Poštnina platana v gotovini
Ccm Mft V-
tev. 170.
V Ljubljani, petek 28. julija 1939
Leto IV
585!
Sv. oče Pij XII. pozdravlja in blagoslavlja ljubljanski kongres
Nocoj bo Ljubljana pozdravila v svoji sredi papeževega legata kardinala Hlonda, beneškega kardinala Piazza in celo vrsto drugih cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov
Ljubljana, 28, julija.
fi.
Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione je danes šestemu mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja poslal brzojavko svetega ožeta, ki se glasi:
Njega svetost papež Pij XII. dra-»e volje sprejema izraze vdanosti mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, moli za božjo pomoč in prisrčno pozdravlja vse zbrane prevzvi-šene škofe, predstojništvo kongresa in jim daje apostolski blagoslov.
Tajnik kardinal Maglione.
fo brzojavko, v francoščini, je na začetku današnjega študijskega zborovanja prebral predsednik kongresa dr. Leonid Pitamic in s tem naj-višjim počaščenjem začel peto kongresno zborovanje.
Kongres v Ljubljani se razvija v znamenju ▼se večjega bleska in sijaja, ki bo dosegel v slavnostno okrašeni Ljubljani višek danes popoldne ob sprejemu papeževega legata kardinala Hlonda.
Prvi sprejem papeževemu odposlancu bo prirejen okrog ene v Mariboru, kamor se je odpeljal ban dr. Natlačen, ki bo z mariborskim škofom dr. Tomažičem in drugimi dostojanstveniki pozdravil papeževega legata in velikega prijatelja Slovencev ter Jugoslavije ob njegovem vstopu na naša tla.
Pri sprejemu v Ljubljani bo navzoč tudi papeški nuncij iz Belgrada msgr. Felici, ki je dospel v Ljubljano davi s prvim jutranjim brzim vlakom. Na postaji ga je v imenu posvetne oblasti sprejel ia pozdravil pomočnik bana dr- Majcen, v imenu
Ni. Vel. kraljica Marija na Bledu
Ljubljana, 28. julija.
Sno«i je skozi Ljubljano potovala Nj. Vel. kraljica Marija, ki prihaja na počitnice na Bled. Dvorni vlak je pripeljal v Ljubljano malo po 20 ter je po nekaj minutah postanka nadaljeval pot na Gorenjsko. Dvorni vlak je na postaji pričakoval ban dr. Natlačen.
S prihodom Nj. Vel. kraljice Marije na Bled je ves kraljevski dom v Sloveniji. Slovensko ljudstvo želi kraljevi rodbini, zlasti svoji kraljici, prijetno bivanje pod lepimi slovenskimi planinami.
Prihod ministrov v Liubiiano
Ljubljana, 28. julija.
Z jutranjim belgrajskim brzovlakom so pri-*P*H v Ljubljano minister za rudnike dr. Miha Krek, minister g. Fran Snoj in minister za teles-pua m ostaneta v Ljubljani. Minister g. Cejovič fi* J!?8?0 8' Cei°viž- Na glavnem kolodvoru, ki . a Pray okusen in originalen način okra-MiniJra	P°zdravil podban dr. Majcen.
ŽE in Mlinih K!ieVn *• Fran »"Oj »ta izstopila in ostaneta v Ljubljani. Minister g. Cejovič pa je nadaljeval vožnjo do bleda.
Vsi tujci prav z zanimanjem občudujejo okra-ajtev glavnega kolodvora. Vsa fronta od enega ikonca- do drugega je najprej zavita v dolco t tp. lenjem prepletene trakove Veak železen stebfer na peronu pa nosi prav čedne butare, narejene n brinja in raznobarvnih oblanic, kakor jih prodajajo cvetni teden okoličanke na trgu. Vodstvo kongresa je sploh naročilo več sto butar na Rudniku in bližnjih vaseh. Te butare bo nosila mladina ob procesiji, ko bodo nesli Najsvetejše iz cerkve Cirila in Metana na Stadion. Do danes so že pripeljali v kongresno pisarno do 200 butar.
cerkvenih krogov pa škof dr. Gregorij Rožman, o tem vlakom sta dopotovala na kongres tudi slovenska ministra dr. Krek in Snoj.
. Drevi ob 19.5 dospe v Ljubljano beneški patriarh kardinal Piazza. Z njegovim prihodom no Ljubljana prvič v zgodovini imela čast sprejeti v svojo sredo dva kardinala katoliške Cerkve hkratu.
Dopoldne sta dospela v Ljubljano škof M i -le t a iz Šibenika in Budanovič iz Subotice. Mariborski škof dr. Tomažič se bo pripeljal v Ljubljano s papeževim legatom.
Okoli poldne je dopotoval z avtomobilom v Ljubljano zagrebški škof dr. Alojzij Stepi-n a c . čigar navzočnost na kongresu bo poudarila katoliško vzajemnost med Slovenci in Hrvati.
Jutri zjutraj bo prišel v Ljubljano goriški nadškof Margotti.
Svoj prihod sta za jutri priglasili tudi kneginja Windischgratzova in vojvodinja Mecklen-b u r š k a.
Naš zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič se zaradi nujne zadržanosti ne bo mogel sam udeležiti kongresa, temveč ga bo zastopal svetnik zunanjega ministrstva dr. Janko Golias.
Prihodi cerkvenih in drugih dostojanstvenikov na kongres pričajo, da bo ljubljanski kongres ne ; le največja in najsijajnejša verska manifestacija letošnjega leta v Ljubljani, marveč v Evropi.
Vesti 28. julija
Nj. Emin en ©a kardinal Avgust Hlond
Na Siciliji so ž? končali vse priprave za novo izmero parcelacije veleposestev v okviru velikopotezne agrarne reforme. ki jo ie začel Mussolini.
Zaupni odposlanec angleškega ministrskega predsednika pri Hitlerju
Miinchen, 28. julij*, o. Kancler Hitler je vče-. raj sprejel angleškega lorda Kemsleya, lastnika velikih londonskih listo? >Sunday Times« in »Daily Skctchc. Pri Sprejemu v vili Wahnfried ie lorda Ken\sleya spremljal tudi vodja nemškega tiska dr. Otto Friedrich, ki je uradne povabil angleškega časopisnega magnata v Nemčijo na razgovor o odnošajih med angleškim in nemškim tiskom.
To povabilo je bila samo uradna pretveza za sestanek lorda Kemsleya z nemškim kanclerjem v okviru akcije, katero je za sporazum z Nemčijo začel po nalogu angleške vlade minister Hudson. Lord Kemsley je bil pred odhodom iz Anglije petkrat sprejet pri predsedniku vlade Chambrlainu in je potoval v Nemčijo kot zaupni odposlali ec .p r e d s e d n i k a angleške vlade,
nemškega kanclerja neposredno obve-Rta,iš?u angleške vlade glede vseh političnih vprašanj, zlasti še glede Gdanska, razmerja Nemčije do Poljske in do nem-
ških zahtev v Evropi ter drugod.
Lord Kemsley je bil pri kanclerju Hitlerju •Ive uri; D*~Bestanku je izšlo uradno poročilo, ki pravi samo, da je kancler Hitler sprejel lorda Kemsleya.
Nobenega dvoma ni, da je Clamberlainov posebni odposlanec informiral kanclerja tudi o načrtu za sporazum med Anglijo in Nemčijo, za sporazum, ki naj bi končno zagotovil mir v Evropi. Sporazum bi Nemčiji dal enakost na svetovnih tržiščih, omogočil bi ji dostop do surovin, sodelovanje v upravi nad afriškimi kolonijami ter veliko mednarodno posojilo za obnovo nemškega gospodarstva.
Nemčija bi se pa zato morala odreči vojni kot sredstvu za dosego, političnih ciljev, privolila naj bi v razorožitev, preuredila svojo industrijo, ki je zdaj usmerjena na izdelovanje vojnega mate-1 riala ter sprejela tudi zahtevo, da se v srednji Evropi postavi politično stanje, kakor je bilo pred 15. marcem, to je, da se Nemčija odreče oblasti I nad Češkoslovaško.
Prizadevanja za obnovitev monarhistične vladavine v Španiji:
General Franco začasni regent Španije?
Paru, 28. julija, o. V London je na tihem dopotoval spanski vojvoda Maura, voditelj španskih monarhistov. Njegov prihod ije v zvezi z odloSilmimi dogodki v Španiji, ko gre za to, ali bo tam obnovljena monarhija, ki ei jo želi večina španskega ljudstva in Francova vojska, ali pa bo uvedena fašistovska diktatura, katero zahtevajo s pomočjo Italije falangisti z notranjim ministrom Sunnerjem na čelu. Vojvoda Maura se je v Laus-sanmeu sestal z bivšim španskim kraljem Alfonzom, in sicer po nalogu generala Franca, ki je vojvodo pooblastil, da preuči možnosti za obnovitev monarhije, v Španiji.
V London je včeraj dopotoval tudi Don Juan, sin kralja Alfonza XIII., ki velja v španskih monarhističnih krogih kot prestolonaslednik. Jutri bo odšel v Burgos španski poslanik in Francov zaupnik vojivoda Alba, da se z generalom Francom posvetuje o zapletenem vprašanju, kakršno predstavlja obnovitev monarhije.
V Španskih krogih prevladuj« mnenje, da bo monarhija prej ali slej spet vpistavljena. Če se ne bo to zgodilo takoj, se bo general Franco po sporazumu s svojimi sodelavci in z bivšo kraljevo
Notranje delo na kongresu Kristusa Kralja:
Danes vprašanje: „Laik in Cerkev"
Ljubljana. 28 ‘ulija.
Davi j© bila ljubljanska stolnica spet do zadnje?3 količka polna. Ob sedmih zjutraj je stopil na leco msgr. Velci, ki je z lepim cerkvenim nagovorom napravil kongresistom uvod v pomen dneva, da bi zbranejši koristnejše požjli sadove današnjih zborovanj. Nato je opravil sveto daritev splitski škof. g._ dr. Bonefačič, ki sta mu asistirala kanonik dr. Klinar in dr. Zupan.
*
Unionska dvorana, ki je bila na včerajšnjem popoldanskem zborovanju nabito polna in je škoda, da niso postavili zvočnikov v stranske dvorane, je bila danes dopoldne zopet torišče tihega in resnega dela in razmišljanja. Predsednik kongresnega odbora dr. Leonid Pitamic je ob 9.15 otvoril V. zborovanj«. Po prečitanih brzojavkah je sledilo predavanje o temi: »Laik v cerkvi«. Glavni referat je prevzel univ. prof. dr. Swiezaw6ki iz Lvova.
ir
Ta je irvajal:
V cerkvenem organizmu jc treba razlikovati dve stopnji: hierarhično in laično. Od začetka krščanstva so tudi navadni verniki imeli veliko polje dela. Vedno lasnejši postaja pojem laikovega sodelovanja pri hierarhičnem apostolatu cerkve. To sodelovanje se jasno odraža v hierarhičnem in ha-rismatičnem redu. V hierarhičnem: 1. Navadpi verniki lahko vplivajo na izvrševanje cerkvene oblasti ali jo tudi sami vrše. 2. Škofje jim lahko na-lože izvrševanje magisterija t. j. izvrševanje uče-niške oblasti Cerkve. 3. Laiki se tudi dejansko udeležujejo sveč en iške oblasti Cerkve predvsem z aktivno udeležbo pri evharistični Žrtvi. Torej more biti navaden vernik ne samo objekt ampak tudi* v neki meri subjekt cerkvene hierarhije, če je pokoren svojemu škofu.
Prečitan je bil nato koreferat dr. Hansa Wirtza iz Luzerna, Švica, ki se kongresa osebno ni mogel učlpležiti
rodbino oklical za regenta ter potem pripavljal pot za vrnitev dinastije na španski prestol. Končni sklep o vrnitvi pa bo prepuščen' španskemu ljudstvu, ki naj bi se v plebiscitu izrazilo o tem, ali si želi spet kralja ali ne..
Milijardo frankov za pospeševanje rojstev bo določila francoska vlada na današnji seji, na kateri bodo sprejeli 50 novih važnih ukrepov.
Zlato iz bivše španske državne banke, ki ga je rdeča vlada naložila v Franciji, bo po sklepu sodišča te dni vrnjeno vladi v Burgosu.
Angleška državna banka je vsem svojim uslužbencem, ki odhajajo na dopust, naročila, naj se ne oddaljujejo iz Anglije, če bodo to storili, store na lastno odgovornost... Oppmin, ki je vreden razmišljan ja ...
