Smrt je Življenje, je JEjubezen/" 'i:!!li!!:!i!l!!lill!HIBIHII!imilflllil!»!llllllil!!nilll<1llll BiMIMmfflllfM Tudi Tebi se bo približala nekoč 8 hitrim korakom. In tedaj ne trepetaj pred njol Z radostjo pozdravi to cvetno hčerko prirode in poljubi jo v ljubezni do življenja — saj Smrt je Življenje, je Ljubezen! Pavel Grošelj (1884—1940, napis na njegovem nagrobniku pri Sv Križu) našem češčenju mrtvih Pri nas se spominjamo mrtvih narbolj o Vseh svetih ko jim prižigamo na poprav- ljenih, očiščenih in z zelencem ter s cvet- jem okrašenih grobovih svečke in lučke. Po skupno z duhovnikom opravljenih popol- danskih molitvah se poda večina ljudstva v gostilno, kjer se v prijetnem razgovoru spominjajo mrtvih, naštevajo njihove vrli- ne. omenjajo ikodo. ki je nastala z njihovo smrtjo, ter se dobro podpro z -edjo in pi- jačo. Ta hoja v gostilne ima kakor bomo videli, svoj izvor v starih nagrobnih gosti- jah ki jih je zatrla krščanska vera. Na večer Vseh svetnikov m v jutro ver- nih duš zvone po navadi v vseh cerkvah z vsemi zvonovi. V splošnem misli naše ljudstvo, da so duše na dan vernih duš proste, da hodi«o okol: grobov in zvrstoma s pokopališča v cerkev. Tudi o k vat mi h postnih dneh so zunaj tiste duše. ki potrebujejo pomoči pri živih Duše pridejo le iz vic in ne trpe te dni nobene muke lz vic hodijo na vernih duš dan celo v nebesa in smejo ostati tam ves dragi dan. Tiste, za katere so verniki na zemlji izprosili božjo milost in katerim je doteklo rrpijenie ostanejo v nebesih na veke. ostale se pa mešajo s koncem dneva vernih duš vrniti v vice. Ob dnevih, ko hodijo duše okrog, se ne podajajo naši ljudje radi na pot. Duše prihajajo na vernih duš dan v hiše, v katerih so prej živele, da vidijo svoje ljudi. Zato postavljajo v mnogih naših kra- jih še zdaj na večer pred vernimi dušami čez noč za duše umrlih vina in tudi vode na mizo. na Koroškem pa vrč piva in hleb kruha. Proti jutru izgineta pijača in kruh z mize. a odnesla ju je gospodinja aili po- trošil kak odrasli iz družine. V nekaterih krajih peko k Vsem svetim golinski a.li ajdov kruh ki se imenuje pre- šce (beseda je nemškega izvora) in ga dobe vsi. ki so pri hiši. dninarji pa za nameček še ajdovih žgancev. Beračem dele prešce pri cerkvi pred sv. mašo, da bi molili po- poldne za verne duše. Prosjaki za Vse svete na sploh ne sitradajo niti jedi niti pijače, posebno ne žganja, tako da je nastali rek: nažrl se je ko berač na verne duše. Naše roke so ta čas posebno odprte za reveže. Namesto preže peko ponekod le črn kruh. Tudi hren postavljamo na mizo da bi se mogli rajnki z njim poživiti. še v 17. stoletju so pokladali pri nas mrt- vim na grob kruha in mesa, posebno svi- njine. najbolj priljubljene mesne jedi naših ljudi. Tudi zdaj še prinaša marsikatera žen- ska svojemu dragemu na grob, kar je imel v življenju najrajši: steklenico cvička, to- bak aLi kaj drugega. Pred nekaj leti se je imel še na ljubljanskem grobišču pri sv. Kri- štofu prav dobro neki postopač, ki je sipa- zil na dveh grobeh darove, ki sta jih pri- nesli žalujoči ženi svojima možema. Takoj po pogrebu ali ob določenih dneh, ki so posvečeni spominu mrtvih, re