Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 167. v LJUBLJANI, sreda, 27. julija 1927. Posamezna številka Diu ). LETO I\ NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Keae£na naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neouvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvBAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. ■MM h konstruktivno politiko. , V svojih prejšnjih člankih smo povda-rili kako je moral pretirani boj med li-heralstvom in klerikalstvom povzročiti dvojnost vse naše nacionalne organizacije in kako je vsled tega postala vsa naša politika brezplodna. Pravzaprav pa že dolgo nimamo več nobene politike, temveč samo polemiko. Vsa naša politika je pravzaprav le še prepir, od konstruktivne politike pa ni opaziti ničesar. Da damo par konkretnih primerov. Vsled rapallske pogodbe je postala zveza Slovenije z morjem njena prva živ-ljenska potreba. Naloga strank je zato bila, da se najprej med seboj in v so-g asju z vsemi našimi strokovnjaki dogovore, kje naj teče nova železnica, nato Pa a jo s složnim delom uresničijo. Ka-‘■-0 se je pa delalo pri nas? Zveza Slovenije z morjem je postala lov za volivnimi kroglicami in bojišče za najraznovrstnej-|e interese. Iz tega se je razvila seveda polemika in skoraj smo imeli liberalno in klerikalno progo. Posledica vsega tega pa je, da sicer dosti čujemo o trasira-nju te in one proge, da pa smo dejansko z zvezo Slovenije z morjem tam, kjer smo bili, ko je bila rapallska pogodba podpisana. Če bi pa imeli konstruktivno politiko, bi pričeli misliti na to, kako da si sami zgradimo železnico in s pomočjo obeh naSih oblastnih skupščin, naših mest in morda tudi denarnih zavodov bi si najeli posojila, da bi mogli z gradnjo že v kratkem pričeti. Ce bi pa se povzpeli do še bolj konstruktivne politike, bi že sedaj ustanovili Cist0 slovensko podjetje, ki bi izvršilo vso gradnjo železnice. Na ta način ne bi dosegli samo to, da bi ves denar ostal doma, temveč bi tudi bili varni pred raznimi gradilnimi škandali. Pa mi take konstruktivne politike ne poznamo in je nočemo poznati, ker liberalec ne more sodelovati s klerikalcem in liberalen odbor ne more oddati klerikalnemu podjetniku delo in obratno. Zato ni pri nas merodajna strokovna kvalifikacija, temveč samo strankarska. Žalostne posledice pa seveda tudi ne izostanejo. V Ljubljani se n. pr. postavljamo že par let s tlakovanjem ulic, ki ga nam izvršuje zagrebška firma. Vsa čast tej firmi, toda vprašamo, zakaj to tlakovanje ne bi mogla izvršiti slovenska tvrdka. Če take tvrdke trenutno nimamo, pa bi jo bilo treba ustanoviti. Saj ni tlakovanje ulic nobena coprnija, ki je dostopna samo Zagrebu. Prav nič ne bi škodovalo, če bi tudi ,eno ali dve leti počakali s tlakovanjem, ker bi n. pr. brezprometna Knaflova ulica Se prav lahko deset let čakala na tlakovanje, če morajo prebivalci ob Ljubljanici že deset let prenašati smrad, bi mogli tudi tistih par voz, ki se izgube v Knaflovo ulico, počakati malo na tlak. Mi bi pa potem imeli slovensko tvrdko, ki bi dala Slovencem zaslužka tudi pri tlakovanju Maribora in drugih mest in ves zaslužek bi ostal v Sloveniji. Ljubljansko elektrarno je bjlo treba razširiti, Bila je tedaj najlepšji prilika, da- se zgradi na Savi centrala. Mogoče v zvezi z drugimi občinami. Mi pa smo delali čisto drugače. Kupili smo stroje v tujini, nesli denar v tujino, Sava pa še naprej čaka na izrabo svojih vodnih sil. Vse zaradi tega, ker ne poznamo konstruktivne politike in ker poznamo le polemiko. Pravzaprav smo še vedno v tistih žalostbih časih, ko so mislili liberalci, da se bore za napredno misel, ker se bore proti električni centrali na Za-vršnici. Če bi imeli vsega v izobilju, ali če bi živeli če pod Avstrijo, ko se za državno politiko nismo smeli skoraj brigati, bi Situacija v demokratski stranki še ni razčiščena, Beograd, 27. julija. (B) Težišče političnega položaja je preneseno na demokratsko stranko. Izvršilni odbor demokratske stranke je imel včeraj dopoldne važno sejo. Na tej dopoldanski seji so se razpravljala samo politična vprašanja. Popoldne, ko se je seja nadaljevala, pa se je razpravljalo o kandidaturah in o sporih v posameznih okrožjih. Na seji sta se jasno očrtali dve skupini: ena z gg. Davidovičem, Grolom, Pešičem in Vojo Veljkovičem, druga z dr. Marinkovičem in dr. Kumanudijem. Na seji so najprej zahtevali od Marinkoviča, da pove, kaj je dosegel v vladi glede izpolnitve demokratskih zahtev. Dr. Marinkovič je poročal, da se bodo vsi uradniki, ki niso pravilno postopali, v najkrajšem času izmenjali. Po njegovem poročilu se je začela razprava. Trde, da je bil Davidovič zelo bojevit. Na koncu je pa vendar ostalo samo pri tem, da se morajo demokratski ministri zavzeti za to, da se čimprej izvrši to, kar je bilo dogovorjeno s predsednikom vlade. Če se to v kratkem ne zgodi, bo stvar znova vzel izvršilni odbor v roke. Dr. Marinkovič je tudi na tej seji postavil vprašanje, ali naj demokratski ministri ostanejo še naprej v vladi, ali naj odstopijo. Predlg za ostavko ni bil sprejet, edino Veljkovič je zahteval, naj demokrat je izstopijo. Toda Davidovič in drugi so bili proti temu. Tudi ni bil ! sprejet Marinkovičev predlog, da bi se i sklical širši glavni odbor in da bi on od-j ločil v stvari. i Po tej konferenci je jasno, da so ostala še vsa vprašanja med demokrati nerešena. Tudi ni bilo rešeno vprašanje ‘ o sklicanju širšega glavnega odbora, ki ga je zahteval Marinkovič v svoji znani izjavi, ker se Davidovič s tem ni strinjal. V stranki sta se jasno pokazali dve struji, vendar se smatra, da do volitev ne pride do preloma. Po volitvah pa se bo moral spor na ta ali oni način rešiti. Džemijet stopi v demokratsko zajednico. Beograd, 27. julija. (B.) Po razpustu »Džemieta« so se začeli muslimani v Južni Srbiji opredeljevati: nekateri so šli k radikalom, kjer so tudi kandidirali, tako pri občinskih volitvah v avgustu 1926 kakor tudi na letošnjih volitvah v oblastne skupščine. Ti muslimani pa niso zadovoljni s tem, kar so jim radikali storili, posebno ne v gospodarskem oziru. Pri sedanjih volitvah iščejo muslimani nove orientacije. Tako so zastopniki neopredeljenih muslimanov prišli te dni v Beograd in stopili v stik s predsednikom vlade Vukiče-vičem in pa z zastopniki »Demokratske zajednice«. Razgovori s predsednikom vlade so ostali brez vspeha. Pogajanja z »Demokratsko zajednico« pa potekajo mnogo ugodnejše. Zadnje dni so se pokazale 'že določnejše oblike. V Skop-lju se je ustanovil odbor, sestoječ iz delegatov obeh strank. Ta odbor ima nalogo, pogajanja izpeljati do konca. Pri tem ne gre za obnovitev bivšega Džemieta«, temveč za pristop neopre- deljenih muslimanov Južne Srbije k »Demokratski zajednici«. Kot rezultat teh pogajanj se omenja tudi prihod dr. Spaha v Novi Pazar. Dr. Spaho je prišel predvčerajšnjim ob 2. v Novi Pazar, kjer so ga svečano sprejeli. Pod pritiskom razpoloženja množic je moral dr. Spaho tudi govoriti. V svojem govoru je navedel razloge, zakaj je Demokratska zajednica vstopila v sedanjo volilno vlado. Dr. Spaho je dejal, da so šli v vlado zato, da bi se odpravile nezakonitosti in bi se priborilo spoštovanje ustave. Dr. Spaho se je posebno tudi bavil z gospodarsko krizo, zlasti v kmetijstvu. Dejal je, da to, kar je bilo dozdaj storjenega na tem polju, ni imelo nobenega uspeha. Dr. Spaho je izrazil zahvalo dr. Bogdanu Markoviču za njegovo delo kot finanččni minister. Po omenjenem sporazumu je bil dr. Spaho postavljen za nosilca liste Demokratske zajednice v raško-zvečanskem ! okrožju. KRALJ ALEKSANDER ODPOTUJE ŠELE DANES IZ RUMUNIJE. Bukarešta, 27. julija. Jugoslovenski