrežju bo v ponedeljek, 28, januarja, javno srečanje o težavah malih in srednjih podjetij v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini z naslovom Politika ne sme povzročiti stečaja podjetij, ki ga prirejajo deželne organizacije obrtnikov in trgovcev Confartigianato, Conf-commercio in CNA, njegov namen pa je postaviti pod drobnogled posledice gospodarske krize za mala in srednja podjetja v deželi FJK ter davčni pritisk. Na srečanju, ki se bo začelo ob 9.30, bo govor tudi o padcu potrošnje, pretirani birokraciji in problematiki bančnih posojil.
občina trst - Razlaščanje zemljišč na trasi od električne centrale na Padričah do Žavelj
Še nekaj dni za ugovore proti elektrovodu
Podzemski elektrovod naj bi zgradila družba Terna, služil pa naj bi plinskemu terminalu družbe Gas Natural - Kljub nasprotovanju gradnji terminala Terna ni ustavila razlastitvenega postopka
V soboto, 26. januarja, zapade rok za vložitev ugovorov zoper gradnjo elektrovoda na trasi Pa-driče-Žavlje, ki ga namerava zgraditi družba Terna. Novico je sporočil Marko Marcon, predstavnik društva Movimento Trieste liberta. Na sedežu društva v Ul. Udine 2 lahko lastniki zemljišč, ki jih namerava Terna razlastiti za gradnjo podzemskega elektrovoda, izpolnijo obrazce za ugovor.
O novih razlaščanjih na Tržaškem smo obširno poročali novembra. Družba Terna je 27. novembra dala objaviti v videmskem dnevniku Mes-saggero Veneto in v turinskem dnevniku La Stam-pa oglas, s katerim je sporočila uvedbo razlastitvenega postopka zemljišč na trasi od električne centrale na Padričah do Žavelj za gradnjo novega podzemeljskega elektrovoda, ki naj bi dovajal električno energijo bodočemu kopenskemu uplinjeval-niku družbe Gas Natural. Plinski terminal naj bi namreč potreboval električno energijo z močjo 25 megavatov, zaradi tega bi potreboval nov elektro-vod z jakostjo 132 tisoč voltov.
Trasa novega elektrovoda naj bi bila dolga 9 kilometrov in 450 metrov. Potekala naj bi od Pa-drič ob naftovodu družbe Siot preko območja igrišč golfa ob cesti za Hudo leto do zgodovinskega znamenja nad Ricmanji, nato naj bi nadaljevala pot
navzdol do Ključa, pod žičnico družbe Italcementi do plinske centrale AcegasAps, ob cesti za Ricmanje in ob Ul. Grego do Naselja sv. Sergija, nato ob Ul. Brigata Casale do Ul. Flavia, Ul. Pietraferrata čez električno progo ob Ul. Caboto do Ul. Errera in od tu do območja, na katerem naj bi pri Žavljah družba Gas Natural zgradila uplinjevalnik.
Gradnja elektrovoda bo »zainteresirala« tri javne ustanove (Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Pokrajino Trst in Občino Trst, 297 katastrskih podjetij in 228 katastrskih lastnikov. Med njimi je večina s slovenskimi priimki. Med zemljišči, ki jim grozi razlastitev, pa so tudi zemljišča, ki so v lasti ricmanjske srenje (Comune di S. Giuseppe della Chiusa in Comune di Rizmagne) ter Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec Circolo di cultura Route Kolonkovez.
V uvodu dokumentacije, ki je bila do 25. decembra na ogled na tržaški občini, je zapisano, da projekt »deloma prizadeva vasi Trebče, Padriče, Gropado in Bazovico«, nadalje tudi tri zaščitene kraške jame na tem območju. Omenjeno je, da poteka trasa deloma po ozemlju, zaščitenem z evropskimi normami. V tej zvezi bo potrebno pridobiti ustrezno pooblastilo deželne vlade, ob njem pa še pooblastila za »prečkanje železniških
prog«, za «»prečkanje cest« in za »interferenco s kabli za telekomunikacije«.
Zadeva je odjeknila tudi v parlamentu. Tržaški poslanec Ettore Rosato je vložil aktualno vprašanje ministru za gospodarski razvoj Corradu Pas-seri, slednji je odgovoril, da naj bi gradnja podzemskega elektrovoda ne zahtevala razlastitve, temveč nekakšen »začasni prevzem zemljišč.« Na ta način naj bi se izognili določilu 21. člena zaščitnega zakona, po katerem »morajo uprava, ureditev, raba teritorija, gospodarsko in družbeno urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje tudi v primeru razlaščanj, težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti.«
Dober mesec po uvedbi razlastitvenega postopka je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine odrekla podporo gradnji plinskega terminala in tudi minister za okolje Corrado Clini je izdal negativno mnenje o uplinjevalniku. Kljub temu razlastitveni postopek ni bil prekinjen.
Ali bo elektrovod (z novimi razlastitvami) zgrajen tudi brez plinskega terminala? In čemu bo potem služil?
Na ta vprašanja bi morala odgovoriti družba Terna.
M.K.
/
TRST
Sreda, 23. januarja 2013
5
štivan - Točno teden dni po izginotju je pokojnega Josipa Legišo zagledal sin
Žalosten konec iskanja, pogrešanca našli mrtvega
Odkritje v kanalu Lokavec pri štivanski papirnici - Požrtvovalen Medvejec, ki so mu Nemci zažgali hišo
Točno teden dni po njegovem izginotju so 81-letnega Štivančana Josipa (Pepija) Legišo našli mrtvega. Odkrili so ga v kanalu Lokavec ob štivanski papirnici. Usoda je hotela, da je pogrešanca po večdnevni obsežni iskalni akciji, v kateri so sodelovali na desetine prostovoljcev in gasilcev, izurjeni psi in helikopterji, včeraj okrog 15. ure zagledal njegov sin Božič. Očeta je vztrajno iskal že več dni.
Vodja tržaške postaje državne gorske reševalne službe in koordinator iskalne akcije Stefano Perper je pojasnil, da se je iskanje v soboto uradno prekinilo, po načrtih pa bi se moralo zaradi slabega vremena spet začeti danes. Včeraj so bili na terenu samo gasilci ter nekateri posamezniki, med njimi tudi sin pogre-šanca. Legiševo truplo je plavalo v okljuku kanala pri štivanski papirnici, na območju do-berdobske občine. Po odkritju se je na prizorišču pojavilo več gasilcev, karabinjerjev, policistov in domačinov. Njihova vozila so bila ustavljena na območju, kjer trgovci običajno prodajajo lubenice. Po truplo so se s čolnom odpravili gasilci goriškega poveljstva.
Za preiskovanje okoliščin smrti so pristojni karabinjerji iz Tržiča. Poveljnik Sante Picchi je sinoči potrdil, da je Legiša umrl zaradi utopitve. Zakaj je do nje prišlo, je drugo vprašanje. »Zdaj nič ne sumimo, samo zbiramo informacije,« je pojasnil in dodal, da bodo obdukcijo opravili v Tržiču. Legiša je imel v zadnjem obdobju težave z zdravjem, zelo pogosto pa se je odpravljal na dolge sprehode. Trenutno ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja in pogosto je hodil ob državni cesti. Verjetno bo težko ugotoviti, ali je 81-letni domačin padel, ali pa skočil v vodo. Od doma je odšel prejšnji torek ob 14.30 in pet dni zapored ga je iskalo od 60 do 90 ljudi, pa tudi helikopter in psi. Iskali so ga pri Štivanu, Medji vasi, Jamljah, Sabličih, Dolu, Doberdobu, De-vinu in predmestju Tržiča, potapljači pa so se spustili v Doberdobsko in Prelostno jezero.
Josip Legiša zapušča ženo, sina, dve hčeri in vnuke. Izhajal je iz medvejske družine, ki so ji Nemci 16. avgusta 1944 požgali hišo, kot sicer vsem v vasi. Njegov oče Anton je zaradi pljučnice umrl nekaj mesecev prej, 13-letni Josip pa je rojstno hišo zapustil z materjo, sestrama in bratoma. Pred dvema letoma nam je podrobno opisal tiste dni, ko se je znašel v vlogi begunca: družina se je selila v Tržič, Štivan, Jamlje in spet v Medjo vas. V Štivanu je živel od leta 1961.
Upokojeni delavec štivanske papirnice in nekdanji pevec Fantov izpod Grmade je bil zelo dejaven in požrtvovalen, vseskozi si je prizadeval za dobro krajevne skupnosti. Odpravljal se je na razne urade, kjer je reševal probleme in se več let zavzemal za ureditev spomenika padlim v Štivanu. Sovašča-nom je bil vedno v oporo. (af)
Po truplo so se odpravili gasilci goriškega poveljstva; v okvirčku Josip (Pepi) Legiša
kroma
zdravstvo - Danes in jutri v okviru projekta IntegrAid
V katinarski bolnišnici bodo stekli slovenski tečaji o postopkih oživljanja
V	bolnišnici na Katinari (na sliki KROMA) bodo danes in jutri potekali tečaji o temeljnih postopkih oživljanja in defi-brilacije v slovenskem jeziku za zdravstvene delavce Splošne bolnišnice Izola v sklopu čezmejnega projekta IntegrAid, katerega cilj je pripeljati do integriranih ukrepov za zagotovitev optimalne oskrbe življenjsko ogroženih pacientov na čezmejnem območju ter izboljšati kakovost življenja skozi koordiniran razvoj zagotavljanja bolnišnične urgentne medicinske pomoči.
V	okviru projekta, katerega nosilni partner je Splošna bolnišnica Izola, ostali partnerji pa so Univerzitetni klinični center Ljubljana, zdravstvena domova v Ilirski Bistrici in Sežani, zdravstveni ustanovi v Miranu in Ravenni ter tržaško univerzitetno bolnišniško podjetje in bolnišnica S. Maria della Misericordia v Vidmu, želijo vzpostaviti trajno mrežo sodelovanja, ki bi zagotavljala usklajevanje organiziranosti ur-gentno-medicinskih služb, poenotenje in dvig strokovne usposobljenosti medicinskega osebja, olajšanje in izenačevanje dostopa prebivalcev do storitev ter izboljšanje logističnega sistema za učinkovitejše premeščanje pacientov med inšti-tucijami na čezmejnem območju.
Danes in jutri bi se moralo tečajev, ki jih bo vodila dr. Neva Lupinc, zdravnica na urgentnem oddelku bolnišnice na Ka-tinari, razdeljeni pa bodo na teoretični in praktični del, udeležiti kakih dvajset zdravstvenih delavcev, v okviru projekta pa bi morali v dveh letih usposobiti devetdeset operaterjev. (iž)
Predsednika na kavi s knjigo
Ze tradicionalna kava s knjigo, ki jo prirejajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Tržaška knjigarna, bo v tem tednu priložnost za zanimiv, neformalen klepet s predsednikoma krovnih organizacij. Danes ob 10. uri bosta v Tržaški knjigarni gosta Rudi Pavšič in Drago Štoka. Ob kavi bosta spregovorila o drugačnih temah kot običajno: o knjigah, o svojem odnosu do branja, do kulture in umetnosti, z veseljem pa bosta odgovarjala tudi na vprašanja s strani publike.
Abecede narave
V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 bo danes ob 17.30 v okviru niza sredinih srečanj fototeke in mestnih muzejev srečanje s Francescom Gizdicem na temo Abecede narave.
Judovstvo in bioetika
Na sedežu tržaške judovske skupnosti na Trgu Benco 4 bo danes ob 18. uri drugo srečanje v okviru niza o judovski etiki. Tokrat bo govor o judovski misli in bioetiki, o čemer bosta govorila Gadi Piper-no, koordinator oddelka za vzgojo in kulturo pri Združenju italijanskih judovskih skupnosti, in tržaški rabin David Itzhak Margalit.
V Contradi Michele Placido in John Peter Sloan
Gledališče La Contrada ima ta teden v Bobbiovi dvorani na sporedu kar dve predstavi, in to dveh skoraj nasprotujočih si odrskih žanrov. Najprej bo jutri zvečer nastopil John Peter Sloan, Anglež iz Birminghama, ki je zaslovel v Italiji zlasti s smeh vzbujajočimi primerjavami med angleško in italijansko kulturo. Tokrat bo v izraziti stand up comedy z naslovom I am not a Penguin predstavil svoje odraščanje v rojstnem Birmingha-mu in pripoved obogatil s komičnimi elementi, značilnimi daj za angleški zdaj za italijanski humor. Med ljubitelji gledaliških klasikov je veliko pričakovanja za nastop slavnega italijanskega igralca Mic-heleja Placida, ki bo od petka do ponedeljka, gostoval s svojo odči-tavo Shakespearove tragedije Kralj Lear, v kateri nastopa v naslovni vlogi in ki jo je režiral v sodelovanju s Francescom Manettijem, poleg tega je posegel tudi v prevod. V Placidovi postavitvi, ki po pisanju časopisov drzno približuje to temeljno delo klasičnega gledališkega repertoarja sodobni pop operi, se v ospredje postavlja moč besede, prepletena z ljubeznijo, ki v različnih odtenkih vodi vse nastopajoče osebe. (bov)
katinara - Kokain v avtu
Starim poslom se ni odpovedal
Policisti so na cesti za Katinaro naleteli na starega znanca, ki se je peljal z avtomobilom. Renato Af-finito je bil v preteklih letih večkrat vpleten v preiskave o preprodaji droge, pred policisti pa je bil tokrat zelo živčen in njegove izjave so bile protislovne. »Povabili« so ga na kvesturo. Affinito se je pri priči vdal in jim izročil kuverto, v kateri je bilo sedem vrečk s skupno 166,66 grama kokaina. Končal je v tržaškem zaporu. Avtomobil, katerega lastnik je njegov sin, so zasegli.
58-letni Renato Affinito je po rodu iz Caserte, že dolgo pa živi v Trstu. Pred leti je imel neko trgovino v Terezijanski četrti. Njegovo ime pa se je večkrat pojavilo na straneh krajevne kronike, policisti in karabinjerji ga dobro poznajo. Preprodaji kokaina se očitno ni odpovedal niti po izkušnjah v tržaškem zaporu. V 90. letih je bil povezan z italijansko kriminalno združbo, ki je iz Venezuele po pošti pošiljala kokain v Italijo, med drugim tudi v Trst. Nezakonite posle so vodili italijanski izseljenci v Caracasu. Affinito je bil odgovoren za prevzem mamila in prodajo v Trstu. Obsodba je postala pravnomočna šele deset let pozneje, oktobra 2009. Istega leta so ga v Trstu aretirali tudi zaradi preprodaje kokaina v sodelovanju s kampanijsko kamoro. (af)
obalna cesta - Ob 7.10
Sedem poškodovanih, med njimi trije otroci
Posledice jutranjega čelnega trčenja k sreči niso hude
Na Obalni cesti je včeraj zjutraj prišlo do čelnega trčenja, v katerem se je poškodovalo celo sedem ljudi, med njimi tudi trije otroci. K sreči so vse poškodbe lažje, je potrdila tržaška občinska policija. Prometna nesreča se je pripetila ob 7.10 na Obalni cesti pri hišni številki 33, blizu hotela Riviera.
Trčila sta avtomobila ford fiesta in fiat punto. Prvega je vozil sudanski državljan, ki se ni poškodoval, z njim pa so bili trije otroci. Vse tri so reševalci službe 118 odpeljali na pregled v bolnišnico Burlo Garofolo. Za volanom fiata je prav tako sedel moški, njegovo državljanstvo pa ni znano. Občinski policisti so v zapisnik namreč vnesli podatek, da ima voznik »jugoslovanski osebni dokument«. Kaj to pomeni (ali gre morda za srbskega državljana s starim potnim listom), nam žal ni uspelo izvedeti. V fiatu so bile poleg voznika še trije potniki, vse štiri so prepeljali v bolnišnico na Katinaro. Vsi so se k sreči samo lažje poškodovali.
Vzroke nesreče so včeraj še preverjali, eno od dveh vozil je verjetno peljalo po sredini cestišča. V jutranjih urah je nastal zastoj, na delu so bili tudi gasilci in prometni policisti, slednji so redarjem pomagali urejevati promet pred jutranjo prometno konico.
Le nekaj minut pred omenjeno nesrečo pa se je v Križu poškodoval motorist, ki se je znašel na tleh na pokrajinski cesti št. 14. Služba 118 je bila na prizorišču z dvema rešilce-ma, motorista so prepeljali na Katinaro. (af)
opčine - Rajonski predsednik Milkovič
Popraviti ceste na Vzhodnem Krasu
Tržaška pokrajinska uprava bo 5. februarja prispela na Vzhodni Kras. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič jo je povabil, naj se udeleži rajonske seje, da bi se seznanila z vprašanji, ki povzročajo zadnje čase vse več preglavic krajevnemu prebivalstvu.
V prvi vrsti so to pokrajinske ceste, ki so v res slabem stanju. V Bazovici in v bližini nogometnega igrišča pri Trebčah so se pojavile na cestišču do 20 centimetrov globoke luknje, ki predstavljajo veliko nevarnost za promet. Te luknje so sicer zasilno prekrili, obstajajo pa še druge podobne nevarnosti na drugih odsekih, kar jasno kaže na pomanjkanje vzdrževanja na pokrajinskih cestah, je včeraj pojasnil Milkovič. »Pokrajinska uprava bi morala cesto Opčine-Bazovica na novo tlakovati, saj je asfalt dotrajan. Posuta sol in led sta jo v zadnjih mesecih še bolj poškodovala, zato je poseg na cestišču nujno potreben,« je ocenil.
Rajonski predsednik se je obregnil tudi ob sneg, ki je v letošnji sezoni že nekajkrat pobelil vasi na Vzhodnem Krasu. Trža-
Marko Milkovič
kroma
ška občinska uprava je sicer poskrbela za počiščenje glavnih cest, kot vedno ob takih primerih pa so ostale ulice v vaških jedrih dalj časa zasnežene ali poledenele. Mil-kovič je predlagal, naj bi za čiščenje vaških cest in ulic angažirali domačine. Odgovornim pri podjetju AcegasAps je nakazal možnost sodelovanja z društvom Globoj-ner in nekaterimi domačini, ki naj bi ob snežnih ujmah z lastnimi sredstvi (traktorji in podobnimi) pomagali pri pluženju ulic in odstranjevanju snega. Tako bi bile tudi vaške ulice bolj varne, je opozoril.
M.K.
6
Sreda, 23. januarja 2013
TRST
čezmejno sodelovanje - V okviru projekta Eduka, katerega nosilec je Slori
Začetek raziskovalnih delavnic za višješolce
V ponedeljek so stekle čezmejne raziskovalne delavnice za višješolce, ki bodo do konca meseca potekale v okviru projekta Eduka - Vzgajati k različnosti. Gre za čezmejni evropski projekt v okviru programa Italija-Slovenija 2007-2013, katerega vodilni partner je Slovenski raziskovalni inštitut in s katerim želijo ustvariti znanje in orodje (didaktično in informativno gradivo, priročnike, publikacije, igre ipd.) za vzgajanje k različnosti in med-kulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju. Temu so namenjene delavnice za dijake višjih srednjih šol v Italiji oz. srednjih šol v Sloveniji s slovenskim oz. italijanskim učnim jezikom, ki delujejo v okviru tako večinskih kot manjšinskih skupnosti na obeh straneh meje. K pobudi so pristopili družboslovni smeri slovenskega liceja Antona Martina Slomška in italijanskega liceja Gio-sueja Carduccija iz Trsta, gimnazijska smer Srednje šole Srečka Kosovela iz Sežane in italijanska gimnazija Gian Rinalda Carlija iz Kopra, cilj pa je, kot piše v sporočilu za javnost, ozaveščati dijake o vsebinah medkulturne vzgoje ter jih seznanjati z značilnostmi tradicionalnih manjšin in priseljenskih skupnosti, ki so prisotne na območju, kjer prihajata v stik slovenski in italijanski narod.
Predvideni sta dve izvedbi delavnic: v prvi sodelujeta šoli z italijanskim učnim jezikom, v drugi, ki bo na vrsti v naslednjem šolskem letu, pa šoli s slovenskim učnim jezikom. V okviru delavnic bodo dijaki izvedli raziskovalno nalogo na temo medkulturne vzgoje in integracije med večino, manjšino in mi-granti, pri čemer bodo sodelovali pri opredelitvi raziskovalnih vsebin, sestavi in testiranju vprašalnika, anketiranju in vstavljanju podatkov, statistični in grafični obdelavi, analizi in interpretaciji rezultatov ter pri sestavi zaključnega poročila in zaključni predstavitvi. Delavnice so se začele z uvodnimi predavanji o spoznavanju teoretičnih izhodišč medkulturne vzgoje in značilnostih obmejnega večkulturnega prostora, o čemer so govorili Davide Zoletto z Univerze v Vidmu, Nives Zudič Antonič z Univerze na Primorskem, Marianna Kosic in Moreno De Toni s Slori-ja, Roberto Bonifacio z Italijanske unije in Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko iz-seljeništvo in migracije pri ZRC SAZU.
Omeniti velja, da bo o izsledkih delavnic izdana dvojezična publikacija, o poteku raziskovalnega dela pa bo Kulturno izobraževalno društvo Pina iz Kopra v sodelovanju z nekaterimi dijaki čezmejne skupine pripravilo kratkometražni film. Raziskovalno skupino vodi Norina Bogatec, multimedijsko pa Vid Tratnik.
Prve delavnice so se udeležili dijaki tržaškega liceja Carducci in koprske gimnazije Carli
opčine - V nedeljo v Prosvetnem domu
Gledališka skupina iz Gabrovice uprizorila komedijo Vse o ženskah
V nedeljo je v Prosvetnem domu uspešno gostovala gledališka skupna Kd Berce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Vse o ženskah hrvaškega dramatika Mira Gavrana v režiji Minu Kljuder in Sergeja Verča. Milena Colja, Bojana Furlan, Silvestra Grižik-Kačič, Branka Guštin in Grozdana Švara so v 14 prizorih poosebile različne ženske v različnih situacijah -od vrtca do doma upokojencev, kar je od igralk zahtevalo nemajhen napor, ki pa so mu bile kos, tako da je vsak lik polno zaživel. In tako tudi pri Skd Tabor žele zaslužen uspeh.
kroma
Včeraj danes
Danes, SREDA, 23. januarja 2013
RAJKO
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 13.52 in zatone ob 4.36
Jutri, ČETRTEK, 24. januarja 2013
FELICIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 999,8 mb ustaljen, vlaga 90-odstotna, veter 7 km na uro vzhodnik, jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje C.
di Lekarne
Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. januarja 2013
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Mi Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.40
»Cloud Atlas«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »A
Royal Weekend«. CINECITY - 16.40, 21.00 »Cloud Atlas«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15
»Quello che so sull'amore«; 16.45 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta«; 16.30, 19.00, 21.30 »La migliore offerta«; 22.10 »Rec 3 - La genesi«; 16.30, 20.20, 22.15 »Ghost movie«; 16.30, 18.20, 19.30 »Fran-kenweenie«; 16.20, 19.00, 21.20 »Django Unchained«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam - Twenty«.