Londonska policija je odkrila načrt, po katerem so irski teroristi hoteli pognati v zrak angleško poslansko zbornico v času med 5. in 7. avgustom.
Velike vaje angleške kopne vojske in mornarice
so se začele včeraj na Malti.
Odpoved trgovske pogodbe med Ameriko in Japonsko je po vsem svetu zbudila ogromno pozornost. V tem ameriškem koraku vidi ves svetovni tisk dokaz, da Amerika ne bo Japoncem ničesar odnehala in da bo izdatno podpirala Anglijo.
Braziljska vlada je sklenila, da bodo odslej vsi listi, ki izhajajo v tujih jezikih, morali prinašati vse članke tudi v portugalskem prevodu. Edino italijanskim listom bo dovoljeno, da prinašajo v prevodu samo uvodnik.
Nov letnik vojaštva bo s 30. julijem odpuščen iz španske vojske.
Narodno-socialistične obrambne organizacije v Gdansku bodo prvič nastopite pri veliki paradi konec avgusta. Šolske počitnice v Gdansku so podaljšane, ker so po vseh šolah nameščene te čete.
Načelnik poljskega odposlanstva za finančna pogajanja z Anglijo polkovnik Koc se je snoči vrnil v Varšavo, ker še ni prišlo do podpisa sporazuma o posojilu. Poljsko časopisje se zaradi tega precej razburja, češ, da Anglija nima razloga zavlačevati posojila, če ji je res do poljskega zavezništva. Nekateri listi spravljajo odložitev finančnega sporazuma v zvezo z novimi poskusi za sporazum z Nemčijo.
Ameriške zvezdarne so sinoči, ko je Mars bil po 15 letih spet izredno blizu Zemlji, 6 celo vrsto raznih poskusov skušale dobiti stik z zvezdo. Med drugim so oddajale 7 in pol minut dolg brezžični signal na ultrakratkih valovih. Odgovora z Marsa seveda ni bilo.
Dva narodna praznika v spomin svetovne vojne bo slavila Nemčija 2. avgusta in 27. avgusta. Pre4 25 l?tj je 2. avgusta Nemčija napadla Srbijo, 27. avgusta pa je bila slovita bitka pri Tannembergu. Na Tannenberg bo prirejeno nemško narodno romance, katerega se bo udeležilo 150;000 ljudi.
Senat v Gdanska je izdal sklep, 6 katerim je Judom vzeto upravljanje njihovih trgovin, bank in nepremičnin. Ukrep velja tudi za poljske Jude v Gdanskem.
Romunski kralj Karol je s svojo jahto odpotoval včeraj v Carigrad, od ondod pa pojde v Grčijo. Pravijo, da bo imel v Grčiji sestanke z vodilnimi političnimi osebnostmi.
Pri avtomobilski nesreči se je včeraj ubil blizu St. Poltena zadnji zunanji minister bivše av-6troogr«ke države dr. Wolf.
V judovskih naselbinah po Palestini so angleške oblasti pozaprle nad 100 mladih Judov, ki so pripravljali nove atentate.
Angleška poslanska zbornica bo odšla na počitnice 4. avgusta. Domnevajo, da bo do tedaj sporazum z Rusijo že sklenjen.
Za sklicanje kake mednarodne gospodarske al politične konference čas še ni ugoden, je izjavil predsednik angleške vlade na neko tako vprašanje včeraj v poslanski zbornici.
Nova holandska vlada je morala včeraj odstopiti, ker v zbornici ni dobila večine. Proti vladi so se združili poslanci katoliške, krščansko radikalne, radikalne, socialistične in komunistične stranke ter zavrgli njen prvi zakonski predlog, ki je veljal uvedbi cenzure nad listi. Nastop proti vladi utemeljujejo omenjene stranke s tem, da hoče vlada odpraviti ljudske svoboščine.
Nove nade za sporazum med Anglijo, Francijo In Rusijo:
Bližnfa vojaška pogajanja velesil v Moskvi
London, 28. julija o. Sovjetski zunanji minister Molotov je sinoči sprejel angleškega odposlanca Seetsa ter 'francoskega ter angleškega poslanika. Posvetovanje je trajalo pol ure,
V londonskih vladnih: krogih pravijo, da ta sestanek navzlic pisanju listov ni bil odločilen za sporazum o zvezi med Anglijo, Francijo in Rusijo, da pa je ozračje za sporazum zelo ugodno.
Iz vojnega ministrstva poročajo, da bo angle-iko vojaško, odposlanstvo pri posvetovanjih v Moskvi vodil maršal Chetwode. Nskaj časa so mislili, da bi bil načelnik odposlanstva sir Newall, ker pa bodo posvetovanja V' Moskvi zahtevala precej časa, je nemogoče, da bi angleško letalstvo, čigar izpopolnjevanje je v V6em teku, ostalo kaj dalje brez svojega vrhovnega voditelja.
Vojaška pogajanja naj bi se pričela že prihodnji teden.
Pariz, 28. julija o. Uradno poročajo, da je francoska vlada postavila za načelnika vojaškemu odposlanstvu, ki pojde v Moskvo, generala Doumen-ca, poveljnika prvega vojnega okrožja v Lilleu, ki bo te dni imenovan tudi za člana vrhovnega vojnega sveta.
Začetek vojaških posvetovanj v Moskvi ne pomeni, da bi bil politični sporazum že sklenjen, marveč priča samo o tem, da sta Anglija in Francija pripravljeni Sovjetom ugoditi v vseh njihovih željah, samo da bi Rusijo pridobili za zvezo. Vo*ja-ški sporazum med tremi državami bo navzlic skorajšnjim pogajanjem podpisan šele po političnem sporazumu.
Vzrok la rusko zavlačevanje pri delu za pogodbo vidijo v tem, da nasprotuje sklenitvi mirovne zveze poleg zunanjega ministra Molotova zlasti glavni tajnik Kominterne Dimitrov.
Obiski bolgarskih državnikov v Angliji in Franciji
Bolgarska vlada zanikuje vesti o gospodarskih In polftlčntti posvetih predsednika poslanske zbornice Moianova
Bofija, 28. julija, o. O potovanju predsednika bolgarske poslanske zbornice Mošanova. ki je včeraj dospel v Švico, je bolgarska vlada izdala naslednje poluradno poročilo:
Navzlic voč pojasnilom dol tujega tiska še vedno hoče pripisovati političen pomen potovanju predsednika poslanske zbornice Mošanova. Poudarjamo, da potuje predsednik zasebno in ni pooblaščen za kakršnakoli pogajanja o posojilih za Bolgarijo, niti ne za reševanje gospodarskih vprašanj, najmanj pa za to, da bi dajal pojasnila o bolgarski zunanji politiki. Zaradi vsega tega ne
drugega^ kakor svoje osebno mišljenje, ki pa *a vlado ni ▼ ničemer obvezno.
Ravno tako zanikuje vlada vest, da naj bi v kratkem odpotoval v Pariz in London predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov.
Obe poročili sta bili izdani po dolgem pogovoru, ki ga je predsednik vlade Kjoseivanov imel z italijanskim poslanikom v Sofiji
nnvsoH na« IM!
Drugi dan ljubljanskega kongresa:
»Vzbuditi moramo v mladini
krščanski ponos"
Ljubljana, 28. julija. Včeraj je bil drugi dan velikega mednarodnega
kongresa Kristusa Kralja. Ob sedmih zjutraj je bila za dnevni uvod v stolnici pridiga v češkem jeziku; govoril je msgr. Jemelka iz Olomouca. Nate* pa je daroval sveto mašo duhovniški škof g. Carevič.
Čez dan so v mesto prihajali novi kongresisti,
velike skupine, pa tudi posamezni odličniki, med katerimi omenjamo pariškega pomožnega škofa g Beaussarda, reškega škofa g. dr. Camozza, serijskega škcufa dr. Viktorja Buriča, zastopnika barskega škofa in primasa srbskega dr. Vreska, ter zastopnika gyorskega škofa g. Tonza, pa še mnogo, mnogo drugih.
Včerajšnja zborovanja
Ob četrt na deset se je začelo v unionski dvorani kongresno zborovanje, ki je do dna obravnavalo nravni preporod. Dvorana je bila polno zasedena, posebno številno pa so bili zastopani moški laiki. V lepem številu je prihitela tudi duhovščina. Od najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov pa so bili navzoči kne-zoškof dr, Gregorij Rožman, aleksandrijski škof dr. Michelangelo N u 11 i, kitajski škof Č e n g , pariški škof Beaussard, poljski škof iz Lublina L. G o r a 1, apostolski prefekt iz Sofije K u r t e v , dubrovniški škof dr. Carevič, križevniški. škof dr. N j a r a d i in mostarski škof Mišič. Zborovanje je začel predsednik dr. Leonid Pitamic z očenašem, ki ga je molila V6a dvorana stoje. Za tem je pozdravil poljskega škofa iz Lublina dr. Ladislava G o r a 1 a. Poljski škof je nato v lepih zbranih besedah v poljščini in francoščini sporočil prisrčne pozdrave kongresu v imenu poljskega laroda in v imenu kardinala Hlonda.
Dr. Pitamic je nato podal besedo generalnemu vikarju kanoniku g. Quenetu iz Pariza, ki je v svojem imenitno sestavljenem gavoru nazorno dokazal, da je francosko izobraženstvo v zadnjih petdesetih letih doživelo krščanski preporod, zmagalo je nad materializmom, v zadnjem času 6e je z vsem srcem predala veri, v kateri gleda svojo zvezdo vodnico pri mišljevanju in delu.
Nato je stopil na oder pariški pomožni škof g. Beaussard, ki je govoril o vzgoji mladine.
Vzgoja mladine je v dobi, ko je izvirni greh zopet zaživel, težka, najtežja naloga. Je pa današnja doba tudi težka za mladino, ki ji grozi toliko nevarnosti. Težko je izbirati mlademu človeku pot v življenje, ko je ob njem vse polno prišepetovalcev, ki ga zapeljujejo z najslajšimi obljubami. Poleg tega je mladina sama s seboj vedno v trdem boju. Občutljiva je, radovedna, vse bi rada sama preizkusila. Cerkev pa je zato poklicana, da čuva in vodi mladino. Voditi jo more z duhovnimi vajami, vendar te ne zadoščajo. Vzbuditi moramo v mladini krščanski ponos, vzbuditi v njej zavest, da bo Kristus vedno vladaL Vse to pa bomo mogli doseči pri mladini le, če jo bomo ljubili Mladina nas tako težko razume. Težko se v svojih letih vživi v starejšega, pa ni treba, da bi bil starejši po letih. Dovolj je, če nekdo le kakor priklenjen sedi na svojem stolu in ne vidi in ne razume življenja okrog sebe, ampak je le zaverovan v svoj, pa naj si bo še tako idealen švet. Še bolj pa moramo ljubiti mladino takrat, kadar gre mladina po svoji poti Tudi za to imamo še vedno možnosti da jo privedemo nazaj v Kristusovo kraljestvo. Mlad človek le nerad posluša. Mlad človek je ko žrebe, kdor bo tekel za njim in ga hotel ujeti, ga bo le plašiL Mimo čakaj, z ljubeznijo zaupaj mlademu človeku in prišel bo sam in povedel ga boš lahko na boljšo pot. Pri vzgoji mladine pa se držimo načela, da moramo vzgajati mlade apostole. Saj je mladina tako delavna, požrtvovalna. Vzbuditi moramo v njej le še stremljenje k popolnosti in pripravljenosti za žrtve. In tako bo postal njen vzor Kristus Kralj, ki je s križem svet odrešil. To vse pa bomo najlažje dosegli, če bomo organizirali mladino. Mladina ima smisel za to. Tako bomo mogli dati mladini občutek obče katoliške zavesti in ji vzbuditi veselje za delo, za Kristusa Kralja. Prav ta-kot na sedanjem kongresu, kjer bo toliko mladih src prejelo blagoslov istega očeta.
Njegov govor, ki ga je dvorana sprejela z velikim navdušenjem, je v bistvenih potezah slovensko ponovil dr. Janžekovič. Ravnatelj g. T. Gal-dynski iz Poznanja je nato govoril o pogubnem vplivu, ki ga ima na mladino alkohol. Katoliško treznostno gibanje naj ustvari socialni tip katoli-čana.
Popolnoma do zadnjega kotička, nabito polna, da, prav zares lahko rečemo, mnogo premajhna, pa je bila velika unionska dvorana na popoldanskem zborovanju.