kralj Aleksander, ki je odšel s kraljevo rumunsko rodbino v Sinajo, bo da-«es odpotoval ob 2. uri popoldne preko Zombolje v Jugoslavijo. Jugoslovenska delegacija, ki je prisostvovala pogrebnim svečanostim za pokojnim ruinun-skim kraljem Ferdinandom pa je odpotovala že predvčerajšnjim. Vladni radikali naglašajp, da je že enikrat treba rešiti vprašanje, ali so demokratski ministri za sodelovanje z današnjo vlado, ali ne. NOVA HRVATSKA STRANKA USTANOVLJENA V BOSNI. Travnik, 27. julija. Tukaj se je ustanovila nova Hrvatska narodna stranka. Izvoljeno je bilo vodstvo stranke in postavljena je bila kandidatna lista za DANES VAŽEN SESTANEK VUKIČE-VIČA Z MARINKOVIČEM. Beograd, 27. julija. Tekom današnjega dne se sestaneta \ sija Vukičevič in dr. Voja Marinkovič. Na tem sestanku se bode reševala samo politična vprašanja. Nadalje bosta oba voditelja določila, kdaj se vrši seja ministrskega sveta. Na tej seji se ima razčistiti vprašanje odnošajev demokratskim ministrov do radikalov v vladi. iittViiisKO ouiast. iNosiiec lisie je proie-sor Jankovič. Srezki kandidati so po večini pristaši dr. Nikiča. Med njimi je tudi bivši poslanec fra Pašalik. Sestavljen je bil tudi proglas na narod, v katerem se obsoja delovanje Štefana Radiča, ki je bilo na škodo bosenskih Hrvatov. Razpravljalo se je tudi o izdajanju strankarskega glasila, vendar stvar ni prišla do končnega zaključka. Nova stranka bo skušala raztegniti svoj vpliv tudi na druge bosenske oblasti. bilo to še razumljivo. Toda danes živimo v gospodarski krizi, danes imamo vso možnost, da pričnemo s konstruktivno politiko. In vendar se to ne zgodi, ker se moramo še vedno iti liberalce in klerikalce. , ; Otroci se vsake igre naveličajo enkrat, ali je slovenski volivec še slabši od otroka, da se ne naveliča niti najbolj otročjih fraz in niti najbolj praznih gesel? OBLASTNA POSOJILA OPROŠČENA TAKS. Beograd, 27. julija. Na osnovi pooblastila v členu 90 finančnega zakona je finančni minister izdal naredbo, s katero se oproščajo taks in doklad vsi posli s posojili, ki jih samoupravna telesa po svoji pristojnosti najemajo v javne namene bodisi v inozemstvu, bodisi doma. Sestanek med Vukičevičem in KoroSrem. Beograd, 27. julija. Včeraj dopoldne ob 11. uri sta se sestala predsednik vlade g. Velja Vukičevič in načelnik slovenske ljudske stranke dr. A. Korošec. Ta sestanek se v političnih krogih zelo komentira in se mu pripisuje velika važnost, posebno radi tega, ker sta se dr. Korošec in Velja Vukičevič ob tej priliki razgovarjala o politični situaciji in potrebnih ukrepih z ozirom na sklenjeni sporazum. Gotovi politični krogi trde, da je dr. Korošec ob tej priliki referiral g. Velji Vukičeviču tudi o potrebah Slovenije. Po sestanku je bil dr. A. Korošec zelo rezerviran in ni hotel dati novinarjem o sestanku in o razgovorih nobenih izjav. Velja Vukičevič, ki je včeraj odšel iz svojega kabineta precej zgodaj, je izjavil novinarjem: »Nič ni. Dva prijatelja sta se sestala, da se razgovarjata. Nisva se videla že toliko časa, pa sva se sestala, da se pogovoriva.« KOROŠCEV ODGOVOR DAVIDOVIČU. Beograd, 27. julija. (B) Dr. Korošec je posetil včeraj dopoldne predsednika vlade Vukičeviča. Novinarji so vprašali dr. Korošca, ali bi SLS vstopila v vlado, če bi se demokratje odločili, da gredo iz vlade. Dr. Korošec je na to odgovoril, da situacija ni taka, da bi demokratje odšli iz vlade. Zato tudi ni treba pričakovati vstopa SLS v vlado. Po volitvah — to je pa druga stvar, je rekel dr. Korošec. H koncu je dr. Korošec dejal: >Zdaj štejem dni. G. Davidovič je našemu prijateljskemu paktu prorokoval 30 dni obstoja. Toda že do sedaj je preteklo več ko 30 dni, ker se mora vedeti, da je pakt o prijateljstvu obstojal že prej, kakor pa je javnost zanj izvedela. Od tega je že zdaj več ko 30 dni. PO ARETACIJAH ČLANOV HSS. Beograd, 27. julija. Aretacije pristašev HSS so izvale mnogo ogorčenja pri vseh opozicijonalnih strankah. Po mišljenju političnih krogov imajo aretacije tendenco, da odvrnejo HSS od njene akcije v Južni Srbiji. Do sedaj ni izdala mestna uprava funkcijonarjem HSS nobenih službenih pojasnil, -zakaj, da so bili aretirani nekateri beograjski pristaši HSS. Govori se, da so bile aretacije izvršene tudi zato, ker so bili s celo stvarjo v zvezi tudi komunisti. Kot se doznava, so bila vsa preiskovanja v tej zadevi, do sedaj še brezuspešna. ZBOLJŠANJE TURŠKO-ITALIJANSKIH ODNOŠAJEV. Rim, 27. julija. Po vesteh iz Angore so se odnošaji med Turčijo in Italijo v zadnjem času znatno zboljšali. V kratkem bo podpisana pogodba o prijateljstvu, razfcn tega pa bo sklenjenih tudi več drugih važnih konvencij. Hkratu se javlja v rimskih listih nerazpoloženje proti Franciji, ki ji očitajo, da izvaja v Turčiji italofobsko propagando. ŠE VEDNO NI SKLICANA SEJA GL. ODBORA NRS. Beograd, 27. julija. Seja glavnega odbora radikalne stranke še vedno ni določena. Govori se, da bo sklicana v četrtek. MATILDA SERAO — UMRLA. Rim, 27. julija. Predsinočnjim je umrla v Napoliju znana italijanska pisateljica Matilda Šerao. Rodila se je leta 1856. Napisala je nad 30 romanov. Prav po esdeesarsko. Ni še dolgo tega, ko so esdeesarji na vse mogoče najine zatrjevali kmetijcem, da je edina rešitev zanje in sploh za vse naprednjake, če se složno bore proti klerikalcem. Ko pa so prišla pogajanja za ustvaritev ta-kozvanega naprednega bloka, pa so nastopili esdeesarji z 2ahtevo, da morajo slovenski radičevci razbiti svojo stranko in se loCiti od Radiča. V resnici hiperlojalno zavezništvo. Nato so iskali med bivšimi kmetijci ljudi, ki bi bili pripravljeni nastopiti proti SKS. In so jih tudi v resnici našli in sicer med onimi ljudmi, ki so bili še leta 1923 divji, če je kdo prijazno pogledal SDS. Sedaj so ti odlični »kmetijck na vse to pozabili in prešli lepo v stranko, ki je včasih niso mogli dovolj očrniti pred svojimi volivci. Okus teh ljudi je pač svojevrsten in mi ne maramo imeti opravka z njim. Toda esdeesarske lojalne doslednosti še ni konec. Kakor čujemo, smatra sedaj SDS za svojo glavno nalogo, kako bi na deželi čim bolj oslabila SKS. V svoji gorečnosti za ♦zmago napredne misli« gre celo tako daleč, da resno premišljuje o tem, kako bi pod njenim vodstvom disidenti SKS postavili na Kranjskem in Štajerskem svoje posebne liste. Te posebne liste bi tudi že bile postavljene, če bi bil SDS vsaj en mandat na ofi-cielni esdeesarski listi zasiguran. Zato pa skuša SDS skombinirati svojo listo vsaj tako, da bo mogla paradirati kot lista združenih starih kmeitijcev in SDS. Po vsem tem bi torej človek mislil, da je stopila SDS v odkrito borbo s SKS. Kaj še! SDS pozna čisto drugačno politično modrost. Samo čitajte poročila v »Jutru- in »Slov. narodu* o nedeljskih občinskih volitvah. Ustvarja se v teh poročilih utis, kakor da bi na deželi kooperirala SKS s SDS. A ne samo to! Najraje bi utopili SKS .v žlici vode, v torek pa proglašajo uspehe SKS za svoje! Mislimo, da za tako Specialiteto slovenska politika nima primernega izraza. Ali ga pa ima? Naj ga nam kdo pove. Mi se samo čudimo iznajdljivosti SDS in jo občudujemo, kako vedno znova skrbi, da njen sloves ne dobi slab glas. Čast ji, da zna vedno znova potrditi, da je glede metod v Sloveniji — edinstvena stranka, kakršne še nikoli nismo imeli in kakršne menda tudi nikoli več imeli ne bomo. Toda še bolj ko metodam SDS, se moramo čuditi nekaterim voditeljem SKS, da se še vedno vsedejo na esdeesarski protiklerikalni lim. Ali v resnici tako pridno čitajo »Jutro«, ali pa se še vedno niso otresli starih predsodkov? Bilo bi zelo dobro za kmetsko gibanje, da bi tudi SKS. pokazala malo več odločnosti in