FELLINI - 16.45 »Le avventure di Fiocco di Neve«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Master«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »00:30
-	Tajna operacija«; 15.15, 20.25 »Ana Karenina«; 16.05, 18.25, 20.50 »Brez nadzora staršev«; 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 17.45 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 17.50 »Jack Reacher«; 15.40 »Prelomnica«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 15.35, 16.50 »Samova pustolovščina 2
-	3D«; 18.00, 20.20 »Sedem psihopatov in shih tzu« 18.50, 20.45 »Teksaški pokol z motorko 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quello che so sull'amo-re«; Dvorana 2: 16.45, 19.00, 21.15 »Vita di Pi«; 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.45 »Frankenweenie«; 16.45, 18.30 »Fran-kenweenie 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ghost movie«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.40 »Django Unchained«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Quello che so sull'amore«; 19.50, 22.10 »La migliore offerta«; Dvorana 3: 17.30 »Aste-rix e Obelix al servizio di Sua Maesta«; Dvorana 4: 17.30, 19.10 »Ghost movie«; 21.00 »Cloud Atlas«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Fran-kenweenie«.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec, kot sledi: Palčica v Ricmanjih danes, 23. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah v torek, 29. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole danes, 23. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marchesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Bar-kovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30.
-/
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-
NA sporoča, da bodo potekali dnevi odprtih vrat na posameznih šolah: OŠ S. Gruden Šempolaj danes, 23. januarja, od 14.30 do 15.30; OŠ J. Jurčič Devin v četrtek, 24. januarja, od 11.00 do 11.45.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da bodo srečanja s starši sledila na posameznih šolah: OV Mavhinje danes, 23. januarja, od 15.45 do 16.45; Srednja šola I. Gruden Nabrežina v četrtek, 24. januarja, od 17.00 do 18.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE, sporoča koledar informativnih srečanj: vrtec Košuta - Križ danes, 23. januarja, ob 16.00; vrtec Čok - Opčine: 24. januarja, ob 16.30; vrtec Vrabec - Bazovica 25. januarja, ob 16.00; vrtec Kralj - Trebče 28. januarja, ob 10.00; vrtec Fakin - Col 28. januarja, ob 16.00; O.Š. Trubar - Bazovica 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Tomažič - Trebče 28. januarja, ob 15.00; O.Š. Sirk - Križ 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Gradnik - Col 29. januarja, ob 15.00; vrtec Štoka -Prosek 30. januarja, ob 16.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da v četrtek 24. januarja, prirejata vrtca v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v Lo-njerju (Lonjerska cesta 240) dan odprtih vrat. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med jutranjim (od 10.00 do 12.00) ali med popoldanskim (od 13.00 do 15.00) urnikom vrtca.
LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na Dan Odprtih vrat, ki bo v soboto, 26. januarja, od 10. do 13. ure. Vabljeni tret-ješolci s svojimi starši, ki se želijo seznaniti z delovnim vsakdanom na naši šoli.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča da bo informativni sestanek za vpis na osnovno šolo COŠ Mara Sam-sa - Ivan Trinko - Zamejski pri Dom-ju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00.
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni!
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it).
M Izleti
IZLET V ROMUNIJO: Župnija Repen-tabor sporoča, da zaradi objektivnih dogodkov se izlet prenese v mesec maj. Naknadno bomo sporočili datume.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira: v petek, 25. januarja, ob 18. uri v Baru Nanos (Razdrto) potopisno predavanje »Marko Mohorčič: S kolesom od Lizbone do Dakarja«. Predavatelj nam bo predstavil zgodbo o dveh mesecih in pol kolesarjenja od Lizbone do Dakarja, skupno 5273km. Spoznali boste geografske lepote dolge kolesarske proge in se nasmejali ob raznih dogodivščinah. Po predavanju, pa boste ob 20. uri vabljeni na tradicionalni nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod bo ob vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Dušan: +38670407923.
SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja, tradicionalni izlet po tržaški okolici. Zbirališče ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Predvidene so približno 4 ure lagodne hoje.
SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smu-canje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni!
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. februarja in v soboto, 9. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave: tel. št. 0038631372632 - Metka.
KRU.T vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
prej do novice
www.primorski.eu1
/	RADIO IN TV SPORED	
Sreda, 23. januarja 2013
7
Društvo Finžgarjev dom vabi
na 2. predavanje iz ciklusa
O KAKOVOSTNIH ODNOSIH V DRUŽBI IN DRUŽINI
mag. SILVO ŠINKOVEC:
ZNATI UPRAVLJATI IN RAZUMETI LASTNA ČUSTVA IN ČUSTVA DRUGIH
Finžgarjev dom četrtek, 24. januarja 2013, ob 20h
Čestitke
Zveza slovenskih kulturnih društev čestita dirigentki Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič PII CAH ob podelitvi nagrade Osebnost Primorske 2012 in ji želi še veliko uspehov ob gojenju pesmi upora.
Kriška
kulturna in športna društva
s ponosom čestitajo domačinki
Piji Cah
za razglasitev osebnosti Primorske 2012.
Ü3 Obvestila
NABREŽINCI, pozor! Delovna skupina vaških nabrežinskih društev zbira slike, razglednice in dokumente, vezane na civilno in vojaško prebivalstvo oz. na dogajanja v Nabrežini 1914-18, z namenom objave publikacije. Imetniki naj se obrnejo na Zulejko Pasku-lin na tel. 328-6238108.
POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 340-9682129 (Tjaša).
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje danes, 23. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
SPDT obvešča, da bodo v mesecu januarju odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije s sledečim urnikom: danes, 23. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v petek, 25. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno.
TEČAJ ŠIVANJA se začne danes, 23. januarja, ob 17. uri v društvu Valentin Vodnik v Dolini. Če te šivanje veseli, pridruži se.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na 2. predavanje iz ciklusa o kakovostnih odnosih v družbi in družini z naslovom «Znati upravljati in razumeti lastna čustva in čustva drugih«. Predaval bo mag. psiholog Silvo Šinkovec v četrtek, 24. januarja, ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na javno skupščino v četrtek, 24. januarja, ob 19. uri v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu. Na dnevnem redu je razprava o deželnem ukrepu: v sled ne dodeljenega dovoljenja za novo lekarno v Križu.
JUS NABREŽINA vabi člane, domače trgovske operaterje, predstavnike domačih društev in vse ostale zainteresirane vaščane na informativno srečanje o preureditvi nabrežinskega »placa« in starega vaškega jedra, ki bo v petek, 25. januarja, ob 19.30 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Toplo vabljeni.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na predstavitev tečaja: »Menopavza, več modrosti«, ki se bo vršila v petek, 25. januarja, ob 17.30 v knjigarni »La Libreria del Centro« - Borsatti, Ul. Ponchielli 3 v Trstu. 4 mesečna srečanja (februar - maj) bodo posvečena ženskam v srednjih letih za pre-
poznati svoje telo, za razumeti tematike vezane na menopavzo s pomočjo yoge in zeliščnih ter naravnih sredstev. Informacije na tel. 334-7520208 ali 347-4437922.
OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: 25. januarja (14.00-18.00) v gostinskem učnem centru na Fer-netičih; 26. januarja (9.30-12.30) v Ul. Ginnastica 72. Informacije na tajništvu šole, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org.
POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor v petek, 25. januarja, ob 14.30 v prvem in ob 15.00 v drugem sklicanju v ljudski dom v Trebčah.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na predavanje o pomenu pritrkovanja v liturgičnem letu v petek, 25. januarja, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah. Predaval bo g. Andrej Vovk, župnik v Budanjah.
SOCIALNA SLUŽBA občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V soboto, 26. januarja, bo v društvu Dom Briščiki (Briščiki 77) od 10.00 do 12.00 ure potekalo srečanje z naslovom »Zvok in gibanje« z glasbenim terapevtom Chi-cayban Alberto. V ponedeljek, 28. januarja, v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 od 17.00 do 19.00 ure, bo potekalo srečanje na temo »Spomin in mnemo-tehnika« s psihologinjo dr. Marzia Ba-golin. Toplo vabljeni. Za informacije 040-368302 ali 327-7698531.
BOSNA - v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri vabljeni udeleženci nepozabnega izleta lanskega leta, v Dolino - dvorana SKD V. Vodnik. Med številnimi udeleženci bodo predstavniki ANPI-VZPI - ZB za vrednote NOB iz območja Sežane in priljubljeni »general Gorjanc«. Poleg domače udarne besede, bo naš kratek film, nešteto spominskih slik in tovariška družabnost. Pričakujemo vas.
KOLEDARJI AŠD VESNA 2013 so na razpolago v pub-u Benningan's pri Fa-biotu, v baru pri Bojani in v kiosku na športnem igrišču v Križu.
PUSTNI SWAP PARTY pri SKD Igo Gruden za izmenjavo pustnih in drugih oblek bo v nedeljo, 27. januarja, od 17. do 20. ure. Info v FB skupini Swap party in na tel. 040-291477 ali 3485756778.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in založba Mladika vabijo v ponedeljek, 28. januarja, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na predstavitev pesniške zbirke Davida Bandlja »Odhod«. Začetek ob 20.30.
CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 333-4236902, 040-2602395.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se bo v torek, 29. januarja, začel tečaj slovenščine za začetnike. Število mest je omejeno! Info in vpisovanja: in-fo@melanieklein.org, 345-773356 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00, sreda 12.30 - 15.00).
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
ŠKD ŠKAMPERLE (Stadion 1. maj) vabi na predstavitev Qigong-a (čikung-a) za začetnike. Vadba poteka po programu Chinese Heatlh Qigong Asso-
ciation. Prvo srečanje v sredo 30. januarja, ob 16.30 do 17.30 in od 18.00 do 19.00. Zaželjena predhodna prijava. Info: Vesna Klemše: 348-8607684 ali vesna.k@libero.it
ŠUM razpisuje natečaj z naslovom »S kulturo v srcu«. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Mon-tecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 3294128363.
V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite!
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30.
FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Op-činah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni!
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30.
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Marijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940.
FOTOVIDEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 3294128363.
0 Prireditve
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN
ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« danes, 23. januarja, ob 10. uri. Gosta kave bosta predsednika krovnih organizacij SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Što-ka.
VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o legendarnem slovenskem košarkarju Ivu Daneu. Film bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali danes, 23. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Fil-zi 14). Vabljeni!
OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri: četrtek, 24. januarja: »Bi se gnetlji na tej metli?«; četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 predavanje »Gandhi, po poteh neoboroženega revolucionarja«. O Mahatmi Ghandiju, borcu za človekove pravice nam bo v sliki in besedi spregovorila Katja Kjuder. Vabljeni.
OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob Dnevu spomina v petek, 25. januarja, ob 18.00 na županstvo v Zgoniku na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Predstavitev mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač, dr. Dario Mattiussi. Zapel bo zbor Rdeča zvezda.
SEKCIJA NASELJA SV. SERGIJA - SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi v petek, 25. januarja, na praznik včlanjevanja za leto 2013. Med skupščino bo Gianni Peteani spregovoril o partizanski kurirki Ondini Peteani ob 10-letnici njene smrti.
KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovariši bo v soboto, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Vstopnice so na razpolago v uradu ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20) od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in ob torkih in sredah od 14.00 do 17.00, ter na sedežu DSMO Ferluga v Miljah (Ul. Roma 22) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Za info: 040-635626 ali 347-5853166.
TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - Stad-jon Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na projekcijo diapozitivov »Potovanje po Sveti deželi«. O lepotah krajev in doživetjih na škofijskem romanju bo govorila gospa Ida Klarič. Sodeluje flavtistka Sara Bembi. V nedeljo, 27. januarja, ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA V SODELOVANJU Z ZADRUGO KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL predstavlja komedijo v tržaškem narečju »Pacchi d'America, virgola...« v nedeljo, 27. januarja, ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku. Toplo vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja »Praznik Slovenske Kulture« v nedeljo, 27. januarja, ob 17.30. Slavnostni govornik Dr. Devan Jagodic. Sodelujejo: domači mešani pevski zbor, dekliška vokalna skupina s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in reci-tatorji. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Open-ska glasbena srečanja - koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni!
UPRAVA OBČINE DOLINA - odbor-ništvo za kulturo obvešča, da bo v sklopu božičnih in novoletnih pobud v nedeljo, 27. januarja, ob 18.30 v občinskem gledališču F. Prešeren, koncert orkestra »Trieste Early Jazz Orchestra - Tejo«. Koncert bi se moral vršiti že 9. decembra, a je zaradi slabega vremena odpadel.
V SPOMIN NA UBALDA VRABCA -ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 27. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. Sledila bo komemoracija na pokopališču.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni.
PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slovenski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, PO Ilirska Bistrica in GD Prosek.
0 Mali oglasi
38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896.
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Ul. F. Severo, blizu univerze, primerno za tri študente. Tel. 3335627059.
DAJEM V NAJEM trisobno stanovanje v Trstu, Ul. Settefontane, 70 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom, kopalnica, shramba, centralna kurjava. Cena 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov
stanovanjskih stroškov. Tel. 3395840600.
DAJEM V NAJEM zavarovan parkirni prostor, opremljen z avtomatskim vhodom, v Ul. Pellegrini (Rocol). Tel. 349-4769480.
FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040-229121.
POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče delo, kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805.
PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682.
PSIČKE PASME SETTER podarimo ali prodamo. Zainteresirani naj si jih pridejo ogledat. Tel. št.: 040-229224.
V NAJEM DAJEM zagrajen vinograd v dolini reke Osp. Tel. 040-231578.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614.
ZIMSKE GUME 156-70R14 s platišči, v dobrem stanju, prodam. Tel. št.: 040200620 ali 348-0381142.
Prispevki
V	spomin na Pepija Zigona daruje Jul-ka Milič 20,00 evrov za OV Anton Fa-kin na Colu.
V	spomin na Pepija Zigona darujeta Janko in Marta 20,00 evrov z MoPZ RZ.
V	spomin na dragega Guštota Gerdo-la daruje Grazia Gerdol 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
V	drag spomin na bratranca Guštota Gerdola darujejo Giuliana, Margaret, Roby in Wanda 80,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Lidijo Milič in Darija Ška-barja daruje Dragica Husu 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Daria Škabarja darujeta žena Anica in sin Paolo z družino 100,00 evrov za Š.D. Kontovel.
V	spomin na drago Almo Ferluga darujeta Neva in Oskar Grgič 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Iolande Zer-jal daruje Jolanda Smotlak 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'An-gelo, Hrovatin.
Id Osmice
IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
Loterija 22. januarja 2013
Bari	30	88	4	35	5
Cagliari	30	14	45	76	12
Firence	79	50	6	84	77
Genova	45	72	3	83	63
Milan	44	11	89	39	10
Neapelj	9	19	52	3	28
Palermo	67	28	1	65	42
Rim	44	37	77	87	40
Turin	83	21	2	50	15
Benetke	79	57	52	83	28
Nazionale	44	53	19	71	31
Super Enalotto Št. 10
8 51 52 60 83	88
jolly78Nagradni sklad	1.911.891,54€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38,900,265.78 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
10 dobitnikov s 5 točkami	28.678,38 €
879 dobitnikov s 4 točkami	327,96 €
32.153 dobitnikov s 3 točkami	17,88 €
Superstar	13
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
2 dobitnika s 4 točkami	32.796,00 €
183 dobitnikov s 3 točkami	1.788,00 €
2.762 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.473 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
41.273 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Sreda, 23. januarja 2013
TRST
/
dsi - Igor Omerza predstavil svojo zadnjo knjigo 88 stopnic do pekla
Kako je Udba ugrabila srbskega poslovneža
V	Trstu so predstavili zanimivo knjigo Mohorjeve založbe iz Celovca, ki je izšla decembra izpod peresa podjetnika, politika in publicista Igorja Omerze. Gre za rezultat raziskovanja v bivših jugoslovanskih arhivih za notranje zadeve, s čimer se avtor ukvarja že nekaj časa, saj je leta 2010 izšla knjiga Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584, leta 2011 Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, tokrat pa so v Društvu slovenskih izobražencev predstavili knjigo 88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovica. Knjižna novost je raziskovalnega tipa in obravnava polpreteklo zgodovino, osvetljuje pa tudi policijske in politične metode Ud-be ter opisuje odnose znotraj vrha te tajne službe, ki je delovala znotraj notranjega ministrstva in nadzorovala vsako »neobičajno gibanje«.
Avtorja je predstavil Ivo Jevni-kar, ki je nagovoril tudi Martina Lisca, predstavnika Mohorjeve založbe iz Celovca in pozdravil generalnega konzula Dimitrija Rupla. Sledila je predstavitev knjižne novosti, pripovedi o resničnih dogodkih, dolge 271 strani, s šestdesetimi stranmi dokumentacije, ki vsebuje splošen uvod oziroma Prolog, šest poglavij in na koncu še epilog. Gre za dramatično režimsko ugrabitev srbskega poslovneža Bate Todorovica.
V	prvem poglavju je predstavljena življenjska pot Bate Todorovica, trgovskega in finančnega talenta, do ugrabitve leta 1975 v severni Italiji. Bil je istočasno sodelavec Udbe in predmet stalne udbovske obravnave. Dalje zgodba pripoveduje, kako je srbska Udba predlagala slovenski, naj ugrabi Todorovica, a so se vsi poskusi ugrabitve leta 1973 izjalovili. Omerza se nato osredotoči na politično vohunsko afero »Zelena knjiga« v letih 1973-75 in na ponovne poskuse ugrabitve ter na kadrovske spremembe v slovenski Udbi. V knjigi so objavljeni dokumenti in zapisniki sestankov, na katerih so potrjevali in načrtovali ugrabitev, ki jo je na koncu izvedla slovenska Udba. Peto poglavje niza podatke o ugrabitvi in zasliševanju v centru Ljubljane, v domu Maksa Perca, kjer je bil Todo-rovic zaprt v sobi v zadnjem nadstropju, do katere je vodilo osemino-semdeset stopnic in pred katero sta bila neprestano dva stražarja - od tod tudi naslov knjige. Napori žene Lilja-
ne, da bi izvedla, kam so odpeljali moža, niso privedli do nikakršnega rezultata. Šesto poglavje govori o sojenju leta 1977, ki se zaključi z obsodbo na dvajset let zapora. Leta 1984 so ga začasno izpustili, leto pozneje pa, ko je bil že na smrtni postelji, so ga pomilostili.
Avtor knjige je spregovoril o svoji metodi dela. Povedal je, da pisci ne smejo hvaliti svojih del ali govoriti o njihovi kvaliteti in dodal, da »o takem hudem kriminalnem dejanju, kot je ugrabitev, ni še nihče doslej tako podrobno opisan kot Bate Todorovic, saj je v arhivih ogromno dokumentov«. Sledila je projekcija slik in dokumentov, ob katerih je Omerza še dodatno pojasnjeval okoliščine ugrabitve in vsa imena, ki so s tem povezana, od akcije Jadran do kodnega imena Atina, dokumenta, kako pristopati s Todo-rovicevo soprogo in o tem, kaj vse je Udba, ki je leta 1987 štela sedemsto funkcionarjev in tri tisoč sodelavcev in virov, tihotapila (met).
Igor Omerza (desno) in Ivo Jevnikar na ponedeljkovem večeru
kroma
boljunec - Predavanje
Po poteh
neoboroženega
revolucionarja
Prihodnji teden, točneje 30. januarja, bo poteklo 65 let, odkar je bil v New Delhiju umorjen Mahatma Gandhi, eden od tvorcev sodobne Indije in vpliven zagovornik nenasilnega protesta kot sredstva revolucije. Velikega pomena je bil njegov doprinos v boju Indije za neodvisnost od britanske kolonialne oblasti in s svojim delom je navdihoval tudi druge narode.
Članice Skupine 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo jutri s pričetkom ob 20.30 v društveni dvorani predavanje z diapozitivi, na katerem bo Katja Kjuder orisala lik in delo velikega neoboroženega revolucionarja in predstavila svoje potovanje po Indiji. Popeljala nas bo po Gandhijevih poteh od gudžaratskega pristanišča, kjer se je pred skoraj 150. leti vse začelo, do najrevnejših biharskih kmetov; od prerešetane-ga zidu amritsarskega parka do kupa soli na obali indijskega oceana, kjer so se prvič zamajali temelji britanskega imperija; od maharaštinih hišic z zidovi iz zemlje, kjer se je pred 70. leti rodila še zadnja pobuda, ki naj bi odpravila kolo-nizatorje, do soban nekdanje Khanove palače, zadnjega zapora v Punah; od bangladeških riževih polj in bengalskih kmetov do turobnih kal-kutskih kolib nedotakljivih in delhijske palače, iz katere vodijo kamnite stopinje do točke na travniku, kjer se je pred 65. leti končalo življenje človeka, ki je s svojim vzorom pokazal pot, ki ni lahka, ampak je morda edina, ki vodi skozi življenje brez nasilja, s pogumno držo v bolečini, z neomajno vero v resnico, pravico in dobroto.
šolstvo - Informativno srečanje ob začetku vpisovanja za prihodnje šolsko leto
Na Večstopenjski šoli Opčine
■	•	v v	v*	•
za zdravo, varno in ozaveščeno življenje
Živimo zdravo, varno in uzaveščeno v duhu naše zgodovine: to je geslo Večstopenjske šole Opčine v letošnjem šolskem letu, kjer gojijo vrednote, kot so spoštovanje pravil, sebe, drugih, sprejemanje oz. odpravljanje razlik, gradnja dobrih medsebojnih odnosov, spoznavanje slovenske zgodovine in kulturne dediščine ter skrb za zdravje, varnost in varstvo okolja.