Kongres je najprej pozdravil msgr. Richter v slovaščini, nato msgr. Alichini v imenu rektorja univerze Srca Jezusovega v Milanu p. Gemellija. Glavni popoldanski govornik je bil dr. Ujčič, ki je govoril o »Katoliški zavesti v javnem življenju«.
V	duhovitem, pa kljub temu sijajno jasnem in razumljivem govoru je belgrajski nadškof razvijal misli o smernicah, ki morajo voditi življenje slednjega sodobnega katolika v šoli,-v umetnosti, v gospodarstvu, v politiki in povsod v javnem življenju. Njegov govor je bil sprejet od poslušalcev z velikim odobravanjem.
Za dr. Ujčičem j6 govoril o tem, kakšna naj bo organizacija nravne obnove za sedanji čas, znani p. Ledit, ki je v lepi slovenščini prebral posebni pozdrav, katerega je kongresu poslal general jezuitskega reda p. Ledochowski. P. Ledit je nato z markantnimi in jasnimi potezami prikazal organizacijo obnove, pri čemer je v prisotnih po pravici vzbudil občudovanje zaradi svojega suverenega pregleda nad sodobnimi katoliškimi in drugimi gibanji v svetu. Delo vseh katoliških organizacij naj poteka enovito in disciplinirano
Kot zadnji govornik je na popoldanskem zborovanju nastopil kanonik dr. Pfeifer. Govoril je hrvaško ter je v uvodu pozdravil kongres v imenu madžarskih katoličanov in kongresistov, nato pa je imel svoj referat o »Krščanski zavesti ter javnem življenju«.
Včeraj so med drugim prišli tudi poljski kongresisti, ki jih vodi ravnatelj »Orbisa« msgr. Le-vvicki. Med odličniki v tej prav močni skupini omenjamo prelata Kaczynskega, p. Marlewskega, univ. prof. Swiczawskega z gospo, g. Galdynskega, mon-signora Sobkowiaka, g. Lubkowidzkega ter g. Renkasa, Skupina teh petdesetih poljskih kongresistov je prišla zjutraj, popoldne pa je prišla Še skupina akademikov.
Včeraj je v Ljubljano prišel tudi prav lep pozdrav naših argentinskih rojakov.
Razstava cerkvene umetnosti
Razatavo sodobne cerkvene umetnosti sijajno, po tujcih na moč občudovano, je včeraj ob enajstih ipri uršulinkah po kratkem nagovoru predsednika umetn. odseka st. dekana dr, Kimovca odprl ljublj. škof dr. Rožman. Med navzočimi odličniki smo opazili nadškofa belgrajskega dr. Ujčiča, škofa dja-kovskega dr. Akšimoviča, luksemburškega kanonika dr. Mačka, predsednika Narodne galerije dr. Windischarja, zastopnika muzejskega ravnatelja dr. Mikuža, vseuč. prof. dr. Potočnika, prelata dr. Uše-ničnika in mnogo drugih poznavalcev in ljubiteljev lepe umetnosti.
Zlasti tujci so bili izredno presenečeni nad okusno celotno prireditvijo, ki jo je po zamisli vseuč. prof. arh. Vurnika izpeljal njegov asistent inž. Sedlar; nad prečudno pestro raznovrstnostjo umetnostnih oblik; nad globino, iz katere so naši umetniki zajemali; nad kar moči mikavno svojevrstno samostojnostjo; nad včlikim, pogumnim zagonom, ki se kaže v razstavljenih predmetih. Sloviti govornik dr. Maek je ves navdušen vzkliknil: »Vaši umetniki imajo pa korajžo!« Pa takoj dodal: »Pa čisto drugače kakor marsikje, ko delajo surove stvari, čisto necerkvene. Vaše so izvirne, čisto z verskega duha porojene, pobožne, globoko zamišljene; pa čeprav resne vendar tako ljubke in mile.« Prav posebno mu je bila med drugim še všeč glava novega šentjakobskega mozaika, Kristusova. Na pripombo, češ da nekaterim ni prav, se je začudil: saj to je za našo dobo potrebna, ravno prava umetnost: resna, stroga, globoka ...
Prav s takim zavzetjem so razstavo ogledovali madjarski odličniki, zastopnik somboteljskega škofa, dr. Mihalovich i. dr. Ekscel. gospa min. predsednika Huszarja 6e n. pr. ni mogla ločiti od majniške Marije iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda. In cerkvene posode in mašna oblačila: koliko presenečenih vzklikov — koliko hrepenečega občudovanja! Če bi nič drugega ne bilo — ta razstava navzlic naši narodni majhnosti, našo kulturno veličino sijajno dokazuje. — Vredno si jo je ogledati.
Koncert nabožne pesmi
Zvečer ob pol 9 je bil pred do zadnjega količka jiolno frančiškansko cerkvijo koncert slovenje duhovne pesmi.
Lfubljana od včeraj do danes
Oblaki so od časa do časa zagrinjali nebo tudi včeraj; malo je porosilo, pa se je na severozahodu kaj kmalu spet razvedrilo. Severožahodnik je očistil in prepodil megle, lepo je spet posijalo sonce. Vreme je še vedno hladno in sveže. Ponoči je bilo nekaj časa jasno, nato pa se je nebo spet pre-pregio z oblaki; končno je začel pihati veter, nizka megla je zajela svet. Hladno je postalo, takoj se je vedelo, da bo danes spet lepo vreme. In davi je še dolgo res ležala gosta megla, skozi katero so se videle jasnice. Nato pa je okrog pol devetih posijalo veselo, prijetno poletno sonce.
Naše mesto vedno bolj tudi na zunaj dobiva slavnostni kongresni značaj. Skoraj vse hiše so že okrašene z zastavami, večina pa je tudi lepo in okusno dekoriranih z zelenjem, z venci in s cvetjem. Prav lep dojem napravijo na tujca kakor tudi na domačina priložnostno izredno čedno aranžirane izložbe ljubljanskih trgovin. Po ulicah slišiš razgovore v vseh jezikih, srečavaš udeležence kongresa iz vseh krajev in dežela. Dan za dnem prihajajo na kongres novi odličniki, nove skupine. Vedno pestrejše postaja naše mesto, vedno več ljudi srečavaš na ulicah. Jutri bo seveda pritok zunanjih udeležencev še neprimerno večji. Od vseh strani se bodo v naše mesto vsule množice, ki bodo manifestirale ob zaključnih dneh kongresa za Kristusa Kralja.
Ogromno število bolnikov
Včeraj popoldne je bil v ljubljansko bolnišnico sprejet bolnik, ki je pri sprejemu dobil tekočo številko 20.000. Z njim je ljubljanska bolnišnica sprejela v letošnjem letu že 20.000 bolnikov, kar po-menja, da je zopet potolkla že vse doslej skoraj neverjetne rekorde. Lani je sprejela v vsem letu 32.000 bolnikov. Lani je tudi dosegla 20.000 spre-
jetih bolnikov kasneje, namreč 16. avgusta. Dne 27. julija lanskega leta pa je bilo sprejetih v bolnišnico šele 18.300 bolnikov. Skok je izredno velik in dokazuje samo to, da se ljudje bolj in bolj zatekajo v ljubljansko bolnišnico, ki ima še vedno prav toliko postelj in prostora kakor pred dvajsetimi leti. Uprava ljubljanske bolnišnice skuša ustreči vsem bolnikom, ki se iz vseh krajev Slovenije zatekajo v bolnišnico, zato ker ve, da mnogi prihajajo po potrebi. Mnogi pa prihajajo samo zaradi tega, ker mislijo, da je v ljubljanski bolnišnici nega boljša kot v banovinskih zavodih. Vsi ti naj se rajši zatekajo v banovinske zavode, ki imajo prav tako dobre zdravnike in večinoma lepše in udobnejše bolniške prostore. Le kogar napoti zdravnik izrecno v ljubljansko bolnišnico, ta naj tudi pride.
Na velesejmu je »operiral"
Na spomladanskem ljubljanskem velesejmu so je pojavil na oko prav čeden in lepo oblečen fant, tipografski delavec Andrija Kudjerski iz Stare Dubrave tam v Bosni. Ni pa prišel gledat samo velesejmskega vrveža in tam razstavljenih predmetov, ampak je sklenil, da si bo, če bodo »razmere« dovolile, tudi nekoliko »opomogel«. Segel je v žep Janezu Osvaldu ter mu skušal izmakniti 2000 dinarjev vredno zlato uro. 2e je rezal s škarjicami verižico. Toda Osvald je imel bistro oko. Brž je zapazil, kaj je Kudjerski nameraval. Zgrabil ga je in ga predal v varne roke službujočemu stražniku. Zadnji del te »prepevne preže« je bil odpet včeraj pred sodiščem. Kudjerski, ki ga prav dobro pozna zagrebška policija kot enega najbolj premetenih žeparjev, je za svoj nepošteni poskus dobil nagrado v dveh mesecih zapora, še poceni se je prav za prav izmazali
® Houres MsfBi
.©T	li 25. Il 31, liliji 1131
Sprejema papeškega legata naj se vsi sodelujoči v »Igri o božjem kraljestvu« udeležijo polnoštevilno. Vsi fantje v krojih naj se zberejo točno ob pol petih popoldne na hodniku Bleivveisove ceste ob studiu radijske postaje. Takoj nato sestavimo četo in odkorakamo z godbo na Mari-jin trg.
Ob osmih zvečer morajo biti danes na Stadionu vsi voditelji zbora vernih in posvetnih. Pridite točno, in sicer naravnost k velikemu jamboru sredi arene! Vaja bo tem krajša, čim toč-nejši boste. Ali ste preštudirali navodila? Knjižice in navodila prinesite s seboj!
Glede vseh ostalih sodelujočih veljajo za danes navodila, ki jih je vrhovni režiser dal pri snočnji vaji.
Navodila za glavno vajo.
1. Vaja se začne takoj po mladinski pobožnosti, t. j. nekako ob pol desetih dopoldne.
2. Za začetek vaje se zberejo vsi sodelujoči na Štadionu, in sicer: a) solisti na svojih odrih; b) Zbor vernih pred odrom Mihaela; c) zbor po-
svetnih okoli odra sedmih naglavnih grehov; č) zbor angelov na odru okoli Mihaela; d) zbor pomagačev na tekališču nasproti glavnim vhodom s Tyrševe ceste; e) pomožni govorni zbor v godbenem paviljonu: f) zbor nove krščanske mladine na brežinah na že določenih mestih; g) godba in pomožni pevski zbor na tekališču ob južni strani arene. —- Vsi scenski reditelji in voditelji skupin morajo biti pri svojih skupinah ter takoj ugotoviti število navzočih in ga javiti vrhovnemu režiserju, ki se bo nahajal v godbenem paviljonu. Vse tehnično in pomožno osebje mora biti prav tako takoj v začetku vaie na svojih mestih. Vsi ne-dodeljeni stalni ljubljanski reditelji se zberejo pred godbenim paviljonom na tekališču.
Vsi sodelujoči naj prinesejo s seboj knjižice z besedilom igre!
Pozivam vse, da kljub morebitni vročini, vztrajate pri celi vaji, zlasti že zaradi zaključnih važnih navodil. Če bi deževalo, se vaja vrši v neokrnjenem -obsegu, čeprav pod dežniki. Nobena žrtev tu ne- sme biti prevelika. — Vrhovni režiser.
Na koncertu je sodeloval mešani zbor »Ljubljane«, dirigiral je g. Srečko Koporc, orgle pa je igral g. Rančigaj. Spored je obsegal sledeče pesmi: Premrl: Predigra (orgle); Premrl: Kristus Kralj; dr. Kimovec: Ti Kralj si, Jezus; Hladnik: Je mrak končan; Sattner: Pred obhajilom; Foerster: Knez rajski; Rihar: Sveti Križ; Koporc: Prolog (orgle); Kaštelic-Hubad: Ave, presvitla, Marija; Gallus: Viri sancti; dr. Dolinar: Luč življenja; Kimovec: Sine fine (orgle); Premrl: Offer-torium; Kojtorč: In nomine Jesu,
Danes se začne teniški dvoboj z Nemčijo
Včeraj ob 12 so bili v hotelu Esplanade izžrebani pari 24 tekmovanje za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo. Žrebanju sta prisostvovala zastopnika nemške in jugoslovanske teniške zveze ter kapitana obeh moštev. Prvega dne, to je danes 28. t. m., bosta igrala sledeča para: Gopfert proti Punčecu in Henkel proti Mitiču. Naslednjega dne, to je v soboto 29. t. m. je igra v dvoje, in 6icer Henkel-Menzel proti Pun-čec-Kukuljevič. _ V nedeljo pa nastopijo spet posamezniki, in sicer Gopfert proti Mitiču ter Pun-čec proti Henklu. Moštvi imata po tekmovalnih predpisih za Davisov pokal pravico, da najkas-
Zbor je svojo nalogo absolviral na prav dober način, učinkovito, homogeno in z lepim smislom za agogiko. Poznala se mu je roka spretnega dirigenta g. KojMirca. Pri orglah je fungiral g. Rančigaj, ki je svojo nalogo rešil v lepi, natančni in invenciozni maniri. Občinstvo, zlasti tujci, je odhajalo izredno zadovoljno. Inozemski goste so bili nad lepoto Slovenske cerkvene pesmi na vso moč očarani.
