LGTO I D^TUM26.3.1980 1 PRVI ŠTEVILKI NA POT Ali so naši občani, delegati in samoupravljalci dovolj informirani o vsem, kar se dogaja v okolju, kjer živijo, v njihovi delovni organizaciji, v domači občini? Ali vedo, o katerih bistvenih družbenih zadevah se bodo morali opredeljevati in odločati v delegatski skupščini krajevne skupnosti ali občinske skupščine? Ali je gradivo, ki ga dobivajo delegacije in delegati dovolj nazorno in razumljivo, pomaga predočiti posamezno družbeno zadevo na način, ki omogoča opredeljevanje stališč? (Nadaljevanje na 2. strani) Sodelovanje med pobratenima občinama Bajina Bašta in Krško poteka tudi na mladinski ravni, med drugim z i- . zmenjavanjem publikacij, ki jih izdajajo. Opštinska fc konferencija Saveza socijalističke omladine Bajina Bašta je nedavno tega poslala Občinski konferenci ZSMS i Krško 6. številko svojega BILTENAj iz katerega kar v originalu povzemamo zapis J. Tošic. VIDELA SAM DRUGA TITA Sunčan i lep dan dočekao nas je na Tari. Planina je izgledala nekako svečano. Cinilo se da se i ona raduje dolasku najdražeg gosta. Borovi i jele, zeleni i uspravni 1 čili su na vojnike na počasnoj straži. Planina je odzvanjala od žagora ljudi. Sve misli, sve želje bile su i-ste. Što toplije i srdačnije dočekati Tita. Tito je vodja mira i slo-bode. I nas pionire nosila je ustalasala reka oduševljenja. U našim ma: lim srcima je ogromna ljubav za Tita. Kolona avtomobila pračena povi- . cima ljudi bila je sve bliža. Svi postaju ushičeni. Ori se ime druga Tita. Stajali smo na proplanku Tare. Cveče i zastavice u našim rukama, svakome se cinilo da če baš njemu Tito mahnuti i procitati u očima lju bav i zahvalnost. Za delič sekunde videla sam Tita. Neka radost me ponese, cinilo mi se da na njenim krilima letim do neba' Hvala Ti Tito za bezbrižno detinjstvo. Hvala Ti za slobodu i mir. PONATISNILI SMO I NAŠ GLAS 1__________________________2____________________________INDOK CENTER Takšna in podobna vprašanja se nam vedno postavljajo tedaj, kadar vsi skupaj ocenjujemo naše samoupravljanje in delovanje delegatskega sistema. Odgovori so večkrat različni. Nekateri menijo, da je informativnega gradiva preveč, da se skoraj utapljamo v poplavi raznih informacij, da iz množice informacij ne moremo razbrati tisto, kar je bistveno. Drugi zopet menijo, da je informacij premalo, zlasti da je premalo kvalitetnih informacij, tistih, ki bi nam natančnejše osvetlile posamezne probleme. Verjetno imajo prav eni in drugi. Enotni pa smo si v oceni, da nam je potreben dober, učinkovit informativni sistem in da je prava informacija, ki jo prejmemo ob pravem času,nujni pogoj za učinkovito sodelovanje v demokratičnem sprejemanju odločitev. "NAŠ GLAS", katerega prva številka je pred vami,ima namen, da zapolni posamezne praznine v sistemu informiranja. Želi vas seznaniti z novicami o važnih dogodkih v občini, v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Objavljal bo kratke povzetke iz gradiva za seje zborov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Informiral bo o razpravah in stališčih, sprejetih v družbeno političnih organizacijah - zvezi komunistov, socialistični zvezi, sindikatih, mladini in zvezi borcev. Skratka "NAŠ GLAS" naj bi opravljal nalogo informativnega glasila občine Krško. Urejal in izdajal ga bo Informacijsko dokumentacijski center, ki je začel delovati pred dobrim letom. Kljub začetnim težavam pri ustanavljanju in formiranju je v tem kratkem času dokazal upravičenost odločitve o ustanovitvi. Želimo, da bi "NAŠ GLAS" resnično postal glasnik za občane in glas občanov ter jim tako pripomogel k boljšemu uveljavljanju samoupravnih odnosov. J^-7 *br Qoxu, "NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK CENTER občine Krško^,- Odgovorni urednik: Ivan KASTELIC -Tehnični urednik: Niko KEŠE - Naklada: 550 izvodov - Tisk: tiskarna SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) - 71 - 711 / 33 - Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije! NAŠ GLAS 1 INDOK CENTER SEJE ZBOROV SO KRŠKO SKLAD ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI se z 31.decembrom lanskega leta ukinja. Vsa sredstva in njihove vire ter pravice in obveznosti dosedanjega sklada se 1 prenesejo na novoustanovljeno samoupravno interesno skupnost občine Krško. S tem preneha tudi delo upravnega odbora tega sklada. Za področje celotne komunalne dejavnosti je namreč v letu 1979 ustanovljena samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško. Ta je v letu 1980 prevzela izvajanje programa infrastrukture in komunalne dejavnosti za zadnje leto srednjeročnega obdobja 1976-80. Ta program je doslej izvajal ukinjeni sklad. OBČINSKI SKLAD SKUPNIH REZERV. ustanovljen na osnovi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev ter odloka o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv, preneha delovati. Aprila 1979 je namreč stopil v veljavo novi zakon o skladih skupnih rezerv.To je zelo pomemben sistemski akt, ki na novo, v skladu z zakonom o združenem delu, ureja združevanje dela sredstev rezerv temeljnih organizacij združenega dela. To združevanje sredstev se odslej ureja s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev rezerv. Vse pravice in obveznosti skladov se prenesejo na novo ustanovljene sklade. Glede na to, da je nova skupščina sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Krško že konstituirana, je potrebno sprejeti odlok o prenehanju veljavnosti odloka o načinu upravljanja in sestavi "skupščine občinskega sklada skupnih rezerv, ki je bil izdan na osnovi prej veljavnega zakona. ffAPORI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Da bi v občini Krško pospešili razvoj kmetijstva, predvsem pa, da bi za to de-javnost zbrali potrebna sredstva, bodo delegati zborov SO Krško na svoji prihodnji seji razpravljali o OSNUTKU ODLOKA 0 PRISPEVKU ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI KRŠKO. Kmetijske pridelke, ki jih kmetje pridelajo na osnovi kratkoročnih in dolgoročnih kooperacijskih pogodb, prevzemajo kmetijske zadruge in organizacije združenega dela, ki z njimi takšne pogodbe sklepajo. Kmetijske pridelke, ki niso pridelani na osnovi kratkoročnih ali dolgoročnih kooperaci jskih pogodb, smejo od kmetov kupovati OZD, ki izpolnjujejo pogoje za promet s kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki. Te pridelke smejo OZD odkupovati samo v svojih poslovnih prostorih (odkupne postaje, prevzemna mesta, dogo-ni). Zakon o blagovnem prometu določa,da se organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki od kmetov odkupujejo kmetijske pridelke, če ti niso pridelani na podlagi samoupravnega sporazuma a-li kooperantskih pogodb, dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini, v kateri je bilo blago pridelano. Osnova za plačevanje prispevka je odkupna cena pridelkov, višina teh prispevkov pa je usklajena s prispevki ostalih občin. Višina prispevkov od odkupne cene pridelkov in živine znaša v odstotkih: - za teleta - 20 % - za ostalo živino - 15 % (goveda,prašiči) - za ostale kmetijske pridelke - 10 %. Kupec je dolžan v 15 dneh od nakupa plačati prispevek in poslati poročilo o vrsti, količini in vrednosti odkupljenih kmetijskih pridelkov. Sredstva zbira samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Krško in so strogo namenska. Smejo se porabiti le za pospeševanje kmetijstva v občini. NAŠ GLAS 1 4 INJOK CiSUTiLli Pravna oseba, ki prispevka ne pošlje v predvidenem roku, bo po določilih tega osnutka kaznovana z denarno kaznijo 1.000 do 10.000 din, odgovorna oseba te pravne osebe (organizacije) pa s 100 do 1.000 din kazni. Če pa pravna oseba v predvidenem roku ne pošlje poročila o nakupu kmetijskih pridelkov in živine, bo kaznovana s 500 do 5»000 dinarji kazni, njena odgovorna oseba (delavec te organizacije) pa s 50 do 500 dinarji kazni. Posameznik, ki samostojno opravlja to dejavnost, pa bo za ista prekrška kaznovan s 1.000 do 10.000 dinarji kazni. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka bodo opravljali pristojni inšpekcijski organi. Potreba po sprejetju takega odloka pa se je pojavila zato, ker se na območju občine Krško pojavljajo organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki od kmetov odkupujejo kmetijske pridelke in živino iz neorganizirane proizvodnje. napoved 51. marca 1980 ob 8,00, sejne sobe B, C 25- seja zbora združenega dela 30 Krško, 23. seja zbora krajevnih skupnosti SO Krško, 22. seja družbenopolitičnega zbora SO Krško dnevni r e 1. Določitev dnevnega reda seje zbora, 2. Odobritev zapisnika zadnje seje zbora, 3. Odlok o proračunu občine Krško za leto 1980, K . Poročilo o poteku planskih aktivnosti in o problemih usklajevanja razvoja v SR Sloveniji (obravnava samo družbenopolitični zbor), Odlok o določitvi kmetij,za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (zbor združenega dela in zbor Krajevnih skupnosti), Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o načinu upravljanja in sestavi skupščine občinskega sklada skupnih rezerv (zbor združenega dela,zbor krajevnih skupnosti), Odlok o ukinitvi sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost skupščine občine KrŠKo (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti), Odlok o ukinitvi cestnega sklada ob- -čine Krško (zbor združenega dela,zbor krajevnih skupnosti), Sklep o prenosu evidence zbiranja in uporabe sredstev po samoupravnem sporazumu o načinu združevanja in uporabe sredstev, namenjenih za uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih na samoupravno komunalno interesno skupnost (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti), Poročilo o delu odbora podpisnikov družbenega dogovora in o zaključnem računu sredstev solidarrnsti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SE Sloveniji v letu 1979 (zbor združenega dela), Osnutek odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Krško (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti) , Volitve in imenovanja: a) Razrešitev sodnice Temeljnega sodišča v Novem mestu, b) Imenovanje delegatov občine Krško v - delavski svet Splošne bolnišnice Novo mesto, - svet OS Adam Bohorič Brestanica, - svet OS XIV.divizije Senovo, 13- Predlogi in vprašanja delegatov oziroma delegacij. 10, 11, 12. NAŽ GLAS 1 INDOK C.""TLR O AMANDMAJIH K ..RESOLUCIJI 1980" Po zapisniku 22. seje zbora združenega dela SO Krško, ki je bila v torek, 11. marca 1980, povzemamo nekatere amandmaje k "resoluciji" in k njeni prilogi ELEMENTI ZA DOSEGANJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1980 S KVANTIFIKACIJAMI: SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO v organizacijah združenega dela se bodo povečala največ za 13 odstotkov glede na leto 1979.(Prej 15*0 PRI INVESTICIJSKIH NAMERAH bo imelo prioriteto pokrivanje potreb v nadaljnja vlaganja v proizvodnjo in predelavo ter promet hrane - vlaganja v kmetijstvo z melioracijami, v ustvarjanje pogojev za blagovne rezerve ter za zagotavljanje blagovnih rezerv, v proizvodnjo, ki pospešuje izvoz in racionalno nadomešča uvoz, v elektroniko, v varstvo okolja in razvoj drobnega gospodarstva. P I IZGRADNJA NUKLEARNE ELEKTRAR-KRŠKO in prehod na poskusno o-bratovanje naj bi bila uresničena 1. 1. 1981. RAZVOJ KRAJEVNE SAMOUPRAVE bo v letu 1980 pomebna družbena aktivnost. V ta namen je treba vzpostaviti tesnejšo povezavo z organizacijami združenega dela in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Potrebno bo proučiti možnost ustreznejšega sistema financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI dr\ižbenih dejavnosti bodo izvajale že sprejete anekse k sa moupravnim sporazumom in pri tem upoštevale ustalitvene dogovore. Njihove skupščine morajo sprejet akcijske programe varčevalnih uk repov in zanje zadolžiti izvajal ce. Izvajalci in uporabniki se bodo dogovorili tudi za izvajanj nalog na področjih, za katera je lahko zadolženih več SIS (šolska športna društva, male šole, šole v naravi, športna medicina, tehnična kultura in podobno). i e ¦ VI IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UP-TNI ORGANI bodo z novim občinskim odlokom pridobili takšno obliko organizacije, ki bo omogočala še bolj ustvarjalno delo