borbenosti in da bi njeno tajništvo pokazalo malo več agilnosti. Politika je na vse zadnje boj, ne pa samo modrovanje. Odkrito pa tudi rečemo, da se ne bi čudili, če nam bodo nekateri gospodje od SKS te naše odkrite besede zamerili, ker na drugi strani vemo, da neodkritih besed od SDS še niso čisto zamerili. Kakor jim ljubo! Uradniki postavijo v Ljubljani svojo listo. Sinočnje uradniško aborovanje. jamstvo, da bi ta lista uspela! Tako pa raje vidi, da gre uradnik po starem vsak s svojo politično stranko. G. Urbančič je vkljub novemu času ostal še vedno zvest uradniškemu mentali-tetu starejšega datuma Pritoževal se je namreč, da sklicatelji zborovanja niso o svoji nameri obvestili vseh potrebnih instanc posameznih uradniških organizacij. Izrazil je tudi bojazen, kaj da bilo potem, če ibi urad-niik nastopili s svojo kandidatno listo — potem bi pa vse stranke padle po njih!! Ugovori in ironični medklici velike večine zborovalcev so vsem tem nasprotnikom uradniške kandidature onemogočili nadaljnje govorance, na 'kar jim je krepko in energično odgovoril g. K i 1 e 1 j, enako pa tudi dr. F e 11 a c h e r, ki je naglašal, da stranke uradniških glasov ne tehtajo, temveč jiih le štejejo. Žalostno je, da se nobena stranka za uradništvo “ briga, čemur Je pa vzrok v tern, da so uradniki razcepljeni na vse stranke in torej •politično ne pomenijo mnogo. Treba pa je ■pokazati, da je uradništvo le pripravljeno za samostojen nastop in s tem primorati politične straralke, da prično računati tudi z uradmištvom (kot s faktorjem. ‘G. Beguš .je (najprej zavrnil nekatere očitike g. Urbančiča na naslov sklicateljev Zborovanja, nato pa poudarjal, da je samostojni nastop uradništva edino mogoči način, da si pribori ono vsaj nekaj pravic, ko so vse druge oblike protesta in bor.be, kakor na primer štrajk in druge, za uradništvo izključene. Če so politične stranke dale urad-ništvu na eni strani nekaj drobtinic, so vzele na drugi strani cele kepe. Politične stranke obstojajo v naSi država le iz agrar-cev in iz kapitalistov, ki seveda nimajo istih interesov kot uradniki. Komur je res pri srcu dobrobit uradništva, ta mora samostojni volilni nastop državnega uslužbenstva le pozdraviti. Izgubiti pri volitvah uradništvo itak nič ne more, pridobi si Pa laJ1K mnogo. G Lukež je z izvrstnim sarkaemom ironiziral skrb političnih stranic za.uradništvo ter .»sijajen« položaj državnih uslužbencev, položaj, ki da 5e vedno m tak, da bi nekateri uradniki, zagrizem pristaši posameznih strank spoznali škodljivost strankarstva za uradniški stan. Svoj efelkten govor jje govornik zaključil z aksijomom, ki je vsakakor vreden omembe: »Kdor pravi, da so in da bodo politične stranke podpirale uradništvo, ta mora gotovo sam dobivati od političnih strank gmotno podporo!« Gospod Blagajne je udaril malo na tkzv. »napredne« strune in opozarjal na strašno nevarnost, ki da preti »beli« Ljubljani s strani posebne uradniške liste. Ko so mu pričeli zborovalci klicati, da od te »naprednosti« ni tbil še noben uradnik sit, je g. Blagajne utihnil. G. Gregorka je smatral za umestno pripomniti, da je uradniška lista naperjena proti dem. stranki. iPo njegovem mnenju Spričo vedno glasnejših zahtev po samostojni kandidatni listi državnih uradnikov, se je vršil sinoči ob 8. uri zvečer sestanek državnih uradnikov v salonu restavracije pri »Levu«. Sestanka se je udeležilo izredno veliko število državnih uradni/kov, taiko, da je neki govornik po pravici povdarjal, da že dve, .tri leta ni bilo še tako številno obiskanega uradniškega sestanka v Ljubljani. Moremo reči, da se je prvotno skromno zamišljeni sestanek pretvo.nl v krasen volilni shod, na katerem so skoro vsi navzoči zboravalci — s prav redkimi izjemami izrazitih eksponentov političnih strank — enodušno in soglasno manifestirali emancipacijo državnega uradništva od političnih strank. S'-oda so se udeležili seveda tudi nekateri politični zagrdzenci, ali — kakor je predsednik shoda g. Roštan pravilno poudarjal, — izvidniki, 'ki so skušali z raznimi neslanimi medklici in še bolj govorancami kaziti splošno voljo vseh zborovalcev za .postavitev neodvisne uradniške liste. Vseeno bi svetovali dični SDS, da pošlje prihodnjič ob slični priliki na shode malo .manj znane politične agitatorje, kakor so to gg. Gregorka, Prešeren in Blagajne, o katerih vsakdo ve, da je eden član načelstva SDS, drugi tajnik sam. dem. »Zveze kulturnih društev« in tretji plačani nameščenec tajništva SDS. Konstatirati pa moramo, da so bila vsa prizadevanja samostojnih demokratskih agitatorjev 'brezuspešna in da so se obupno klavrno izjalovila. Pristaši SLS se iv debato — seveda, če so sploh bili .navzoči — niti vtikali niso, ker so naj/brže vedeli, da bi vse njihovo nasprotovanje tudi ne zaleglo dosti v spontani volji zborovalcev za samostojen nastop pri volitvah. Shod je otvoril dr,- Ki r a v i n a , ki je pozdravil vse — tako simpatizerje z uradniškim pokretam, kakor tudi radovedneže in tudi — izvidnike. Naglašal je, da .je ta^ sestanek izraz spontane odločnosti uradništva, za akcijo in nikakor ne kak manever katerekoli politične stranke. Za predsednika zborovanja je ibil nato soglasno izvoljen g. Rostan, ki je po izvolitvi naglašal, da naj na zborovanju odločijo 'mnenja in ne teror. Nato je v daljšem govoru očrtal dr. K r a -vina razpoloženje uradništva pred volitvami. Državni mastavljenci gotovo nimajo mnogo pričakovati od novega parlamenta, kajti icc skušnje je znano, da bodo korita ostala ista, izpremenile se 'bodo le osebe pri teh koritih. Dosedaj so bile vse peticije in prošnje državnega uradništva zaman in tako ibo tudi s prihodnje. Glavni vsiok temu je v tem, da se uradniki ne savedajo kaj lahko oni pomenijo. Če si ne boš pomagal sam, tii nihče drugi ne bo pomagal. Vsaka stranka, ki je enkrat na ipovršju, pozabi na državno uradništvo in se ozira na vse druge stanove prej kot nanj. Nato ije dr. Kravina ovrgel vse posamezne ugovore proti samostojni uradniški listi in povdarjal, da obstoji v Ljubljani, kjer je med 13.000 volilci 4800 državnih nameščencev, možnost, da tu prodre uradniški .kandidat, to seveda le, če se vsi uradniki prično zavedati stanovske zavesti. S tem bi ljlibljansko uradništvo dalo sijajen zgled drugim krajem, tako Zagrebu, Beogradu, Splitu iin Skoplju ter drugim mestom. Res, da so med državnimi uradniki še taki, ki se krčevito oklepajo strank. To so le navadni politični eksponentje, toda uradništvo mora iti preko teh ljudi. Naslednji govornik g.R d f e 1 j je poudarjal, da je treba ivendar enkrat spoznati, da uradništvo od čistih političnih kandidatur nima ničesar, temveč, da .mora nastopiti s samostojno Gospodarsko listo. Gospod E s t je seveda vljudno trdil, da je »govoričenje« o samostojni uradniški Usti le mlačva prazne slame, da uradniška lista nima nikakega izgleda na zmago in da bi imela njegova izvajanja še večji efekt, je priporočal uradništvu, naj se nasloni na ka- k'P a*”??