Jutri zjutraj bo v tukajšnji stolnici pobožnost za Hrvate; pridiga v hrvaškem jeziku in sveta maša, ki jo bo daroval zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac.
neje eno uro pred pričetkom tekme zamenjata ali spremenita sestav svojih moštev.
Vsi igralci so pripravljeni na zadnji odločilni dvoboj. Naš trener Vi6sault je s svojimi igralci zadovoljen in upa na najboljše. Na zmago pa tudi upajo Nemci. V zadnjem trenutku pa je Nemce zadela precejšnja nesreča. Najboljši nemški igralec Menzel je včeraj obolel in je moral ostati v postelji Z Menzlovo boleznijo je nemško mošt.vo močno handioapirano. Zato bo tudi danes igral prvo posamično igro namesto Menzela Gapfert. Za primer, da se Menzelova boiezen do nedelje izboljša, bo igral tudi drugo posamično igro proti Mitiču.
Spori v zadnji minuti
Jugoslovanska reprezentanca na dvoboju z
Nemčijo in Romunijo v Celovcu
100	m:	1. Stefanovič. — 200	m: 2. Kling	—
400 m:	3.	Despot, 4. Pletenšek,	5. Markovič.	—
800 m: 6. Goršek, 7. Nabernik. — 1500 m- 8 Košir, 9. Goršek. - 5000 m: 10. Kotnik, 11. Hornik. 4X100 m: 12 Kling - Stevanovič - Račič -Radonič. -4X100 m: 13. Pleteršek — Skušek — Despot - Klinar. - Daljava; 14. Lenart, 15. La-zarevic.	Višina: 16. Martini,	17. Bratovi.	—
Troskok: 18. Mikič, 19. Vučevič.	— S palico:	20.
“v : 21. Vučevič, Curčič. — Krogla: h Y ’ 25. Kovačevič. — Kopje: 26. Markuši^ Jandrlič. — Kladivo: 28. inž. Stepišnik, 29. Goič. — lio zapreka: 30. Erlich, 31. Pleteršek, 32. Jurkovič.
25
Skrivnost smrtne megle
Devorny je le zmignil z rameni in se obrnil spet proti Marion.
>Vi torej odklanjate posredovanje za poznanstvo?« je vprašal.
Prikimala je nemo.
>Potem grem jaz danes zvečer tja na lastno pest!«
>Potem boš tudi na lastno pest zletel po stopnicah,« je svaril Sam.
S tem se je končal ta pogovor. Pri večerji je napeljal De-vomy pogovor še enkrat na profesorja. Stori je to, ne da bi ponovil svojo prošnjo, temveč za to, da bi kaj izvedel o tem znamenitem možu. Potem, ko je skoro pol ure s spretnimi vprašanji prisilil Marion, da mu je pripovedovala o profesorju lastnostih in življenjskih navadah, je mislil, da se je za svojo nakano zadosti pripravil ter odšel na pot.
Profesorjevo hišico je kmalu dosegel. Sličila je namreč skoro na kmečko hišo, toda ta vtis so pomagale delati skoro izključno številne cvetlice in bršljan, ki se je spenjal po stenah. Po načinu gradnje same pa se je hiša le malo razlikovala od bornih kočic v svoji okolici. Sicer je imela drugo nadstropje « stekleno verando in potem — vrti Devorny se pri svojem opazovanju sploh ni mogel znebiti začudenja. Bil je majhen ta vrt, zelo majhen. Skoro vsi mali vrtovi, ki jih je Devorny dosedaj videl, so bili negovani kar z mučno natančnostjo. Tudi ta je bil negovan, toda vsa nega je veljala divjosti. Veličastne cvetlice, rastline in grmičje se je bohotilo tukaj na tem krasnem koščku ograjenega raja: stezice niso bile posute s prodom in nobene umetno v tri — in štirikote razdeljene gre
dice niso motile vtisa divjine iz pragozda. Bilo je tako, kakor da bi 66 vsega nikoli ne dotaknila človeška roka. Vendar pa to ni držalo: čudovite rastline in cvetice bi bile že davno čisto zdivjale ali pa propadle.
Devorny je stopil na vrt. Za seboj je zaprl železna vrata, toda že isti hip sta planili dve veliki dogi z besnim lajanjem iz svoje kočice.
Z enim samim skokom je bil Devorny na napol odprtem oknu in smuknil spretno na polico. Dogi sta z glasnim lajanjem skočili proti zidu, nista n)u pa mogli storiti ničesar, ker je bilo okno previsoko.
Devorny je stal visoko vzravnan na polici okna in gledal, kako bi se splazil v stanovanje, ko je nenadno kot prikovan obstal.
»Poglej!« mu je šinilo v glavo, »ge nikdar nisem videl takih psov!«
Zares, bila sta sicčr dva krasna primera dog, toda njuni uhlji so viseli kako)- pri jazbečarjih — ker niso bili pristriženi.
Zmajal je z glavo in se okrenil. Stal je takoj nato v lepo opremljeni stanovanjski sobi. Preiskujoče so plavali njegovi pogledi po okusnih, vsekakor pa ne po novodobnih kosih oprave. Velika kletka z dvema opicami mu je takoj padla v oči. Toda potem je videl Devorny povsod, kjer ni bilo oprave, viseti kletke z vsakovrstnimi ptiči, kletke z ihalimi morskimi prašički, in spet nekaj drugih z belimi in svojevrstno pikča stimi miškami.
»To je pa že več, kakor zgolj ljubezen do živali,« si je mislil Devorny in stopil skozi sobo k eni izmed vrat. Previdno jih je odprl. Takoj je planil proti njemu lajajoč foksterrier.
Detektiv je pozival vsa. Bil je tako presenečen, da je v prvem trenutku spregledal, kako sta dve krasni angorski
mački skočili mimo njega v sobo, kjer so bile miške in tički. Tudi ta pes je imel nekaj, česar detektiv še ni videl na nobenem odraščenem foksterrierju — dolg rep
XII.
Toda sedaj ni bilo časa za premišljevanje! Mački, ki sfc skočili noter, sta že dosegli kletke in začeli loviti miši in ptiče. Devorny je zaloputnil vrata pred nosom lajajočega fok-sterrierja in planil nad mački. Toda isti hip sta bili obe v enem skoku že od tod — v drugem kotu sobe, kjer so tudi bile kletke s podobno vsebino.
Začel se je divji lov. Devorny je švigal skoro brezuspešno iz enega kota v drugi, a mački sta delali enako. Po desetih minutah je bil edini uspeh tega lova, da so tri kletke rAzbite ležale na tleh, a ne daleč stran pa črepinje dveh japonskih vaz in ene električne žarnice.
Devorny se je izčrpan naslonil na naslonjač in si obrisal pot s čela. Mački pa sta sedeli pod zofo in gledali, kakor se je bilo zdelo detektivu, posmehljivo in škodoželjno proti njemu. V teni nekoliko neprimernem trenutku so se odprla vrata in notri je pristopical neki stari mož z vpognjenim hrbtom, na nosu je nosil mogočna debelo .obrobljena očala. Z bliščečimi očmi in s stisnjenimi pestmi je obstal in opazoval povzročeno opustošenje.
»Pojdite za menoj,« je dejal kratko in stopil, ne da bi se pobrigal zato, če je Devorny sledil njegovemu ukazu, ven k drugim vratom in navzgor po ozkih polžastih stopnicah.
Molče je stopal detektiv za njim. Šele sedaj je imel priložnost, da je profesorja nekoliko od bližje motril. Prav za prav je bil prej podoben kakemu umetniku kakor učenjaku.
Od tu in tam
Evharistični kongres za Vojvodino bo 5. in (5. avgusta v Somboru. Že sedaj je prijavljenih okrog 25.000 mož iz vseh vojvodinjskih krajev. Dalje so prijavili svojo udeležbo papeški nuncij Etore Felici, belgrajski nadškof dr. Ujčič, djakov-ski škof dr. Akšamovič in bački škof Budanovič. Kongresa se bodo udeležile vse narodnostne skupine m manjšine kakor Nemci, Madžari, Slovaki in Ukrajinci.
Hrvatski obrtniki so sprožili zamisel, da bi
se ustanovil poseben hrvatski gospodarski svet. Prvi so se za ta predlog ogreli obrtniki v Osjeku ter so po svoji zbornici izglasovali tudi predlog v tem smislu. Za njimi so se oglasili tudi obrtniki iz Dalmacije, ki bodo v ta namen priredili dve obrtniški manifestaciji v Šibeniku in Splitu.
Številna predavanja o obrambi pred zračni-mi napadi prireja v Belgradu odbor za zaščito pred zračnimi napadi. Organizacija teh predavanj je taka, da more privabiti k predavanjem najširši krog poslušalcev in e tem opravljati svojo nalogo na način, ki je najbolj učinkovit. Odbor društva je izdelal večje število predavanj, ki se ob istem času bero na sedemnajstih krajih _v Belgradu. Do sedaj je bilo takih predavanj že šest in na vsakem je bilo podrobno obravnavano vsako vprašanje obrambe proti zračnim napadom, zlasti kar se tiče krajevnih razmer. Poslušalcev je bilo vselej dovolj. Povrh tega pa objavljajo !a predavanja v celoti vsi belgrajski dnevniki.
Izredno zanimanje za naš tobak se je pojavilo v Italiji, Madžarski in na Slovaškem. Kupčija z Italijo je že sklenjena, in sicer za 500.000 kilogramov letno. Madžarska in Slovaška pa bi radi kupili vsaka po milijon kilogramov. Ker pa uprava državnih monopolov ne razpolaga s tolikimi zalogami, bo mogla naročila izvršiti šele prihodnje leto. Sadilci tobaka pa žele, da bi si naša država že vnaprej zagotovila trg v imenovanih državah in s tem mogočila, da bi sadilci zasadili več strokov tobaka brez vsakega rizika.
Med belgTajskimi stavbeniki in lastniki opekarn se je pojavil spor. Po stavki opekarskega delavstva, ki j:e imela za posledico zvišanje delavskih mezd, so opekarnarji zvišali cene opeki, S tem so prizadeli stavbenike, ki so dela že prevzeli na podlagi kalkulacij, ki so slonele na prejšnjih cenah opeke. Slednji ne morejo sedaj zviševati preračunov, opekarnarji pa spet nočejo odnehati. Posredovati je morala zveza industrij -cev, vendar pa brez uspeha.
Fanta, v katerega je bila do ušes zaljubljena, čeprav je bil umor,1 svojo ženo, je sklenila počakati Vera Hitri iz Sarajeva. Vera 6e je bila seznanita z lepim Mušanom Škembom in se takoj ■vanj zaljubila. Sprva ji je fant vračal ljubezen, pozneje pa se je ohladil in se oženil z drugo. Družinsko srečo pa so mu razdrli prijatelji, ki «> F« proti zeni ščuvali. V jezi se je Mušan spozabil tako daleč, da je ženo ubil. Pred sodiščem je dobil pet let zapora. Vera Hitri pa v svoji ljubem i kljub vsem razočaranjem in opisanim dogodkom ni odnehala. Ko je izvedela za fantovo obsodbo, je pobegnjla od doma in se zatekla v nek pravoslavni samostan pri''Belgradu. Sklenila je bila, da bo ostala itako dolgo v samostanu, dokler se fant ne vrne iz zapora. Toda v samostanu eo prepoznali njen namen in jo poslali domov.
Kdo Je zakrivil smrl poštarja Baitsa?
Bilo je naključje - Šofer Mayer oproščen
Ljubljana, 28. julija.