in izvrševanje nalog državnih organov ter zagotavljala nadaljnje u-veljavljanje skupščinskega delegatskega sistema. ¦IZVRŠNI SVET BO SODELOVAL S D pri razreševanju tistih problemov in nalog iz "resolucije", ki so bistvenega pomena za izvrševanje njihovega plana in za celotni razvoj občine. KRAJEVNA SKUPNOST RAKA je predlagala dopolnitev besedila i "resolucije" z gradnjo obrata delovne organizacije Pletenina Ljubljana, ob sodelovanju Slovenija-športa, na Raki. Obrat bi v zače-.' tku zaposloval 5° delavk, in to v, tekstilni panogi, ki je z večjim j delom proizvodnje usmerjena v iz-: voz. Glede na izvozno usmeritev ' je ta dejavnost zajeta kot prio- ' ritetna v podnaslovu Investicije i na 8. strani "resolucije". ¦ KS ROŽNO - PRESLADOL je pre-gala dopolnitev "modernizacije' cest v KS Rožno - Presladol in v ' KS Leskovec za dobra 2 kilometra NAŠ GLAS 1 K 1ND0K OFNTER Glede napajanja Krškega z e-lektrično energijo je bil sprejet predlog Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj", naj se v dokument vnese izgradnja RTP Krško 400/110 kV. KRAJEVNA SKUPNOST PODBOČJE je predlagala amandma, naj se pri "stanovanjski izgradnji" doda še: "Krajevna skupnost Podbočje - štiri stanovanjski blok." 11. MARCA SO ZBORI SPREJELI PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO in PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZA 1. ČETRTLETJE 1980, Osnutek ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1980, ki bo v javni razpravi do 25» marca 1980. Pripombe je treba posredovati oddelku za gospodarstvo in finance, ODLOK 0 SPREMEMBI ODLOKA 0 VIŠINI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI SIS NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA RAVNI OBČINE KRŠKO V LETU 1980, ODLOK O POIMENOVANJU CESTNEGA ODSEKA SENOVO - PODSREDA V CESTO KOZJANSKEGA ODREDA, SKLEP O UMIKU OSNUTKA ODLOKA O GRBU IN ZASTAVI OBČINE KRŠKO Z DNEVNEGA REDA SEJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU DELA MESTA KRŠKO, | SKLEP O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI, H SKLEP O IZLOČITVI DELOVNE E~ NOTE CESTE IZ DELOVNE ORGANIZACIJE IGM SAVA KEŠKO. | Skupščine Skupnosti slovenskih občin, ki bo 18. aprila 1980 v Krškem, se bodo kot predstavniki občine Krško u- " deležili: SILVO GORENC, predsednik SO Krško", s pravico glasovanja, IGOR DOBROVNIK, predsednik zbora krajevnih skupnosti in SLAVKO KUNEJ, sekretar skupščine občine Krško. PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ KRAJEVNA SKUPNOST KOSTANJEVICA - Delegacija je postavila vprašanje, kdaj bo v Kostanjevici začela delovati veterinarska služba. KRAJEVNA SKUPNOST GORA - Delegacija je predlagala, naj pristojne inšpekcijske službe poskrbijo, da se bodo izvajali predpisi o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi ter o reji psov. V vasi Cesta in ostalih vaseh psi niso privezani in napadajo mimoidoče ljudi. KRAJEVNA SKUPNOST SENOVO - Delegacija je postavila delegatsko vprašanje glede ureditve trgevine na Senovem. NAŠ GLAS 1 n INDOK CSTTTE KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO - Delegacija je postavila vprašanja s H - glede ureditve pločnikov od mostu do Kovinarske, ker so pešci zaradi neurejenih pločnikov ogroženi; - glede ureditve ribnika v Resi; - glede obnovitve nasada na o-beh straneh Save. KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC -- Delegacija je predlagala, naj cestna služba pristopi k dokončni ureditvi ceste Leskovec - Velika vas, kjer je nujno treba utrditi bankine. PRVA TOVRSTNA > SKUPNOST V SLOVENIJI Po zapisu novinarja VLADA PODGORŠKA v dnevniku DELO Stoletja nazaj segajo spoznanja, da je Posavje s svojimi blagimi griči, južnimi pobočji, vplivi celinskega podnebja, zmernimi padavinami in geološkimi razmerami nadvse ugodno za sadjarstvo. To je pred desetletji dokazala znana sevniška voščenka in druge domače sorte jabolk, vendar so se ljudje in c|ružbena posestva bolj odločali za vinogradništvo. Očitno prihaja sedaj čas, ko je zanimanje za sadjarstvo večje. Tega so se med prvimi v Sloveniji, zavedli pravzaprav v