zbero še vedno sorodniki in pogrebci (nosači krste in cerkovnik) h gostiji ali v hiši umrlega ali v gostilni. Ta gostija se imenuje kar- mina. Za Belo Krajino vem, da so puščali še pred petdesetimi leti pri teh gostijah prazen prosto«" s potrebnim priborom za rajnega, ki so se ga spominjali ne le v razgovoru, ampak tudi v naipitnicah. Začele so s*; karmine s pomenki o rajnkem, kon- čale pa z veselimi popevkami in tudi s Pijanostjo. Isti pomen kakor karmina ima deloma sedmina ali osmina, ki ne pomeni pri nas le molitev v hiši umrlega sedem dni po smrti (sedmino moliti), temveč tudi gostijo na dan pogreba ali sedmi (osmi) dan po pogrebu. Navadno pa se imenuje zdaj tak6 maša, ki se bere sedmi (osmi) dan po smrti im kateri ne sledi pojedina. Pri pravoslavnih, katerih cerkev je zelo konservativna, »e je ohranil stari kult mrt- vih bolj. Pri Bolgarih se konča pogreb še dandanes s pojedino na grobu Tako tudi pri Rusinih in drugod. Okoli groba, ki jim s/luži za mizo. posedejo moški in ženske po starosti in pijo najprej kozarček žganja, želeč umrlemu nebesa, nakar se lotijo s seboj prinesenih jedi in pijač med katerimi ne manjka tistih, ki iih je ime! rajnki naj- rajši. Zato ni krog pri grobu sklenjen, am- pak je na dolnjem koncu puščen prostor za umrlega. Jedil ne prinesejo le domači, ampak tudi ostali udeleženci pogreba. Naslednji dan zalijejo arob pri vzglavju z vinom in vodo. kar opravijo ženske tudi tretji dan. Ob dnevih posvečenih spominu mrtvih t j. ob zadušnicah romajo ponekod v pro- cesijah na gioblje Skoraj vsak grob je po- krit s čistim prtom. Če časte mrtve skupno, si napravijo z zravnanjem zemlje dovolj veliko mizo. navadno ob gTobu kakega ve- ljavnejšega moža. aili sn jo pa postavijo v tremu cerkve, v kar jih često prisiili vreme. Jedi prinesejo mnogo Poleg kuhanih jedi ocvrte ribe. z medom namazani kruh si>r. rdeča jajca itd. Pop. ki opravi molitve in blagoslovi grobi.je. dobi vedno svoj del. Večkrat nabere toliko kruha, da hrani z lahko delj časa svoje svinje. Vsaka prva kupica ali košček hrane je namenjen rajnkim, ki jih naravnost pova- bijo: Sveti dedi. pridite k nam jest! — Po gostiji jih odpuste z besedami: Sveti dedi. pojdite zdaj v nebo! Te nagrobne gostije se končajo neredko s pijanostjo. Napite ženske prespe noč kar na grobovih. Drugo jutro razna.šaio za res- nico. kar se jim je sanja i o. Kar ostane jedi in pijače, jo dobe pro- sjaki, ki nosijo s seboj poleg torb posebne posode za žganje. Tudi nticam natrosijo jedi. Prvotni pomen teh gostij je jasen: rajni se jih udeleči sam. Njemu so namenjene. Tudi vino in med se razlivata po grobeh, da bi mrtvi pili in jedli. Vse te navade so preostanki :z poganskih časov. Arabec Ibn Dosta (okoli 900 po Kr.) piše o Slovanih: Na obletnico smrti so pri- nesli na gomilo, na katero so b^li postavili dan po zažganju mrtveca veliko žaro do 20 z medico napolnjenih vrčev da so se gostili sorodniki. — Spoštovanje dedov se kaže v antiki po- sebno v češčenju herojev Krščanska cerkev je prenesla to češčenje na mučenike in je prirejala za njihove praznike (dokazano je da vsaj od 1. 