Bilo je 20. decembra lani pred božičnimi prazniki. Podnevi mraz. Proti večeru je naletaval sneg s sodro. Poštni šofer Anton Mayer in poštni uslužbenec Rudolf Batis sta ta dan popoldne z zbiralnim poštnim avtomobilom pobirala iz nabiralnikov pisma v Rožni dolini. Okrog 19.45 sta dospela do hiše št. 36 na Cesti v Rožno dolino. Batis je tam pobral pisma, šofer pa je obrisal precej zaledenela okna kabine. Od tam se precej strmo dviga pot, ki vodi čez železniško progo v Glinško ulico. Počasi sta z avtom krenila na prelaz. Šofer je opazil, da so zapornice do polovice nagnjene, misleč, da je pot prosta in ker ni čul nobenega signala, je avto pognal čez prelaz. V tem trenutku pa je pridrvel po progi proti mestu rakovski potniški vlak. Lokomotiva se je z vso silo zaletela v avto, ga prevrnila, razbila in vrgla vstran na nasip. Pod razbitim avtomobilom sta nezavestna obležala šofer Mayer in poštar Batis. Oba so smrtnopoškodovana prepeljali v bolnišnico. Rudolf Batis je čez nekaj ur nato podlegel hudim poškodbam, pri življenju pa je ostal šofer, hudo poškodovan, je skoraj invalid.
za'{r*vi' to strašno avto-železniško nesrečo'. Nesreča sama je med prebivalstvom na i x V	dolini	in tudi v mestu vzbudila
splosno zanimanje in senzacijo, kajti Batis je bil zgleden uslužbenec, povsod priljubljen. Nekateri so zvračali krivdo na železniško upravo, češ da ne skrbi^ za pravilno funkcioniranje mehanično-avtomaticnih zapornic, drugi pa so zvračali krivdo na postno upravo odnosno na šoferja. Takoj drugi dan po nesreči se je sestala širša preisko-Vai1?fv komisija, ki so jo tvorili sodnik okrožnega jodlata, organi policijske uprave ter zastopniki železniške in poštne uprave. Komisija je ugotovila dejanski stan v vseh podrobnostih in okol-nostih.
Nato je bila uvedena kazenska preiskava, v kateri so bili zaslišani železniški čuvaj in mnogi očividci nesreče. Na podlagi zbranega gradiva je državni tožilec dvignil obtožbo le proti šoferju Antonu Mayerju.
Šofer Anton Mayer, rojen 16. aprila 1909 v Kamniku, oženjen, stanujoč v Ljubljani, Einspie-
lerjeva ulica 27, je bil obtožen prestopka po § 205 k. z., da je omenjeni dan iz malomarnosti in neprevidnosti zakrivil nesrečo, katere žrtev je poslal Rudolf Batis.
Kazenski sodnik-poedinec dr. Leon Pompe je že 6. t. m prvič razpravljal o te jnesreči v prisotnosti drž. tožilca g. Hinka Lučovnika, obtoženca in njegovega branilca g. dr. Vladislava Pegana.
Obtoženec je zanikal vsako krivdo za nesrečo. V obširnem zagovoru je navajal, da so bile zapornice na pol spuščene. Ker sta stala pred tirom, sta oba še enkrat pogledala, če je proga prosta. Batis je skozi okno pogledal v smeri proti Brezovici, sam v smeri proti Ljubljani. Ni bilo opaziti nikjer nobenega vlaka. Ker je motor močno ropotal, tudi ni bilo mogoče slišati nika-kega signala čuvajnice niti ne brlizga lokomotive. Zaradi snežnega meteža pa ni razgled segal niti 50 m daleč.
Železniški čuvaj Janez Vrbec., ki je imel takrat službo v čuvajnici, je navedel, da je zapornice spustil točno po predpisih. Nastala pa je mehanična ovira, da se zapornice niso takoj hitro spustile. Dvignil jih je in znova začel zapirati. Ugotovljeno je bilo, da se zapornice dostikrat težko pride kakšna stvar med kolesje. Kritični trenutek se je vsula med kolesje sodra, ki je ovirala funkcioniranje mehanizma.
Branilec dr. Pegan je predlagal komisionalni ogled na kraju nesreče v Rožni dolini, da se ugotovi, koliko je mogoče v zaprti kabini avtomobila slišati železniške signale.
V	Rožni dolini na prelazu se je včeraj ob 9 nadaljevala razprava, ki je trajala dobro uro. Okoli komisije se je zbralo mnogo občinstva iz Rožne doline in Viča. Sodnik dr. Pompe in šofer Mayer sta vstopila v kabino, jo zaprla in nato je sodnik, ko se je približal vlak od Brezovice, ugotovil, da res ni mogoče v zaprti kabini med ropotanjem motorja slišati železniških signalov.
Sodnik dr. Pompe je nato razglasil sodbo kar na mestu, na prelazu. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil v smislu § 280 k. i. šofer Anton Mayer oproščen vsake krivde in kazni. Bilo je golo nesrečno naključje, slabo, sneženo vreme, ki je povzročilo to rožnodolsko avto-železniško katastrofo.
******•
Sveže zgodnje slive je naročila Nemčija v nafti državi. Predlagala je ceno 25 mark za 100 kg sliv, vendar zaenkrat za omejeno količino 80 vagonov. Slive se lahko pošiljajo le na podlagi orlobrenja Privilegirane izvozne družbe, in sicer preko vseh obmejnih postaj.
Zaradi vročino se je lotila steklina goveje živine in psov v okolici Prijepolja v Srbiji. Samo pri Snem kmetu je pobesnelo pet goved Gospodar je eno bolno govedo zaklal in meso užival. K sreči je bila takoj na mestu zdravniška pomoč, nakar je bil mož z družino vred obvarovan pred najhujšim. Ni ga skoraj hleva, kjer ne bi obolelo vsaj eno govedo ali konj. Oblasti bi bolezen hitro zatrle, če ne bi kmetje tega prikrivali in celo grozili tistim, ki so poklicali na pomoč živino-zdravnika.
Ogromne jate krapov so se začele seliti po bosanskih rekah. Nedavno so ta pojav opazili na Kolpi blizu Karlovca, sedaj so ga pa videli tudi na Savi ob izlivu reke Une v Savo. Krapov je toliko, da je voda kar motna. Ribe se drže bolj obale in jih zato morejo otroci loviti kar z rokami. Ribiška društva in oblasti so zbrale več denarja in z njim nakupile živež za lačne ribe. Obenem so zafeh strokovnjaki raziskavati, od kod in zakaj selitev krapov iz večjih rek v manjše.
Zaradi dekleta je ubil svojega prijatelja poljski čuvaj /ivaKranit, lz Petrovgrada. živa Kra-nič in Dušan Stevanov sta bila dobra prijatelja in tovariša. Na svojo nesrečo sta se pa oba dva zaljubila v i6to dekle. Ko pa je to dekle postalo Dušanova žena, se je prijatelisitvo med njima pretvorilo v strašno sovraštvo. Ko sta se Dušan in Živa Spet dobila na samem, je Živa potegnil samokres im Du.-ana ustrelil.
Zverinskega očeta, ki je zaklal svojega sina, nato pa s krvavim nožem rezal kruh, so prijeli v
Kragujevcu. Zidar Jevrem Milojevič je iz neznanega vzroka začel prijateljem govoriti, da bo ubil ženo ali pa sina. Ko je prišel domov, je pograbil motiko in planil nad ženo, da bi jo ubil. Na njene krike je priletel 19 letni sin Vitomir. Cim je oče zagledal sina, je pograbil kuhinjski noz in začel Sina kot zverina besno klati Ko je obležal sin na tleh v zadnjih zdihljajih, je Milojevič sedel za mizo in s kravim nožem začel rezati kruh in me-6o. Tako pripravljeno jed je nato mirno povzu, dokler niso prišli orožniki in ga uklonili.
Po dvanajstih letih zakona se je ločil od žene, ji dal doto in ji tudi našel novega nioza kmet Milosav Vasič iz Kušiljeva pri Nišu. Vsa leta, kar je bil poročen, Vasič ni dobil otroka. To ga je zelo potrlo in ga pripravilo do sklepa, da se bo od žene ločil. Da bi se etvar uredila brez Veljkih pretresov, je Vasič leto dni iskal primerne-gaga moža za svojo ženo Našel je bil nekega kmeta, ki mu je umrla žena in zapustila štiri mlade male otrok? Vasič si |e nazadnje izposloval od pravoslavnega cerkvenega sodišča ločitev nakar je ženi dal 23.000 din za doto in jo preselil k novemu možu.
3000 vagonov jabolk bo šlo lahko letos v Nemčijo. Cena je bila določena na 20 mark za 100 kg. Zaradi tega se bo kmalu razvila živahna trgovina tudi na Štajerskem, ki vsako leto izvozi najlepša in najboljše shranjena jabolka v tujino. Privilegirana izvozna družba je dolo.čila za vsak kilOirržim iabolk 25 par izvozne nremiie
S!epar‘em v Mariboru posel dobro uspeva
Drzen goljufski poskus dveh mornariških beguncev
Maribor, 27. julija.
Zadnje čase si je nekaj prepredenih sleparjev izbralo Maribor za torišče svojih podvigov. Zdi se pa, da so prišli v slabem času, ker so se hitro znašli v rokah policije.
Najbolj zanimiv je pač slepar, ki je opeharil v uniformi železniškega uradnika ter opremljen z mnogimi pravimi železniškimi legitimacijami številne mariborske trgovce. Tvrdkama Karbeutz in Kleindienst & Posch je izvabil vsaki po 4000 din vreden pisalni stroj. Trgovcu z glasbili Percu je skušal izvabiti 4000 din vredno harmoniko, toda kupčija se je razdrla, ker je trgovec zahteval poleg menice in legitimacije še druga jamstva. Pač pa so prišli na podlagi časopisnih poročil na dan še drugi sleparjevi grehi. Trgovec Weixl je prijavil, da je prodal sleparju na obroke harmoniko za 3541 din. Dobil je zanjo »prvi obrok« v znesku 200 din, za ostanek pa se bo obrisal. Slepar se mu je predstavil kof zeležniški" uradnik Dane Mom-čilovič iz Sremske Mitroviče ter se je legitimiral s pravilno legitimacijo. Trgovec ni imel povoda dvomiti v pristnost izkaznice, tem bolj, ker se je mož trdo pogajal za ceno ter mu je moral pri harmoniki zelo popustiti, preden sta se pogodila. Iz Varaždina se je oglasila tudi neka žrtev — trgovec z radijskimi aparati Davorin Sobeslavski. Prodal je sleparju nov radijski aparat za 6325 din, dobil pa je zanj 270 din. Legitimacije, ki so jih pri možu našli, se glase na imena: Dane Momči-lovič, Milovan Kljaič, Ilija Jankovič, Stevan Vu-ksan, Djuro Jokič. Vsaka je opremljena z žigom druge železniške direkcije, v vsaki pa se nahaja sleparjeva suka v uniformi železniškega uradnika. Moz je skraja vse tajil ter ni hotel s svojim ime-nom na dan. Včeraj dopoldne pa so ga policiji »omehčali«, pa je vse sleparije, katerih so ga zaenkrat obtožili, priznal, izjavil pa je tudi, da se pise Stevo Vuksan ter da je doma iz Belovara. Resničnost njegovih izjav pa bo seveda pokazala šele nadaljnja preiskava.
Včeraj dopoldne pa je bila v Mariboru po-skušana druga drzna sleparija. K zasebnici Matildi Remih, ki stanuje v Linhartovi ulici, sta prišla dva elegantno oblečena mlajša moška, stara 20 do 24 let. Gospa Remihova stanuje v Mariboru sama s svojim sinom, njen mož pa se je preselil skupaj s stroji Zelenkove predilnice v Egipt, kjer je dobil zaposlitev v tekstilni tovarni. Oba tuja obiskovalca sta se predstavila kot zastopnika »Pri-
Vedno več smrtnih nesreč, ki jih je kriva neprevidnost
Maribor, 27. julija.