Informacije v zvezi z delovanjem in urniki vrtcev, osnovnih šol in nižje srednje šole, ki delujejo v okviru openskega večstopenjskega zavoda, so v ponedeljek, na dan začetka vpisovanja za prihodnje šolsko leto, v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah številnim staršem nudili ravnateljica Marina Castellani ter vzgojiteljice, učitelji in profesorji. Šlo je za sicer prvi, splošen informativni sestanek, saj bodo v teh dneh potekala še dodatna srečanja v posameznih vrtcih in šolah.
Večstopenjska šola Opčine je s svojimi 543 učenci in dijaki največji slovenski večstopenjski zavod na Tržaškem, v okviru katerega deluje 14 samostojnih vrtcev in šol. Ob šestih vrtcih je tu še šest osnovnih
šol, od katerih je le ena s celodnevnim poukom (gre za OŠ Pinka Tomažiča v Treb-čah), pri ostalih pa s popoldanskimi dejavnostmi veliko pomagajo združenja staršev. Potem je tu še NSŠ Srečka Kosovela s proseško podružnico Frana Levstika, kjer je v veljavi kratek teden s poukom od ponedeljka do petka ter s prosto soboto.
Na šoli delajo na učno-vzgojni kontinuiteti in povezavi med vrtcem, osnovno in nižjo srednjo šolo, med številnimi dejavnostmi in projekti pa se lahko omenijo delavnice slovenskega jezika, bralna značka, okoljska vzgoja, tekmovanje za Cankarjevo oz. Vegovo priznanje, spoznavanje krajevne stvarnosti, šola v naravi, na nižji srednji šoli pa tudi pouk predmeta v tujem jeziku ter tečaji kemije in astronomije.
Čas za vpis je do 28. februarja, kot na ostalih slovenskih šolah pa bo tudi na open-skem večstopenjskem zavodu vpisovanje letos še vedno potekalo s pomočjo papirnatih obrazcev. Starši bodo informacije kmalu lahko dobili tudi na novi spletni strani šole www.vsopcine.it, ki ni še na voljo, saj jo dokončujejo v teh dneh. (iž)
Glavne informacije je staršem nudila ravnateljica Marina Castellani
kroma
27. januar - Včeraj predstavili niz prireditev z osrednjo nedeljsko svečanostjo na čelu
Ob dnevu spomina na holokavst tudi razstava o tržaškem procesu iz leta 1976 o zločinih v Rižarni
Z leve Maria Massau Dan, Fabiana Martini in Antonella Grim na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci
ansa
Mednarodni dan spomina na holokavst bomo v naslednjih dneh obeležili tudi v Trstu. Cikel filmskih projekcij, predavanj, koncertov in otvoritev dokumentarne razstave v Rižarni so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v palači Gopčevic, kjer smo slišali, da se bomo tudi letos spominu na vse žrtve ho-lokavsta poklonili s pestrim programom.
Na srečanju z novinarji so govorile občinski odbornica Antonella Grim in Fabiana Martini ter direktorica Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Maria Massau Dan. Govornice so spomnile, da je dan spomina na holokavst 27. januar, dan, ko so sovjetske sile osvobodile največje nacistično taborišče smrti Auschwitz. Večina prireditev, ki jih je tržaška občina pripravila v sodelovanju z raznimi združenji in inštituti, se bo odvijala pred in po tem datumu. Spominske prireditve se bodo začele že jutri, 24. januarja, namenjene pa bodo zlasti šolarjem. Ti se bodo jutri zjutraj v dvorani Tripcovich srečali z dvema bivšima ta-
boriščnicama, ki bosta povedali, kaj se je takrat dogajalo ljudem drugačne verske, narodnostne, etnične ali druge pripadnosti. Prihodnjo sredo pa si bodo šolarji v avditoriju muzeja Revoltella lahko ogledali projekcijo filma Belzec.
Za širše občinstvo bodo organizatorji pripravili bogat niz prireditev, ki se bodo dogajale na različnih koncih mesta, predvidene pa so projekcije filmov, predavanja in predstave. Pestro bo v nedeljo, 27. januarja, ko bodo v avditoriju muzeja Revoltella ponudili projekcijo filma (ob 15. uri), ob 17.30 bo na sporedu zanimiva konferenca, uro kasneje bodo o svojih spominih na holokavst spregovorile nekatere preživele priče, ob 20.30 pa bo na sporedu literarna seansa, na kateri bodo brali odlomke iz knjige Fanie Fenelon, deportiranke, ki je igrala v ženskem orkestru, ki je spremljal zapornice na delo in tudi SS oficirje.
Osrednji dogodek ob letošnjem obeleževanju dneva spomina pa predstavlja otvoritev dokumentarne razstave, ki jo bodo v Rižarni odprli 31. januarja .
Pri realizaciji razstave z naslovom Priče, sodniki gledalci: Proces v Trstu leta 1976 v zadevi Rižarna, med drugim sodeluje tudi Narodna in študijska knjižnica Trst, in sicer odsek za zgodovino, ki je posodil veliko slikovnega gradiva. Razstava v kuratorski navezi Franca Cecottija in Du-nje Nanut, bo v besedi in sliki opisala do-
gajanje na tržaškem procesu leta 1976, na katerem so obtoževali kar nekaj nemških oficirjev, ki so bili krivi za zločine v Rižarni. Tržaški proces proti vojnim zločinom v Trstu v obdobju med septembrom 1943 in aprilom 1945 je imel velik odmev po vsej Italiji, sodni postopek pa je sprožilo porotno sodišče, ki
je hotelo razčistiti nejasnosti, povezane z vojnimi zločini na Jadranski obali. Na razstavi si bo mogoče ogledati fotografije Maria Magajne, kar nekaj fotografij pa prihaja tudi iz sklada Bubnič, ki ga hrani arhiv NŠK, in fotografskega arhiva Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK (IRSM FVG). Zelo dobro dokumentirana razstava, ki bo postregla z manj znanimi informacijami, bo na ogled vse do 2. junija letos.
Ob koncu pa naj še povemo, da bodo osrednje spominske slovesnosti na sporedu v nedeljo, 27. januarja, ko bo mednarodni dan spomina na holokavst zaživel v srcih mnogih bivših deporti-rancev. Ob 9. uri zjutraj bo na sporedu polaganje venca pred koronejskim zaporom, ob 9.30 se bo začel pohod tišine od koronejskega zapora do Glavne železniške postaje, ob 10. uri bo Občina Trst položila venec ob plošči, ki spominja na odhod konvoja deportirancev proti nacističnim taboriščem. Ob 11. uri pa se bo začela spominska slovesnost v Ri-žarni pri Sv. Soboti. (sč)
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 23. januarja 2013
9
O NAŠEM TRENUTKU
Slovenija, kam te vodijo pota?
Ace Mermolja_


Članek pričenjam z navajanjem 57. številke Nove revije iz leta 1987. Številka revije je bila v mraku socialistične Jugoslavije pomemben manifest slovenskih intelektualcev za samostojno slovensko državo.
Med raznimi pisci naj omenim Ivana Urbančiča, ki je, kot mnogi drugi slovenskimi intelektualci, pripisoval Jugoslaviji in komunizmu krivdo tudi za takšne človeške napake, ki so odvisne od najrazličnejših faktorjev in ne le od vodilne politike. Totalitarni sistemi so sicer okužili človeške duše ( npr. in-diferentnost Nemcev do holokav-sta), vendar jugoslovanski režim se mi le ni zdel takšen, da bi državljanom povsem ugasnil luč razuma. Vsekakor so mu intelektualci peli konec in Zgodovina je kmalu obrnila svoje kolo
Urbančič je torej kritiziral »anacionalnost« takratne slovenske politike. Trdil je, da je slovenski narod bolan in med značilnimi boleznimi našteval: »nizek koeficient fertilnosti, družbeno frustriranost in travmatiziranost, občutek obupa in nemoči, množični alkoholizem, avtoagresivnost in visoko stopnjo samomorilnosti.« Po 26. letih in v različnih razmerah lahko danes (nedvomno svobodneje) gledamo demonstracije in beremo izjave, ki bijejo plat zvona ter ostro kritizirajo slovensko politiko in zahtevajo odstop celotne politične elite. V bistvu je to klic po novi republiki.
Med obtožbami vlade in širše politike naj omenim »protinacio-nalnost« sedanje politične elite, izjave o družbeni frustriranosti in travmatiziranosti, obubožanost (za mnoge realno in dramatično) ljudi in podobno. Izpostavil bi še korupcijo oblastnikov in tajkunov. Resnici na ljubo so o korupciji v Jugoslaviji in Sloveniji razpravljali že na nekdanjih neplodnih partijskih forumih in kongresih ter jo bičali v takrat uradnih glasilih, kot je bilo ljubljansko Delo. Nič ni pomagalo takrat in nič ni pomagalo pozneje.
Nekatere teme se torej ponavljajo brez Jugoslavije in brez komunizma, kar pomeni, da Slovenija doživlja očitno krizo. Ob branju raznovrstnih člankov, naj citiram kar iz Primorskega dnevnika misel, ki jo je zgodovinar Božo Repe izrazil v govoru ob 71. obletnici dra-žgoške bitke. »Ideološka« osnova je seveda povsem različna od Urban-čičeve, apokaliptičnost ostaja podobna. Med ostalim je Repe dejal: »Odtujene politične elite od nas pričakujejo, da bomo vsaka štiri leta šli na volitve, potem pa molčali in mirno prenašali njihova kup-čkanja, malverzacije, sprenevedanja, izigravanja volilnih rezultatov... V Sloveniji doživljamo konservativno revolucijo, ki se izvaja pod krinko ekonomske krize in varčevalnih ukrepov.«
Repe je eden izmed tolikih slovenskih intelektualcev, ki se danes pridružujejo protestom proti vladajoči politični eliti in zahtevajo njen odstop. Nova Revija je z nekoliko bolj »filozofskim« žargonom zahtevala radikalen rez z Jugoslavijo. Sedanji protesti in izjave pa zahtevajo prav tako radikalen rez s politično elito, ki je vodila dvajsetletno tranzicijo.
Kot opazovalec dogajanj, ki živi v Italiji, se sprašujem: Kam plove Slovenija? Kaj bo iz nje? Je bila dvajsetletna samostojna pot utvara? Je bila ponesrečen načrt, ali kaj? Prepričan sem, da nismo kot narod in država (slovenska) pred popolnim polomom. Nedvomno je marsikaj spodletelo. Samostojnost se je izkazala kot težavno opravilo. Marsikateri »osamosvojitelj« bi moral v pokoj. Popolnemu potresu pa bi
prej sledila radikalna mizerija kot neka čudotvorna odrešitev. Pravljic v resničnem življenju ni.
Ekonomska kriza torej ni krinka, ampak dejstvo. Slovenija se je znašla sredi velike svetovne in najprej finančne recesije nepripravljena. Je članica Evropske unije, ki doživlja na svetovni šahovnici naj-markantnejši gospodarski upad. V tem okviru imajo nekatere države, začenši z Nemčijo, »trdnejša« ramena, druge države, kot so Grčija, Portugalska, Španija in sama Italija pa so izrazito slabše doživele udarec krize, ki se je sprožil v ZDA sredi leta 2007. V vseh primerih govorimo o najhujši recesiji po letih »velike depresije« v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Slovenija je s sedanjo krizo dokazala, da njena tranzicija ni bila tako »zgledna«, kot so o njej pisali svetovno znani ekonomisti. Zadnje veliko navdušenje je nova država doživela po vstopu v EU. Potem je bilo dovolj veselja le za nekatere. Ne strinjam pa se npr. s tezo, da so za vse krive samo politične elite.
Krivda politike in politikov je nedvomno bila ta, da so v določenem trenutku prenehali skrbeti za državo in javno stvar. V medstrankarskih in medosebnih obračunavanjih niso nadaljevali poti, ki naj bi utrjevala inštitucije, začenši s sodno oblastjo, ki bi dopolnjevala kazensko in civilno zakonodajo, niso dovolj skrbeli za transparentnost denacionalizacijskih procesov itd.
Gospodarske in finančne elite s svojimi direktorji niso dovolj skrbele za naložbe v tehnološko obnovo, v znanje in raziskovanje ter v ustvarjanje novega dela. Mened-žerji so padli v past omamnih financ, ki so zagotavljale hitre zaslužke. Politika in osrednja slovenska banka, ki bi morala biti, enako kot sodstvo, avtonomen državni organizem, naj bi pravočasno preprečevala ostalim bankam, da izdajajo obilna rizična posojila, favorizirajo prijatelje in se pretirano zadolžujejo pri drugih evropskih bankah. Nihče ni zapiral vrat hleva, da bi krave ne zbežale.
Slovenska intelektualna in umetniška srenja je bila predolgo zagledana v preteklost, v spore s komunizmom in s sencami Jugoslavije. Ukvarjala se je z nacionalističnimi popadki in s samozadovoljnim »trepljanjem« po lastnih ramenih. Ni razvijala občutka za nove družbene in človeške probleme, za globinske mutacije, ki jih povzročajo novi načini življenja, globalizacija, šibkost politike v odnosu do financ itd. Preveč smo brali o spominih, o partizanih in belogardistih in premalo o postmo-derni globalizaciji, ki se je v Sloveniji zdela predvsem stvar literature in pesmic.
Skratka, za sedanje stanje so, ob splošni svetovni situaciji, krive različne slovenske elite in ne le ena. Demagogija pa ne bo nikomur v pomoč. Protesti, tudi ulični, so povsem legitimni, ne bodo pa vrnili zamujenih priložnosti, gospodarske rasti, dolgov in pokradenega denarja. V tem smislu je živina zbežala iz hleva. Slovenija potrebuje nekaj jasnih idej in odločitev. Predčasne volitve bi bile slaba varianta. Boljši rešitvi bi bili vlada »narodne enotnosti« ali pa tehniška vlada, ki bi uživala ugled Evrope. Ostaja še »trojka«, kot jo poznamo iz Grčije. Ostalih možnosti raje ne jemljem v poštev. Vsekakor si težko predstavljam rešitve, ki bi »obšle« Evropo in privoljenja držav in vlad, ki so danes najvplivnejše. Vladna ali strankarska pisma, ki dajejo piscem samo-odvezo so zaman: Berlusconi docet.
JEZIK NA OBROBJU
Ob branju naših časopisov in knjig vedno znova spoznavam, kako težko je kaj spremeniti. Kljub padcu meje se pretok misli in besed med matico in našimi kraji ni prav nič izboljšal. Vsak dan bolj smo jezikovno izolirani, saj manjka tisti dotok ljudi, ki je stoletja napajal tudi naš materni jezik. Šole ne morejo zapolniti tistih vrzeli, ki nastajajo in se širijo iz dneva v dan. Slovnica je stvar učenja, vestnosti in pridnosti posameznika, sprejemanje in razumevanje posameznih besed in pomenskih odtenkov med njimi pa je nekaj drugega, nekaj, česar se ne da naučiti, kar je tesno povezano z jezikom samim, z njegovim ustrojem in nekim posebnim čutom in posluhom, in prav pri tem zamujamo. Naši uporabniki jezika, tudi poklicni pisci se prehitro zadovoljijo z vsakim ustreznemu vsaj malo podobnim izrazom. Veselim se vsakega vprašanja ali telefonskega klica, ko me kdo vpraša za nasvet. Na žalost jih je zelo malo, kar dokazuje, da so skoraj vsi prepričani o svoji samozadostnosti. Tiskana in govorjena beseda pa postavlja to prepričanje vsak dan na laž. Jezikovno znanje pri nas vidno peša, in to iz dneva v dan. Slovenščina v matici se medtem vid-
no širi, bogati z novimi izrazi, s katerimi skušajo jezikoslovci opozoriti na včasih zelo majhne pomenske razlike.
Poleg tehnični smo pred leti dobili tudi pridevnik tehniški. Šola, ki vzgaja tehnike se je iz tehničnega zavoda preimenovala v tehniškega, vlada tehnikov je postala tehniška vlada, medtem ko so problemi, ki nastajajo pri uporabi raznih strojev, ostali tehnični problemi. Ocena, ki jo je napisal kritik, je kritiška ocena, tista, ki ocenjuje delo v gledališču, v literaturi, v umetnosti pa je ostala kritična ocena. Naši pisci teh razlik ne upoštevajo. V italijanščini je ostal za oba izraza en sam italijanski pridevnik: tecnico in critico, zato poznamo tudi v naši slovenščini samo tehničen in kritičen. O tehnični vladi pa pišejo celo v Ljubljani.
Nekaj podobnega se je zgodilo pri organizacijah in organiziranju. Poleg teh dveh so v Sloveniji skovali še organiziranost, ki pomeni značilnost ali stanje organiziranega, za kar se je prej uporabljala organizacija česa n. pr. dela, proslave.
Italijanščina ima za vse tri slovenske izraze: organizacija, organiziranost in organiziranje eno
samo besedo - organizzazione. Tega so lahko veselijo vsi, ki prevajajo članke o naših organizacijah in ustanovah v italijanščino. Težave pa imajo tisti, ki morajo prevajati taka poročila v slovenščino in posledično izbirati med tremi po pomenu zelo podobnimi izrazi. Bolj kot po pomenskih odtenkih se razlikujejo med seboj po vlogi, ki jo imajo v povedi. Največ preglavic povzroča našim ljudem, tudi vodilnim, najnovejša organiziranost. Že končnica nas opozarja, da je to pojem (ital. concetto), torej nič konkretnega.
Organiziranost manjšine je, če jo poimenujem s slovensko besedo, le ureditev, urejenost naše manjšine. Ne finančna kriza ne neizplačevanje sredstev ne more ogrožati naše organiziranosti, t.j. ureditve. Odvisna je samo od nas samih. Zakaj? Na to bom skušala odgovoriti prihodnji teden.
Lelja Rehar Sancin
pisma uredništvu
Vpisi 2013/14
V zvezi z vpisi v slovenske šole vseh vrst in stopenj za šolsko leto 2013/14 berem, da naj bi bili razlogi, ki so botrovali odločitvi Ministrstva za šolstvo, da slovenske šole in šole dežele Aosta ter pokrajin Trento in Bocen izvzame iz digitalne procedure, "skrivnostni" oz. neznani. Za Aosto, Trento in Bocen ne vem, vem pa, da za slovenske šole v Furlaniji Julijski krajini ti razlogi niso skrivnostni: slovenske šole so bile namreč iz omenjenega sistema začasno izvzete zato, ker slovenske oz. dvojezične računalniške vpisne pole niso bile še vnesene v omenjeno
digitalno proceduro. Naš urad si prizadeva za to, da se tudi slovenska šola "digitalizira", vendar tako, da bodo uporabniki mogli tudi vse spletne postopke normalno opraviti v slovenskem jeziku.
Naj izkoristim ta zapis še za eno pripombo: v nekem članku sem namreč nedavno zasledil, da naj bi bila nižja srednja šola na Proseku "bivša" srednja šola Frana Levstika. Naj pojasnim, da je omenjena šola še vedno "Nižja srednja šola Frana Levstika". To, da neka šola ni več sedež ravnateljstva, namreč ne pomeni, da s tem izgubi tudi svoje ime.
Tomaž Simčič, Urad za slovenske šole
NU
Pojasnilo
Članku, ki je bil objavljen dne 19. januarja, ki je poročal o uspehu otrok petega razreda OŠ Bu-tkoviča Domna iz Sovodenj, bi radi dodali, da je bila pobudnica za to, da smo se prijavili, učiteljica Alenka Radetič, ki je s svojim delom bistveno prispevala, da smo se uvrstili na drugo mesto. Po pomoti nismo napisali njenega imena.
Učitelji sovodenjske šole
'eteklosû
Pripravil Filip Fischer

5
¡i. ji

&
GOOBEN! ODSEK „N.0.0.
TnsT
Na razglednici je godba na pihala Narodne delavske organizacije v sokolskem kroju, saj je bilo treba tudi s tem pokazati slovensko oziroma slovansko pripadnost.
Da bi se postavili po robu tržaški socialdemokratski stranki in njenemu sindikatu, so slovenski liberalci 18. avgusta 1907 ustanovili svojo Narodno delavsko organizacijo - NDO. V sklopu te organizacije je bila tudi godba, ki pa so jo pogostoma pestile finančne težave. To sklepamo iz obvestila v tržaški Edinosti z dne 3. novembra 1912:
"Godbeni odsek NDO se ima boriti z velikimi težavami za svoj obstanek. Njegovi člani, sami delavci, le z veliko težavo zmagujejo ogromne stroške, ki jih imajo sedaj, ko ne nastopajo kakor v poletnem času. Vendar pa si želijo člani, da si godbeni odsek preskrbi tudi orkester, tako da bo tudi lahko pozimi v zaprtih dvoranah nastopal. Takšni orkestri so pa združeni z ogromnimi stroški, vsled česar se obračamo do slavnega občinstva, da nas podpre tudi v tej naši želji s podporami."