« se Ml M ««*. pristaš SDS seveda tudi proti, izjavil pa je, da bi bil takoj za uradniško listo, če 'bi imel Politične vesti. = Gospod Pribičevič o slovenski SDS in drugih lepih stvareh. Ker je beograjska »Politika« objavila vest, da se slovenski esdeesarji trudijo, kako bi prišli v stik z Da-vidovičem, je sprejel g. Svetozar Pribičevič novinarje in jim dal daljšo izjavo. Dejal je, da je popolnoma izmišljena vest, da se hočejo slovenski esdeesarji približati Davidoviču. Vest je tako prazna, da jej ni treba posvetiti nobene pažnje. (Zakaj pa potem daje zaradi nje izjavo g. Pribičevič? Vprašanje uredn.) Sam. demokrati v Sloveniji niso niti mislili na pogajanja, kaj pa šele, da bi čakali na postavitev liste, dokler ne bi bila ta pogajanja uspešno zaključena. (Menda nimajo prav nobenega upanja. Op. uredn.) Jaz sem se danes — je dejal g. Pribičevič — pogovarjal s svojim prijateljem dr. Žerjavom, ne ker bi posvečal tej vesti kako važnost, temveč ker me je interesiral njen povod. Žerjav je bil iznenaden, da se je mogla taka vest natisniti. Žerjav je dejal, da so samostojni demokrati že izbrali svojega kandidata za_ ljubljansko oblast in to njega samega, za inesto Ljubljana pa se bo izbral kandidat na današnjem sestanku (kar se je tudi zgodilo, op. uredn.). Dr. Žerjav je tudi izjavil, da vlada v stranki popolna enodušnoat. (Tako je in bo na vse veke!! Zagotovilo urdn.) Nato je govoril Pribičevič o volivnih nasiljih ter o okrožnici g. Vukičeviča za svobodne volitve. G. Pribičevič je izpovedal, da je ta okrožnica pravzaprav nova Obznana, s to razliko od stare (Pribičevičeve namreč, op. ur.), da je naperjena proti legalni opoziciji in ne proti ilegalni. — S to originalno trditvijo je g. Svetozar Pribičevič zaključil svojo izjavo. = Minister Kumanudi o volitvah. Na demokratskem shodu v Kruševcu je govoril tudi minister Kosta Kumanudi in med drugim dejal: Volitve 1. 1925 so bile lažnjive in fal-zificirane. Zato smo demokrati zahtevali, da se izvrše nove volitve. To je bil naš pogoj za vstop v vlado. Prepričan sem, da bodo sedanje volitve svobodne in sedaj smo na tem, da popolnoma razbijemo prejšnji režim. Jamstvo v to nam daje zadnja Vukiče-vičeva okrožnica na velike župane, da morajo čuvati svobodo volitev. Netočno so vesti, da vlada v demokratski stranki kakršenkoli razkol. Med voditelji stranke vlada popolna sloga in soglasje. Zahtevamo svobodne volitve tudi zato, da more vlada nemoteno izvesti svoj program in svoje posle. = Krvav spopad med grškimi in bolgarskimi četami. Po poročilih iz angleškega vira, je prišlo v Trači ji do resnih spopadov med grškimi in bolgarskimi četami. Med njimi se je razvila cela bitka, ki je trajala par ur. Na obeh straneh je bilo več mrtvih in ranjenih. Poskus atentata na Bratianu-a? Ker je telefonska zveza z Rumunijo od cenzure nad vse omejena, se širijo iz Rumunije razne alarmantne vesti. Tako eo pripovedovali potniki, ki so se udeležili Ferdinandovega pogreba, vest, da so v nedeljo dopoldne neznani ljudje skušali izvesti s peklenskim strojem atentat na ministrskega predsednika Bratianu-a. Budimpeštansko poslaništvo Rumunije pa je to vest demantiralo. — Da pa so razmere v Rumuiiiji zelo napete, se vidi izte-ga, ker hoče vlada predložiti parlamentu poseben zakon o zaščiti države. Po tem zakonu se bodo pred posebnim tribunalom sodili politični delikti. Vlada torej računa, da bo teh v kratkem v Rumuniji mnogo. =: Francoki predlogi za srednje - evropski Locarno. Povodom zadnjih dogodkov na Dunaju se francosko časopisje zelo intenzivno bavi s političnim razmerami v srednji Evropi in v balkanskih državah. Posebiio razpravlja o novi akciji italijanske diplomacije glede Avstrije. Časopisje očita Italiji, da hoče izzvati zopet nove zapletljaje. »Liberte«, glasilo francoskih nacionalistov, napada levičarje, ker se nočejo energično udejstvovati v splošni akciji, kako bi paralizirali pohod Moskve. »Matin« pa piše o političnih razmerah v Evropi in analizira tiste nevarnosti, ki resno ogrožajo mir. Spori med posameznimi državami v Evropi in nesporazumi med gotovimi balkanskimi državami, tvorijo resno opasnost, da se zaneti nov krvav ples. Nevarnost je tem večja, ker se nobena izmed velesil noče energično udejstvovati v političnih zapletljajih v srednji Evropi, ali na Balkanu. Velesile morajo aktivno pristopiti k akciji za rešiter poedinih političnih problemov v Evropi, od katerih tudi zavisi evropski mir. Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji je resno. Mir v Evropi bo še le tedaj zasiguran,* ko se bo začelo reševati to vprašanje »An-schlussa«, pa to bodisi v kakršnikoli obliki. — Tudi »Temps« piše, da bi bilo potrebno, da se za rešitev tega vprašanja zavzamejo velesile in da skličejo širšo konferenco (nekak Locarno), na kateri bi se vsa ta vpra-čanja, ki so aktuelna za Evropo, vzela v pretres. Zahteve avstrijskih soc. demokratov. Na lo takoj vse polno ljudi, ki so hoteli pijanca osvoboditi. Ko se jim to ni posrečilo, so hoteli vdreti v policijsko stražnico. Ko so policisti dobili pomoč, so se s karabinkami navalili na množico in jo razkropili. Demonstranti so kričali: »Streljajte ubijalci! 2= Pruski konservativci proti Anschlussu. Glasilo nemške nacionalne stranke »Kreuz-zeitungi je nastopilo v polemiki z dunajskimi listi proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Med drugim pravi list: Najslabša rešitev srednjeevropskega problema je priključitev Avstrije k Nemčiji. Kdor temu oporeka, ta se sploli ne razume v zunanje političnih vprašanjih.« Očividno so pruski nacionalisti predvsem radi tega proti priključitvi Avstri je k Nemčiji, ker se boje, da bi potem Prusija znatno izgubila na svoji vodilni vlogi v Nemčiji. S priključitvijo Avstrije k 'Nemčiji bi oživel zopet spor med severno in južno Nemčijo in separatizem Bavarske bi 3obil novo hrano. Tega pa se protestantovski konservativci najbrže boje. =: Pred fuzijo čeških in nemških socialnih demokratov. V Brnu se je vršila v nedeljo prva skupna seja čeških in nemških socialnih demokratov. Na seji se je voditelj nemških socialnih demokratov dr. Czech odkrito izjavil za skupno fronto čeških in nemških ■ socialnih demokratov. Njegova izjava je bila od čeških socialnih demokratov zelo dobro sprejeta in je pričakovati, da pride v kratkem do fuzije, ali vsaj do složnega sodelovanja obeh soc. demokšratičnih strank. — Češki meščanski tisk pa ostro piše proti temu zbli-žanju med soc. demokrati, ker da so nemški socialni demokrati samo Nemci. Zlasti pa velja to za dr. Czecha, ki je delal roko v roki s »hackenkreuzlerji« in nemškimi nacionalni. Kakor vsi nemški soc. demokrati je tudi dr. Czeh v prvi vrsti Nemec in šele nato tudi Čeh. = Predlog za obisk angleškega kralja v Berlinu. Revija je prepričana, da bi ta med-zadnji številki, da naj velikobritanska vlada povabi predsednika Hindenburga v LondoDi nakar bi sledil obisk angleškega kralja v Berlin. Revija je prepričana, da bi ta medsebojen obisk obeh državnih glavarjev več pripomogel k abližanju obeh narodov in bolj odstranil vsako vojno nevarnost, ko sto razgovorov med Briandom in Stresemannom. — Socialisti proti maršalu Pilsudskemu. Osrednji izvrševalni odbor poljske socialistične stranke je objavil proti vladi maršala Pilsudkega proglas, v katerem med drugim pravi: Od majskega prevrata je minula 14, mesecev. Delavstvo je od tedaj izgubilo ves upliv na državo. Vsa oblast je v rokah nekaterih ministrov, visokih oficirjev in uradnikov. Vpliv velekapitala in veleposestva je nesorazmerno narasel. Gospodarska politik® vlade sledi samo navodilom in zahtevam teh skupin. Pravi voditelj države, maršal Pilsud-ski, zakriva vse svoje načrte v neprodirno temo. Ne vemo, kaj hoče in ne vemo, kain stremi. V njegovi okolici rastejo poMašistična stremljenja in reakcionarna razpoloženja in tu nastajajo načrti, ki so naravnost sovražni ljudstvu. Sejm se ne more svoje kontrolne pravice niti poslužiti. Vlada je danes faktično nad državo in ni nikomur odgovorna. Proglas se končuje z besedami: Demokracija in socialne pridobitve so v nevarnosti. Bodite pripravljeni na boj! Beležke. NAS IN RUSOV JE STO MILIJONOV .,. Na ta slaven črnogorski izrek se je moral človek spomniti, ko je čital v »Jutru«, kako slavno so zmagovali v nedeljo v podeželskih občinah esedeesarji. Vložili