krškem Agro-kombinatu oziroma pri njegovi TOK Kooperacija ter z ustanovitvijo prve sadjarske skupnosti že zasa-j dili enajst hektarov jablan. Za- i četno nezaupanje so najprej premagali Anton Ašič, Jože Pečnik in Marija PribožiČ, trije sosedje z Gorice pri Brestanici. Prerigo-lali so travnike^in njive ter zasadili jablane. Že tako enkratna in slikovita krajina je še lepša: blaga pobočja je ob bambusovih pa cah obogatilo tisoče pritličnih drevesc, ki bodo že čez leto dajala nov pridelek, ob ugodnih letinah pa tudi desetkrat večji pri hodek kot denimo koruza in seveda še mnogo večjega kot travniki in košenice. Z ograjenih sadovnjakov.' bodo na trg kmalu prišli sočni sa' deži sodobnih jabolčnih sort, kot;' so jonagold, idared, gala delišes. in rdeči jonatan. Prve izkušnje že imajo in v Krški jih bodo s pridom izkoristili. Že letos bodo ustanovili štiri nove sadjarske skupnosti in pridobili \ dvanajst hektarov sodobnih naša- \ dov, do konca srednjeročnega obdobja^ 1981-1985 pa bodo zaokrožili že sto hektarov površin. Prva taka sadjarska skupnost v I Sloveniji vliva seveda upanja v i izpolnitev zastavljenega programa tudi delavcem TOK Kooperacija. Odpravljeni so začetni pomisleki kmetovalcev. Čeprav stane obnova enega hektarja kar 330.000 dinar-jevf bodo naložbe poplačane. Vsa opravila namreč tečejo po natančne' določenih navodilih, ki jih daje- l jo strokovnjaki. Tudi tradicija - '* - mnogi kmetje so se nekoč že uk- i varjali s sadjarstvom -je nekaj vrednao ?4. marec 1980 S , INDOK CF?TTE5 o delu izvršnega sveta • Predsednik Izvršnega sveta SO Krško ing;. FRANC JUVANC je vodil v Četrtek, 13« marca 1980 41. sejo tega organa. Teme, o katerih so razpravljali in o nekaterih tudi sklepali, so bile naslednje: zaščitene kmetije, prispevek za pospeševanje kmetij-stva, pomoč Prešernovi družbi, izvajanje politike cen, ukrepi za preprečevanje živalskih kužnih bolezni, delovanje Medobčinskega inšpektorata in odmiki od urbanistične dokumentacije. 0 SKLEPIH PREJŠNJE SEJE Iz priloge h gradivu za 41. sejo Izvršnega sveta povzemamo nekatere sklepe 40. sej'e. 0 prvem so razpravljali tudi ze delegati na seji zborov občinske skupščine dne 11. marca 1980. 1. Vrstni red investicijskih vlaganj iz sredstev Temeljne posavske banke in sklada skupnih rezerv skupščine, občine Krško naj bi bil v letu 1980 na področju gospodarstva takle: 1. dokončanje investicij v teku, 2. TOZD "Iskra" Kostanjevica, 3. TOZD "Sigmat" Brestanica, 4. M * Agrokombinat Krško (proizvodnja in predelava hrane, izgradnja stavbe za polnilnico, melioracije), 5. TOZD "Imperial" Krško, 6. izgradnja skladišč za občinske blagovne rezerve, 7. Obrtni servisi Krško, 8. izgradnja čistilnih naprav. Pri zagotovitvi virov iz sklada skupnih rezerv SO naj bi imela prednost polnilnica M - Agrokom-binata. Za ostale investicijske namere, prikazane v prilogi "resolucije" ELEMENTI ZA DOSEGANJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1980^s kvantifikacijami, predlaga Izvršni svet, naj se programi izvajajo v okviru možnih virov sredstev v prihodnjih letih. 2. Izvršni svet se je seznanil z dogovorom, sklenjenim med Kapucinskim provincialatom Ljubljana, Kulturno skupnostjo Krško in Skupščino občine Krško z namenom, da bi čimprej začeli urejati spome-niškovarstveni objekt Kapucinski samostan v Krškem. 3. Izvršni svet je potrdil sklep o imenovanju člana v odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o organiziranju, ureditvi in vzdrževanju veterinarsko - higienske službe. NAŠ GLAS 1 9 INDOK CENTER ODLOK O ZAŠČITENIH KMETIJAH Izvršni svet je na 41. seji razpravljal o predlogu "Odloka o zaščitenih kmetijah", ki naj bi ga na eni izmed svojih prihodnjih sej sprejeli skupščinski zbori. Merila za določanje zaščitenih kmetij so bila usklajena na regijski ravni Posavja in zajemajo troje kriterijev: ekonomske,splošno družbene in prostorske. Po preverjanju evidentiranih kmetij glede na navedena merila je v novem dokončnem predlogu poimensko zaščitenih kmetij 985 zasebnih kmetijskih gospodarstev v 16 krajevnih skupnostih naše