10
Sreda, 23. januarja 2013
KULTURA
/
TRST FILM FESTIVAL - Obisk Giuseppeja Tornatoreja pred nocojšnjim zaključkom maratona
Trst - najboljša izbira za Najboljšo ponudbo
Zastor se bo drevi spustil nad letošnjim tržaškim filmskim festivalom. Enotedenski filmski maraton se bo zaključil ob 20. uri v dvorani Tripcovich, kjer bo slovesno razglašen zmagovalni film letošnjega festivala, občinstvo pa si bo lahko nato ogledalo še zadnji film, madžarski Final cut - Ladies and gentlemen. Režiser Gyorgy Palfi bo na platnu ponudil veliko ljubezensko zgodbo, pravzaprav 450 prizorov najbolj popularnih ljubezenskih filmov vseh časov. V popoldanskih urah si bo sicer v dvorani Tripcovich možno ogledati še protestni film Magyarorszag 2011 (ob 14. uri), posnetke glasbe iz obdobja hladne vojne Balkan Melodie (ob 15.45) in pa Csak a szel (Samo veter, ob 17.30), zgodbo o nasilju nad Romi na Madžarskem. Trst rešil Tornatorejev film
V Trstu se je včeraj spet mudil si-cilski režiser Giuseppe Tornatore, ki se je v dopoldanskih urah srečal z novinarji, v popoldanskih pa še z občinstvom tržaškega filmskega festivala v gledališču Miela, kjer je potem prisostvoval še predvajanju svojega najnovejšega filma The best offer (Najboljša ponudba). Kakor smo že večkrat zabeležili, je Tornatore večji del filma, ki ravnokar žanje velik uspeh v italijanskih kinodvoranah, posnel v Trstu, mestu, ki ga je spoznal pred petimi leti, ko je tu snemal film La sono-sciuta. »Ko bi takrat lahko obiskal staro pristanišče, bi prav gotovo tam posnel svoj La leggenda del pianista sull'oceano,« je včeraj ugotavljal. Naše mesto je že večkrat pohvalil zaradi čudovite krajine - morja, hribov v zaledju in izjemne arhitekturne dediščine. Pa tudi Tržačane je na svoj način pohvalil, češ da so jasni. »Če ti rečejo ne, je potem ne, če pa ti nekaj obljubijo, se nikoli ne potegnejo nazaj.«
Resnici na ljubo je bil Trst ob tej priložnosti šele druga, dejansko rešitve-na izbira, saj je Tornatore prvotno za snemanje izbral Dunaj. »Pojavile so se neštete težave z lokacijo. Kaj zdaj, sem si rekel, naposled pa pomislil na Trst. Tam bom rešil vse, sem bil prepričan, in tako je tudi bilo.« V veliko pomoč je bila režiserju deželna Film Commission, katere člani so poskrbeli za brezhibno organizacijo tako lokacije kot samega 4-te-denskega snemanja. Uspešna formula poguma
Katera pa je formula za tako uspešen film? Tornatore je ocenil, da k sreči ne gredo v prodajo le komedije in t.i. avtorski filmi, pač pa tudi drugi filmski, pripovedni žanri. »Našfilm je v celoti italijanska produkcija, ki pa smo si jo zami-
slili tako, kot da to ne bi bila. Morda je to formula, h kateri velja dodati tudi protagoniste, ki so vsi tuji igralci.« Režiser pa je med nujne predpostavke vključil še pogum. »Pogum mladega producenta Ar-tura Paglie, ki ni želel slediti uspešnim kalupom in je raje verjel v neobičajen film, seveda ob upoštevanju gledalcev.« Sicer je Tornatore priznal, da zgodba, ki jo je predstavil, ni naletela takoj na odobravanje pri producentih, naposled pa jih je le prepričala originalnost. Igralci pa so jo nasprotno takoj navdušeno sprejeli. »Predvsem protagonist Geoffrey Rush, ki mi je, takoj ko je prebral scenarij, potrdil sodelovanje. Zaljubil se je v svoj lik.«
Film je podprla tudi deželna Film Commission, ki ji je deželna vlada ukinila kar 60 odstotkov finančnih prispevkov. »Vletu 2013 bomo torej delali t.i. part time oz. za določen čas, tako da bomo lahko podprli le dva ali tri filme letno, v primerjavi z običajnimi desetimi do dvanajstimi,« je ob Tornato-reju ugotavljal predsednik Film Commission Federico Poilucci. (sas)
Giuseppe Tornatore (desno) in Federico Poillucci v hotelu Savoia Excelsior kroma
TFF - V dvorani Tripcovich
Jugoslavija skozi jok in smeh
Ponedeljkov večerni spored oblikovala dva srbska filma Ustanička ulica in Dragan Wende-Zahodni Berlin
Nekdanja Jugoslavija in države, ki so nastale na njenem pogorišču, so bile protagonistke ponedeljkovega večera na tržaškem filmskem festivalu. V dvorani Tripcovih so zavrteli dva vsebinsko in žanrsko povsem različna filma, ki pa sta vsak iz svojega gledišča prikazala delček jugoslovanske zgodovine.
»Čutil sem, da moram posneti film o vojnem dogajanju pri nas: te teme je treba obdelati, to smo dolžni svojim otrokom. Upam, da je Ustanička ulicaprotivojni film,« je pred projekcijo dejal 44-letni Beograjčan Miroslav Terzic, ki ima za sabo dve univerzitetni diplomi: na pravni fakulteti in na Akademiji za film in gledališče. V svojem prvem celovečercu Ustanička ulica, ki so ga v Trstu predstavili zunaj konkurence, je združil obe: protagonist filma je namreč namestnik tožilca za vojne zločine (Gordan Kičic), ki se v današnji Srbiji ukvarja z neko
paravojaško edinico, ki je morila v Bosni, na Hrvaškem in v Kosovu. Odkrivanje njihovih kriminalnih dejanj ga povsem prevzame, iskanje edinega preživelega postane smisel njegovega življenja. Vse ostalo (tudi lepa mlada žena) je potisnjeno v ozadje. Sam proti vsem (tudi šefu, ki ga igra Rade Šerbed-žija) na koncu zmaga: srečanje z nekdanjim morilcem Mičunom, ki si je medtem ustvaril novo življenje in skuša pozabiti na tragično preteklost, pa spremeni njuni življenji. Najvišjo ceno tudi tokrat plačajo ženske (njuni mladi in noseči ženi), nad katerimi moški očitno najlaže znesejo svoj srd tako v vojni kot v »miru« ...
Pretresljivemu filmu je sledil nemško-srbski dokumentarec Dragan Wende - Zahodni Berlin, ki je večkrat spravil v smeh večjezično občinstvo dvorane Tripcovich. Zabaven film o Draganu - propadlem
»kralju« berlinskih nočnih lokalov, sta posnela Lena Müller in Dragan von Petrovič. Jugoslovanskih »ga-starbajterjev«, ki so lahko po drugi svetovni vojni, zahvaljujoč se jugoslovanskim potnim listom »tovariša Tita«, nemoteno prečkali mejo med vzhodnim in zahodnim Berlinom, resnici na ljubo ne prikaže v najlepši luči. Dragan in njegovi prijatelji so kralji berlinskih ulic postali na nelegalen način, po padcu zidu pa je za njih napočil čas suhih krav: danes radi pregloboko pogledajo v kozarec, njihova usta so polna neponovljivih izrazov, najraje ne bi nič delali ... Ampak dokumentarec, ki ga snema Draganov nečak Vuk, je do njih dobrohoten. Tudi do dedka Mileta, Draganove-ga očeta, ki je v 60. letih gradil številne berlinske stavbe, a se je naposled raje vrnil v svojo idealizirano Jugoslavijo, ki pa se je medtem zrušila ... (pd)
KROŽEK V. ŠČEK
Knjiga o Dušanu Černetu
Iz tiskarne je nedavno prišla knjiga Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Uredil jo je Ivo Jevnikar, izšla pa je kot 47. publikacija Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta v sozaložništvu s tržaško Mladiko.
Prvi trije deli 224 strani obsegajoče knjige obravnavajo življenje in delo Dušana Černeta (1916-1975), časnikarja in politika, ki je pomembno posegal v polpreteklo zgodovino primorskih Slovencev, še posebej Slovencev v Italiji. Nečakinja Ana Marija Prijatelj prikaže rod Dušana Čer-neta, ki je po očetu, tigrovcu Alojzu, izhajal iz Prvačine, po materi Marti Žorž pa iz Dornberka. V ospredju spominskega zapisa Draga Legiše je Černetovo časnikarko delo, zlasti na Radiu Trst A in pri tedniku Novi list. Prispevki Iva Jevnikarja, Rafka Dol-harja, Zorka Hareja in Saše Martelanca pa osvetljujejo zlasti Černetovo politično delovanje, od upiranja fašizmu, mimo iskanja »tretje poti« med komunistično vodenim partizanstvom ter domobranstvom v času druge svetovne vojne do prizadevanj za samostojno politično nastopanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem v povojnih letih. Vse to delovanje v bistveno različnih zgodovinskih kontekstih so vseskozi usmerjale temeljne vrednote slovenstva, krščanstva in demokracije, kot izpričujejo tudi nekatera Černetova besedila, objavljena v knjigi.
Zadnja dva dela publikacije govorita o knjižnici in skladu, poimenovanih po Dušanu Černetu. Knjižnica je nastala pred tremi desetletji na osnovi Černetove knjižne zapuščine, v tem času pa je opravila obsežno delo predvsem pri zbiranju tiskovin Slovencev v zamejstvu in zdomstvu, pa tudi del, ki govorijo o njih. Sklad Dušana Čer-neta so ustanovili njegovi prijatelji leta 1976. Do razpustitve leta 2000 je podelil 23 priznanj zamejskim ustanovam, društvom in posameznikom. Zdaj se nagrada oživlja pod okriljem Knjižnice Dušana Černeta. Prihodnjo, 24. nagrado bodo predvidoma podelili čez približno mesec dni.
TRST - Čelistka Marianna Sinagra in pianist Lorenzo Cossi nastopila v nizu 18. ob 18. uri
Koncert dua Sinossi na prefekturi
Kot vsa ostala kulturna društva je tudi združenje Chamber Music utrpelo boleč rez javnih prispevkov, ni pa izgubilo svojih zvestih članov, abonentov in občasnega občinstva, ki je za prvi koncert niza 18. ob 18. uri do zadnjega kotička napolnilo lepo dvorano tržaške prefekture. Lokacija je zelo primerna za male komorne sestave, kot je poudarila Fedra Florit, umetniški vodja združenja, ki se je zahvalila novi tržaški prefektinji za gostoljubnost. Fran-cesca Adelaide Garufi je dejala, da ni hotela prekiniti žlahtne tradicije, ki bogati tržaško kulturno življenje kljub težavam, s katerimi se morajo vsakodnevno spopadati kulturni delavci.
Niz 18. ob 18. uri je bil od vsega začetka zasnovan kot odskočna deska za mlade talente in Floritova je letos izbrala tudi domače glasbenike, med katerimi izstopa že mednarodno uveljavljena harfistka Jasna Corrado Merlak, ki bo oblikovala
drugi koncert 18. februarja, otvoritev pa je poverila duu Sinossi, ki se je v našem mestu rodil pred tremi
leti v okviru mojstrskih tečajev Mednarodne šole za komorno glasbo v Devinu.
Čelistka Marianna Sinagra se je rodila v Neaplju, študijska pot jo je peljala najprej v Milan, nato pa v Basel, kjer je z odliko diplomirala in začela sodelovati z raznimi orkestri, dokler ni v Trstu našla stalno zaposlitev v gledališču Verdi kot drugi violončelo. Tudi pianist Lorenzo Cossi je po študiju v Trstu ubral pot v tujino, kjer se je izpopolnil z imenitnimi mojstri ter si prislužil ugledna priznanja in vrsto solističnih koncertov.
Mlada glasbenika sta se lepo uveljavila na mednarodnem tekmovanju Brahms ob Vrbskem jezeru, njun repertoar se stalno bogati, za tržaški nastop pa sta izbrala dve sonati, ki ju povezuje romantični zanos: najprej Mendelsshonovo v D-Duru op. 58, skladbo, ki spada v poslednje ustvarjalno obdobje nemškega mojstra in nosi vse značilnosti lahkotnosti, pa tudi virtuoznosti, v tretjem stavku pa razkrije bogato čustvenost, ki dopolnjuje Mendelsshonov portret. Ravno tu, v širokem recitativu,
ki je poverjen violončelu, je duo našel lepo ravnovesje ter pokazal in-terpretativno sozvočje, očarljiva čelistka pa sočen in žameten zvok ter zapeljivo fraziranje, ki se je nato s temperamentnim preobratom zasukalo v brzino sklepnega stavka.
Čeprav je akustika dvorane dokaj hvaležna, je klavir mestoma preglasil godalo, kljub rahločutni in pozorni Cossijevi spremljavi; Grie-gova Sonata v a-molu op. 36 je rešila problem ravnovesja in muziciranje dua se je obogatilo z dinamičnimi in ekspresivnimi odtenki ter zarisalo dokaj prepričljiv interpretativni lok.
Polnokrvna igra je požela veliko aplavzov in duo je hvaležnim poslušalcem podaril dva dodatka, najprej domiselno, mikavno Burlesko sodobnega ukrajinskega skladatelja Nikolaja Kapustina, nasičeno z jaz-zovskim swingom, nato pa sanjavi in romantično pojoči tretji stavek Sonate Sergeja Rahmaninova.
Katja Kralj
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 23. januarja 2013
1 1
rim - Letno poročilo urada za statistiko Istat
V Italiji po uradnih podatkih osem milijonov revežev
RIM - Letno poročilo državnega zavoda za statistiko Istat, ki se nanaša na leto 2011 prinaša iz marsikaterega vidika zaskrbljujoče podatke, ki govorijo o tem, da je »zdravstveno stanje« v državi vse prej kot dobro. Podatki govorijo o tem, da se je splošno stanje v državi poslabšalo, iz več indeksov pa je tudi razvidno, da je Italija precej na slabšem od povprečja v Evropski uniji.
Po navedenem poročilu je bilo v letu 2011 11,1 odstotka italijanskih družin v stanju relativne revščine. Gre dejansko za 8,2 milijona revnih posameznikov, kar znaša 13,6 odstotkov prebivalstva v državi. V poročilu tudi piše, da je 5,2 odstotka absolutno revnih družin, kar skupno znaša 3,4 milijone posameznikov.
Poročilo Istat navaja, da je v letu 2010 približno 57 odstotkov v iita-liji bivajočih družin imelo nižji neto dohodek od povprečnega (29.786 evrov, približno 2.482 evrov na mesec. Na seznamu dežel je neenakost porazdelitve dohodkov najizrazitejša na Siciliji, prav tako je v tej deželi najnižji letni povprečni dohodek (28,6 odstotkov manj od italijanskega povprečja). Na Siciliji ima poleg tega 50 odstotkov družin manj kot 17.459 letnega dohodka (približno 1.455 evrov na mesec).
V letu 2011 je 22,4 odstotkov italijanskih družin imelo vsaj tri osnovne indekse pomanjkanja, s poviškom kakih 6 odstotkov glede na prejšnje leto. Kar zadeva dežele je očitno močno zaostajanje južne Italije in otokov.
Zelo visok je tudi indeks nedejavnosti, po katerem je nedejavnih 37,8 odstotkov državljanov med 15 in 64 leti. Gre za indeks, ki je med najvišjimi v Evropi, višji je samo na Malti. Zelo visok je indeks nedejavnosti med ženskami (48,5 odstotkov), za nedejavne pa se smatrjo tisti, ki ne delajo in dela tudi ne iščejo. Dolgotrajna nezaposlenost, kar pomeni vsaj leto dni trajajoča nezaposlenost, je v letu 2011 zadevala 51,3 odstotka vseh nezaposlenih v državi, kar je najvišji odstotek v zadnjih desetih letih. Nadalje je bil v letu 2011 visok tudi odstotek mladinske nezaposlenosti v Italiji, ki je za starostno obdobje med 15 in 24 leti znašal 29,1 odstotka in se v zadnjih štirih letih neprestano zvišuje. Gre tudi za znatno višji odstotek od povprečja v Evropski uniji, ki je znaša 21,4 odstotka.
Po navedenem poročilu je bilo v letu 2011 11,1 odstotka italijanskih družin v stanju relativne revščine.
ansa
izrael - Na včerajšnjih parlamentarnih volitvah
Zmagal desničarski blok ob uveljavitvi sredinske stranke
JERUZALEM - Na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Izraelu je zmagala volilna lista premiera Benjamina Netanjahuja strank Likud in Izrael Bejtenu. Kot kažejo izidi vzporednih volitev, sta prejeli 31 sedežev v 120-član-skem parlamentu. Ta desničarski blok pa je oslabljen z nepričakovanim uspehom sredinske sekularne stranke Ješ Atid. Kot kažejo vzporedne volitve, ki so jih objavile izraelske televizije, je ta sekularna stranka prejela 19 sedežev in se tako nepričakovano uvrstila kot druga najmočnejša stranka v knesetu. Sledijo ji des-nosredinski laburisti s 17 sedeži ter ul-tradesničarska stranka Habajt Hajehudi z 12, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ultraortodoksni stranki Šas in Združenje judaizem tore sta prejeli 12 oziroma šest sedežev. Sredinska Hatnua bivše zunanje ministrice Cipi Livni je dobila sedem poslancev, tako kot levičarska Merec. Vzporedne volitve še kažejo, da so tri glavne stranke arabskih Izraelcev dobile devet sedežev, od tega štiri socialistična Ha-daš, tri arabska nacionalistična Ram Tal in dva sekularna Balad.
Netanjahu se je volivcem včeraj že
Benjamin Natanjahu
ansa
zahvalil za vnovično izvolitev in obljubil, da bo oblikoval čim širšo vladno koalicijo. Na svojem profilu na Facebooku je zapisal, da vzporedne volitve kažejo, da so »Izraelci odločeni v želji, da ostane na položaju premiera in da oblikuje čim širšo vladno koalicijo«. Dodal je, da bo z napori v tej smeri začel takoj.
Volitve je zaznamovala tudi visoka volilna udeležba. Po podatkih volilne komisije se je volitev dve uri pred zaprtjem volišč udeležilo 63,7 odstotka volivcev.
Na voliščih, ki so se odprla že ob 6. uri po srednjeevropskem času, zjutraj sicer ni bilo videti vrst. Številni Izraelci naj bi volilni dan, ki je dela prost, izkoristili za daljši spanec. A kasneje so pred več volišči v Jeruzalemu in Tel Avivu ob poletnih temperaturah in v sončnem dnevu nastale dolge vrste. Po ocenah volilne komisije bi lahko do zaprtja volišč glasove oddalo več kot 70 odstotkov volivcev, kar je kakih pet odstotkov več kot na volitvah leta 2009.
Čeprav izraelski politični sistem ne določa, da je stranki z največ glasovi zagotovljeno oblikovanje nove vlade, obstaja razširjeno pričakovanje, da bo Netanja-huju zaupana naloga, da sestavi novo vladno koalicijo, ki bi imela večino 61 poslancev. Predvolilne ankete so stalno napovedovale vnovično izvolitev Netanjahuja, vendar pa so napovedovale, da bo vodil koalicijo, ki bo še bolj desna kot sedanja. Sedaj kaže, da je verjetneje, da bo desno-sredinska.
Novo vlado čakata dve glavni nalogi - kako obnoviti zamrle mirovne pogovore s Palestinci in kako se lotiti vprašanja iranskega jedrskega programa. (STA)
davos - Pred današnjim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma
Stopnja brezposelnosti se je občutno zvišala po vsem svetu (več kot 202 milijona)
DAVOS - Več kot pet let po izbruhu finančne krize se bo stopnja brezposelnosti po vsem svetu letos po pričakovanjih strokovnjakov vnovič občutno zvišala. Ker države ne dosegajo zadostne stopnje gospodarske rasti, se bo število brezposelnih tekom leta povečalo za dodatnih 5,1 milijona, svari Mednarodna organizacija dela (ILO). S tem se bo število brezposelnih po vsem svetu s trenutnih 197 milijonov povečalo na več kot 202 milijona, je organizacija ILO zapisala v najnovejšem poročilu, ki ga je objavila pred današnjim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Leta 2014 se jim bo po vsej verjetnosti pridružilo še dodatnih tri milijone ljudi brez zaposlitve.
»Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje,» je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal prvi mož organizacije ILO Guy Ryder. Število novih delovnih mest se zmanjšuje, trajanje brezposelnosti pa se podaljšuje, je dodal.
Posebna organizacija ZN v poročilu odločevalce v politiki in gospodarstvu po-
Pred začetkom je zasedanje predstavila južnoafriška filmska igralka Charlize Theron
ansa
ziva k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost. Pred Evropo je »nujna naloga učinkovitega zagona motorja za gospodarsko rast«. To še posebej velja za ranljive države s krčenjem gospodarske aktivnosti, kot je Grčija.
ILO poziva k hitrejši uveljavitvi fi-nančno-gospodarskih reform. Banke se morajo vnovič bolj posvetiti svojim najpomembnejšim nalogam ter ponuditi kredite za produktivne investicije - še posebej sred-
nje velikih podjetij kot največjih zaposlo-valcev. Gospodarska rast v območju evra se je kljub finančno-političnim ukrepom, kot so začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF), stalni evropski reševalni mehanizem (ESM) ter izredni posegi na finančnem trgu s strani Evropske centralne banke (ECB), vnovič upočasnila. To je zaostrilo položaj na trgu dela številnih držav z evrom.
Tudi v letu 2013 predstavlja »kriza v območju evra največjo posamično nevarnost
Streljanje v kampusu
CHICAGO - Na univerzi Lone Star blizu Houstona v ameriški zvezni državi Teksas so bile včeraj po poročanju ameriških medijev v streljanju ranjene najmanj tri osebe, tudi strelec, podrobnejše informacije pa so sinoči niso dostopne, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Posnetek, objavljen na eni izmed ameriških televizij, naj bi prikazoval ljudi, ki ležijo na tleh, vsaj enega pa naj bi zdravstveno osebje nalagalo v reševalno vozilo. Tiskovni predstavnik šerifovega urada, ki se ukvarja s primerom, za AFP ni podal podrobnejših informacij. Univerza pa je medtem na svojem profilu na Facebooku ljudi opozorila, naj se kampusu ne približujejo.
Kampanja ZN proti odmetavanju hrane v smeti
ŽENEVA - Združeni narodi so danes sprožili kampanjo, s katero želijo zmanjšati količino hrane, ki konča v smeteh. Po podatkih ZN vsako leto v smeteh konča 1,3 milijarde ton hrane, kar je štirikrat več, ko bi je potrebovali za odpravo lakote.V državah v razvoju gre hrana v nič zaradi neučinkovitosti pri žetvi ali slabega skladiščenja, medtem ko v razvitih državah še užitna sadje in zelenjava pristaneta v smeteh zaradi nenavadne oblike ali barve, hrano pa se meče stran tudi zaradi prekomerne potrošnje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»V svetu s sedmimi milijardami prebivalcev, njihovo število pa se bo do leta 2050 povečali na devet milijard, metanje hrane nima nobenega smisla - z ekonomskega, okolj-skega in etičnega vidika,« je opozoril vodja Programa ZN za okolje (UNEP) Achim Steiner.
Generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Graziano De Silva pa je dejal, da bi lahko s hrano, ki v razvitih državah konča v smeteh - okoli 300 milijonov ton letno - nahranili približno 870 milijonov lačnih po svetu. Potrošniki v Evropi, Severni Ameriki in Oceaniji zmečejo v smeti med 95 in 115 kilogrami hrane na prebivalca na leto, medtem ko je ta številka pri prebivalcih podsaharske Afrike ter južne in jugovzhodne Azije le med šestimi in enajstimi kilogrami.
ZN so odprli posebno spletno stran thinkeatsave.org, katere namen je osveščanje ljudi o tem problemu. Na njej je med drugim mogoče najti nasvete potrošnikom, kako se upreti marketinškim trikom, da bi kupili več hrane, kot je potrebujemo, in predloge restavracijam, kako povečati prožnost pri velikosti obrokov.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
40.814,43 € +33,78 SOD NAFTE
(159 litrov)
111,89 $ +0,71
za globalno zaposlovanje«. Pri tem odsotnost fiskalne unije v Evropi preprečuje možnosti za spodbujanje gospodarske rasti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, ugotavlja ILO.
Še posebej zaskrbljujoča se zdi organizaciji ILO brezposelnost med mladimi. Trenutno je brez stalne zaposlitve približno 73,8 milijona mladih po vsem svetu. Zaradi upočasnjevanja gospodarske aktivnosti se bo število mladih brez zaposlitve do leta 2014 po vsej verjetnosti povečalo še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju znašala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka.
Avstrija, Nemčija in Švica so po podatkih ILO države, ki so se najbolj uspešno spopadle s problemom brezposelnosti med mladimi. Po drugi strani je recesija v številnih državah z evrom pognala število mladih brez zaposlitve v nevarne višine - v Grčiji in Španiji tako stopnja brezposelnosti v tej starostni skupini presega 50 odstotkov, medtem ko povprečje v območju evra znaša 22 odstotkov. (STA)
I
I
■ EVRO
1,3317$
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
22. januarja 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 22.1. 21.1.	
ameriški dolar	1,3317	1,3323
japonski jen	118,18	119,37
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,613	25,626
danska krona	7,4636	7,4633
britanski funt	0,83965	0,83900
madžarski forint	294,32	292,55
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6978	0,6976
poljski zlot	4,1737	4,1699
romunski lev	4,3572	4,3603
švedska krona	8,6909	8,6936
švicarski frank	1,2383	1,2421
norveška krona	7,4420	7,4440
hrvaška kuna	7,5833	7,5815
ruski rubel	40,2588	40,3000
turška lira	2,3593	2,3500
avstralski dolar	1,2613	1,2665
braziljski real	2,7279	2,7197
kanadski dolar	1,3242	1,3230
kitajski juan	8,2840	8,2892
indijska rupija	71,5390	71,6180
južnoafriški rand	11,7943	11,8266
1 2 Sreda, 23. januarja 2013
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Nasprotniki zaprtja treh zbirnih centrov zbrali 1600 podpisov
Se bo z ekološkimi otoki ukvarjalo računsko sodišče?
Z vprašanjem ekoloških otokov, ki bi jih goriška občinska uprava nameravala zapreti zaradi previsokih stroškov, bi se lahko v prihodnosti ukvarjalo celo računsko sodišče. Da razmišlja o prizivu, je povedal Marco Rota, goriški občinski svetnik Demokratske stranke, ki želi preveriti, ali je zaradi pomanjkanja načrtovanja Romolijev odbor po nepotrebnem oškodoval občinsko blagajno.
»Ukinitev ekoloških otokov po mojem mnenju ni prava pot za znižanje stroškov za odpadke. Ali ni morda vredno razmisliti prej o tem, ali niso morda računi za odpadke previsoki, ker so storitve podjetja Ambiente Newco predrage?« je poudaril Rota, po katerem je goriška občina pred meseci poskrbela za posodobitev računalniškega sistema ekološkega otoka v Stražcah, zdaj pa razmišlja o njegovem zaprtju. »Če bi do tega prišlo, bi bila zadnja naložba v ekološki otok popolnoma nesmiselna, prava potrata javnega denarja. Preverili bomo, ali je v tem ravnanju dovolj elementov za priziv,« je povedal Rota.
Medtem je skupina občanov, ki nasprotujejo zaprtju ekoloških otokov v Straž-cah, Ločniku in Podgori, zbrala okrog 1600 podpisov. Eden izmed predstavnikov skupine se bo danes zjutraj srečal z goriškim občinskim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem, ki je zagotovil, da je uprava pripravljena na dogovarjanje. »Priznam, da sem sprva tudi sam nasprotoval zaprtju ekoloških otokov. Premislil sem se, ko sem videl stroške za njihovo vzdrževanje,« je povedal Del Sordi in ponovil, da uprava ni predlagala znižanja števila ekoloških otokov, da bi polnila svojo blagajno, ampak zato, da bi olajšala račune za odpadke, ki jih plačujejo goriške družine in ki se bodo zaradi uvedbe novega davka za ravnanje z odpadki Tares še dodatno povišali. »Njihovo delovanje stane 400 tisoč evrov letno. Med 5 in 8-odstotni delež računov, ki jih za okoljske storitve plačujejo vsi Goričani, je povezan z vzdrževanjem treh omenjenih ekoloških otokov,« pravi Del Sordi in spominja, da je goriška občina edina, ki je ohranila ekološke otoke kljub sistemu odvažanja odpadkov »od vrat do vrat«.
Medtem je občina začasno določila podjetje, ki bo poskrbelo za ureditev centra za zbiranje odpadkov na območju bivše sežigalnice v Ulici Gregorčič. Javno dražbo je zmagalo podjetje Avianese asfalti, ki je na izklicni ceni 471.089,54 evra ponudilo 11,28-odstotni popust. (Ale)
štandrež - Nesreča na krožišču
Zgrešil smer vožnje in trčil v karabinjerje
Na štandreškem krožišču se je v ponedeljek zvečer zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila lažje ranjena dva ka-rabinjerja. Nesrečo je povzročil 65-letni Tržičan, ki je zgrešil smer vožnje in trčil naravnost v avtomobil goriškega poveljstva karabinjerjev.
E.C. se je okrog 20.30 s svojim vozilom znamke Chevrolet kalos peljal po Tržaški ulici iz Gorice proti Štandrežu. Ko je pripeljal do krožišča, je bil očitno nepazljiv, saj ni zavil desno, temveč levo. V napačni smeri je prevozil nekaj metrov, nakar je pred
sabo zagledal drugi avtomobil. Karabinjer, ki je sedel za volanom, je pritisnil na zavore in skušal preprečiti nesrečo, kar pa mu ni uspelo. Avtomobila sta čelno trčila, na obeh je nastala večja gmotna škoda.
Na prizorišče nesreče je prišla rešilna služba 118, ki je ob dveh karabi-njerjih, ki sta bila lažje poškodovana, odpeljala v goriško bolnišnico tudi Tržiča-na. Okoliščine nesreče preiskujejo prometni policisti, ki čakajo na krvne izvide 65-letnega Tržičana, saj želijo ugotoviti, ali je vinjen sedel za volan.
Štandreško krožišče
bumbaca
gorica - Leva sredina zahteva sklic občinskega sveta
»
Zupan soodgovoren
«
Prvi občan nosi po mnenju opozicije velik del odgovornosti za propadanje zdravstva in mesta
Gorica doživlja polom na številnih področjih: zdravstvo je na kolenih, sodišče je v težavah, konjeniška brigada Poz-zuolo odhaja, trgovine zapirajo. Za vse to, menijo predstavniki leve sredine v goriškem občinskem svetu, je soodgovorna tudi uprava Ettoreja Romolija, ki je po njihovi oceni nemarna, prepočasna in nezmožna reševati hude probleme, pred katerimi se je znašla Gorica. Predstavniki opozicije so v prejšnjih dneh vložili resolucijo, v kateri opozarjajo na »inercijo« župana, ob tem pa so zahtevali tudi čim prejšnji sklic občinskega sveta, ki bi se moral izreči o omenjenem dokumentu.
»Rušenje goriškega zdravstva je pa-radigmatično. Romoli se dolga leta s tem sploh ni ukvarjal, podpiral je selitev v bolnišnico Janeza od Boga, ki je bila začetek konca, v zvezi z združitvijo goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja pa se je najprej izrekel proti, medtem ko zdaj pra-
vi, da je nekaj nepomembnega,« je povedal načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki je kritičen tudi do Ro-molijevih poskusov reševanja goriške porodnišnice. »Ko smo pred tremi leti predlagali sodelovanje s šempetrsko bolnišnico na različnih področjih, je župan pobudo odločno zavrnil, zdaj pa govori o čezmejni porodnišnici. Smešen je tudi izgovor o enoletnem podaljšanju delovanja goriškega oddelka. Jasno je, da gre za predvolilno potezo,« je poudaril Cingolani, po katerem desnosredinska uprava zanemarja vlogo občinskega sveta in komisij, ki jih sklicuje zelo poredko, ob tem pa sploh ne odgovarja na svetniška vprašanja. Občinski svetnik LES Livio Bianchi-ni je izrazil svoje ogorčenje nad tem, da se goriški župan ni udeležil konference županov o zdravstvu, ki je potekala v ponedeljek po srečanju o brigadi Pozzuolo, Marco Rota (DS) pa je pripomnil, da bi
Romolija zaman iskali tudi na pomembnem srečanju o reformi deželnega zdravstva, ki je potekalo 16. oktobra. Predstavnika liste Gorizia e Tua Rosi Tucci in Michele Bressan sta bila kritična do načina reševanja problemov brigade Poz-zuolo in stroškov za odpadke, svetnik Italije vrednot Stefano Abrami pa je izpostavil, da županu manjka posluha za potrebe občanov in tudi »institucionalne vzgoje«, saj se do občinskih svetnikov vede dokaj nespoštljivo.
Na srečanju, ki sta se ga udeležila tudi občinska svetnica SSk Marilka Koršič in svetnik Demokratske stranke David Peterin, sta spregovorila še načelnik SKP Roberto Criscitiello, ki meni, da bi bilo dobro, če bi uprava in občinski svet ponudila odstop, ter član gibanja Gorizia e Tua Vincenzo Compagnone, ki je ocenil, da je bila ponedeljkova konferenca županov o zdravstvu pravi »teater absurda«. (Ale)
Privarčevale 46 milijonov
»Vse štiri pokrajine iz dežele Furla-nije-Julijske krajine so se med lanskim letom izkazale z dobrim upravljanjem in s krčenjem vseh nepotrebnih stroškov.« Na to opozarja predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in pojasnjuje, da so pokrajine privarčevale 46 milijonov evrov, s katerimi so priskočile na pomoč deželi pri reševanju njenih finančnih težav. »Pokrajine so dobro opravile svojo nalogo, zdaj pa pričakujemo od predsednika dežele Renza Tonda, da bo uresničil svoje obljube in med marčnim rebalansom vrnil pokrajinam vsaj polovico denarja, ki jim ga je pobral z zadnjim deželnim finančnim manevrom,« poudarja Enrico Gherghetta.
Občina podpira trgovce
Goriška občina podpira protest trgovcev, ki bodo danes zvečer ugasnili luči v svojih izložbah in spustili rolete, da bi opozorili na svojo vse večjo stisko. »Če bo ohranjen sedanji davčni pritisk, bodo v kratkem vsa mestna središča prazna,« poudarja goriški župan Ettore Romo-li in napoveduje, da bodo drevi v znak solidarnosti trgovcem ugasnili tudi zunanjo razsvetljavo županstva. Jutri bodo trgovci simbolično izročili ključe svojih trgovin županom iz Gorice, Tržiča, Gradišča in Gradeža. »Ostalim županom bom predlagal, naj skupaj izročimo ključe prefektinji, ki na teritoriju predstavlja državno vlado,« pravi Romoli in opozarja, da je kriza trgovcev vsesplošna, zadeva tako Gorico kot Trst in Videm. »Zaradi tega se bom udeležil manifestacije, ki jo trgovci prirejajo 28. januarja v Trstu,« zaključuje goriški župan.
Obveze kandidatov
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo danes ob 17.30 javno srečanje v priredbi krožka Riz-zati, med katerim bodo spregovorili o obvezah glede razvoja goriškega prostora, ki naj bi jih sprejeli kandidati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Srečanje bo uvedel podjetnik in predsednik podjetja Bro-vedani Benito Zollia, nato bosta spregovorila pokrajinski predsednik sindikata CISL Umberto Brusciano in predsednik zveze Confartigiana-to, goriškega industrijskega konzorcija in podjetja, ki upravlja goriško letališče, Ariano Medeot. Srečanje bo vodil direktor revije Nuo-va iniziativa isontina Renzo Bosca-rol; med razpravo bodo imeli prednost posegi prisotnih kandidatov.
gorica - Nov protest Franca Zottija
Priklenil se je na ograjo vile Olivo
Pokrajinski svetnik Severne Lige Franco Zotti je prepričan, da doživlja krivico. Po njegovi oceni je nepravično, da ga je prevozno podjetje APT, pri katerem je zaposlen, suspendiralo za dva dni, ker je avgusta lani samovoljno prenesel klop z avtobusne postaje v Ulici Brigata Casale, kjer ni služila nikomur, v Ulico Ponte del Torrione, kjer so starejši ljudje do njegovega posredovanja morali na avtobus čakati pokonci. »Na to sem junija opozoril pokrajinsko odbornico Gironcolijevo, ker se nič ni zgodilo, pa sem sklenil, da klop premestim sam. Podjetje me je suspendiralo za 15 dni, po mojih pritožbah na tožilstvo in disciplinsko komisijo pa so zmanjšali trajanje suspenzije najprej na deset, potem pa na osem dni. Po zamenjavi direktorja so kazen še dodatno omilili, in sicer na dva dni, kar pa se meni vseeno ne zdi pravično, saj sem se za pobudo odločil kot pokrajinski svetnik izven delovnega urnika,« je povedal Zotti, ki se je včeraj priklenil z verigo na ograjo vile Olivo na Korzu Italia, začel pa je tudi gladovno stavko. Če ga nihče ne bo prepričal, naj se premisli, bo na
pred pokrajinsko stavbo ostal do jutri.	Zotti protestira	bumbaca
gorica - Aprila v konferenčnem centru mednarodna šola
V gosteh 40 raziskovalcev
Projekt Dianet prireja Tržaška univerza v sodelovanju z avstrijsko univerzo Alpen Adria - Delavnice bi radi prirejali vsako leto
Štirideset mladih raziskovalcev iz dvanajstih evropskih držav se bo aprila udeležilo projekta Dianet, ki ga bo v Gorici prvič priredila Tržaška univerza v sodelovanju z univerzo Alpen Adria iz Dunaja in Celovca. Pobuda spada v širši okvir sodelovanja med 85 univerzami, ki so članice konference rektorjev območja Alpe-Jadran in Donavske pobude ter delujejo v severni Italiji, Sloveniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Ukrajini, južni Nemčiji, Srbiji, Albaniji ter na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem.
»Zamisel se je porodila pred dvema letoma, ko je bila Tržaška univerza začasna predsednica konference rektorjev območja Alpe-Jadran. Takrat smo podpisali sporazum z rektorji univerz z donavskega območja in zasnovali ta projekt. Naša dežela ni bila vključena v Donavsko pobudo, preko naših univerz pa bo vseeno soudeležena,« je povedal namestnik tržaškega rektorja Sergio Paoletti, ki je včeraj predstavil mednarodni projekt v družbi predstavnice Alpen Adria Universität Verene Winiwarter, goriškega podžupana Roberta Sartori-ja, predsednika Fundacije Goriške hranil-
nice Franca Obizzija in profesorja Tržaške univerze Claudia Zaccarie.
Projekt Dianet (Danube Initiative and Alpe Adria Network), ki je delno financiran preko evropskega socialnega sklada, je vreden 1.300.000 evrov in je namenjen izpopolnjevanju študentov in raziskovalcev, ki so stari največ 40 let. V projekt spada goriška mednarodna šola »Sustainable Development of the Danube River Basin«, ki jo bodo priredili med 13. in 22. aprilom. Teme predavanj, ki bodo potekala v goriškem konferenčnem centru v Ulici Alviano, bodo zaobjemale naravoslovno in kulturno področje (biologijo, znanosti o okolju, geologijo, arheologijo, arhitekturo, zgodovino, itd.) ter interdisciplinarni študij. »V središču pozornosti bo reka Soča, saj Donave nismo mogli prenesti v Gorico,« se je pošalil Pao-letti in poudaril, da sta ob delavnicah in predavanjih v predvideni sta tudi dve ekskurziji, in sicer v Zgornje in Spodnje Posočje. »Desetdnevno šolo bomo v Gorici priredili tudi leta 2014 in leta 2015, upamo pa, da bo lahko postala vsakoletna pobuda,« je zaključil Paoletti. (Ale)
Univerza v Ulici Alviano
bumbaca
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 23. januarja 2013
13
TRŽIČ - Degrassijev umor je bil okruten
Opravili obdukcijo, za osumljenca
bo pripor potrjen
TRŽIČ - Županja
»Razlikujmo socialno stisko od kriminala«
»Dogodek je nedvomno presunljiv in se zato ob njem moramo zamisliti.« Tako poudarja tržiška županja Silvia Altran, ki je prepričana, da so tovrstna dejanja posredno tudi odraz splošne gospodarske krize. Poleg tega županja poudarja, da zadnjega krvavega dogodka ni mogoče povezavati s številnimi tatvinami, ki so se v zadnjih mesecih zvrstile po vseh koncih pokrajine, kot delajo nekateri politični veljaki. »Marsikaj je v zvezi z umorom še treba razčistiti; sploh pa je treba razlikovati med socialno stisko in kriminalnimi dejanji, ki so povsod v porastu in nedvomno ne le v Tržiču. Zaradi tega se mi zdi, da so ponavljajoči se apeli, da je treba okrepiti prisotnost sil javnega reda na teritoriju, povsem nepotrebni,« poudarja županja Silvia Altran.
Sodni zdravnik iz Vidma Carlo Moreschi je včeraj popoldne opravil obdukcijo na truplu 38-letnega Ric-carda Degrassija, ki je umrl v noči s petka na soboto, potem ko so ga z veliko glinasto vazo udarili po glavi v tržiški mestni četrti Pancan. Obdukcija se je pričela nekaj po 15. uri in se nadaljevala do večernih ur. Odredila jo je goriška javna tožilka Valentina Bossi, ki vodi preiskavo, s katero ugotavljajo, ali je bil morilec sam ali pa je za smrt 38-letnega pristaniškega delavca soodgovornih več ljudi. Ob zaključku obdukcije videmski sodni zdravnik ni dajal izjav; potrdil je le, da je imel Degrassi globoko rano za ušesom, kamor ga je morilec udaril z glinasto vazo. Sodni zdravnik je preveril, ali so na truplu prisotni še drugi znaki nasilja, odredil pa je tudi, naj se opravijo analize, z izidi katerih bo jasno, kolikšno količino alkohola je Degrassi zaužil pred umorom. Razni prijatelji umorjenega delavca so namreč preiskovalcem povedali, da De-grassi v petek zvečer ni pretiraval s pitjem, kar se je pa večkrat dogodilo v preteklosti. Rezultati obdukcije bodo znani v roku tridesetih dni.
Tržiški karabinjerji so doslej v zvezi z umorom pridržali le eno osebo. Gre za 20-letnega tujega državljana, ki je med dosedanjimi zaslišanji molčal in ni odgovarjal na vpraša-
nja preiskovalcev. Mladenič naj bi bil močne in visoke postave, tako da bi lahko bil tudi sam odgovoren za umor, ki je bil po besedah preiskovalcev okruten. Po drugi strani se je glinasta vaza, s katero je morilec udaril Degrassija po glavi, nahajala znotraj dvorišča ene izmed hiš iz Ulice Marco Polo; zaradi tega preiskovalci preverjajo, ali je kdo pomagal osumljencu vzeti vazo z dvorišča. Dvajsetletni mladenič naj bi vsekakor v preteklosti zakrivil še druga kazniva dejanja, tako da je zaenkrat glavni osumljenec za Degrassijev umor. Danes bo na goriškem sodišču za pridržanega mladeniča po vsej verjetnosti potrjen pripor, preiskovalci pa bodo nadaljevali svoje delo, da bi dokončno ugotovili, ali je pri umoru sodelovalo več oseb.
Krvavi dogodek je seveda v Tržiču sprožil val zaskrbljenosti, ki ga v nekaterih krogih izkoriščajo tudi za podpihovanje napetosti med domačini in tujci. V petek, 25. januarja, ob 20. uri se bodo pred barom Sport v Ulici Cosulich, iz katerega so v soboto zjutraj klicali na pomoč službo 118 in sile javnega reda, zbrali pripadniki skupine Smartown, ki naj bi se v kratkem prelevila v združenje. V baru bodo priredili srečanje na temo varnosti in javnega reda »v mestu, kjer ne prebivajo več njegovi prebivalci«.
V Pancanu je v teh dneh Degrassijev umor glavna tema pogovorov na ulici (zgoraj); sodni zdravnik po zaključku obdukcije (desno)
bonaventura, c.v.
ŠTANDREŽ - Prijavili romunskega državljana
Policistu pomolil 20 evrov
V kombiju je skrival veterinarska zdravila, baker, zlatnino, prenosne telefone, računalnike, nože in več strojev
Ko so pred dnevi goriški policisti ustavili kombi za običajen pregled dokumentov, je potnik enemu izmed njih pomolil dvajset evrov z upanjem, da bodo pustili vozilo naprej. V resnici je policist takoj zavrnil ponujeno podkupnino in obvestil svoje kolege, ki so posumili, da nekaj ni v redu. Pregledali so dokumente potnikov, ki so se s kombijem nameravali zapeljati v Slovenijo po štandreškem mejnem prehodu. Policisti so ugotovili, da je bilo vseh devet potnikov romunskih državljanov, nato pa so vstopili v kombi, da bi pregledali še prtljago. Ker je bilo vozilo polno najrazličnejših kovčkov in torb, v katerih je bilo tudi blago sumljivega izvora, so potnike pospremili do kasarne Massarelli pri Rdeči hiši. Tu se je izkazalo, da je moški, ki je ponudil podkupnino policistu, med svojo prtljago imel cel kup dragocenosti in predmetov, za katere so policisti takoj posumili, da so bili kje ukradeni. V kombiju so namreč našli preko sto ampul veterinarskega zdravila, sedem kilogramov bakra, ročko z dvajsetimi litri dizelskega goriva, dvanajst zlatih ogrlic, dva zlata prstana, šest parov zlatih uhanov, tri srebrne prstane, osemnajst zlatih zapestnic, pet zlatih sponk, sedem srebrnih obeskov, osemnajst zapestnih ur, štiri žepne ure, dva zlata kovanca, šestnajst starih srebrnih kovancev, dve srebrni medalji, osem mobilnih telefonov, deset fotografskih aparatov, pet prenosih računalnikov, en računalnik I-Mac, osemnajst nožev različnih dolžin in več malih strojev.