Zelo se množijo primeri cestnih nesreč, ki mnogokrat zahtevajo tudi človeška življenja. Posebno usodna je bila včerajšnja noč, ko sta se dogodili v neposredni mariborski okolici kar dve smrtni nesreči. Na cesti med Meljem in Sv. Pe-trom je obležal mrtev 30 letni zidarski delavec Anton Mlinarič. Zaposlen je bil pri ljubljanski tvrdki Gabrijelčič, ki zida v Mariboru novo carinarnico, v Gornji Radgoni pa novo železniško postajo. Tvrdka je prestavila Mlinariča iz Mari-'jra v Gornjo Radgono ter bi bil moral že včeraj ?ll‘ .pa ie dobil plačo, se je zamudil v ter se je šele pozno ponoči odpravil na svojem kolegu na dolgo pot v Gor. Radgono. Pe-Ual se je skozi Melje .proti Št. Petru, ko je tik za ° ™e,.° P°d Meljskim hribom hribom srečal neki osebni avtomobil. Srečanje je bilo usodno. !wi	n®P°jasnjerl način je'Mlinarič prišel
pod kolesa avtomobila, ki so mu zdrobila ude, hrbtenico in glavo ter je obležal pri priči mrtev. Truplo bo zjutraj prepeljali v mrtvašnico, kjer se je izvršila po odredbi držav, tožilstva obdukcija.
1	ruga nesreča se je skoraj istočasno odigrala na državni cesti na Fali Tam je našel tik falske elektrarne obratovodja Grieser nezavestnega moškega, ki je ležal z razbito glavo ves v krvi. Ugotovilo se je, da je to 47 letni zidarski pomočnik Ivan Serblin iz Selnice ob Dravi. G. Grieser je telefonično obvestil mariborske reševalce ki šo ponesrečenca spravili v bolnišnico, kjer’ pa je danes ob 9 umrl, ne da bi se bil zavedel. Tako še do sedaj ni bilo mogoče pojasniti njegove smrtne nesreče. Domneva pa se, da ga je povozil neki nemški osebni avtomobil. Avtomobilista so orožniki danes zjutraj ustavili v Dravogradu, vendar do sedaj še ni ugotovljeno, če je res on povozil Šerblina
vrednega informacijskega biroja Sigurnost« v Zagrebu. Kdo ve, kako sta izvedela, da se mož gospe Remihove nahaja v Egiptu, pa sta na podlagi tega zasnovala drzen sleparski poskus. Natvezla sta gospej, da je njun biro dobil iz Egipta obvestilo, da se hoče mož gospe Remihove ločiti od svoje žene in da je pooblastil ta biro, da bo njegovo ženo v ločitvenem procesu zastopal. Znala sta tako prepričevalno nastopati, da jima je preplašena gospa na pol verjela ter je slednjič podpisala neko pooblastilo, da jo bo biro »Sigurnost« lahko zastopal v pravdi, v kateri da zahteva polovico moževe plače, da pa naj moža obenem prijavi zaradi bigamije. Besedilo tega pooblastila sta seveda sestavila oba »zastopnika«, gospa niti ni vedela prav, kaj je podpisala. Po podpisu pa sta prišla’ na dan z zadevo, zaradi katere sta prav za prav napravila obisk — denar! 20 din je morala gospo plačati za kolke, za zastopstvo pa sta zahtevala na roko večjo vsoto, katere pa gospa ni imela takoj pri rokah. Obljubila sta, da prideta naslednjega dne po denar. Ko pa sta odšla, je začela gospa dvomiti, pa je poslala za obema obiskovalcema svojo sosedo, ki ju je dohitela nd Kralja Petra trgu ter je opozorila tamošnjega stražnika. Ta je oba aretiral ter ju odvedel na stražnico na Frankopanski cesti. Pred stražnico pa se je starejši obeh aretirancev naenkrat stražniku iztrgal ter pobegnil. Mlajši pa je izjavil, da se piše Jože Strgar, da je star 20 let ter da je bil do 11. t. m. radiotelegraf-ski mehanik naše vojne mornarice v Šibeniku. Tega dne pa je pobegnil skupaj s svojim tovarišem 24 letnim Jožefom Ravnikarjem. Ves denar, ki sta ga imela, sta med potjo zapravila, nato pa sta se vrgla na sleparstvo. Ravnikarja sedaj policija išče, Strgarja pa so obdržali v zaporih.
Nov pravilnik za delavce državnih prometnih ustanov ne prinaša bistvenih Izboljšanj
Ljubljana, 28. julija.
Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani je razmotril določbe novega pravilnika za delavce državnih prometnih ustanov, ki je bil objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 154 od 11. VII. 1939 in ki naj bi stopil v veljavo dne 12. avgusta 1939, in ugotovil, da so mnoge določbe novega pravilnika slabše od dosedanjih. Največje hibe novega pravilnika so določbe glede:
1.	stalnosti, 2. polne zaposlitve, 3. uvečanih dnevnic in 4. pokojninskega zavarovanja.
Kratka pojasnila: Ad 1. Po dosedanjem pravilniku je imel železniški delavec pravico do stalnosti po treh letih službe ob izpolnitvi predpisanih pogojev, po novem pravilniku pridobitev stalnosti ni avtomatska, temveč je docela odvisna od volje upravnih organov.
Ad 2. Stalnim delavcem ni zajamčena polna zaposlitev za vse delovne dni, za stalne delavce progovzdrževalne službe so pa nove določbe glede zaposlitve celo slabše od dosedanjih.
Ad 3 Določbe glede priznavanja in izplačevanja uvečanih. dnevnic se sicer niso poslabšale na-pram dosedanjim, so pa nepopolne, ker ne določajo podrobno višino istih po draginjskih razmerah, sposobnosti • delavca, sistemu dela in vrsti obrti. Tudi ni; priznanje teh dnevnic obvezno, temveč je v popolni odvisnosti od volje upravnih organov.
Ad 4. Nove določbe pokojninskega zavarovanja docela spreminjajo osnove delavskega pokojninskega zavarovanja. Za dosego 100 odstotne pokojnine je za profesijoniste in polkvalificirane delavce predpisana 47 letna, za navadne fizične delavce pa celo 57 letna članska doba, čeprav prestane stalnemu delavcu službo po določbah istega pravilnika, ko dovrši 60. leto starosti. Osnova za odmero pokojnine je za kvalificirane in polkvalificirane delavce povprečen dejanski zaslužek zadnjih desetih let, za fizične delavce pa povprečen zaslužek cele članske dobe. Poleg tega bo morala večina delavcev vplačevati za pokojninsko zavarovanje večje prispevke od dosedanjih in povrh 81 razliko za vso službeno dobo nazaj.
To so najbolj občutne trdote novega pravilnika. Po naših ugotovitvah obstoji bojazen, da se stanje železniškega delavca z novim pravilnikom ne bo zboljšalo, ker prinaša nov pravilnik več trdot kot pa zboljšanj. Naša organizacija se je več let borila za zboljšanje doslej veljavnega pravil-
Vremensko poročilo »Slovenskega doma
; Krai	uA S 9 v S	ieuip«- ratur» v C‘		□ >	e	Veter	Pada- | vine	
	9 " 3^ X	S e g	-s •a. '3s a ;	— « — ž >	■Oc I 1 5r	(smer, jnlrnstl	B S	a "m t
Liubljana	763-7	25-U	11-0	SV	mol- ili	u	1-3	dež
Mariboi	76U-7	24-0	I.A	00	L	NW.,	8-0	dež
Zagreb	/39 7	m	14-0	8(.	0	0	—	—
Belgrao	m-t	27-0	130	it	U	W.	—	—
Saraievf	.61V	2 /•(	9-1	u	0	0	—	—
Vis	?ll-	4-0	lrO	6(J	1	0	—	—
Split	/6 -4	27-0	18-1	4H	0	NE,	—	—
Kumbo'	759*1	2/\.	171	50	(	N>	—	—
Rab	7)0-	2 5 v)	I7’(		0	H	—	—-
OutiPOVni;	/5.-1	2/0	I7-L	5	>■	NE,	—	—
Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, precej stalno vreme. Toplota zraka nespremenjena.
Koledar
Petek, 28. julija j Viktor (Zmagoslav), papež; Inocenci].
Sobota, 29. julija: Marta, devica; Beatrika. mučenica.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr. Leuste’;
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič.
Tisoč ton premoga zdroba in sto ton premoga orehovca potrebuje ljubljanska mestna elektrarna za svoj obrat, kakor razvidimo iz pravkar objavljenega razpisa za dobavo.
Vsem godbam, ki bodo sodelovale na gasilskem kongresu v Ljubljani, ali pa, ki drugače igrajo pri raznih gasilskih prireditvah, sporoča Gasilska zajednica, da bo v nekaj dneh izšlo 6 gasilskih koračnic v založbi zajednice. Tako je nova gasilska himna na besedilo J. Vovka, dalje
2	koncertni koračnici na besedilo E. Gangla »Vrlim gasilcem« in še druge koračnice, poklonjene gasilcem. Ker bo pri gasilskih prireditvah treba igrati prvenstveno gasilske koračnice in himne, zato vabimo, da jih čim prej naročite pri Gasilski zajednic.i.
_ Ogled gradnje mostu če* Muro pri Petanjeih (pri Slatini Radencih), ki ga gradi ljubljansko gradbeno podjetje »Slograd« d. d., priredi Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcija Ljubljana, za člane in po njih vpeljane goste v nedeljo 6. avgusta. Iz Ljubljane bomo odpotovali v soboto 5. avgusta popoldne z enim popoldanskih vlakov do Maribora, kjer bo zvečer tovariški sestanek z mariborskimi kolegi. K ogledu gradbenih del v nedeljo dopoldne bomo potovali skupno, bržkone z avtobusom iz Maribora. Podroben program bo pravočasno priobčen. Prijave sprejema tajništvo sekcije ustmeno ali pismeno do srede -2. avgusta.
Objave Mariborskega tedna
Naj več je odkittje in presenečenje bo na letoš njem VIII. Mariborskem tednu za vsakega obi skovalca iz Jugoslavije in iz tujine veliki Festival slovenskih narodnih običajev 5. in 6. avgusta no stadionu SK Železničarja, pri katerem bo sodelovalo pod vrhovnim strokovnim vodstvom g. F Marolta iz Ljubljane okoli 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajjne, Slovenskih goric in Prekmurja v originalnih narodnih nošah z originalno go>db ’ in večinoma že pozabljenimi plesi, obredi, igro-kazi itd. Prireditev zbuja povsod tako veliko za nimanje, da se napovedujejo celo posebni vlaki za obisk.
Nad 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric, Ptujskega polja in Prekmurja v originalnih narodnih nošah in z originalninv godbami bo nastopilo pod vodstvom znanega stro kovnjaka F. Marolta na največji prireditvi letoš njega VIII. Mariborskega tedna na velikem Festivalu slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta. Prikazali bodo večinoma že pozabljene slovenske narodne plese, obrede, igrokaze itd. Prireditev vzbuja povsod tako veliko zanimanje, da se napovedujejo celo že posebni vlaki. Voznina bo na vseh železnicah polovična.
Belgrad, 27. junija. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo četrt insko vožn jo za vse udeležence festivala narodnih plesov, ki bodo 5. in 6. avgusta v Mariboru. Ta popust velja za proge na ozemlju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, in sicer za odhod od 4. do 6. in za povrate od 5. do 7. avgusta.
Cestni promet ob kongresni dneh
V nizu svečanosti kongresa Kristusa Kralj:i bo v dneh 29. in 30. julija 1939 na Stadionu o! Tyrševi cesti več vOčjih prireditev, katere bo predvidoma obiskalo velika množica ljudi, zarad česar bo oba dneva TvrJeva cesta močno zase dena po pešcih in vozilih.
Uprava policije odreja zaradi tega za dneva 29. in 30. julija 1939 na Tyrševi cesti od železniškega prelaza za vsa vozila (tudi kolesarje) enosmerni vozni promet.
Dovoz na Stadion je po Tyrševi ce&ti. odvoz po Tyrševi cesti. Posavskega ulici, Vodovodni cesti, Dravski ulici, Podmilščakovi ulici in dalje po Janševi ulici na Celovško cesto.
Izjemoma od tega predpisa smejo vozila prireditvenega odbora kongresa Kristusa Kralja, ki so kot taka označena in avtobusi lokalne avlo-busne proge na Stadion voziti po Tyrševi ■cesti v obeh smereh, in sicer tako, da vozijo od Stadiona po Posavskega ulici na Vodovodni cesti na Tyrševo cesto.
V času sprevoda dne 29. julija od 7 do 8 zjutraj in dne 30. julija od 14 do 16, je ves vozni promet od prelaza na Tyrševi cesti do Stadio.r’ prepovedan in morajo voziti vozila iz Ljubljane proti Ježici iz Tyršove ceste po Dvorakovi, Vos-nj*kovi. Kobaridski, Podmilščkaovi in D ra vsi-: ulici na Vodovodno cesto in dalje po Posavskega ulici na Tyrševo cesto
Vsi vozači se opozarjajo, da vozijo * potrebno previdnostjo in zmanjšano hrzino, da se preprečijo nesreče.