sicer niso niti ene svoje liste, zato pa so jih vložili tem ve8 oni od SKS. In ker so te liste imele tudi uspeh, pa morejo esdeesarji kričati po »Jutru«, kako so zmagali. Nas i Rusov ima... bi tudi tak uradniški poslanec ne mogel med ------ ---------- »tigri« v Beogradu ničesar doseči za urad- | konferenci socialne demokratske stranke so ništvo. Ko je pa videl, da uradništvo le no- bili sprejeti z ozirom na dunajske dogodke če iti slepo s SDS, je pričel kar na lepem agitirati za — socijalistično stranko, s katero bi morali uradniki po njegovem mnenju ati, če že nočejo iti s SDS! (Govorili so še samostojni demokrati gg. Pavlič, Urbančič in Gregorka, katere pa je zavrnil g. Dermota, ki je nato predlagal, da se debata zaključi in izvali odbor, ki naj pripravi vse potrebno za postavitev posebne uradniške -liste. Pni vprašanju predsednika g. Rostana, kdo je za in kdo je proti posebni uradniški listi, se je pri dvakratnem glasovanju izkazalo, da je bilo od vseh navzočih le dvanajst .pristašev SDS, torej slaba desetina, proti posebni in samostojni uradniški kandidaturi. Vsi ostali ,pa' so z burnim odobravanjem sprejeli sklep, da postavijo uradniki samostojno kandidatno listo. V pripravljalni odbor za postavitev uradniških kandidatur so bili izvaljeni gg. dr. Kravina, dr. Fellacher, Dermota, Čampa, Čeh, Bguš, Rostan, Rifelj, ing. KolariS in Oven. . ! .i sledeči sklepi: Postopanje strankinega vodstva se odobrava, stranka pa mora v parlamentu zahtevati: 1. Strogo preiskavo o povzročiteljih krvavih dunajskih dogodkov. 2. Vsi, ki so bili zaradi dunajskih dogodkov aretirani, morajo biti amnestirani. 3. Država mora pomagati svojcem padlih žrtev. 4. Ustavo procesa proti vsem onim članom ;(s°c-dem.) Schutzbunda, ki so obtoženi zaradi dogodkov v Schattendorfu. - Čeprav so zahteve soc. demokratov precej skromne, _ zahtevajo več niti demisije S®P ’ ver;etno misije Schober-a, je vendar^ malo verjetao, da fe namre^^lJtao na stali«*, da je treba vse one, ki so v petek plenili na Dunaju, <*troco kaznovati. - Zopet spopadi s policijo na Dunaju. HuTskaška gonja levičarskih listov proti policiji ni ostala brez učinka ini razdraženost množic proti policiji raste. Tako sta dva policista aretirala v pondeljek nekega pijanca. Ta se je aretaciji upiral in zato se je zbra- ALI RES? »Jutro« piše, da so uradniki naravnost navdušeni za kandidaturo dr. Kramerja. Ali ne bi hotelo »Jutro« tudi povedati, zakaj so uradniki tako navdušeni za dr. Kramerja. Kaj bi skrivali zasluge 1 Na dan ž njimi, da tudi uradniki nekaj o njih izvedo. Kratke vesti. Proti delavskemu gibanju je nastopil z ostrimi ukrepi diktator Španije — Primo de Rivera. Vlada je razpustila vse delavske organizacije in prepovedala stavke. »Med Poljsko in Rusijo bo prišlo do sporazuma,« je izjavil Patek, poljski poslanik, ki se. je te dni vrnil na svoje mesto v Moskvo. Primas rimsko - katoliške cerkve v Budimpešti, kardinal Czernoch je v pondeljek umrl v Budimpešti. Japonska je odpovedala iz vzrokov štede-nja gradnjo 8 novih bojnih ladij. T. .Hi Anglija ne bo odstopila Palestine ^a’ kakor so pisali in upali lie 'zadr- Spolno mirti Vel. »»»JI** gŽffi,” -1* r°}“° V Rimu.se vrše pogajanja za ustanovitev italijansko!? angleškega konzorcija, ki bi nreskrbovft Italijo s premogom. Tako bi dobili angleški'premogarji monopol v Italiji.' Dr. Marx je izstopil iz republikanske organizacije »Schwarz - Rot - Gold, ker je ta kritizirala delovanje avstrijske vlade ob priliki dunajskih dogodkov. Vse komedije Molieres-a so na Japonskem kot protinravne prepovedane, ker se Molie-res norčuje iz starih ljudi, starišev, poslušnosti otrok in — emancipacije žen. Spomenik cesarice Elizabete ■* Meranu so fašisti v tretjič poškodovali. Menda so pozabili zapisati Luchenija med svoje pristaše. širite »Narodni Dnevnik«. Dnevne JUBILEJ IVANA VRHOVNIKA. Danes daruje župnik Ivan Vrhovnik svojo zlato mašo. Je to izreden jubilej, ker je to jubilej moža, ki se je s svojimi deli za .narod, še bolj pa s svojo neizčrpljivo ljubeznijo do naroda, globoko zapisal v srce vsakega Slovenca. In zato je jubilej Ivana Vrhovnika jubilej slovenskega naroda, ki ne bo nikdar . pozabil, kako je zanj trpel in delal njegov najzvestejši sin — Ivan Vrhovnik. iKajti najzvestejši sin med zvestimi je bil vedno Ivan Vrhovnik in vadno zaradi naroda samega, iz vseskozi čiste ljubezni. Pa še več je jubilej Ivana Vrhovnika. Je to jubilej slovenskega gospoda, kakor je o mjem sanjal slovenski narod, kakor o njem sanjamo še danes. °aega slov. gospoda, ki mu je ‘plemenitost Prvivza1ran in čegar globoka srčna kultu-13 oživlja vso okolico. Onega slovenskega gospoda, ki je posvetil vse svoje življenje sa-mo s‘užbi Pravice in Resnice ter ljubezni do ®3roda. Onega slovenskega Gospoda, ki y | nesebičnosti ustvarja vrednote zaradi s vari same in ne zaradi plačila majhnega sveta. Tak jubilej slovenskega gospoda je jubilej «atomašnika Ivana Vrhovnika in kot takega 5?a bo tudi zapisala zgodovina. , zakaj Čisto ko zlato je življenje Ivana Vr-novaika in dragocena ko zlato so njegova 'lela, ki so vrhu tega še ožarjena od skrom-n°sti, ki j0 poznajo le veliki ljudje. Da bi bil še dolgo ohranjen zlatomašnik Ivan Vrhovnik svojemu narodu! — Latinščina. Notranje ministrstvo je naročilo -svojim podrejenim organom v Mitroviči, da naj pregledajo napis nad glavnimi vrati tamkajšnje rimsko-katoliške cerkve. Napis je latinski. Neki ambiciozni policijski organ pa je iztaknil, da ima — proti držav- ' ,av!1 j® t0 seveda takoj mini- mi -t ’ sV?Jvo ie odredilo komisijo, ki naj »tvar preišče Toda, latinščina je težak jezik za take, ki ga ne anajo dobro. Komisija je v veliki zadregi, Mitrovčani pa se iz srca smejejo... — Telefonski promet Sušak—Dunaj in »usak— Budimpešta. Dne 1. avgusta se otvo-*i direktna telefonska zveza Sušak—iDunaj ^ Sušak—'Budimpešta. Telefonski promet Je v,rš?l .doslej _ preko Reke. 7~ ^ krediti za izgradbo jadranskih Pnstaniše. Za izgradbo primorskih pr ista-n‘*č je dovolila vlada kredit 350,000.000 Din. t — Komercijalizacija državnih železnic. ^°t smo poročali, je izdalo prometno mini-^fstvo načrt za komercijalizacijo železnic. [)ne 15. oktobra se vrši v prometnem ministrstvu konferenca zastopnikov vseh gospodarskih organizacij. Konferencej ki bo •^rt natančno proučila, se udeleži okoli ■so ^elegatov. Na podlagi rezultatov razprav definitivno digiral, nakar se Predloži Narodni skupščini. Načrt .predvideva privatno upravo železnic, ki pa ostanejo at n.ad,alJevdr™ last- Privatni družbi pristopi država kot najmočnejši delničar. Vsa Prava se postavi na strogo komerci jelno oazo. Vse direkcije se ukinejo. , — Nore lokomotive. Na račun reparacij je došlo iz Nemčije zopet 10 novih lokomotiv. 5 lokomotiv je bilo odkazano beograjski, 3 mSki, 2 pa skopljanski železniški direk- C1J1. — Podržavljenje policije v Sisku. Z odlokom .ministra notranjih del je mestna po-licija v Sisku ukinjena ter organizirana me-sto nje državna policija. , ~ Cena soli se zniža. Monopolska uprava le izdala nov cenovnik soli. Cena se nekoliko znizava. ^ Stroge policijske odredbe za Beograd. tteograjgko policijsko ravnateljstvo je izdalo ... - odprti ?