Zasežene ampule si je pregledal dežurni živinozdravnik, ki je ugotovil, da gre za antibiotike, ki jih lahko kupi le specializirano osebje z naročilom zdravnika. Vse omenjeno blago vključno z dvajsetimi evri ponujene podkupnine so policisti zasegli, saj T.A.M. ni znal razložiti, kako je vse to dobil. Policisti so romunskega državljana prijavili zaradi poskusa podkupnine, posesti ukradenih predmetov, posesti orožja (nožev) in zaradi kršenja zakonov o nakupu in prevozu goriva.
Zasežena zlatnina (zgoraj); v kombiju so našli več računalnikov, fotografskih aparatov in drugih elektronskih naprav (desno)
goriška kvestura
NOVA GORICA - Tatvine po stanovanjih
Vlomilci na delu tudi podnevi
Po policijskih poročilih sodeč so v zadnjem času znova na delu vlomilci v stanovanja in hiše. Ti običajno najprej opazujejo stanovalce in njihove navade, nato pa vlomijo v objekt, ko se prepričajo, da ni nikogar doma. Pri tem pa sploh ni nujno, da se zadeve lotijo v zavetju noči, v zadnjih dneh se je več vlomov zgodilo tudi v dnevnem času, dopoldan, ko so stanovalci v službi. V primeru večstanovanjskih blokov pa s kakšno pretvezo pozvonijo na vhodna vrata, nato pa z zvonjenjem pri posameznih stanovanjih preverijo, če je kdo doma.
»Če se nihče ne oglasi, se potem lotijo ključavnice in jo odlomijo. To najlažje storijo pri tistih tipih ključavnic, katerih vložki "štrlijo ven',« opozarja Milovan Ipavec, vodja novogoriških kriminalistov, ki priporoča, da si stanovalci priskrbijo t.i. varne ključavnice.
Storilci tovrstnih kaznivih de-
janj so običajno organizirane skupine, ki se na neko območje pripeljejo od drugod, še pojasnjuje Ipavec, po opravljenem »delu« pa se vrnejo na domači teren. V ponedeljek je no-vogoriška policija obravnavala dva vloma. V prvem primeru je predstavnik skupnosti stanovalcev enega od stanovanjskih blokov v Novi Gorici policijo obvestil o poskusu vloma v blok. Storilec je povzročil za okrog 200 evrov škode. Ker je predstavnik skupnosti stanovalcev podal predlog za pregon, bodo policisti zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo.
Prav tako v ponedeljek popoldan pa je neznanec vlomil v stanovanje enega od novogoriških blokov. Ukradel je ve č kosov nakita v skupni vrednosti 4.000 evrov. Tudi v tem primeru bodo policisti podali kazensko ovadbo zoper neznano osebo, informacije o primeru pa še zbirajo. (km)
AJDOVŠČINA - S pištolo v rokah
Rop v kiosku
Zamaskirani moški srednjih let pobral denar in paket cigaretov
Zamaskirani moški srednjih let je v ponedeljek uro oropal kiosk v Ajdovščini. V notranjost kioska je stopil nekaj minut čez 19. uro, s pištolo v rokah se je približal prodajalcu in od njega zahteval denar. Ko mu je uslužbenec iz blagajne izročil manjšo vsoto denarja, je pograbil še paket cigaret in peš pobegnil neznano kam. Na kraj dogodka so kmalu zatem prišli ajdovski policisti in kriminalisti, ki so o dogodku obvestili tudi preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Na podla-
gi zbranih obvestil in ugotovljenih dejstev bodo ajdovski policisti v zvezi z obravnavanim primerom podali kazensko ovadbo zoper neznance.
Policisti ajdovske policijske postaje pozivajo vse morebitne očividce, ki bi lahko policiji nudili koristne informacije z namenom razjasnitve vseh okoliščin ponedeljkovega kaznivega dejanja, da pokličejo na telefon njihove policijske postaje 00386 5 365 72 00 oz. interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 00386 080 1200. (km)
366	Nedelja, 20. januarja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
Erika Jazbar prebira odlomek, ob njej Tamara Griesser Pečar in Franka Žgavec
V galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici so v ponedeljek odprli razstavo, ki je zgodovinsko obarvana, in nosi naslov Boj proti veri in Cerkvi 1945-1961. Gre za potujočo postavitev, ki je obiskala že 19 muzejev, središč in kulturnih domov v Sloveniji, pred nekaj leti je bila na ogled na Sveti Gori, nastala pa je iz sodelovanja med Arhivom Republike Slovenije, Muzejem novejše zgodovine, Nadškofijskim arhivom v Ljubljani in založbo Družina. Mejo je v Gorici razstava prestopila prvič, na ogled pa bo do 28. februarja.
Avtorica razstave, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, je na odprtju povedala, da se panoji osredotočajo na obdobje popolne brezpravnosti Cerkve in največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z njenimi predstavniki v Sloveniji. Najbolj odmeven je bil zažig ljubljanskega pomožnega škofa Antona Vovka leta 1952, pri nas pa od partije organiziran dvakratni izgon apostolskega administratorja goriške škofije Franca Močnika jeseni 1947. Vse do leta 1991, tako Griesserjeva, je bila katoliška Cerkev na Slovenskem za komunistično oblast notranji sovražnik šte-
vilka ena. Že v poročilu notranjega ministrstva novembra 1945 je označena kot »hrbtenica reakcije«. Povedala je tudi, da se je izvajal precejšnji pritisk tudi na verne laike, predvsem učitelje, profesorje, višje uradnike, vendar je to poglavje še popolnoma neobdelano.
Goriškega odprtja se je udeležilo veliko ljudi z obeh strani meje, med njimi sta bila tudi goriški župan Ettore Romo-li in prefektinja Maria Augusta Marrosu, pa tudi več italijanskih someščanov. Razstava je sicer le v slovenskem jeziku, za goriško postavitev pa je bilo posrbljeno za prevod nekaterih tekstov v italijanščino, tako da je vsaj delno dostopna tudi italijanski javnosti.
Na 26 panojih s teksti, fotografijami, dokumenti in pričevanji teče pripoved o nasilju nad duhovniki, ki se je izvajala tudi z množičnimi aretacijami in sodnimi procesi. Od 429 duhovnikov, proti katerim je oblast sprožila kazenske postopke, je bilo 339 kaznovanih z zaporno kaznijo. Nič kaj drugače, pa čeprav v manjših številkah, je to bilo na Primorskem in Goriškem po razmejitvi leta 1947.
bumbaca
Prisotne je pozdravila predsednica Centra Franka Žgavec, ki je povedala, da si bo razstavo v naslednjih dneh ogledal tudi goriški nadškof Carlo Maria Redaelli, ki je za tematiko pokazal veliko zanimanje, najavljenih pa je tudi več italijanskih in slovenskih skupin. Erika Jazbar je prisotnim ponudila izsek pričevanj zaprtih duhovnikov, v obeh jezikih je prebrala odlomek iz knjige Moje celice, v katerem Jožko Kragelj opisuje, kako si je v zaporu izdelal manjši križec, ki je tudi razstavljen v posebni vitrini, ki je namenjena temu primorskemu duhovniku. Obsojen na smrt, je v zaporih preživel več kot šest let. Prebrala pa je tudi del spominov msgr. Franca Močnika, ki opisuje pregon, ki ga je dvakrat doživel iz Solkana septembra in oktobra 1947, ko je bil apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije.
Posebno pozornost si pri razstavi zaslužijo eksponati, ki so na ogled v vitrinah. Od omenjenega Kragljevega križca do knjig, izvirnih dokumentov in drugega gradiva, ki je tudi krajevno obarvano in je bilo izbrano posebej za goriško razstavo. Za-kusko ob zaključku odprtja je poklonila gostilna Devetak z Vrha.
gorica-nova gorica - Poti spomina
Razmeščeni muzej bo zaživel z desetimi »totemi«
Skupno bodo namestili deset totemov; šest jih bo na italijanski strani meje in štirje na slovenski
foto m.s.
Na italijanski strani meje se že nekaj let omenja namestitev razmeščenega muzeja o goriškem 20. stoletju. Na no-vogoriškem ozemlju so tri pobude v to smer že uresničili in pripravljajo četrto. Skupna značilnost le teh v primerjavi s goriškimi je pokrit prostor: na Severni železniški postaji, na Mirenskem polju in na istoimenskem pokopališču.
goriška brda - Izvoz Vinske kleti Goriška Brda
Drugod svoja vina ščitijo
Trgatev v Brdih
foto k. m.
Vinska klet Goriška Brda izvaža v več kot trideset držav na vseh koncih sveta, zadnja leta so uspeli povečati prodajo še znotraj evropskega trga. Toda prav na evropskem trgu se največja slovenska vinska klet srečuje s številnimi težavami: ta le ni tako odprt, kot bi si želeli, poleg tega jih motijo tudi dumpin-
ške cene uvoženega vina na domačem, slovenskem trgu.
»Evropske države močno podpirajo svoja domača kmetijstva, še posebno vinarstvo. To je jasno vsakemu, ki obišče vinski sejem, pa tudi trgovino v Avstriji ali Italiji,« pojasnjuje težave, s katerimi se srečujejo na »odprtem« evropskem trgu Marjana Simčič iz Vinske kleti Goriška Brda. »Pri izvozu v tujino naletimo na močno tendenco po tem, da vsaka država podpira lastno proizvodnjo. Poleg tega se veliko vlaga v samo promocijo vinarstva, in to načrtno, konstantno in izdatno. Pri nas na žalost temu ni tako. Slovenija se zdaleč ni prepoznavna vinska destinacija, prav tradicija pa je odločevalni faktor nakupa v Evropi. Po drugi strani nam naravne danosti ne omogočajo, da bi pridelovali nizkocenovna vina (ekonomija obsega), kot na primer v večjih vinskih deželah, zato ne moremo biti cenejši in tako »iti hitreje s police v nakupovalne vozičke«. Za nas je izvoz zgodba o uspehu, se zdaleč pa ni to zgodba, ki bi bila "lahka"«, opozarja Simčičeva. V Vinski kleti Goriška Brda so lani izvozili med 1,7 in 1,9 milijona steklenic od 0,2 do 1 litra.
Izvažajo v 30 držav
V omenjeni vinski kleti so v zadnjih petnajstih letih izvoz postopno povečevali, tako da je v lanskem letu dosegel 34 odstotkov njihove finančne realizacije, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. Izva-
žajo več kot v 30 držav sveta, stalne poslovne odnose imajo v enajstih, in sicer v ZDA, BiH, Italiji, na Japonskem, v Nemčiji, na Kitajskem, na Nizozemskem, na Hrvaškem, v Srbiji, Veliki Britaniji in Avstriji. »Treba je poudariti, da je odnos z distributerjem odločevalni faktor uspeha na zunanjem trgu,« dodaja sogovornica, ki dodaja, da izvoz sicer ni enovit pojem, zato morajo izvozne artikle, embalažo in tržne prijeme prilagajati glede na značilnosti ciljnega trga. »Za Veliko Britanijo so zanimiva sveža in sadna vina, zahtevajo navojni zamašek. Italijani so po drugi strani bolj tradicionalen trg; poznajo nas kot izjemne pridelovalce rebule in bivšega furlanskega to-kaja. Priznavajo nam kakovost, za nas pa je prednost bližina in razvitost tega trga. V ZDA, ki je naš najpomembnejši izvozni trg in kamor izvozimo več kot milijon steklenic letno, imamo primerjalno prednost v kategoriji "value for money', saj je prav to odločevalni faktor nakupa v srednjem in srednje-višjem cenovnem razredu, medtem ko je v visokem cenovnem razredu tradicija odločilna. Zanimivo je, da se je po 10 letih prisotnosti na ameriškem trgu pričel kazati večji interes za rebulo. Kot tradicionalne pridelovalce vrhunskih vin pa nas poznajo v državah bivše Jugoslavije, zato tudi trženje prilagajamo tej percepciji. Če se v ZDA pojavljamo kot relativno mlada vinska dežela, s sodobnim stilom vina in embalaže, igramo na Balkanu karto tradicije in zaupanja, ki smo jo vzpostavili v zadnjih
petdesetih letih,« našteva sogovornica značilnosti posameznih trgov.
V ZDA steklenica 28 evrov
Izvoz je temeljni vzvod rasti Vinske kleti Goriška Brda in zato tudi edina pot iz krize, so prepričani na Dobrovem, kjer domuje omenjena vinska klet. Na tujem dosegajo višje cene za prodano steklenico kot na domačem trgu. Cene se gibljejo od 2 do 18 evrov za steklenico, povprečna cena pa je približno 3 evre za steklenico iz kleti, kar pomeni med 5 in 6 evrov na polici, s čimer se uvrščajo v srednji cenovni razred, v restavracijah v ZDA pa med 25 in 28 evri. Pa ne le v tujini, tudi na domačem trgu se, tako kot v večini panog, bije bitka za kupce. »Konkurenca na domačem trgu je dejstvo, saj smo del odprtega trga evropske unije. Kar je moteče, so dampinške cene uvoženega vina, ki se na drugih trgih pojavlja kot višek. Takšna konkurenca ni produktivna, ne prinaša izboljšav v panogi in prednosti za potrošnika,« je prepričana Simčičeva.
V kleti, ki ima kapacitete 18 milijonov litrov, letno pa jih pridelajo med 8 in 12 milijoni, je najstarejše vino Rebula letnik 1957. Poleg vin in drugih alkoholnih pijač pa so lani na tržišče poslali nov proizvod: grozdni sok, kateremu ne dodajajo barvil, konzervansov ali sladkorja. Zgolj pasteriziran sok polnijo v 3-litrsko embalažo »bag in box«. (km)
O projektu Strade della memoria -Poti spomina smo že pisali pred nekaj tedni, ko so zaključek projekta predstavili v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice. Bliža se trenutek namestitve »muzejske zbirke«, ki pa bo na prostem. Zamisel je zelo nenavadna, njeni načrtovalci zagovarjajo razlago, da gre dejansko za muzej.
Glavni pobudnik celotnega večletnega načrta je Alessandro Cattunar, ki me je v pogovoru prepričal o upravičenosti poimenovanja Razmeščenega muzeja s poudarkom na drugi besedi, česar ne moremo trditi za nekaj drugih pobud, ki potekajo - nekatere so tik pred uresničitvijo - na italijanski strani meje. Nič koliko tabel in plošč je razmeščenih v mestu in okolici, a vse zahtevajo od obiskovalca, da si njihovo vsebino predstavlja in če nima osnovnega znanja o našem prostoru, ostaja nemočen.
Tako imenovani totemi v obliki prizme, šest na goriški in štirje na no-vogoriški strani meje, bodo opremljeni s kratkimi trijezičnimi besedili (italijanščina, slovenščina, angleščina) o zanimivih točkah okrog sebe, imeli pa bodo tudi kukala, skozi katera si bo mogoče izbrane točke točno ogledati. Posnetki spadajo zraven. Novost pa predstavlja elektronska tehnologija, ki omogoča vstop v bogat arhiv z verbalnimi pričevanji in posnetki, a to je še vedno nekakšen povzetek, ki zahteva ustrezne dlančnike oz. mobilne telefone za prebiranje QR kode. Polna besedila okrog petdesetih pričevalcev z goriškega prostora - Slovencev in Italijanov - bodo na razpolago na spletu, kar predstavlja sprejemljivejšo tehnologijo za srednje generacije. Četrta starostna generacija, ki je skoraj izključno navajena na knjige ali zgibanke, pa bo precej žrtvovana.
Projekt, katerega proizvode bomo šele doživeli in ocenili po postavitvi totemov v soboto, 2. februarja, točno opoldne pred Severno postajo, se tako zaključuje. Snovalci pa napovedujejo nadaljevanje in vztrajanje. Tako so se navdušili, da so pripravljeni poglabljati pridobljena spoznanja tudi brez velikih javnih sredstev.
Aldo Rupel
GORIŠKI PROSTOR	Sreda, 23 . januarja 2013 1 5
/—
Razveljavili razpis
V	ajdovski občini so včeraj zavrnili vse ponudbe iz javnega naročila za novogradnjo osnovne šole Danila Lokarja. Pripravili bodo novo javno naročilo, katerega razpisna dokumentacija bo prilagojena trenutnim razmeram na trgu in bo omogočala večjo konkurenčnost med ponudniki. S stečajem podjetja Primorje se je ustavila tudi gradnja novega objekta osnovne šole Danila Lokarja. Poiskati je bilo potrebno novega izvajalca, zato je bilo konec oktobra 2012 objavljeno novo javno naročilo za dokončanje gradnje, pojasnjujejo na omenjeni občini. Ponudbe je pravočasno oddalo devet ponudnikov. V postopku preverjanja pa je bilo ugotovljeno, da nobena od njih v celoti ne ustreza zahtevanim pogojem. Zato so na občini zavrnili vse ponudbe, saj po določilih zakona o javnem naročanju po preteku roka za prejem ponudb ni več dopustno spreminjati razpisne dokumentacije. »Razpisna dokumentacija, ki je bila v aktualnem naročilu, glede na trenutne gospodarske razmere očitno precej striktna, bo spremenjena na način, da bo omogočala večjo konkurenčnost ter bo prilagojena trenutnim razmeram na gradbenem trgu,« sporočajo z ajdovske občine, kjer upajo, da novi postopki ne bodo bistveno vplivali na zastavljen časovni potek gradnje nove šole. (km)
Danes stavkajo
Danes poteka v Sloveniji splošna stavka javnega sektorja, zato bodo tudi v Novi Gorici in okolici šole in vrtci zaprti. Tudi v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru bo delo potekalo skladno s stavkovno napovedjo, in sicer tako kot ob nedeljah. Pacienti, ki so bili danes naročeni na nenujne posege, bodo prenaročeni. Novogoriška upravna enota se pa stavki ne pridružuje, torej bo delo potekalo po običajnem urniku. (km)
Pagni navdušil
V	goriškem gledališču Verdi so v ponedeljek našteli šesto gledalcev za deželno premiero komedije Šola za žene (»La scuola delle mogli«), v kateri je v glavni vlogi nastopil Eros Pagni. 347 abonentom se je pridružilo preko 250 gledalcev, tako da so v gledališču zelo zadovoljni z začetkom letošnjega leta, v katerem so dvorano že napolnili z muzikalom Shrek in s Cyranojem Alessandra Preziosija.
Vzgajati s športom
V	palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18.30 predstavili drugi del projekta Vzgajati s športom, ki ga vodi goriška pokrajina v sodelovanju s športnimi združenji in krajevnimi upravami. V drugo fazo projekta je pokrajina vključila še deželo, predsedstvo državne vlade, zavod Ires in podjetje Lab.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel.
0481-480405.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM
CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel.
0481-808074.
~M Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: »Štiri letni časi« (Vinko Moderndorfer) v soboto,
26. januarja, ob 20. uri premiera in v nedeljo, 27. januarja, ob 17. uri abonmajska predstava, nastopa PD Štan-drež-dramski odsek, režija Jože Hro-vat; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 23. januarja, ob 20.45 »Mi-seria e nobiltà«, nastopajo Geppy Gleijeses, Lello Arena in Marianella Bargilli. V petek, 25. januarja, ob 20.45 koncert orkestra iz Padove in Veneta; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI bo predstava »Bogastvo«, ki je bila napovedana za danes, 23. januarja, preložena zaradi stavke v javnem sektorju; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Django unchained«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La mi-gliore offerta«.
Dvorana 3: 17.50 »A royal weekend«; 19.50 - 21.30 »La bottega dei suicidi«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Django unchained«.
Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Quel-lo che so sull'amore«.
Dvorana 3: 17.30 »Asterix e Obelix al servizio di sua maestà«; 19.50 - 22.10 »La migliore offerta«.
Dvorana 4: 17.30 - 19.10 »Ghost movie«; 21.00 »Cloud Atlas«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Fran-kenweenie«.
fl Razstave
KAVARNA RUSJAN IN FOTOKLUB SKUPINA75 vabita na ogled fotografske razstave Marka Vogriča »Miška obišče Edo« v kavarni in vinote-ki Rusjan v Eda centru v Novi Gorici; do 5. februarja od ponedeljka do četrtka 7.00-23.00, ob petkih 7.0001.00, ob sobotah 8.00-01.00, ob nedeljah in praznikih 8.00-23.00.
STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja odprtje razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri) v petek, 8. februarja, ob 19. uri; na ogled bo do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.0019.00.
~M Koncerti
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 25. januarja, ob 20.45 bosta nastopila pianista Bruno Canino in Antonio Ballista; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
H
Šolske vesti
NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek: starši petošolcev iz Romjana so vabljeni v četrtek, 24. januarja, ob 18.00; starši petošolcev ostalih šol so vabljeni v sredo, 30. januarja, ob 18.00. Srečanji bosta potekali v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu.
AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v
uporavljanju gostinskih obratov, mar-ketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org).
AD FORMANDUM prireja »OPEN DAY« na gostinski šoli: v četrtek, 24. januarja, od 14. do 18. ure v KBcen-tru v Gorici; več na tajništvu šole, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org.
TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adfor-mandum.org).
OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v otroškem vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici danes, 23. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 24. januarja, ob 17.00.
OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Romjanu - Ul. Capi-tello danes, 23. januarja, od 10.00 do 11.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI
prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 24. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 25. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu danes, 23. januarja, 10.30-11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu danes, 23. januarja, 8.30-10.00; v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Abram v Pev-mi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v petek, 25. januarja, ob 17.00 in v osnovni šoli Zorzut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00.