Upravnik policije: dr. Hacin, s. r.
! nika. Izdelala je podrobne predloge in jih pred-; loižla merodajnim oblastem. Izjavljamo, da z no-i vim pravilnikom nismo zadovoljni in bomo ukre-! nili ustrezne korake. — Oblastni odbor ir.TVfcR
I Ljubljana.
Podrobne določbe slovaške ustave
Slovaška država zbira v smislu naravnega prava vse moralne in gospodarske sile v krščansko in narodno skupnost
Te dni ie slovaška poslanska zbornica sprejela slovaška ustavo, po kateri je slovaška država republika, ki ji na čelu stoji predsednik, izvoljen za sedem let. Prestolnica Slovaške ie Bratislava.
Med drugim vsebuje nova slovaška ustava tele določbe: Poslanska zbornica ima zakonodajno mač in šteje 80 ljudskih zastopnikov, izvoljenih na pet let. Narodne poslance bodo valili na podlagi kandidatne liste, katero sestavlja državni svet. V primeru, da svoje dolžnosti poslanci ne bi opravljali vestno, ali če 6e pokaže, da ne zaslužijo biti narodni zastopniki, ima državni svet pravico, da jim odvzame mandate.
Predsednika republike voli parlament in ima pravico veta proti sklepom parlamenta, ti sklepi pa postanejo veljavni v primeru, če bi bili sprejeti še drugič Začasa svoiega predsednikovanja, sme predsednika parlamenta tožiti samo državni svet in še to samo zaradi izdajstva domovine
Predsednik republike imenuje vlado. V nujnih primerih ima vlada pravico izdajati odloke z zakonsko močjo, mora pa jih vsaj pozneie parlament odobriti. Na predlog parlamenta sme državni svet obložiti člane vlade, če kršijo zakone
V državnem svetu je več članov, ki jih imenuje predsednik republike, deset zastopnikov Slovaške ljudske stranke Hlinkove stranke, po en zastopnik registriranih 6trank narodnih manjšin in stanav, predsednik viade in predsednik poslanske zbornice. Državni svet ima pravico ugotoviti, ali so nastopile okolnosti, po katerih je predsedniku republike nemogoče še dalje popravljati 6vftjo služba, dalje sme poklicati na odgovornost predsednika republike preds. in člana vlade, sestavlja kandidatne liste za parlamentarne volitve, sklepa o odvzetju poslanskih mandatav, predlaga parlamentu zakonske osnutke in obvešča predsednika republike o političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih.
Slovaški narod sodeluje pri državnih poslih po Slovaški ljudski Hlinkovi stranki. Narodne skupine sodelujejo pri državnih poslih po svojih registriranih političnih strankah, v kolikor se te stran-
ke morejo smatrati za predstavnike politične volje V6e narodne skupine.
Ustava jamči vsakemu državljanu, da sme svobodno izpovedati svoje mišljenje. O narodni pripadnosti se bo vodil spisek, vsako raznarodovanje pa je kaznjivo. Narodne manjšine imajo pravico, da se pod svojim lastnim vodstvom organizirajo politično in kulturno, da s svojimi matičnimi narodi vzdržujejo kulturne odnošaje, da te odno-šaje izpopolnijo ds v javnem življenju in v šoli govore svoj materinski jezik, v kolikor so iste pravice zajamčene tudi slovaškim manjšinam na področju matične države dotične narodne manjšine.
Slovaška ustava dalje določa stanovsko razdelitev v sledečih šest skupin; Kmetijstvo, industrija. trgovina in obrt, denarstva in zavarovanje, svobodni poklici, iavni nameščenci in kulturni delavci.
Dolžnost vsakega državljana ie, da pripada enemu teh poklicev. Funkcije smejo opravljati samo pristaši političnih strank. Poklici, pri katerih so vedno delodajalci in delavci, morajo skrbeti za gospodarske, socialne in kulturne koristi svojih članov, temelje pa na načelu samouprav.
Ustava slednjič določa pravice in dolžnosti državljanov Vera je svobodna, v kolikor ne krši javnega reda in krščanskih običajev. Cerkve, ki jih država priznava, so iavno-pravne korporacije z lastno upravo in lastno imovino.
Važne so še tele določbe: Delo je zaščiteno. Izrabljenje socialno šibkih 6lojev je prepovedano. Višina plače mora odgovorjati vrsti dela in mora biti v skladu z družinskimi razmerami. Oviranje ali celo organizirano oviranje dela je prepovedano. Zakon (brak), družina in materinstva so pod posebno zaščito pravnega reda.
V uvodu ustave je zapisano tudi, da slovaška država zbira v smislu naravnega prava vse moralne in gospodarske sile naroda v krščansko in narodno skupnost z nalogo, da izravna vsa družabna nasprotja in križajoče se interese vseh stanov in skupin, ker naj gleda v prvi vrsti na socialno pravičnost.
H kongresu Kristusa Kralja v Ljubija«,
Na zborovanju unionski dvoran? od leve na desne Pariški škof msgt Beaussard, kitajsk škof msgr. Čeng i bolgarski škof msgr, Kurtev.
Podružnica Gallupove »Ustanove za ugotavljanje javnega mnenja" v Parizu je zanesljivo dognala,
koga danes Francozi cenijo in koga ne
Svojčas smo na tem mestu pisali o Gallupu, možu, ki ee je proslavil s tem, da ie poiskal način, kako se d& zanesljivo ugotoviti, kakšno je javno mnenje o tem ali onem politiku, povedati, če bo pri volitvah zmagal ali propadel in podobno. To j« seveda Amerikanec in je zato tudi njegovo ugotavljanje javnega mnenja nekaj posebnega. Toda ta njegov način, kako se da zvedeti za ljudsko razpoloženje do kakšnih političnih ali nepolitičnih osebnosti, ni samo zanimiv, pač pa tudi neverjetno točen. Celo tako točen, da ee je nanj na primer popolnoma zanesel pri zadnjih predsedniških volitvah v Združenih ame-riSkih državah celo Roosevelt. In volitve so mu prinesle zmago, prav ka;kor je napovedal Gallup Njegove ugotovitve temelje na „razppložeiuu faličnih družaibnih slojev, o čemer mu vestno poročajo njegovi »nameščenci«, ki jih ima raztresene vsepovsod Če hoče torej ugotoviti, koliko ljudi je na primer za tega ali onega političnega veljaka, mu ni treba, da bi vse ljudi prej vprašal. Če bi, recimo, pred kakšnimi volitvami moral vse volivce prej vprašati, koga bodo volili, potem bi bile nadaljnje volitve sploh odveč. Toda vsega njemu ni treba, in kljub temu lahko ne le približno, pač pa celo izredno točno dožene, kakšno je javno mnenje. Lahko se kar lepo zanese na svojih nekaj sto sotrudnikov.
Gallupova »Ustanova za ugotavljanje javnega mnenja« pa ni omejila svojega dela samo na Združene ameriške države, pač pa je ustanovila svoji podružnici tudi v Angliji in Franciji, kjer je dosegla nič manjše uspehe kot prej v Ameriki. Pariško podružnico vodi profesor Amdrč Siegfried. Pred nedavnim so vse tri ustanove, v Ameriki, v Angliii in v Franciji, hotele dognati, kako bo ameriška, angleška in francoska javnost odgovorila na štiri enaka vprašanja, ki so:
V Franciji In Angliji najvišje cenijo USA
1. Katero tujo državo cenite najbolj?
2. Katere ne cenite?
3. Katero sedanjo tujo vodilno politično osebnost cenite najvišje?
4. Katera teh osebnosti vam ni priljubljena?
Iz odgovorov na prvo vprašanje se vidi, da
v Franciji najbolj upoštevajo Združene ameriške države (26%), za njimi pa slede Anglija (23),
Švica (15), Belgija (9), Rusija (7), Italija (4.5), Švedska (2.5), Španija (1.5), ČeSka (1), nato pa Holandija, Kanada, Norveška, Danska in končno Nemčija.
V Angliji je vrstni red tale: Združene ameriške države (33%), Francija (22%), Rusija (12), Skandinavija (3), Nemčija (3), Švica (2), Danska (1), Holandija (1), Belgija (1), nato pa še nekatere druge države, ki niso dobile niti enega odstotka glasov.
USA pa Anglijo in Francijo
Odgovori v Združenih ameriških državah pa so bili tile: Na prvem mestu je Anglija (43%), nato Francija (11%), Finska. Švica in Švedska (po 4%), Irska in Nemčija (po 3%), Italija in Norveška (po 2%), Rusi.ja pa je med zadnjimi z 1%.
Na drugo vprašanje, kjer je bilo treba odgovoriti katera država uživa najmanj simpatij, so se Francozi izjavili takole: Na prvem mestu je Nemčija (70%). za njo Italija (9.5%), Rusija (5), Japonska (2.5)%, Anglija (2.5%), Španija (1.5) in druge.
V Angliji: Nemčija (54%), Japonska (11%), Italija (9), Rusija (5), Francija in Španija (1).
V Združenih ameriških državah:	Nemčija (58%), Italija (12%), Rusija (8), Anglija (3), Francija in Španija (po 1%) in druge.
Kateri državniki so priljubljeni in kateri ne
Dokaj zanimiv je tudi vrstni red onih zdaj živečih vodilnih političnih osebnosti, ki jih je bilo treba navesti kot odgovor na tretje vprašanje. Francozi najvišje cenijo Roosevelta (58%), za njim Chamberlaina (22%). za njim pa pride takoj Stalin (4.5%). Slede bivši angleški zunanji minister Eden (3.5%), Salazar (1.8), dr. Beneš (1%), nato pa belgijski kralj Leopold, kralj Jurij VI., Churchill, general Franco in lord Halifax.
V Angliji tega vprašanja dozdaj še niso postavili, v Ždiruženih ameriških državah pa so evropske politične osebnosti takole razporedili: Chamberlain (27%), lord Eden (13%), Daladier (4), Mussolini (3). Hitler (2), kralj Gustav (2), poljski zunanji minister Beck (1), 40% ljudi pa o tem ni povedalo svojega mnenja.
Tudi na četrto vprašanje, katera zdaj živeča politična osebnost je najmanj priljubljena, Angležem dozdaj še ni bilo treba odgovoriti. Iz odgovorov v Franciji pa se vidi. da imajo Fran-.cozi najbolj v želodcu Hitlerja (72%). za njim pa takoj Mussolinija (18%), na tretjem mestu po nepriljubljenosti je Stalin (2.5%), dalje general Franco (1.5) in prav Jako italijanski zunanji minister grof Ciano (1.5%)
V Ameriki 60 tudi postavili na prvo mesto Hitlerja (70%), ža njim Mussolinija (S), Stalina (4), in nato Chamberlaina (2%).
Roosevelta imajo Francozi celo rajši kot Amerikanci
Razen teh so zanimive še nekatere druge ugotovitve, do katerih je prišel Siegfried, ozir. njegov predstojnik Gallup. Odgovori približno milijonov Francozov so mu dokazali, da ;e Roosevelt v Franciji bolj priljubljen, kakor pa v samih Združenih ameriških državah, kjer predseduje.
Zakaj sta se Hitler in Mussolini Francozom tako zamerila
Značilne so dalje utemeljitve, zakaj v Franciji Hitlerja nimajo radi. Prav različno so Francozi utemeljili to vprašanje. Večini zato ni pri srcu, ker pravija, da hoče vojno. Drugi mu očitajo, da hoče preveč sam vladati, tretji so šli 6e dalje in pravijo, da ga sovražitjo, češ da ni inteligenten človek. Nekateri Hitlerja ne upoštevajo enostavno zato. ker je voditelj Nemčije, Nemčije pa zato ne, ker jo vodi Hitler. So pa tudi takšni, ki jam je Hitler antipatičen, zato, ker ni poročen. Da pa Mussolinija v Franciji ne upoštevajo, pa 'je glavni vzrok v tem, ker je Italijan. To javnO mnenje bi ee morda ob drugačnih sedanjih medsebojnih odnoSajib med F ran Cji jo in Italijo, precej spremenilo. Nekaterim Francozom pa so še najsimpatičnejši holandska kraljica Viliemina, švedski kralj Gustav in princ iz Monaca, to pa zato, ker ne trdijo neprestano, da gre njihovo glavno delo in stremljenje za tem, kako bi ee na svetu ohranil mir...