občine. Največ jih je na območju krajevnih skupnosti Podbočje, Raka in Kostanjevica. PLAČEVANJE PRISPEVKA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Izvršni svet je razpravljal tudi o osnutku "Odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Krško". Zakon o blagovnem prometu določa, da so organizacije združenega dela in veliki potrošniki, ki od kmetov odkupujejo kmetijske pridelke, ki niso pridelani na podlagi samoupravnega sporazuma ali kooperacijske pogodbe, dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva v občini, v kateri so bili pridelki pridelani. Osnova za plačevanje prispevka je odkupna cena pridelka, višino in način zbiranja pa določi občinska skupščina. Z zbranimi sredstvi bo razpolaga-, la samoupravna interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva, ki je zadolžena za razširjanje in izboljševanje kmetijske proizvodnje, na območju naše občine. > SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 POMOČI PREŠERNOVI DRUŽBI Skupščina občine Krško je postala v letu 1979 podporni član Prešernove družbe, ki širi kulturo med slovenskim ljudstvom z dobrimi in poceni knjigami. Prispevke podpor-,-nih članov uporablja ta založni- '• ška ustanova za subvencioniranje ¦¦ cene izdanih knjig, v znak zahva-| le pa pošlje vsakemu podpornemu Članu redno letno knjižno zbirko za vsakih 2.000 dinarjev finančne » pomoči. Izvršni svet je razpravljal o višini letošnjega prispev-' ka SO Krško Prešernovi družbi. IZVAJANJE POLITIKE GEN V LETU 1980 Na tej seji je Izvršni svet sprejel odredbo o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najviš-i jih ravni cen iz občinske pristojnosti ter razpravljal in sklepal i o predlogu programa ukrepov in aktivnosti za izvajanje politike [• cen v njegovi pristojnosti. i Izvršni svet bo poskrbel, da bodo obveze in naloge iz medrepubliškega in republiškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1980 izpolnjene. V gradivu za 41. sejo so navedeni "dinamika in ukrepi pri izvajanju politike cen v letu 1980 za posamezne storitve": NA* GLAS 1 10 INDOK PV\V JE Živila v prometu na drobno: Marže pri prodaji prehrambenih proizvodov v trgovini na drobno bodo ostale v letošnjem letu nespremenjene. Gene osnovnih vrst kruha, svežega mesa in pasteriziranega mleka bodo povečane le na podlagi meril širših družbenopolitičnih skupnosti. Gene ostalih pekarskih izdelkov se bodo lahko povečale le za povišano nabavno ceno repromateriala in za povečane stroške peke oziroma na podlagi kriterijev širših družbenih skupnosti. Obrtne storitve: V prvem polletju naj bi se ne povečale cene obrtnih storitev, ki so lani porasle čez predvidene o-kvire. Dovoljeno povečanje cen o-brtnih storitev naj bi bilo porazdeljeno na vse leto, prednost pa naj bi imele storitve, v katere je vloženo več ročnega dela. Komunalne storitve: Ker se že od leta 1975 cene komunalnih storitev niso povečale,bodo povečane le do povprečne ravni, dosežene v regiji in republiki. Za financiranje razširjene reprodukcije in programov razvoja bodo sredstva združevana na samo-up r avni o s novi. Kulturne storitve Cene vstopnic za kulturne prireditve bodo izvajalci lahko povečali šele v II. polletju. Prometne storitve: Izvajalci bodo lahko povišali cene teh storitev do ravni, usklajene v republiki glede na povečanje cen naftnih derivatov. Stanarine: Glede na to, da je bil odlok o povišanju stanarin sprejet v decembru preteklega leta, realizacija pa začeta v februarju letošnjega leta, stanarine v letu 1980 ne bodo povišane. Gostinske storitve: Pri oblikovanju cen gostinskih storitev bo vodena politika dife-renciranosti cen, upoštevana vrsta in kategorija gostinskega obrata ter oznaka kvalitete. ODREDBA 0 PREPREČEVANJU ŽIVALSKIH KUŽNIH BOLEZNI Izvršni svet je sprejel odredbo o preventivnih ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni za območje občine Krško v letu 1980, na podlagi katere bo Posavski veterinarski zavod Brežice opravil ustrezne ukrepe, lastniki živali pa jih bodo dolžni izvajati. Naj naštejemo nekatere od teh preventivnih