SLOVENSKA ŠOLA, VRTEC, JASLI: PREMIŠLJENA IZBIRA je naslov srečanja za starše, ki ga organizira Dijaški dom v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.30 v Dijaškem domu, Svetogorska (Ul. Montesanto) 84. Srečanje, ki ga bosta vodili Susanna Pertot, strokovnjakinja na področju večjezičnosti in avtorica priročnika »Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo« ter Ma-tejka Grgič, strokovnjakinja za slovenski jezik, znanstvena direktorica Slovika. Med srečanjem bo zagotovljeno varstvo otrok.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Gra-bizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it.
NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com.
SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izleta na sneg v Forni di Sopra, ki bosta v nedeljo, 27. januarja, in v nedeljo, 3. februarja. Za prijave tel. 347-4661946.
□ Obvestila
AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons.
KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo od meseca februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali infovi-kara@gmail.com.
SPDG vabi člane, da poravnajo letno članarino in obvešča, da bo društveni sedež odprt v četrtek, 24. januarja, od 19. do 20. ure izključno za poravnavo članarine in zavarovalnine PZS. Lani plačana zavarovalnina PZS velja do konca januarja, po tem datumu pa zavarovalno kritje začne veljati dan po vplačilu. Člani, ki želijo obnoviti članstvo PZS (ki vključuje tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za stroške reševanja) morajo v letu 2013 obvezno izpolniti pristopno izjavo, ki se posreduje PZS s ciljem vodenja centralne evidence članstva. Obrazec je na razpolago na društvenem sedežu.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Močnikovem
domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana).
SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v torek, 29. januarja, v komorni dvorani KC Lojze Bratuž ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so volitve novega upravnega in nadzornega odbora.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da je sklican deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu.
0 Prireditve
ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja 5. izvedbo pesniškega srečanja »Parlar d'amore. Govoriti o ljubezni« v nedeljo, 17. februarja, ob 11. uri pred kipom Carla Michelstaedterja v Ra-štelu v Gorici. Prijava do konca januarja na sedežu društva v Raštelu.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice vabi na predstavitve knjig v občinski knjižnici v Sovodnjah: 19. februarja ob 18. uri Lelja Rejhar Sancin »Nojevo pero«; 5. marca ob 18. uri Emilija Pavlič » Mamica, nauči me kuhati« in 16. aprila ob 18. uri Branko Marušič »Sosed o sosedu«.
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 24. januarja, ob 18. uri Davide Stanic predstavil svojo knjigo »Tranquilli, siamo in famiglia«. Z njim se bo pogovarjal Alessandro De Mitri.
DAN SLOVENSKE KULTURE NA VRHU na temo kulture ohranjanja ljudskih običajev bo v soboto, 26. januarja, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu. Večer bo posvečen tradicionalnim vrhovskim šemam o katerih bo spregovoril Roberto Dapit, v goste bo prišla tudi Inga Brezigar, ki že vrsto let raziskuje pustne običaje na Goriškem. Ob fotografijah bodo otroci poskrbeli za pravi pustni defile, zapela bo vokalna skupina Danica pod vodstvom Jane Drasič.
PUSTNO DRUŠTVO KARNIVAL prireja pustovanje v Sovodnjah pod ogrevanim šotorom: v petek, 8. februarja, ples z DJ Best Company; v soboto, 9. februarja, ples z DJ Studio 80; v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri po-vorka pustnih vozov in skupin, nagrajevanje zmagovalcev in ples s skupino Happy Day.
VZPI-ANPI GORICA IN AVL GORICA s pokroviteljstvom goriške pokrajine prirejata ob dnevu spomina v dvorani Europa višje šole ISIS Galilei v Ul. Puccini 22 v Gorici v ponedeljek, 28. januarja, med 10. in 12. uro predavanje Ferruccia Tassina z naslovom »La memoria dimenticata. I lager ita-liani sotto il fascismo. Il caso Visco. (Pozabljeni spomini. Italijanska taborišča pod fašizmom. Primer Visco). Srečanje je namenjeno dijakom 4. in 5. razredov višjih šol in je odprto javnosti.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Ugo Bosco (iz hiše za starejše občane v Pierisu) v cerkvi Sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.00, Maria Rizzetto vd. Flamio iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.30, Valeria Comelli vd. Scandolara iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev.
DANES V PODGORI: 9.00, Regina Cu-mar vd. Jarc (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v Podgori in na pokopališču v Ločniku.
DANES V KRMINU: 14.00, Giorgia Za-nuttin vd. Brandolin (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.30, Renzo Zollia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Ilario Scrazzolo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepeli-tev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Senija Hajir-lahovic, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
DANES V BISTRIGNI PRI ŠTARAN-CANU: 11.00, Bruno Cecot (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V TURJAKU: 11.00, Maria Canciani vd. Franzot (iz tržiške bol-
1 6 Sreda, 23. januarja 2013
APrimorski
r	dnevnik

SMOLAJUVENTUSA
TURIN - V prvi polfinalni tekmi italijanskega pokala sta se Juventus in Lazio sinoči razšla pri neodločenem 1:1, Juventus je bil daleč boljši tekmec, a je izkoristil le eno priložnost (v 18. minuti drugega polčasa je zadel novinec iz Ata-lanate Peluso), gostje pa so se samo branili in izenačili štiri minute pred koncem z Maurijem. Lazio tako že 16 tekem zapored ni doživel poraza. Med junaki tekme je bil njegov vratar Marchetti. Njegova posega nad Matrijem Vi-dalom sta preprečila vodstvo Juventusa z 2:0. Vidal je tudi zadel vratnico. Povratna tekma bo 29. januarja. Danes ob 20.45 Roma-Inter.
tino - Dinamo Moskva, Rzeszow.
CUNEO IZLOČIL ACH VOLLEY
CUNEO - Odbojkarji ACH Volley-ja so končali nastope v letošnji ligi prvakov. V povratni tekmi končnice Top 12 so v gosteh izgubili z italijansko zasedbo Banca Lannutti Cuneo z 1:3 (-16, -21, 24, -16). V prvi tekmi pred tednom dni v Stožicah so Ljubljančani prav tako izgubili, izid je bil 0:3. Ostali izidi: Kazan - Berlin 3:2, Maaseik - Kozle 2:3, danes: Tren-Belchatow - Izmir, Macerata - Asseco
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
PRVI POLFINALISTI V MELBOURNU
MELBOURNE - Na
odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu so znani prvi polfinalisti. V moški konkurenci sta to prvi igralec sveta, Srb Novak Dokovič, in četrtopostavljeni Španec David Ferrer, pri dekletih pa druga nosilka, Rusinja Marija Šarapova, in šestopostavljena Kitajka Li Na. Dokovič je v četrtfinalu v štirih nizih s 6:1, 4:6, 6:1 in 6:4 premagal Čeha Tomasa Ber-dycha, Ferrer pa rojaka Nicolasa Almagra v petih nizih s 4:6,4:6,7:5,7:6 (4) in 6:2. Šarapova je dvakrat s po 6:2 izločila rojakinjo Jekaterino Makarovo, njena tekmica v polfinalu Li Na pa je s 7:5 in 6:3 odpravila Radwansko.
ROKOMET - Na SP v Španiji Slovenija danes v četrtfinalu ob 18.15 proti Rusiji
Enkratna priložnost
Zaradi poškodbe mečne mišice se je za Dragana Gajiča (levo) prvenstvo že končalo. Najbolj učinkovitega rokometaša Slovenije, ki je na prvenstvu dosegel 34 golov, bo v izbrani vrsti do konca prvenstva zamenjal Peter Pucelj
ansa
NOGOMET
Guidolin
■ v*	• •
molči o svoji prihodnosti
VIDEM - Trener Udinese-ja Francesco Guidolin ni potrdil novic, po katerih naj bi ob koncu sezone nehal biti trener videmskega prvoligaša. »O prihodnosti ne bom več govoril, moja prihodnost je nedeljska prvenstvena tekma v Sieni. Vedno živčni trener iz Castelfran-ca Veneta je tudi prevzel nase vso odgovornost za sobotni poraz v Turinu proti Juventiusu (4:0). »Bil sem raztresen. Najbrž zato, ker sem praznoval svoj 500. trenerski nastop v A-ligi,« je dejal.
BARCELONA - Slovenski roko-metaši so si pred odhodom na svetovno prvenstvo v Španiji za primaren cilj postavili uvrstitev v osmino finala. Načrt so že izpolnili, po ponedeljkovem zmagoslavju nad Egipčani se bodo danes borili za uvrstitev v polfinale.
Slovensko-ruski četrtfinalni obračun se bo v dvorani Sant Jordi v Barceloni pričel ob 18.15.Izbranci slovenskega selektorja Borisa Deniča so pravi hit letošnjega sklepnega turnirja na Pirenejskem polotoku. Na šestih tekmah so dosegli šest zmag, danes se bodo spogledovali s svojo sedmo v nizu. Vložek je ogromen, gre za veliko priložnost zdajšnjega rokometnega rodu, možnosti za končni uspeh pa so navkljub veliki obrabi na psihološko in telesno zahtevnih dvobojih v Zaragozi in Barceloni povsem realne. Na nasprotni strani igrišča jim bo stal bržkone najšibkejši člen med osmimi preživelimi izbranimi vrstami na letošnjem sklepnem turnirju - Rusi, drugi četrt-finalni pari pa so naslednji: Danska -Madžarska, Španija - Nemčija in Francija - Hrvaška.
Slovenija ima v medsebojnih dvoboju z Rusijo izrazito negativno bilanco, na dosedanjih šestih uradnih tekmah je vselej izgubila: trikrat na svetovnih prvenstvih, dvakrat na evropskih prvenstvih in enkrat na olimpijskih igrah.
Za nameček na izjemno pomembnem dvoboju v katalonski prestolnici ne bo mogla računati na najbolj učinkovitega slovenskega strelca Dragana Gajiča, ki se je poškodoval na ponedeljkovi tekmi osmine finala z Egiptom. Nastalo vrzel na desnem krilu bosta zapolnila Gašper Marguč in Vid Kavtičnik, Gajiča pa bo do konca prvenstva zamenjal krožni napadalec Gorenja Peter Pucelj, ki je bil na rezervnem selektorjevem seznamu.
«Poškodbe nas neprestano spremljajo, že na pripravah za to svetovno prvenstvo so nas. Nekatere rane se odpirajo, poškodbe so sestavni del športa,» je v zvezi z najbolj aktualnim zdravstvenim vprašanjem dejal Denič, pred izjemno pomembno tekmo z Rusijo pa je dejal: «Rusi igra-
jo obrambo 5-1, Edvarda Kokšarova je na vrhu zamenjal Timur Dibirov, zadaj pa je ruska 'težka konjenica'. Na njihovo glavno orožje se bomo dobro pripravili, upam, da nam bo ustrezala njihova obramba 5-1.»
Rusija je na letošnjem svetovnem prvenstvu v skupinskem delu premagala Islandijo, Katar in Čile, igrala neodločeno z Makedonijo in izgubila z Dansko. V osmini finala je z gromozanskimi težavami izločila Brazilijo.
Poleg Dibirova je osrednji igralec ruske izbrane vrste nekdanji celjski «bombarder» Sergej Harbok, ki ima zdravstvene težave, tu so še nekateri izjemno kakovostni igralci, kot sta Konstantin Igropulo in Mihail Čipurin, vodi pa jih nekdanji reprezentant Oleg Kulešov.
«Verjamem, da lahko premagamo Rusijo, ne bo pa lahko. Po ponedeljkovi zmagi nad Egiptom smo si že pogledali posnetek in preučili ruske kombinacije na obrambo 6-0, današnji dan (včerajšnji, op.ur.) pa bomo namenili regeneraciji in celjenju manjših ran. Upam, da bomo optimalno pripravljeni pričakali dvoboj. Rusi so v rahli prednosti, saj so imeli več časa za počitek, kar je na tem zahtevnem turnirju izjemno pomembno,» je po včerajšnjem treningu dejal Jure Dolenec, medtem ko je Gajičeva alternativa na desnem krilu Gašper Marguč dodal: «V tem trenutku še ne vemo, kako bo z Draganom Gajičem, več bo znano na dan tekme. Na tem svetovnem prvenstvu nisem veliko igral, a sem pripravljen, svojo priložnost bom skušal tudi izkoristiti. Rusi so neugoden tekmec, so visoki in močni, mi pa smo hitrejši in spretnejši, kar moramo izko-ristiti.» (STA)
Andrej Jerman padel na treningu, se pobral, nato pa izgubil zavest, a je v bolnišnici prišel k sebi
KITZBUHEL - Slovenski smučar Andrej Jerman je na včerajšnjem treningu smuka za svetovni pokal v avstrijskem Kitzbuhlu padel, se pobral in smučal dalje, nato pa izgubil zavest. Po nudenju prve pomoči so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v Innsbruck, kjer je k sreči kmalu prišel do zavesti.
Kot so sporočili iz Smučarske zveze Slovenije, so ga takoj prišli obiskat člani slovenske reprezentance. Jerman se je z njimi pogovarjal, delno se tudi že spominja, kaj se je zgodilo. Kot kaže, gre za močnejši pretres možganov, Jerman pa bo ostal na opazovanju v bolnišnici vsaj še do danes.
Smučarji bodo tekmovanja v Kitzbuhlu začeli v petek s supervelesla-lomom, v soboto bo na sporedu smuk, v nedeljo pa še slalom. Na včerajšnjem treningu je bil najhitrejši Norvežan Aksel Lund Svindal. Drugouvrš-čenega Avstrijca Hannesa Reichelta je prehitel za 25 stotink sekunde, tretji pa je bil še en Norvežan, Kjetil Jansrud.
RASIZEM
Casale plačal »odhod« z igrišča s porazom s 3:0
RIM - Športni sodnik prvenstva Lega Pro je moštvo Casale kaznoval s porazom brez boja in 500 evrov globe, ker je zapustil igrišče med tekmo proti Pro Patrii. Igralci Casaleja so z igrišča odšli v znak solidarnosti s svojim igralcem Ribeirom, ki naj bi ga navijači nasprotnikovega moštva zmerjali z rasističnimi vzkliki. Športni sodnik na podlagi sodnikovega zapisnika tega ni potrdil. Navijači Pro Patrie so si pred dnevi »prislužili« pozornost javnosti zaradi žalitev na račun igralca Milana Boatenga med prijateljsko tekmo.
NE BO GA - Nogometna velikana Milan in Real Madrid sta končala pogovore glede morebitnega prestopa brazilskega zvezdnika Kakaja nazaj v vrste milanske kluba, vendar pa v Milanu, kot kaže, še niso opubali.
HAJDUK - Napoli je tik pred tem, da najame nadarjenega nogometaša splitskega Hajduka Josipa Radoševiča. Novico je potrdil sam predsednik hrvaškega kluba Marin Brbič.
PUYOL - Kapetan Barcelone Carles Puyol bo po novem član blaugrane še do leta 2016, ko bo star 38 let.
COLE - Angleški nogometaš Ashley Cole je še za eno leto podaljšal pogodbo z londonskim Chelseajem, tako da bo po novem član zasedbe s Stamford Bridga do konca naslednje sezone.
OLIMPIJA - Košarkarski klub Union Olimpija je po odhodih Arona Baynesa in Dylana Pagea vrzel pod obročema zapolnil s hrvaškim košarkarjem Jasminom Perko-vičem. V karieri je igral tudi za Cremono.
KOLESARSTVO - Nemec Andre Greipel je zmagovalec prve etape kolesarske dirke Down Under.
PREDSEDNICA - Nekdanja vrhunska alpska smučarka Katja Koren Miklavec je po novem predsednica Fundacije za financiranje športnih organizacij v Sloveniji.
AFRIKIŠKI POKAL - Skupina D, 1. krog: Slonokoščena obala - Togo 2: (1:1)1; Tunizija - Alžirija 1:0 (0.0)
Spored
ČETRTFINALE (danes)
Slovenija - Rusija (18.15) Danska - Madžarska (20.45) Španija - Nemčija (19.00) Francija - Hrvaška (21.30) POLFINALE (v petek) Španija/Nemčija - Rusija/Slovenija Danska/Madžarska - Francija/Hrvaška
NOGOMET - Prve izbire selektorja Slovenije Srečka Katanca
»Handanovic je lahko lider, ne more pa biti tudi kapetan«
LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je predstavil seznam 23 nogometašev, na katere bo računal na prijateljski tekmi z Bosno in Hercegovino, ki bo 6.
februarja v Stožicah. Na seznamu ni večjih presenečenj, vrnil pa se je izkušeni vezist Aleksandar Radosavljevič, pa tudi bočni branilec Branko Ilič.
«Seznam je takšen, kot je. Ni bilo lahko izbrati 23 nogometašev, saj ima večina šele priprave. Večine igralcev nisem videl, eno tekmo sem gledal v živo, nekaj informacij dobil prek videoposne-tkov prejšnjih tekem, pogovoril sem se še enkrat s Stojanovičem. Verjetno nisem poklical koga, ki bi lahko bil z nami, a ga še nisem imel priložnosti videti. Ta spisek ni dokončen, gre samo za eno prijateljsko tekmo. Če kdo ni bil poklican, ni rečeno, da ne bo dobil priložnosti na naslednji tekmi,» je povedal Katanec.
Kot pravi Katanec, so bili dosedanji pogovori z igralci prijetni. «Fantje imajo voljo, od njih je odvisno vse. Seveda, nekaj tudi od nas, ampak oni igrajo. Ta prva akcija bo pomembna zgolj za to, da vidimo, kakšni smo, kaj moramo postoriti do tekme z Islandijo. Vse drugo je irelevantno,» meni selektor, ki je poudaril, da rezultat na prijateljskih tekmah zanj ni pomemben.
«Jaz na prijateljskih tekmah, pa čeprav mnogi mislijo, da je to demagoško, želim dati čim manj informacij moji ekipi. Moram videti, kako razmišljajo, kako se prilagajajo različnim situacijam na igrišču. Rezultat na prijateljskih tekmah zame res ni pomemben. Nogomet je taka igra, da ne moremo predvideti vseh situacij. Zato bo ta aspekt še bolj važen na prvi tekmi. Na prijateljski tekmi lahko na-
mreč zmagaš tudi zaradi, recimo, šestih igralcev, ki jih lahko menjaš. Na pravi tekmi, na tekmi za točke, pa tega, da boš menjal kot po tekočem traku, ni.
Rezultat je sicer vedno dober za vzdušje, ampak moraš vedeti, kako do njega pride,» poudarja Katanec, ki je še enkrat potrdil, da ima dober odnos tako z Robertom Korenom kot z Milivojem No-vakovičem. «Pri Korenu ni kaj dodati. Moja želja je bila, da se vrne, on se je drugače odločil.
Milivoje pa bo, ko uredi status, član reprezentance v takšnem ali drugačnem pogledu. Glede tega sem povsem zadovoljen,» se je na nekdanja nosilca izbrane vrste ozrl Srečko Katanec, ki bo ime novega kapetana izdal šele pred tekmo z BiH.
Zagotovo pa to ne bo Samir Handanovič, ki je kapetanski trak nosil doslej. Vzrok pa je povsem praktične narave. «Zame pač mora biti kapetan nekdo, ki je v polju, ki ima stik s sodnikom. Ne more vratar preteči pol igrišča za reševanje kakšnih spornih odločitev. Samir je profesionalec in z njim ne bo težav. On naj samo dela to, kar najbolje zna, to je biti vratar. Če ne nosi kapetanskega traku, to ne pomeni, da ni spoštovan.
Vodja ekipe je lahko popolnoma drugi kot kapetan. Sam pa ne bom imel nobenega problema, če bo 'lider' Samir. Če bomo imeli kakšen problem, ga bomo imeli na igrišču, ne pa pri tem, kdo bo nosil trak. Če malce v šali dodam, bom povprašal proizvajalca opreme, če lahko naredi drese s trakovi na vseh dresih, da bodo vsi ka-petani, potem pa bomo dali črke nanje, podobno kot v hokeju,» je v šali razmišljanja okrog kapetanskega traku končal selektor.
/	RADIO IN TV SPORED
Sreda, 23. januarja 2013
17
POPRAVLJEN SEZNAM NOMINIRANCEV
Primorski dnevnik bo v torek razglasil športne oskarje za leto 2012 in jih istega dne v sodelovanju z ZSŠDI tudi nagradili na slovesnosti v dvorani ZKB na Opčinah (ob 18.30). Iz seznama nomini-rancev, ki smo ga objavili v včerajšnji številki, so v mladinski konkurenci košarkarjev pomotoma izpadla imena Martina Ridolfija, Alana Albaneseja, Giacoma Crismanija in Davida Ghersevicha, ki torej - tako kot ostali - konkurirajo za priznanje. Za napako se jim opravičujemo.
SKLAD ČUK: KOŠ
V	ZADNJI SEKUNDI
V	nadaljevanju košarkarskega prvenstva v invalidskem športu je v mali telovadnici tržaški športne palače VZS Sklad Mitja Čuk po napeti in zanimivi tekmi premagal ekipo Zuna-
mi z 22:20. V zadnji sekundi je odločilni koš zadel Fragiaco-mo. Za Sklad Mitja Čuk so igrali in dosegli koše Schergna, Cor-belli, Sfreddo 2, Brandolin, Maurel, Fragiacomo 12, Jelenič 6 in Comper 2.
RIDOLFIJEVA DO ŠESTNAJSTINE FINALA
Nabrežinka Lisa Ridolfi je na španskem odprtem turnirju 2013 ITTF World Tour - Euro Africa Challenge Series uvrstila med najboljših 32. 24-letnica, članica prvoligaša San-donatese, je osvojila dve od treh tekem v kvalifikacijski skupini in se tako prebila v glavni turnir. V šestnajstini finala pa ni imela sreče: pomerila se je z Kitajko iz Hong Konga, Jiang Huajun. št. 21 na svetovni lestvici in nosilko turnirja. Klonila je s 4:0 (6:11, 5:11, 4:11, 7:11).