Genijalnost- blaznost -zločinstvo:
Kaj so pravzaprav duševne bolezni
Materialistično naziranje o izvoru duševnih bolezni je bilo znano že v starem veku, ko sta Demokrit in Heraklet oznanjala nauk o »duševnih atomih«. Veliki zdravnik in filozof Askle-pijades je torej iskal vzroka za duševne bolezni v zmedi teh atomov, ki ob bolezni zaidejo s tira.. •
Materializem novega veka 6e je začel v 15. stoletju, ko so se začele pod vplivom renesanse razvijati naravne znanosti. Medicina je tedaj za vse bolezni, tudi za duševne, iskala vzrokov samo v telesu, v sivi tvari možganov Cela vrsta učenjakov in zdravnikov — Gali, Dalaye, Foville, Flessing itd. — se je trudila, da bi po poskusih na truplih in na živalih dokazala, da je leglo duševnih bolezni samo v telesu, samo v možganih. Prav tako 60 materialistično razlagali duševne bolezni novejši znanstveniki:	Herbart.
Fechner, Helmholz, začetniki fiziološkega pre-učavanja teh bolezni.
Šele sloviti Wundt, ki je v dušeelovje uvedel psihofizične zakone, je dal novih, ne zgolj materialističnih pobud za raziskavanje duševnih bolezni.
Poleg omenjenih razlag so nekateri znanstveniki zasnovali nauk o fizioloških vzrokih norosti. To so bili veliki modroslovci in znanstveniki 18. in 19. stoletja. Po njihovem mnenju je treba vzroka duševnim boleznim iskati v pretresih živčevja.
Zastopniki kemične smeri — Hugblins, Ter* rier, Mac Evans — smatrajo norost za posledico kemičnih zastrupljeni Mort je odkril celo zvezo med blaznostjo in med sifilirlo.
Nauki, da je treba vzroke za duševne bolezni iskati zgoij v telesnosti, so seveda dovedli do tega, da so zdravniki začeli blaznike zdraviti z načini in sredstvi za telesno zdravljenje. V nekaterih primerih je to uspelo. Tako je sloviti Wagner - Jauregg odkril, da je paralizo mogoče uspešno zdraviti z umetno povzročeno mrzlico — spet so začeli hudiča izganjati z Belcebubom, z biokemičnimi sredstvi...
Toda niti eden od	teh načinov	ni	tako po-
poln, da bi mogli o njem reči, da nudi zanesljivo sredstvo za zdravljenje duševnih bolezni.
^ Toda niso glede zdravljenja te strašne šibe božje blodili samo materialisti. Prav tako v zmoti so bili filozofi, ki so dokazovali, da j# vzrok duševnih bolezni samo v duševnost: Ti so človekovo naravo umetno ločili in razbijali celoto, katero je hotel pri človeku njegov Stvarnik.
Vse materialistične in duševnostne zamisli in podmene pa so postale brez haska, dokler nieo Francozi Charcot, Janet ter Amerikanec Weip Michell poskušali razložiti teh bolezni po priro-doznanstvenih načinih,	toda	držeč	se	načel, ki
jih narekuje dejstvo, da ima človek tudi dušo Charcot je dokazal n.	pr. za	histerijo,	da izvira
iz pretiraiie dbniiSlijije	m da	jo je	moči uspeSno
zdraviti.	> •
Zdravljenje duševnih bolezni so močno na-krenili v zadnjem času s pravega tira nekateri psihoanalitiki, ki trdijo, da so prav vse bolezni pri človeku — duševnega izvora.1 kar pa je —» kakor večina psihoanalitičnih naukov — gola špekulacija in pretiranje ene eame teorije.
Vse te zmote 6o dokazale, da je človeka treba smatrati kot celoto duše in telesa. In duševne bolezni so postavili tja, kamor spadajo- da so namreč plod duševnih in telesnih bolezenskih vzrokov
Programi Radio Ljubljana
Petek, 28. julija:	12	Slovenske	pesmi	(plo*8e)	—
12.45 Porodila — 13 Napovedi — 13.20 Oparetni zvoki, igra Rad. orkester — 14 Napovedi — 19 Napovedi, po. ročila — 19.30 Zanimivosti: Dolžnost gasilstva pri kongresu — 19.40 Nao. U’-" — 20 do 20.50 Prenos otvoritve slavnostnega zborovanja KKK - 20.3 Jwni cerkveni koncert Radiofonske oddajne postaje. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka KorenSen . sopran solo, „ r,r0f Pavel Rančigaj orgle, meSani zbor Gugolina šattneria pomnoženi Radij, orkester. Dirigent: Drago M Sijaneo - 22 Napove U. poro&ila - 22.30 AnglelS plošCe.	.
Drugi programi
Petek. 28. julija: Belgrad: 2o Zagreb, 21 Vugi«: •Narodni poslanec« — Zagreb: 3o Vok. koncert, 2o.3o Celo, 21 Ork in solisti - Praga: 2o.lA Ork. in soliiti. 21.1o Nar. konoert — Sirija.; 19.15 Mozartova opera .Figarova svatba« — Varšava: 19.3o Ork. in solisti, 21 Schubertov koncert — Trst.Vilm: 17.15 Pianino. 21 Opereta — Kim-Bari: 21.3o Simf. koncert — Hambuig:
19 ValSki, 20.15 Serenade - Lipaho: 2o.l5 Draždanska filharmonija — Frankfurt Mnnalcovo: 2o.l5 Ork. koncert, 21 Vok. koncert. 21.20 Beethovnov klavirski koncert — Stuttgart: 20.15 Operetna glasba — Strassbouio:
20 Zab. glasba. 23 Bachov koaeert.
Vojska v Sveti deželi
Sionisti ie vedno verjamejo, da bodo te žalostne težave zlepa odpravili. Če jim govorite o Arabcih, zmignejo z rameni in pravijo: »Mi se ne bomo dali prestrašiti po praznih marnjah. Kdo vstaja proti nam? Nekaj plačanih tolp, ki so jih najeli nezadovoljni gospodje. Zadostovalo bi, če bi Anglija hotela zares držati svoje slovesne obljube, pokazala malo svoje trdnosti, pa bi te arabske strahove v trenutku razpršila.« Nekateri Arabci so hoteli to storiti sami in vrniti zza zob. Hoteli so spet uveljaviti stari judovski zakon o krvnem maščevanju. Slonistovske oblasti so marale napeti vse sfle," da so jih pripravile k pameti.
Drugi, ki se je zdelo, da so pametnejši, pa ne marajo videti resnice take kakršna ie Takoj ko iiuaio proste roke, se zaženejo v domišljiji naprej in kar požirajo novo palestinsko zemljo. In na nesrečo pripovedujejo te svoje želje na glas
Pred dvema letoma je angleška vlada prišla zares v zagato. V to so jo spravile nasprotujoče si obljube, katere je med vojno hkratu dala Arabcem in Judom. Izdelala je na&rt o razdelitvi Palestine.
Poslali sa v Sveto deželo tako imenovano Peelovo komisijo Ta naj bi bila potegnila meje med tremi deli Palestine. En del naj bi tvorila judovska državica, docela svobodna, toda precej majhna.
Drugi del Palestine bi postal arabska j kneževina, srednji del z Jeruzalemom in glavnimi svetimi kraji pa bi si obdržali Angleži ter 61 s tem ohranili dejansko oblast nad vso Palestino.
Proti načrtu so začeli strastna ugovarjati Arabci. Tudi Judje so se pritoževali, češ, da njim ta načrt ne ustreza.
Sionistovski kongres v ZfiTicbu je avgusta 1937 soglasno sprejel dve resoluciji:	...
1. Zahtevati, naj Anglija obdrži mandatno oblast nad vso Palestina ker je Anglija uradno obvezana pospeševati^ judovsko naseljevanje v vsej Palestini in ustanovljanje judovskega narodnega og-njišča.
2.	Zavreči razdelitveni načrt Peelo-ve komisije, češ, da je v vsakem oziru nezadosten.
Na tem kongresu so tudi izključili iz sionistovske skupine strančico judovskih fašistov, takoimenovanih revizionistov, katero vodi bojeviti: abotinski.
Na tem kongresu so sprejeli načelni sklep da je judovska skupnost pripravljena pogajati se z Anglijo o ustanovitvi bodoče samostojne judovske države, toda v dosti širših mejah, kakor pa jih je določal Peelov načrt. Toda temu sklepu se je upirala močna majšina, ka je zahtevala za Jude ne le vso Palestino, mar več vso Transjordanijo.
To mairfšino je vodil župan iz Tel Aviva, Usiškin. Izdal je o svojih zahtevah spomenico Spomenioo je naslovil na novo angleško razdelitveno komisijo, ka
tero je vodil Woodhead. Tudi ta komisija je končala svoje delo z neuspehom.
Usiškin je visok starec sinjih ači, ki svoje mirne zahteve izraža tako odločno, kakor da so nekaj najbolj samoumevnega na svetu.
Usiškin je hkratu veliki prednik sio-nistovskega gibanja, eden njegovih utemeljitev, eden najbolj češčenih ljudi iz unaške dobe judovskega naseljevanja. Še danes je predsednik Kerena-Kaje-meta.
Usiškin svoje mišljenje utemeljuje takole:	,
V	novo judovsko državo je treba vključiti sveto mesto J&uzajem, ki pooseblja vse judovske nade Ne le nove jeruzalemske predele, marveč tudi staro mesto — tisto, kjer s*a Omarjeva mošeja, veliko svetišče Mohamedancev in božji grob; veliko svetišče krščanskega sveta.	.
Dalje zahteva Usiškin Kebron, ki ie bil zibel Davidovega kraljestva in kjer so pokopani judovski očaki. Zahteva Berševo, kjer so živeli judovski očetje, Samarijsko višavje, kjer je stala prestolnica Izraelovega kraljestva, goro Gari-zim, kjer je bilo blagoslovljena judovsko ljudstvo, Transjordanijo, ki so jo Judje osvojili pod Mojzesom še prej kakor Palestino. Tiberijo, kjer je živel sloviti rabin Jehuda in tam spisal Talmud, goro Karmel zaradi Elija, Jaffo, prvo svetopisemska pristanišče, ki je vezano s spominom na Perokajona.
Torej, kakor vidimo, prav za prav vso Palestino.
Usiškin in njegovi govorno čisto lasno in sami priznavajo, da ie nuhov tek precejšen.
Toda sionizem mora premagovati v Palestini še druge težave, ne samo političnih
Prva taka težava je v dejstvu, da je sionistično gibanje zelo <rrago. Lani je navzlic zmanjšanemu priseljevanju šlo iz osrednje blagajne 8 milijonov funtov šterlingov, dve milijardi dinarjev.
Preganjanje Judov v diktatorskih državah je vzpodbudilo gorečnost darovalcev in dalo povdarka predvsem človekoljubni strani 6ioni6tovskega podjetja. V mirnejših dobah je bilo treba s trdim prizadevanjem vzbujati dremajočo na' rodno zavest bogatih ameriških in evropejskih Judov.
Med Judi samimi je veliko nasprotnikov sionizma. Ti so svoje pomisleke napisali v raznih spomenicah in brošurah. Te so razni »prijatelji« Arabcev hitro prevedli in {ih popravili po svojih namenih tet take poslali v Palestino. Te brošure so v veliki meri povzročile poboje leta 1929.
Judje ei Škodijo radi s pretirano propagando. Baron Rotschild je njeno nevarnost povdaril Usiškinu samemu. Toda dobil je odgovor:
»G. baron, da’ti mi knjižice vaših čekov. pa ne bom nikdar več delal propagande.«
Baron je umrl in judovska propaganda se nadaljuje. A nadaljuje se tudi arabsko sovraštvo. (Konec jutri.))
Ali ste že opozorili znance in prijatelje
da bo v ponedeljek 31. julija začel v našem listu izhajati redno zanimivi podlistek
»Beg iz tujske legije'
To je zgodba o napetih in Žalostnih dogodivščinah slovenskega fanta, bi je zabredel v francosko tujsko legijo in potem pobegnil iz afriškega puščavskega pekla. Listek bo prinašal izvirne fotografije o življenju in bojih Tujske legije,
*******   .......
»Slovenski dom« liha]* vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din ta tnoiemstvo 85 din Oredništvo: Kopitarjeva plica 6/IIl Telet.,n 4001 do 4005 Oprav.: Kopitarjeva nlica 6.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Iidijaleli ini lože Sodja. Urednik? Mirk# Javornik