65. po Kr.) ljubeznice (agape). katere je morala pozneje odpraviti, ker so se končavale & pijanostjo. Mnoge teh navad spominja na običaje pri Grkih in Rimljanih in pn še starejših na- rodih. Pri Bolgarih izkoplje pri pogrebu pop luknjo v grob, da nasdstotkov. Zgodba pripoveduje o nekem tujcu, ki se je vrnil po obisku v Angliji domov in so ga vprašali, da-li ie res, da govore Lon- dončani večinoma le o vremenu. »Samo ob sebi umevno,« je dejal mož. »če se v treh četrtih leta skoraj utapljajo, v ~adnji četrtini na dušijo. o čem naj bi potem go- vorili?« To je mogoče malo pretirano, res je pa. da se je že Julij Cesar, ko se je pred 2000 leti izkrcal v teh krajih, zelo ne- ugodno izrazil o angleškem podnebju Koliko je vode v mar ju ? Medsebojno zvezane vodne mase naše zemlje pokrivajo z okroglo 361 milijoni štirjaških kilometrov več nego 70 odstot- kov njene površine ali dvakrat toliko ka- kor njene kopnine. Po naj nove jš'h raziska- vah je Atlantski ocean najgloblje morje, kajti v njem so izmerili globino do 13.500 m. Prostornina vseh svetovnih morij znaša 1370 kubnih kilometrov. Če bi vse to vo- dovje hoteli spraviti v kockasto posodo, bi morala imeti 1110 km visoke, široke in dol- ge robove, to je približna razdalja med Ri- mom in Berlinom. Vse kopnine, kar jih na zemlji, bi morali poenajstoriti, če bi hoteli ž njimi napolniti oceane. Življenje v Odesi se obnavlja - ; > >: Y*m I Oboroženi čolni Italijanske vojske v Rusiji na pregledih vzdolž nekega vodnega toka vzhodne fronte Posebni 'dopLrrlk hrvatskega poročevalskega urada Evrope je poslal iz Odese pismo, iz kate- rega povzemamo: Dne 16. t m. je minilo leto dni, odkar so rumunske čete pod poveljstvom maršalla Antonescua prisilile sovjetsko ppsadko Odese na umik iz mesta. Še danes se vidi- jo po Odesi, ki je po velikosti tretje mesto v Ukrajini, znaki hudih bojev, loi so sie vo- dili po njenih ulicah. Celi bloki hiš so še porušeni, medtem ko se vsepovsod vidijo ostanki bunkerjev Ln barikad, ki so Sovje- tom pomagali zadrževati napad Nemcev in Rumunov. "V luki se še vidijo potopljene ladje, razdejane luške naprave pa pričajo o tem, kolikšen pomen jc sovjetska vojaška uprava pripisovala Odesi. Rumunaka uprava je storila vse. da bi se mesto na novo uredilo. Guverner Tnans- nistrije prof. Alexianu namerava v kratkem sedež svoje oblasti prenesti iz Tiraspola v Odeso, kjer se je začelo življenje normalno razvijati. Kos za kosom so Rumuni odstra- njevali vojine Sledove, urejaili luko in vzpo- stavili prometne zveze. Razumljivo je, da je števiilo prebivalstva v mestu manjše, ka- kor je bilo prej. Računajo, da Odesa zdaj nima več kakor 400.000 prebivalcev ki pri- pisujejo nedostatek 200.000 temu. da so Ru- sii pri umiku odvedli s seboj del moškega prebivalstva. Razen tega so oblastva rzseMa Žide; samo po sebi razumljivo pa je, da je tudi med boji padlo mnogo ljudii. Odesa je bila naseljena že pred mnogima stoletji. Zanimivo je bilo pri njen.; izgrad- nji, da so pod gornjim slojem zemlje sioji gramoza in peska, ki so ga prebivalci Odese uporabljali pri zidanju. S kopanjem gra- moza so nastali pod mestom števini pod- zemeljski rovi, ki so jih pozneje med seboj tfteuM In pmfcfeuvffetjo