JADRANJE - Sivitz Košuta in Farneti in mladinski Pokal Amerike
Gresta v San Francisco
Kocka je padla! Jadralca Čupe Simonu Sivitzu Košuti in Jaš Farneti bosta odpotovala v San Francisco na mladinski Pokal Amerike. Včeraj sta prejela potrdilo o nakupu letalskih vozovnic, kar ju je zelo razveselilo. Kot sta nam povedala jadralca, kaže, da bo s Teamom-Italy Powered by Stig odpotovalo vseh osem jadralcev, ki so sodelovali na prvem sklopu treningov v Loanu. Čupina jadralca sicer še ne vesta, ali bosta člana posadke ali pa rezervi. Od 5. februarja dalje bodo spet trenirali v Loanu, kjer bodo bržkone določili vloge: »Prerano bi bilo, ko bi že določili vsakemu svojo vlogo. Ugotovili pa smo značilnosti vsakega jadralca, tako da bodo mesta dorekli na drugem sklopu treningov,« je pred dnevi v tiskovnem sporočilu pojasnil športni direktor Enrico Zennaro. Mladi jadralci italijanske ekipe bodo v San Fran-ciscu, kjer bo od 18. do 24. februarja stekle kvalifikacijske regate, tekmovali na večjih katamaranih, AC45, ki so jih uporabljali profesionalni jadralci na regatah
America's Cup World Series. Najboljše posadke si bodo nato zagotovile nastop na finalnem delu Red Bull Youth America's Cup od 7. do 21. septembra ponovno v San Franciscu.
Med prvim in drugim sklopom re-gat pa sta Sivitz Košuta in Farneti izkoristila čas za nadaljevanje priprav v olimpijski klasi 470: prve regate bodo od 30. marca do 6. aprila v Palmi de Mallorci. Te dni namreč trenirata v Cagliariju: »Tu sva brez trenerja. Vadiva s tržaško žensko posadko Komatar/Carraro. Pogoji so odlični, temperatura se dvigne tudi do 20 stopinj Celzija, vetra pa ne manjka. Škoda le, da nimava kvalitetnejših sparring partnerjev,« je pojasnil krmar Sivitz. Potem ko je bil Carlo Croce potrjen za predsednika jadralne zveze FIV, pričakujeta slovenska jadralca tudi novosti s strani zveze. Med drugim bo morala določiti kriterije za nastop na Sredozemskih igrah, ki bodo junija v Turčiji. (V.S.)
Na sliki (foto Team-Italy/ZGN): katamaran extreme 40
OBČNI ZBOR - ŠD Kontovel
Tečaj slovenščine in mladi obrazi v odboru
Volilni občni zbor ŠD Kontovel, ki je stekel v ponedeljek zvečer v telovadnici na Kontovelu, ni bil samo priložnost za izvolitev novega odbora in orisa dejavnosti, temveč je predsednik Marko Ban v svojem poročilu nakazal tudi druge obrise športnega delovanja na tem območju. Napovedal je, da bodo v letošnjem letu organizirali tečaj slovenščine za vse člane, ki so neslovensko govoreči. Teh je v klubu vedno več, je povedal Ban, razlogi za vključevanje pa so po njegovem mnenju različni. Na to vprašanje so bili v odboru vedno zelo pozorni, še naprej pa bodo sprejeli vsakega, ki se bo držal društvenih načel. Vselej velja pravilo, da vsa dejavnost poteka v slovenskem jeziku. Predsednik je orisal tudi stanje telovadnic, ki jih uporablja društvo za svoje delovanje. Predsednik si je v govoru zaželel, da bi malo telovadnico na Kontovelu še dodatno izkoristili predvsem z večjo ponudbo rekreativne dejavnosti za starejše člane in prijatelje. Del delovanja se odvija v šolski telovadnici na Proseku, del pa v Večnamenskem Centru na Rouni, kjer se je v zadnjem obdobju za klub marsikaj spremenilo. Konec septembra lanskega leta so z Občino Trst podpisali novo dveletno koncesijo, ki predvideva direktno redno upravljanje telovadnice, slačilnic in prostora za bar, ki ga želijo v bodočnosti tudi izkoristiti.
Po poročilih ritmične, odbojkarske in košarkarske sekcije so člani izvolili nov odbor, ki vključuje kar nekaj novih imen. Pridružili so se predvsem bivši in pa še aktivni športniki. Novoizvoljeni odborniki si bodo 28. januarja na prvi seji porazdelili funkcije.
NOVI ODBOR: Marko Ban, Sabrina Bukavec, Tania Cerne, Robert Da-neu, Jan Godnič, Neža Kapun, Pavel Križman, Martina Lisjak, Sergij Majovski, Robi Paoletic, Madalena Pertot, Tereza Pertot, Andrej Starc, Ivo Starc, Nicole Starc, Igor Vodopivec, Ivo Volpi, Giorgio Zaccaria, Anja Žužič, Veronika Žužič.
U19 elite: Jadran Qubik se je oddolžil za poraz
San Daniele - Jadran Qubik 54:65 (15:20, 28:35, 46:48)
Jadran: Žerjal 2, Valentinuz, Daneu 18, Majovski 18, Sternad, Gregori 1, Leg-hissa, Ridolfi 10, Batich 16, Mattiassich, Zoch, trener Oberdan. 3 točke: Batich, Daneu in Ridolfi 1.
Jadranovci so se San Danieleju oddolžili za poraz iz prvega dela, ko so klonili le za točko. Proti leto mlajšim igralcem so boljšo predstavo pokazali predvsem v drugem polčasu, vseskozi pa je bilo preveč zgrešenih prostih metov (12:32). Precej agresivni San Daniele je sicer jadranovce zasledoval vse do tretje četrtine, ko je povedel na dve točki. To pa je bilo tudi vse, kar je zmogel: Batich in ostali so z delnim izidom 6:0 spet ušli in upravljali prednost do konca. Med posamezniki sta se tokrat po številu točk izkazala Daneu in Majovski z 18 točkami, Batich in Ridolfi pa sta dobro vodila celotno ekipo.
ODBOJKA
Under 14: Sloga Barich in Kontovel končala na 2. mestu
Na Tržaškem je v zadnjih tekmah kvalifikacijskega dela prvenstva v skupini A Breg nepričakovano izgubil proti Virtusu, za katerega je bila to prva zmaga. Končni rezultat je bil 3:2 (23:25, 25:23, 25:19, 20:25, 15:10). Naše od-bojkarice so zaigrale zmedeno in so zgrešile preveč servisov. Slabše so tudi sprejemale in branile. Nato so se Bre-žanke pomerile še s prvouvrščeno ekipo Evs/Altura in izgubile 3:0 (25:7, 25:21, 25:15). Z izjemo prvega seta so zaigrale dokaj dobro in so se borile do konca. Občasno je bilo na igrišču sicer še vedno nekaj zmede, pa tudi napak na servisu je bilo preveč. Sloga Dvigala Barich je v zadnjem krogu 3:0 (25:10, 25:14, 25:13) premagala Virtus. V skupini B so Kontovelke dvakrat morale priznati premoč Cosellija. Na prvi tekmi so igrale prestrašeno in izgubile 1:3 (18:25, 6:25, 25:20, 18:25), na drugi pa so bile svojim nasprotnicam do konca enakovredne. Igrale so zelo borbeno in so res dale vse od sebe. Končni rezultat povratne tekme je bil 3:2 (25:18, 20:25, 24:26, 25:21, 17:15) za Coselli. Za dober nastop zaslužijo vsekakor pohvalo prav vse, še posebno pa se je izkazala kapetanka Jessica Corazza.
Na Goriškem je Soča Terranova izgubila 0:3 (23:25, 14:25, 19:25) proti vrstnicam iz Ronk.
Končni vrstni red (TS): Skupina A: Evs/Altura 18, Sloga Barich 10, Breg 6, Virtus 2; Skupina B: Coselli 17, Kontovel 10, Oma A 9, Eurovolleysc-hool 0; Vrstni red na Goriškem: Fin-cantieri, Pieris 18, Torriana 13, Farra 11, Ronchi 9, Val Arcobaleno 5, Soča Ter-ranova 3, Villesse 1 (Fincantieri in Soča Terranova z eno, Val Arcobaleno z dvema tekmama manj).
primorski_sport face book 4
KOŠARKA
Tri ekipe U12, tudi Dom
V letošnjem košarkarskem prvenstvu začetnikov (U12) nastopajo tri ekipe slovenskih klubov v Italiji. V tekmovalnem prvenstvu nastopa letos izključno Dom. Za skupino letnikov 2000, 2001 in 2002, ki jo sestavlja 21 dečkov in ena deklica gre za pravi uvod v »veliko košarko«, saj gre za prvo prvenstvo, na katerem se uporablja standardno višino košev (305 cm). Domovci so uvrščeni v skupino A na Goriškem, kjer nastopa skupno 10 ekip. Po prvi fazi, ko se bodo vse ekipe pomerile med seboj, bo sledila druga faza, ko se bodo najboljše ekipe skupin uvrstile v elitno skupino, nižje uvrščene pa v tolažilno. Četrtino Domove ekipe sestavljajo košarkarski »novici«, ki se v letošnji sezoni prvič soočajo s košarkarsko žogo. Državnemu trenerju prve stopnje Andreju Vremcu na treningih pomagata tudi vaditeljici Jana Croselli in Tamara Peteani.
Športna šola Polet Kontovel in Sokol pa nastopata v netekmovalnem prvenstvu na Tržaškem, ki prav tako uvaja »veliko košarko« z višjimi koši, a z manjšo žogo. Obe ekipi sestavljajo povečini mladi, ki so prve košarkarske korake spoznavali že v prejšnjih letih pri minibasketu: kljub temu so izbrali netekmovalno prvenstvo, saj bi bila tekmovalna skupina prezahtevna, saj so nekatere tržaške ekipe vselej boljše. Pri Športni šoli Polet Kontovel trenirajo zaradi prostorske stiske dvakrat tedensko z ekipo U13 (letnike 2000 vodi Mario Gerjevič), po enkrat pa sami pod vodstvom trenerja Erika
Dom U12
Piccinija in pomočnika Damjana Košute. Nekateri igralci nastopajo tudi v prvenstvu U13. Domače tekme igrajo v dvorani Ervatti pri Briščikih. Pri Sokolu pa ekipo, ki vadi pod vodstvom Marka Švaba in pomočnika Tadjana Škerla, sestavljajo igralci letnika 2001 in 2002, s tem da se jim včasih pridružijo tudi letniki 2003. Trenirajo dvakrat tedensko v Nabrežini, kjer tudi igrajo domače tekme.
DOM U12
Mitja Devetak, Jakob Peric, Elija Muc-ci, Matija Marinčič, Ariel Custrin (vsi 2000), Luka Čavdek, Eric Cecere, Jakob Gospodarič, Kevin Pelicon, Patrik Schembri, Valentin Sre-bernič, David Trevisan, Erik Ussai, Christian Zavadlav (vsi 2001); Gabriel Braini, Marco DeMartin), Federico Gentile, Elija Gomišček, Lucas Jakin, Jacopo Komic, Giacomo Zigon, Ana
Košuta (vsi 2002). Trener: Andrej Vremec, pomočnici: Jana Croselli in Tamara Peteani.
POLET/KONTOVEL U12
Lenart Berdon, Jaren Diviacco, Ilian Emili , Martin Gregoretti, Erik Grgič, Gabriel Milič, Kristjan Milič, Robin Pečar, Matija Per-si, Patrik Prester , Alan Radetič, Emil Vecc-hiet (vsi 2001), Patrik Pečar, Jaro Race, Tinej Sterni (vsi 2002). Trener: Erik Piccini, pomočnik: Damjan Košuta
SOKOL U12
Kevin Bernard, Štefan Jazbec, Dejan Violin Pahor, David Terčon, Devan Sedmak (vsi 2001). Sasha Zidarič, Patrik Zidarič, Kevin Milič, Erik Terčon, Marko Santini (vsi 2002), Matej Di Marcantonio, Ivan Urlini, Gabriel Peric (vsi 2003). Trener: Marko Švab, pomočnik: Tadjan Škerl.
Polet U12
Sokol U12

Kako ujeti miško z dnevnikom?
Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov.
Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov.
Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra!
Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945.
NAROC NIŠKA	
	TISKANA +
NOVOST ZA	SPLETNA IZDAJA
LETO 2013	za ceno prve!
Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga.
Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013:
z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun št. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8
Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici
št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860
Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst
št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka
št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730
Bancoposta
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
št. računa: IT57 H 07601 02200 000011943347
Primorski
r	dnevnik
INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
Dnevnik Slovencev v Italiji
/
cZadniga
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 23. januarja 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Tim Cup, polfinale - povzetki 23.05 Dnevnik - Kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta
Rai Due
6.50 Risanke 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.00 Dnevnik 21.05 Film: Tutta colpa dell'amore (kom., '02, ZDA, i. R. Wither-spoon) 23.15 Dok.: La Storia siamo noi
^ Rai Tre
23.4S Film: Zodiac (triler, ZDA, '06, i. J. Gyl-lenhaal)
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (22. januarja 2013)
Vodoravno: Plesničar, restorani, orka, eden, L. I., ud, J. G., Vecchiet, Titina, nrav, Atala, satira, Damir Kosmina, ara, kas, Azori, mordent, regal, okan, ti, O. M., Ta; na sliki: Tamara Vecchiet.
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Resn. show: Extreme Makeover 23.10 Italia Domanda
O Italia 1
6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Futurama 14.10 Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.40 Nan: Chuck 17.35 Nan.: La vita secondo Jim 18.20 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Dok.: Mistero
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Ak-tulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Volo in diretta (v. F. Volo)
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Rescue special iperations 16.35 Film: L'oca sel-vaggia colpisce ancora (voj., '80) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il collezioni-sta di ossa (triler, ZDA, '99, i. D. Washington, A. Jolie) 23.401 bellissimi di R4
0.30 Nad.: ^e Vampire Diaries
La 7
LA
7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani
12.30 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta
13.30 Dnevnik 14.05 Film: Capitan Newman (dram.) 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Talk show: In-vasioni barbariche 23.55 Omnibus notte
^ Tele 4
7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
|if- Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.40 Odd.: Zlatko Zakladko 11.00 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Polž v solati 11.55 Dok. film: Marpurgi 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.)
15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Črni balon (dram., Av-stral., '08) 21.40 Kratki igr. film: Nikamor 13:22 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 9.55 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.2019.00, 23.55 Točka 15.30 Legende velikega in malega ekrana 16.05 Dok. serija: To bo moj poklic 16.40 Glasnik 17.10 Evropski magazin 17.30 Mostovi - Hidaki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Na vrtu 18.40 Odd.: Evropski magazin 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Žrebanje Super Lota 20.40 Bravo orkester
JlT -
WÉ
21.30 Ob 200-letnici rojstva Richarda Wa-gnerja 22.05 Odd.: Bleščica 22.35 Dok. odd.: Doktrina šoka
(t Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.05 Aktualno 8.0012.30, 15.30 Poročila 8.10 Žarišče 8.3017.25 Poročila 8.55 11.10, 17.50 Kronika 9.00 Redna seja Odbora za zunanjo politiko 13.30 Prvi dnevnik 15.10 Utrip 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 23.20 Kronika 21.30 Žarišče 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.20 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.10 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Milano
20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Baladoor Jazz Festival 22.25 Potopisi 22.55 Artevisione 23.25 Effe's Infer-
Tv Primorka
8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Med nami 20.30 Pod drobnogledom 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
srce 12.05 Nabn.: Zdravnikova vest 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nan.: Ko listje pada 15.55 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice
20.00 Film: Z roko v roki (kom., ZDA, '98, i. Julia Roberts) 22.20 24UR zvečer 22.50 Nan.: Na kraju zločina - Miami 23.45 Nan.: Kaos
A Kanal A
7.10 Risane serije 8.00 Svet 9.0013.50 Nan.: Frasier 9.30 14.20 Nan.: Moja super sestra 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Da-vitelj proti davitelju 16.35 Nan.: Šola za pare 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: V dobrem in slabem 21.35 Film: Študentska norišnica 23.20 Film: Hudičeva ljubljenka
6.55 Risanke 8.05 Nan.: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križ-man - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Robi Šabec: Rdeča pošast- 4. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e din-torni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fe-giz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Vene-zia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classica-mente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priim-kova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 23. januarja 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.31 najnižje -6 cm, ob 8.08 najvišje 39 cm, ob 15.02 najnižje -58 cm, ob 21.36 najvišje 29 cm. Jutri: ob 3.02 najnižje -10 cm, ob 8.41 najvišje 43 cm, ob 15.30 najnižje -61 cm, ob 22.03 najvišje 32 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
OGLASNO SPOROČILO
KAJ PRIHAJA NA ODRE KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANA?
Na odre Kosovelovega doma Sežana se je januarja vrnila skratka Srečka in program za otroke. Škratka bo odslej z nami na vseh sobotnih druženjih in popeljala otroke v čarobni svet pravljic, glasbe in gledališča.
Konec tega tedna, 25. januarja ob 20.00 gostimo komedijo absurda EUGENAIONESCA: DELIRI U DVJEH (izvedba: Teater na konfini). lonesco je eden izmed avtorjev, ki je odločilno oblikoval svetovno dramatiko in gledališče dvajsetega stoletja. V njegovem delu Delirijvdvoje se kaže vsa moč in nemoč bivanja posameznika, ujetega v zanko moči v razmerju med moškim in žensko, med možem in ženo.
V februarju bo še posebej pestro. Slovenski kulturni praznik, 8. februar bomo obeležili z Ježkovim večerom z Nano Milčinski (ob 20.00). Nana Miličinski nam bo s svojo skupino predstavila album Še ena pomlad. Frane Milčinski je dedek in Ježek, Nana Milčinski pa je vnučka, ki mu je med zvezde poslala drobno sporočilo.
18. februarja ob 20.00 gostimo Prešernovo gledališče Kranj: Nebojša Pop - Tasič - KABARET
MARLENE DIETRICH (za Briljantni abonma in izven).
20. februarja nas bosta ob 20.00 nasmejala VID VALIČ & DENIS AVDIČ s komedijo UDAR PO MOŠKO! (Špas teater Mengeš). Februarja tudi pričenjamo s sklopom Stand-up večerov, ki jih prirejamo v sodelovanju s Klubom študentov Sežana. Prvi tak večer se bo zgodil 23.2. ob 20.00, gosti bodo: Perica Jerkovič, Admir Baltič, JanezTrontelj in posebni gost Dej Kej.
Ob dnevu žena vabimo na odprtje razstave Ane Kravanja (7.3.) in na koncert Jana Plestenjaka (8. 3.). 11. marca ob 20.00 bomo lahko poslušali Jureta Ivanušiča in skupino NORDunk-SRCE V KOVČKU (za Briljantni abonma in izven). Prav tako ne gre marca zamuditi ROKOVNJAČEV (gledališka predstava).
Več informacij lahko dobite na spletni strani: www.kosovelovdom.si.
Blagajna Kosovelovega doma je odprta le od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in uro pred prireditvami, za katere se izdajajo vstopnice. Tel. št.: +386 (0)5 731 2012.
REZERVACIJE VSTOPNIC so mogoče le od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na tel. št. +386 (0)5 731 2012 ali vse dni na e-naslov info@kosovelovdom.si.
KABUL - Princ Harry priznal, da je ubijal talibane
Streljal na ljudi tako, kot bi igral na video igrice
KABUL - Princ Harry, ki je pravkar zaključil svojo drugo vojaško misijo v Afganistanu, je v včeraj objavljenem pogovoru povedal, da je iz kabine bojnega helikopterja tudi ubijal talibane. Obstreljevanje iz helikopterja je ob tem primerjal z igranjem video igric.
Talibani so v odzivu na njegove besede ocenili, da ima britanski princ »duševne težave«.Princ Harry je med svojo 20-tedensko misijo v bojnem helikopterju velikokrat letel nad nemirno pokrajino Helmand. Kot kopilot je bil zadolžen za sprožanje izstrelkov. »Zame je to veselje, ker sem eden od tistih ljudi, ki radi igrajo PlayStation in Xbox, tako da se mi zdi, da sem s svojimi palci najverjetneje kar koristen,« je dejal v pogovoru za britansko tiskovno agencijo Press Association.
Na vprašanje agencije, ali je iz pilotske kabine tudi ubijal, je odgovoril pritrdilno in dodal, da so to počeli tudi številni drugi. »Vzemi življenje, da rešiš življenje,« je pojasnil. »Če poskušajo ljudje škodovati našim fantom, jih bomo izločili iz igre,« je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Talibani so v odzivu dejali, da je to »resna vojna, zgodovinska vojna, upor za nas, za naše ljudi«. »A njegovih izjav ne jemljemo zelo resno, saj smo že slišali in videli, da veliko tujih vojakov, okupatorjev, ki pridejo v Afganistan, od odhodu razvije neke vrste duševne težave,« je za AFP dejal tiskovni predstavnik talibanov Zabijula Mudžahid.
Posmrtne ostanke Petra II. Karadordevica prepeljali v Srbijo
BEOGRAD - Posmrtne ostanke zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Karadordevica so včeraj prepeljali v Srbijo, s čimer se je posthumno končalo sedem desetletij dolgo izgnanstvo zadnjega srbskega monarha. Posmrtne ostanke kralja Petra, ki je preminil v ZDA, kjer je bil tudi pokopan, so na beograjskem letališču pričakali člani družine Karadordevic, predstavniki srbskega predsednika, vlade in vojske. Pred letališko zgradbo se je zbralo tudi manjše število privržencev monarhije in družine Karadordevic.
Krsta s posmrtnimi ostanki kralja Petra bo začasno v cerkvi sv. Andreja Prvozvanega v dvorskem kompleksu na Dedinju, kjer bo patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej danes daroval bogoslužje za pokojnika. Datum pogreba kralja Petra v družinski grobnici na Oplencu še ni potrjen.
Kralj Peter II. je bil najstarejši sin kralja Aleksandra in kraljice Marije. Rodil se je 6. septembra 1923 v Beogradu, šolanje je začel na kraljevskem dvoru v Beogradu, nato pa je obiskoval šolo Sandroid v Angliji, od koder se je vrnil po atentatu na svojega očeta v Marseillu leta 1934. Ker je bil Peter takrat star komaj 11 let, je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel. Peter je bil jugoslovanski kralj od leta 1941 do leta 1945, ko je bila Jugoslavija razglašena za republiko. Med drugo svetovno vojno je živel v izgnanstvu v Londonu, zadnja leta življenja pa je preživel v ZDA, kjer je leta 1970 tudi umrl. Pokopan je bil v cerkvi sv. Save v Libertyvilleu nedaleč od Chicaga.