ukrepov: cepljenje psov proti steklini, prašičev proti kugi, kopitarjev; govedi in ovc proti vraničnemu prisadu (le v nekaterih naseljih), tuberkulinizacija govedi, preventivno cepljenje kokoši proti kugi NiiL uL^t-G , 11 TNT)OK C^TTER v pomembnejših obratih individualnih proizvajalcev ter še nekatere preventivne preiskave. fBBBBBBSBBBm ORGANIZACIJA IN DELOVANJE MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA Izvršni svet je obravnaval in tudi sklepal o soglasju k trem do-"kumentom, ki jih je izdal načelnik Medobčinskega inšpektorata Krško RAJKO ŽUPANG. To so: | Pravilnik o organizaciji in delu Medobčinskega inšpektorata Krško, BI Pravilnik o sistematizaciji del in nalog Medobčinskega inšpektorata Krško, | Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo pri Medobčinskem inšpektoratu Krško. Iz pravilnika o sistematizaciji del in nalog navajamo vrste inšpekcijskih nadzorstev oziroma inšpekcij, ki jih ta organ opravlja: - elektroenergetska, - gozdarska, - gradbena, - za delo, - za javne ceste in cestni promet, - kmetijska, - požarna, - sanitarna, - tržna, - urbanistična, - veterinarska in - vodnogospodarska. 42. SEJA 1 26- marec x98o ] Razpravljali ali tudi sklepali so o naslednjih zadevah: gradbeni in prostorski režim v širši varstveni coni NE Krško; pripombe NE Krško k programu izgradnje infrastrukturnih ter drugih objektov, ki jih narekuje izgradnja NE v obdobju 1979 - 1980; financiranje izgradnje kolekto- t rja in čistilne naprave v KS Brestanica in Senovo; ) predlog odloka o proračunu SO Krško za leto 1980; • prenehanje veljavnosti odloka o občinskem skladu skupnih rezerv; i ukinitev sklada za negospodarske investicije in komunalno dejavnost SO Krško; ukinitev cestnega sklada SO; prenos zbiranja in uporabe sredstev na samoupravno komunalno interesno skupnost (SKIS); program dela Izvršnega sveta v letu 1980; i razširitev gramoznic Velika vas in Drnovo; i* poročilo o zaključnem računu sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji v letu 1979; informacija o higiensko-tehnič- i nem stanju klavnice Kostanjevica. NAŠ GLAS 1 12 INDOK CENTER IZ ZDRUŽENEGA DELA V tej rubriki bomo redno objavljali prispevke, natisnjene v glasilih organizacij združenega dela naše občine. Izbirali bomo seveda samo tiste v za katere menimo, da so pomembni tudi za širšo občinsko skupnost„ Zato prosimo vsa uredništva glasil v združenem delu in organizatorje informiranja, da nam svoja glasila kar se da redno pošiljajo« i tovarna celuloz« In papirja djuro šolaj Po glasilu OBVEŠČEVALEC št. 8 V FEBRUARJU 11.000 TON PAPIRJA Kljub enodnevnemu remontu na III. papirnem stroju so delavci TOZD "Papir" naredili v februarju več kot 11.000 ton časopisnega in drugega papirja in presegli plan proizvodnje za 0,4-%. Delavci TOZD "Celuloza" so zaradi dvodnevnega remonta naredili manj celuloze od predvidenih količin, in sicer nekaj manj kot 9.000 ton, NESREČEPRIDELIJ^^^^^^^^ V februarju se je poškodovalo na delu 14- delavcev, kar je na ravni lanskoletnega mesečnega povprečja. Največ nesreč se je pripetilo v TOZD "Vzdrževanje", Služba varstva pri delu je ugotovila, da je bil za večino nesreč glavni vzrok človeški faktor. STANOVANJSKI KREDITI____________ Stanovanjska skupnost Krško je v Dolenjskem listu 6. marca 1980 o-bjavila natečaj za dodeljevanje kreditov za individualno gradnjo v letošnjem letu. V ta namen je Stanovanjska skupnost predvidela 10 milijonov din oziroma 1 mili,-jardo starih din,. Rok za vlaganj-.'. prošenj je bil 21. 