„ala Policija celo vrsu) odre Ib, ki še "tičejo JnavBe morale in nočnih lokalov. Tako na PNnier je v Beogradu odslej prepovedano j*a(. Ulicah in drugih javnih krajih nagovar-ženske v svrho poznanstva. Psi v železniških vagonih. Prosvetni bister je izdal odlok, katerim se dovolju-■1® lovcem-članom udruženj, da smejo jemati ^v°je lovske ipse seboj v vagone III. razre-1 '•a. Seveda morajo plačati običajni vozni li-s^ek. železniške postaje so dobile nalog, da sPravijo lovce po možnosti v posebne vozo-'H. To velja zlasti za slučaj, če bi se sopot-11protivili temu, da vzam« lovec psa v ^Oz, , — Stalna Meštrovičeva razstava v New- Jorku. Dne 1. t. m. je bila otvorjena v New-yorku stalna umetniška razstava Ivana Me-Štroviča. Razstava se nahaja v prostorih umetnostnega udruženja >Art Center« v 56. aveniji, to je centru Newyorka. Razstavo je organiziral Mr. Bement. Razstava je začetek Meštrovičeve galerije oziroma muzeja v Ameriki. Zaenkrat ima Meštrovic razstavljenih 17 plastik in 34 risb. Med drugim so raz-tavljeni sledeči umotvori: Mati božja z Jezusom, Madona z angeli, Snemanje s križa in Eazpelo. Iz marmorja so izdelani sledeči kipi: Deklica, Vdova z otrokom. Ženska glava; iz brona: Daljni zvoki, Vestalka, Glava zmagovalca, Meditacija, Pietft, .portret prof. 'Pupine in sir-a Johna Ravery-a. V mavcu je razstavljen Mojzes. Sredi dvorane vidimo velik, pet metrov dolg model za neizvršen kosovski hram. — Gasilci, pozor! — R0k za pristop nad 60 let starih gasilcev v »Samopomoč JGZ je izjemoma podaljšan do 15. septembra t. 1. Vsakemu priglašenemu .potrdi odslej zdravstveno stanje v nabiralni poli zdravnik s podpisom. Pristopnina od l. julija dalje je Din 20.— Posmrtninskih prispevkov je doslej Din 15.—. Podrobna navodila čitajte v Prihodnji štev. 4 »Gasilca«: Ne zamudite roka! — JGZ odsek »Samopomoč. — Izlet Umetnostno - zgodovinskega društva v Prago. Na željo nekaterih interesentov je prijavna doba za izlet v Prago (v dneh 30. avgusta do 8. septembra) podaljšana do 2. avgiusta t. 1. Informacije daje od danes naprej pisarna Narodne galerije v I. nadstropju Narodnega doma, vsak dan od 5. do 6. ure popoldne. Dne 2. avgusta bo sprejemal vodja izleta definitivne .priglase v seminarju za umetnostno zgodovino na unicerzi od 11. do 12. ure. Takrat morajo biti vsi potni listi (brez vizumov) oddani in plačana taksa po 150 Din za osebo. — 40-letnica Sokolskega društva v Novem inestu dne 13. in 14. avgusta 1927. Bratskim Sokolskim društvom sporočamo, da smo pričeli razpošiljati vse lepake in podrobna navodila v proslavo naše 40-letnice. Zal pa posvečajo nekatera najbližja društva ■ celo iz vabljenih žup — premalo pozornosti nasi proslavi in nastavljajo baš na ta dan svoje zlete in veselice, kljub temu, da so vsa društva prejela okrožnico Novomeške Sokolske župe z bratskim pozivom, naj one dni v svojih okrožjih ne prirejajo nikakih veselic, temveč naj pohite k nam v dolenjsko metropolo. Vrhu tega smo opozorili vso napredno javnost na ta svoj jubilej potom oglasov v vseh naprednih časopisih. Prosimo torej ponovno, naj omenjena društva pravočasno j bratski sokolski ideji na ljubo prelože svoje j zlete na poznejše dni, da s tem ne cepijo na- j ših vrst in ne ubijajo svoje in naše priredit- j ve, temveč naj velikodušno pokažejo solidar- ■ nost pod okriljem bratske skupnosti in naj s sokolsko požrtvovalnostjo pripomorejo našemu redkemu slavju k lepšemu usue " s polnoštevilno udeležbo, kakor je to naše društvo — stari sedež narodnega in sokolskega gibanja na Dolenjskem — vedno rado storilo. — Zdravo! — Zletni odbor. — Razpisana mesta. Na vojni akademiji v Beogradu je razpisano mesto rednega profesorsikega pomočnika za francoščino in mesto rednega profesorskega pomočnika za nemščino. Prijave je vložiti ipri upravi vojne akademije do dne 15. septembra. — Za podelitev lekarniške koncesije in sicer za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Kostanjevici je prosila mag. phar. Emilija Fon, lekarnarstka asistenka v Ljubljani. Vsi lekarnarji, ki mislijo, da Malega«. Bernard je prodal leta 1925 članu tolpe Vrbancu samokres, s katerim je napadel razbojnik mlinarja Ivana Novaka v Kravarskem, Farkaš pa je prodal Krmpotiču vojaško karabinko, s katero je napadel razbojnik gostilničarja Komadinija v Ledenicah. Oba aretiranca sta imenovana dva člana Prpičeve tolpe k roparskim napadom celo pregovarjala. — Hudo ženšce. V Sesvetih pri Zagrebu živi starikava kmetica Draga Mihalič, ki je huda ko sam vrag. Te dni je. srečala 27-letnega .kmetskega fanta Franja Tupeka, ki je bil 'baš -na potu v trafiko. .Nahrulila ga je. čaš, da ji je ukradel na vrtu cvetice. Med žensko in fantom se je razvil srdit prepir, ki je končal s tem, da je navalila histerična ženska na fanta z nožem. Fant se je branil z golimi rokami, kmalu pa se je pobesneli ženski .posrečilo, da ga je sunila z vso močjo z nožem v prsi. Fant se je zgrudil težko poškodovan na zemljo, zatulil od bolečin ter jel klicati na pomoč. Predno so mu mogli priskočiti na pomoč v bližini se nahajajoči kmetje, ga je sunila M,ihaličeva z nožem še v glavo ter 'mu j>oškodovala lobanjo. Tupeka so prepeljali v zagrebško bolnico, Mihaličevo pa jo prignali par ur pozneje orožniki uklenjeno v zagrebške sodne zapore. — Velika .poneverba državnega denarja. Pri okrožnem uradu v Subotici so prišli na sled velikim poneverbam državnega denarja. Država je oškodovana za 1CO.OOO Din. — Po sedmih letih končan proces. V Travniku se je vršil te dni proces zoper 45 delavcev, ki so bili obtoženi po zakonu za zaščito države, ker so priredili prei 7 leti kljub policijski prepovedi neko zborovanje. Od 45 Obtožencev je prišlo k •br ivn.ivi samo 15 oseb, ostali so meril'm večinoma že pomrli. — Proces je potekel za obtožence ugodno: bili so vsi oproščeni. — Pred sedmimi leti bi bilo mogoče drugače! — Osiješki veliki župan toži bivšega ra škega župana radi klevete in uvrede. Iz Osijeka poročajo: Veliki župan dr. G ranči č je vložil zoper bivšega župana cibčine Belišče, Dožudiča tožbo po tiskovnem zakonu. Dožudič je bil objavil neki članek, v katerem je ostro kritikoval razpustitev občinskega odbora v Belišču. — Katastrofalen ciklon v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: V okolici Eisena.rha je divjal te dni katastrofalen oiklon, ki je .povzročil ogromno škodo. Ciklon je odnesel s kakih 60 hiš strehe. Več hiš je skoraj popolnoma razdejanih. Ciklon se ije po/javil ponoči. Bilo je tako temno, da nisi videl niti meter predse. — Rudniška nesreča. V rudnik v Huelsu je udrla te dni voda. 30 delavciev, ki so bili na delu, se je pravoča^ho rešilo. Pet mož, ki so zlezli takoj nato v rudnik, da bi skušali vodo zajeziti, je odrezala voda. Domneva se, da jih bo mogoče rešiti, dasi se to doslej še ni posrečilo. — Eivši ruski general — šofer. V Mar seille-u se je zagovarjal te dni šofer Babkiin radi neprevidne vožnje z avtomobilom. Po drl je bil namreč neko žensko. iKer njegova krivda ni bila posebno velika, je bil obsojen na malenkostno denarno globo. Pri obravnavi je .prišlo na dan, da je bil Bab-kin v ruski carski vojski general ter si je udeležil kot tak tudi svetovne vojne. Ob izbruhu revolucije je moral pred boljševik pobegniti in ker ni dobil boljše slaižbe, se je izučil za avtomobilskega šoferja. Babkiin je bil v carski Rusiji zelo znana osebnost ter je imel na dvoru velik vpliv. — Nevarnost starke na podzemski želez nici v Newyorku. Uslužbenci newyoriške podzemske železnice groze s stavko. Stavkalo bo 25 tisoč oseb. Stavka utegne izbruhniti vsak hip. Moža svoje ljubice umoril. Meseca decem- Naslednji dan so ga na meji aretirali in zaprli. Pri zaslišanju je svoje zločine odkrito priznal. Vprašan, zakaj je to storil, je dejal: >Storil sem; zakaj, pa sam ne vem! Fant je nekoliko abnormalen. S petimi leti je padel skozi okno na glavo. Pri padcu mu je počila lobanja. Že kot mlad deček je bil velik nepridiprav. Njegovo najljubše čtivo so bile povesti o roparjih in Indijancih. Že zgodaj je bila opažati pri njem abnormalna erotična dražljivost. Ljubljana. Ker je vladni komisar v četrtek, dne 28. t. m. službeno zadržan, odpade ta dan običajno sprejemanje strank. 1— Članom sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Ljubljansika .podružnica sadjarskega in vrtnanskega društva namerava tudi letos naročiti za svoje člane čebulice, gomoljnice in trajnice za jesensko sadiitev od dobrih in solidnih tvrdk iz Holandskega in Nemčije. Katere vrste so za naše razmere najboljše, 'je opisano v 6. in 7. številki letošnjega »Sadjarja«, stran 87. Materijal se bo oddajal članom po lastni nabavni ceni. Cene bodo približno iste kakor lansko leto. Naročila sprejema tajnik podružnic (Kmetijska družba) ali pa blagajnik, Privoz št. 3-L, najkaisnje do 5. avgusta t. 1. — Tajnik. 1— Člani Slovenskega planinskega društva prosijo Osredni odbor, da bi se zavzel^ za svoje člane in jim pridobil polovično vožnjo na progi Ljubljana— Kamnik že v soboto popoldne. Te ugodnosti do danes turisti na tej progi ne vživajo, pač pa le nedeljski izletniki za Kamniško Bistrico. Umevno, da je tudi ubog uradnik, trg. nastavljenec itd. navdiuišen turist, željan uživati vozno olajšavo. Zanj pa ima pomen le, če jo uživa že v soboto popoldne, ker mu je sicer nemogoče podati se na večjo turo in v tunstov-ske kače. 'Mnenja smo, da bi ob sobotah to ugodnost z ozirom na kratko progo, uživali le oni, ki bi se pri postajni blagajni izkazali s planinsko legitimacijo in eventnemo še s kakim posebnim potrdilom SPD. — Več članov SPD. — Opozarjamo na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi Udruženje Vojnih Invalidov v Ljubljani v nedeljo, dne 31. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Pri prireditvi sodelujeta dve godbi. Raznovrstna zabava, kakor srečo-lov s krasnimi dobitki, streljanje na dobitke, ples, Montecarlo, šaljiva pošta, muzej itd. Za dobro pijačo in kuhinjo je vsestransko preskrbljeno. Začetek ob 4. uri popoldne. V nedeljo torej vsi na Strelišče pod Rožnik! — Planinska nesreča, o kateri se je domnevalo, da se je pripetila v Triglavskem pogorju v Martuljkovi skupini, se ni pripetila. Turista gdč. Jesihova in g. Guera sta se vrnila čila, čvrsta in zdrava. Domneva, da sta drzna hribolazca, ki sta zlezla na nevarni Špik, ponesrečila se je rodila iz dejstva, da sta se mnogo pozneje vrnila kot sta rekla. Tako se je zgodilo, da sta ju šli dve rešilni ekspediciji zaman iskat. Maribor. »Studenci pri Mariboru« je naslov 54 strani obsegajoči knjižici, katero je izdal krajni šolski odbor v Studencih ob priliki proslave 50-letnice ondotne šole. Ta knjižica se prijetno razlikuje od običajnih letnih šolskih poročil in pregledov, kakor so se navadno izdajala pri nas ob podobnih prilikah. Ay_ tor namreč ne podaja suhoparnega razvoja šole, ki se je razvila tekom 50 let iz prvotne dvorazrednice v šestrazredno deško, šest razredno dekliško osnovno šolo ter v dvoraz-redni otroški vrtec, ampak nam slika v glav-nih obrisih zgodovinski razvoj tega važnega delavsko-industrijskega kraja od početka pa do današnjih dni. Zato delce ni le poučnega, bra lanskega leta je ibil v Marseille-u ustre- 1 ampak tudi vzgojnega pomena zlasti za Stu-.,-jen, ponoči, ko je ležal v postelji, trgovec 5 denčane; saj tvorijo večino prebivalstva pri-Louis Marbec. 'Zjutraj .je prihitela na poli- j seljenci iz najrazličnejših krajev. S pridom cijo njegova žena .Helena ter prijavila, da i jo pa bo čital vsak, kdor se zanima za do-je umoril njenega moža njen ljubimec, Al- žirec Muhamed Hikh. Ker se je izgovarjal Hikh, da je umoril Marbeca na prdgo-vaiijanje njegove žene, sta bila prvotno aretirana oba. Pozneje je bila iMarbeeova žena izpuščena, kjlub temu pa sta sedela na zatožni klopi olba. iMuhamed je hotel zvaliti glavino krivdo ma svojo bivšo ljubico. Besno je dejal: »Ona me je peljala iponoči za rdko v spalnico svojega moža ter mi dala revolver.« Ta obdolžitev je Maibecovo tako razkačila, da se je zakadila v Muhameda ter hi mu bila spraskala vso kožo z obraza, da mu niso priskočili na pomoč justični pazniki in policijski stražniki. Nato je jela '"'da žena cepetati z nogami po tleh in .kričati: >Laiže, lopov, laže!« Dostav.ila je, da ni ime- protno ponovno je Muhameda mirila, ko je grozil, da »bo tega prokletega buržujskega trgovca, ki je premlad za tako lepo ženo«, umoril. Po daljšem posvetovanju je obsodi- lo porotno sodišče Muhameda Hikba m smrt, Manbecovo pa radi pomanjkanja dokazov oprostilo vsake krivde in kazni. Po prečitanju sodbe je prišlo v dvorani do ! njegov uspeh je izboren. ijjvau. i/vru 1 v III 1 valu 11*1. , ,, , v Požari so bili večinoma pogašeni, predno I la n*koh namena svojega moza umoriti, našo zavzeli večje dimenzije. .Požar pri Kni- SDro1n0 Donov-no le Muhameda mirila, ko H nu traja že par dni. Oblasti bo poslale na lice mesta vojalštvo ter povzele vse mere, da se požar Sim preje lokalizira. — Smrtna nesreča na stavbi. Pri gradnji novega poslopja ministrstva za šume in rudnike se je pripetila te dni smrtna nesreča. 20 letni delavec Konrad Cizler iz Banatskih Karlovcev je padel s strehe 35 m visoke konstrukcije. Obležal je pri pri« mrtev. Cizler je nastopil svoje mesto šele pred par dnevi, da bi si prislužil denar za ženitev. Bil je marljiv in pošten mladenič. — Pri tatvini smrtno ranjen. Te dni «ta odžagala Milko Gojšič in Juro Lukšič v gozdu pni Jastrebarskem tuje drevo ter ga hotela .ukrasti, čutila sta se popolnoma sisur-na, zato sta izvršila dejanje pri .belem dnevu. Medtem ko sta nesla drevo na ramah iz gozda, je počila nakrat pušlka in Milko Gojiič se je zgrudil na zemljo. Strel je oddal gozdni čuvaj. Ker tatov ni preje pozval, da naj pustita drevo v goadu, je bil aretiran. Gojšiča so prepeljali v bolnico. Po mnenju zdravnikov je njegova poškodbi smrtno-nevarna in je malo upanja, da bi okreval. — Arentacija dveh Prpičevih zaveznikov. V Sisku sta bila te dni aretirana delavec Alojzij Bernard in mestni policijski stražnik Ivan Farkaš, ki sta bila v zvezi s itolpo Pr- godke in razvoj okolice našega obmejnega Maribora. Knjižico se naroča pri krajevnem šolskem odboru v Studencih pri Mariboru. Šport. Najboljši desetoborec sveta je finski all-round-atlet Pavao Yrj81S, ki je pokazal pri tekmah za ilinsko prvenstvo v desetoboju v Helsingiorsu fenomenalne uspehe. 25-letni Y.rj6ia, 82 am visok in 82 kg težak, je svetovni rekord v olimpskem desetoboju, ki ga ■je v preteklem letu sam postavil v 7831.08 tofikami, zboljšal za skoraj -200 točk na 8018.99 točk. V naslednjem navedemo njegove uspehe (v oklepajih uspehi njegovega lanskega relkorda): 100 m: 1927 11.7 sek. (1926 11.8), - skok v dalj 6.73 m (6.54), — ! krogla 14/27 m .(13.27 m), — skok v vis I 1.85 m (1.85 m), — -400 m 52.8 (52.4), — 110 m lese 16.48 (16.9), — disk 40.76 (37.81), I — skok ob '.palici 8.20 (3.30), — met kopja ] 57.40 (56.70), — 1500 m 4:41.8 .(4:41,1. Dru-! go mesto v desetoboju si je priboril Finec 1 Jitrv.ine-n, ki je dosegel 7134.355 točk; tudi hrupnih demonstracij. Prisotne žene so protestirale .proti oprostitvi Marbecove. — Krvav zločin jetnika. lSletni pomožni delavec Johann Sourada je sedel radi posilstva in tatvine v preiskovalnem zaporu v Raabu ob Tayi. Te dni ga je pripeljal justični paznik Karl Hermann v pisarno, da bi jo pospravil. Medtem ko je pisal paznik, ki vrši tud L službo eksekutorja, nič hudega sluteč, nakaznice, ga je napadel Sourada od vzadaj z železnim stojalom za obleke ter ga udaril s tako silo po glavi, da se je zgrudil paznik težkopoškodovan, nezavesten na tla. Nato je zaklenil jetnik vrata ter hitel v klet. Tam je paznikovo ženo poslil in s sekiro ubil. Nato je umoril še paznikova dv~ otroka, od katerih je bil star eaen štiri leta, drugi pa osem mesecev. Po izvršenih zločinih IWV|*l**»B«»^ **.’:owun <■ HWH»>' *»Wuwr —n HM ii—Ulili—!