3« 1980„ NOVICE IZ PROIZVODNJE V TOZD TOVARNA GRADBENE OPREMESENOVO^^^^^ Po prispevku za glasi 1<¦> Metalne Maribor NAŠA TOVARNA Senovo, 21. marca 1980 - Kljub temu, da smo plan proizvodnje za leto 1980 napravili na podlagi realnih možnosti in da smo z njegovo realizacijo na začetku leta dobro štartali, trenutno le~ta ne poteka normalno. Na analizi med TOZD smo ugotovili, da zaostanek plana lahko v marcu nadoknadimo, Če bomo iz uvoza dobili potrebne ležaje. Zaradi manjkajočega materiala in ker ne prihajajo elementi od kooperantov redno po planu, se nam kopiči nedokončana proizvodnja. Lansiranje prilagajamo prihajanju materiala, zato pri nekaterih proizvodnih sklopih prehitevamo plan. Posledica vsega tega je pomanjkanje skladiščnega prostora in morali smo začeti uporabljati parkirni prostor za ekspeditni. Manjkajoči material nadomeščamo z uporabo odpadnega, kar tudi pomeni razumevanje ukrepov za gospodarsko stabilizacijo. Šalih TUBEISHAT NAS GLAS 1 A 13 INDOK CENTER julijaki številki Nase tovarna amo objavili stališča komi pje pradaadatva CK ZKS za pgitacfo in propagando o informi-ranju v zdrulanarn delu. Oanovna ugotovitev stališč, ja, da ob veečanje v organizacijah zdru-tenaga dele le ni organizirano in ne detuja tako; kot bi moralo. Na poevetu organizatorjev obveščanja v združenem delu iz vae Slovenfe v Radencih arno organi zatorji obvelcanja ponovno opoatzrvfH prej n%\/9(i»na stališča Med drugim amo sklenili tudi, da bi temeljne Informacija za delavce poeteia bata vaabina, ki naj bi jo skušali podati delavcem v sleher nem delovnem okolju. Po sklepu uredniškega odbora objavljamo ta temeljne informacije. Jasno ja, v Metalni zaenkrat nismo sposobni doseči take kvalitete obvelcanja, da bi zadostili zahtevam po temeljni obveščenosti delavcev. Pričakujemo pa odziv in pobudo predvsem sindikata in drugih družbeno političnih organtzaoj, da bi ae tudi v Metalni poskušali v čim krajšem Jaiau približati tam zahtevam. 4M*0 ai »orej družbenopolitično, p* tem pa tudt afakovno akcijo. Kazalci na* bi predstavljali tisti minimum informacij, ki so jih v ustreznem časovnem obdobju dolini zagotoviti poslovodni organi, strokovne službe oziroma tleti, ki ae pojavljajo v odnosu do delevcs kot vir informacij Informetorjem, urednikom, novinerjem v združenem deki, ki so le poeebej zadolženi za obveščenost delavcev, pa naj bi kazalci služili kot orientacija pri zagotavljanju in posredovanju informacij. Ob tem velja posebej opozoriti, da je nujno vzpostaviti v organizaciji aklenjen komunikacijski tok (zagotoviti povratno rfnormacijo od deievca). To pomeni, da ja treba delavcu omogočiti, da ni le sprejemnik, empak tudi oddajnik informacij, na katere mora spet dobiti odziv. Prev zato je treba ustvarjati pogoje za samoupravno demokratično razpravo organiziranih delavcev ne podlagi dobljenih informacij. Delavci morajo imeti zagotovljeno motnost, da lahko kadarkoli dobijo podatke, ki so jim potrebni za delo ali za samoupravno odločanje, kot tudi de so obveščeni o usodi svojih - predlogov, pobud. Da bi lahko ugodila tej zahtevi, bi morala imeti vsaka organizacija združenega dele organizirano zbiranje informacij na 'enem mestu (informacijsko vozli&če). Tako numerični podatki kot predlagana obdobja ne morejo biti obče veljavna za vse organizacije združenega dela zaradi raznolikosti tipov proizvodnje, dolžine proizvodnega procesa, načina prodaje itd. Temeflne informacije za delavce, kakršne predlagamo, naj bi bile kljub vsej raznolikosti konkretnih razmer tista ,,lista", k zagotavljanju katere naj bi bila usmerjena družbenopolitična dejavnost y združenem deiu. predvsem ivez« sindikatov in ivtim komunistov čisti numerični podatki bodo večini delavcev povedali premalo, lahko postanejo celo sredstvo prikrivanja dejanskega stanja — zato morajo biti podatki opremljeni s komentarjem (besedilo), v katerem naj bodo izpostavljeni zlasti kritični pojavi Numerični podatki bodo dosegli svoj namen le, če bodo printerjem in komentirani glede na: - ustrezno prejšnje obdobje, plan, - rezultate drugih tozdov v okviru delovne organizacije, - rezultate drugih sorodnih tozdov zunaj delovne organizacije. - podskupino v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, - gibanje na domačem m mednarodnem trgu Kadar podatki ugotavljajo pomembnejše odstopanje od plana oziroma kritične pojave, je obvezno pojasniti stanje z vzroki in spreieti mi ali predlaganimi ukrepi za uredi tev razmer Naj le opozorimo, da morajo temeljne informacije za delavce izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pravočasnot, jasnost, jedrnatost Temeljne Informacije