■—IIM— ■ Ul I ■IWIIIII — I—Milili II1HI1HT—IKlilllll II nnil ~ IT 1i ir " II HTTilTi 71TW ~~ ~ 1 1 i ....... - Ljuba D. Jurkovič: Pravica samoodločbe narodov do odtcpljenja (II. del replike na odgovor marksistom.) Ena izmed omlednih parol marksistične akcije je parola o pravici samoodločbe narodov, — pravica, ki more iti celo do odcepije-nja! S to parolo operirajo oni na vse strani in se trudijo, da jo vsestransko izrabijo. V zadnjem času opažamo, kako oni konse-kventno širijo to idejo tudi pri nas, zlasti pa v Sloveniji. Ob priliki proslave 10-letnice majske deklaracije (s katero se je slovenski narod opredelil, da želi skupno državo z nami Srbi in z brati Hrvati, ki da smo en in isti narod), so marksisti poskušali, da postavijo to opredeljenje slovenskega naroda iz leta 1917 v dvom in klicujož se na suverenost naroda, se trudijo, da bi se slovenski narod sedaj, ponovno poslužil to pravice samoodločbe in to po ruski boljševiški formu- li — do odcepljenja. V članku »Marksistično pojmovanje nacij« sem stremel za tem, da dokažem, kako je že v temelju zgrešeno njihovo pojmovanje nacije vobče, odnosno, da oni ne priznavajo nacije, in če imamo to pred očmi, tedaj bomo lažje razumeli njihovo čudno pojmovanje »pravice« samoodločbe narodov. Potrebno je torej, da to marksistično pojmovanje preciziramo, da ga pravilno ocenimo, z željo, da vsa naša javnost spozna, kaj se pravzaprav skriva pod tem pisanim magičnim pajčolanom in da tedaj zavzame tudi svoje pravilno stališče do teh propagatorjev »pravice samodločbe narodov — do odcepljenja.« Potrebno je torej, da to gospodo popolnoma demaskiramo. To je potrebno radi tega, ker v tem vprašanju vladajo vobče nejasni pojmi, zlasti pa radi tega, ker to idejo, tako, kot jo servira komunistična propaganda, vsaj izgleda tako, sprejema tudi gotov del mladine, ki drugače nima z marksizmom nič skupnega. Razen tega (in to je treba posebno naglasiti) izgleda, da to idejo odkrito pozdravljajo tudi kapitalisti Slovenije (rečem »kapitalisti Slovenije«. radi tega, ker to večinoma niso Slovenci, temveč ostanki internacionalnega židovskega kapitalizma, ki je, posredno ali neposredno, živo zainteresiran v večjih kapitalističnih podjetjih Slovenije in razume se, da je tudi del buržuazije in kapitalistov Slovenije, ki gre za to strujo), pa naj bo to kot sredstvo v konkurentski borbi s kapitalisti , Beograda in Zagreba, t. j. kot taktična grož- ! n ja a 11.pa kot iskrena želja in resna namera, j Zakaj se ne bi, si mislijo ti buržoazni ka- j pitalisti poslužili pravice samoodločbe narodov, da izrabimo aktuelno situacijo v drža- ; j vi in poteitl, da v samostojni slovenski nacio-j ualni državi dobimo polno svobodo akcije in ] kapitalistične ekspanzije (kakor to po-j vsem točno in hvalevredno piše »Mladina«, j ! la organ male kapitalistične slovenske bur- j i ŽDazije in marksistične mladine!) in ker ; industrijsko nerazviti kraji Jugoslavije po-j trebujejo naše industrijske produkte, bo Ju- ' ' goslavija prisiljena, da s Slovenijo (repub- i j iiko — monarhijo? No, to je vseeno!) napra- j 1 vi nekako trgovinsko pogodbo, carinsko ; unijo, ali nekaj takega, pa se nam bo odprl j dobičkanosen trg, ki ga bomo do mile volje ; eksploatirali... Ali pa misli ta gospoda, da z odccpJjenjem J Slovenije oslabi našo državo, ki ima vse po- j goje, če bomo imeli voljo in pamet, da v naj- | krajšem času postane ekonomsko neodvisna ! in močna država, pa da usmerijo svoje in- ■ terese drugam... j Govor je torej o resni akciji, ki jo je ne- ! umno podcenjevati in ki mora vzbuditi našo ‘ splošno pozornost. To stvar je treba vse- ' stransko proučiti in moja namera nikakor ni, da to odkrito povem, da bi s to polemiko, s katero želim razpravljati v glavnem z ideološke strani, agitiral za svoje ideje ali morda za svojo stranko, to nikakor ne, temveč nasprotno, smatram za svojo dolžnost, da pokažem s prstom na veliko zlo, ki ga je treba takoj v začetku energično uničiti, kajti drugače bi moglo napraviti nedogledno škodo, tako slovenskemu narodu, kakor tudi naši skupni splošni stvari. O tm predmetu pustimo naj govore marksisti sami po svojih prvih in najautoritativ-nejših osebah, mi pa bomo, to je prav poseben užitek, svojega nasprotnika potolkli z njegovim orožjem. Lenjin, Staljin, Zinovjev (in ostali): »Marksisti priznavajo vsem nacijam pravico do konstituiranja v samostojne nacijo-nalne države ... Ta pravica je karakterizira-na s tema dvema karakteristikama: 1. enakopravnost vseh narodov in 2. suverenost vsakega naroda. Pravica samoodločbe pomeni, da ima vsak narod pravico, da suvereno odloča o svoji usodi; da nima nihče pravice, da se nasilno meša v življenje kakega naroda in da nasilno preprečuje manifestacijo suverene volje naroda.« To je torej, po marksistih, karakteristika le pravice in sedaj bomo videli dalje in se prepričali, koliko resnice je v teh izjavah marksistov, videli bomo, kako pojmujejo oni to »pravico« in kaj pravzaprav mislijo s to »pravico«. Marksistov ni sram, da ne bi vsega tega javno priznali. Da je ta »pravica« samo taktična poteza, da je to votla fraza v ustih marksistov, pripravno sredstvo za širjenje socialne revolucije in uvedbe diktature proletarijata« (proletarske buržoazije, ki do mozga izrablja revolucionarne proletarske mase, ki jim služi samo kot sredstvo v bogve kake svrhe), to je izven vsake diskusije in to bomo videli iz sledečih konstatacij. (Dalje prihodnjič.) Borze dne 26. julija 1927. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.76 do 22.82 (22.79), Budimpešta 9.91 do 9.94 (9.995), uu-rih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.994 do 8.024 (8.01, 8.00875), London 275.8 do 276.6 (276.2), (Newyork 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 0 do 223.25, Praga 168.2 do 169 (168.6). Trst 308.06 do 3,10.06 (309.125, 309; ameriški dolarji 56.2 do 0, avstrijski šilingi 0 — 8.03, češkoslovaške krone 0 — 167.75. | Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.45, Lon- i don 25.20875, Newyork 519.31, Pariz 20.31, \ Milan 28.28, Praga 15.395, Budimpešta 90.50, I Bukarešta 3.15, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Investicijsko posojilo 84—0, 1 Vojna škoda 343—0, Celjska iposojilnica 197 : lo 199, Ljubljanska kreditna banka 147 do !50, Praštediona 850—0, Kreditni zavod za j irgovino in industrijo IGO—0, Stavbna zadruga 55 — 0, šešir 104—0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (26. t. m.). Les: Tendenca črvsta; zaključenih je bilo 9 vagonov, in to 5 vagonov bukovih drv, fco . vagon meja po 22 in 4 vagoni tramov, fco vagon naklad, postaja po 250. Bksekutivno so bili kupljeni merkantilni trami, % (1000 kom. 4 m, 50 kom. 5 m) in lk (800 kom. 5 m, 200 kom. 6 m, 30 kom. 7 m), ico vagon naklad, postaja po 290. — Deželini pridelki : Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, prcimptna po 337.5—340,: za avgust, september pa po 345—347.5;: nova sremska pšenica, 80 kg, 2%, slov. post. mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 335; turščica baška, slov. postaja, plač. 30 dni, 'promptna, navadna tarifa, po 235, nilev-ska tarifa pa po 230; moka »-0«, iz stare pšenice, fco Ljubljana, plač. 30 dni promptna po 510. Tendenca čvrsta; zaključenih ni bilo. To in ono. CVETKE IZ AMERIŠKE ŽURNALISTIKK V Birminghamu, Alabama ugledni lis ! »Pošta« objavlja članek pastorja Byrda, v ka* j terem se nahaja sledeči svarilni stavek: j »Mi, organizirani v krščanskih cerkvah | potrošimo preveč denarja zn inozemske n>18f' • jone. Na ta način napolnjujemo nebesa s