65. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 20. marca 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan «vač«r, izimSi nedeljo in praznike, ter velja po poBti prejeman za a v s t r o-o ge r ak e deželo za vae leto 15 gM., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gll , za jeden mesec 1 gll. 40, kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gM., za Četrt leta 3 gld 30 kr, za jedt;n mesec 1 gld. H) kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 80 kr za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. - Na naročbe, brez istodobno vpofiiljatve naročnino, se no ozira. — Za oznanila plačuje ae od Stiristopne petit-vrste po 6 kr. če se oznanilo je lenkrat tiska, po B kr., če bo dvakrat, in p<> 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj ne izvole- trankovatt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu It. 12. OpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2. vhod v upravrustv > pa s Kongresnega trga 5t. 12.
Telefon tkt. 8<4L
Cislitvanska in Madjari.
Že trideset let uče cislitvanski Nemci, da po osnovnih zakonih iz leta 1807., a katerim se je vstvaril dualizem, gre na Ogerskem hegemonija Madjarom, v Cislit-vanski pa Nemcem, in v potrjenje tega so se vedno sklicevali na stvaritelja dualizma, na Deaka.
V resnici pa sta bila tega mnenja iz-mej madjarskih državnikov samo ROtVdS in grof Andrassv, nikdar pa tudi Deak, a vzlic temu je bilo to mnenje praktično v veljavi do zadnjega časa in se v obče misli, da mu je tudi novi ministerski predsednik, Szell jako naklonjen.
V zadnjih dveh letih je bilo večkrat opazovati, da je ta tradicijonalni nazor začel izgubivati na veljavi. Ni Se posebno dolgo, kar je bivši podpredsednik ogerske poslanske zbornice, Lang, v posebni brošuri zastopal mnenje, da Madjari nimajo vzroka, zavzemati se za cialitvanske Nemce, sedaj pa je grof Štefan Tiaza, jeden najme rodajnejših členov rnadjarske liberalne stranke, pri budgetni debati z vso jasnostjo razložil, da se morajo Madjari sprijazniti z mislijo, da se Cislitvanska postavi na federalistično podlago, in da se naredi konec nemški nadvladi v naši državni polovici.
V polemiki s posl. MezotFvjem v soji dne 16. t. m. je Štefan Tisza se odločno izrekel proti nazoru, da je pogoj paritete obeh državnih polovic nemška hegemonija v Cislitvanski. Rekel je v tem oziru: Du-alizem, pariteta, pomeni, da ima Ogerska ravno toliko državnopravne veljave, kakor skupaj tisti narodi in tiste dežele, iz katerih je ustvarjena druga država Nj. Veličanstva. Kako si one druge države in oni drugi narodi urede razmere mej seboj, to Ogersko državnopravno nič ne briga, v to se Ogerske ne sme vtikati. Istina je, da se kaže nemški regime v Cislitvanski vzporedno z madjar-skim centralizmom na Ogerskem kot naj-naravnejša in najprimernejša rešitev celega vprašanja. Znano nam je, da je razvoj oger-skih razmer Nemcem v Avstriji dvakrat
pripomogel do zrnate, ;i znano je tudi. da ni Ogerska, da ni upliv ogerskih razmer na Cislitvansko kriv, da je bilo nemfttVO zopet iztisnjeno iz svojih pozicij. V očigled žalostnim in srditim bojem mej posameznimi narodi v Avstriji, katere gleda vsak Ma-djar z obžalovanjem in sočutjem, saj tudi Madjarsko slabi vae, kar slabi njene zaveznike, se mora Ogerska omejevati na dobrohotno nevtralnost in svoj moralni upliv porabljati v to, da se za te narode najde monus vivendi, kateri vstvari rnej njimi mir in slogo. Storili bi pa osodepolno napako, ako bi se zavzemali bodisi za slovanske, bodisi za nemške zahteve, in si s tem nakopali sovraštvo jedne skupine teh narodov. Federalizem, na kateri delajo v Cislitvanski, bo skušal dobiti modus vivendi z madjarskim narodom, ako ne bo primoran, smatrati ga svojim -sovražnikom ; naravno pa je, da postane ljut sovražnik madjarskega naroda, in bo skušal, obuditi tudi na Ogerskem federalistično gibanje, ako vidi, da smo za nemško hegemonijo šli v boj, in da z ogersko narodno državo ne more živeti in ne more paktirati.
Ta govor Štefana Tisze je obudil veliko senzacijo, saj je ž njim z vso preciznostjo povedano, da madjarska liberalna stranka ne mara iti za cislit vanske N'ntu'^ v boj proti slovanskim narodom, da hoče v tem velikem boju ostati popolnoma nevtralna.
Iz madjarskega časopisja je razvidno, da je naredil Tiszov govor na Ogerskem dober utis. Samo glasila grofa Apponvja, osebnega sovražnika Tiszov, se izrekajo proti tem nazorom, vsi drugi serijozni listi pritrjajo Tiszi in naglašajo, da bi mogla Ogerska tudi s federativno Cislitvansko dobro izhajati, in da je Ogerski vse jedno, ali vladajo v Cislitvanski Nemci ali Slo vani. In temu ugodnemu mnenju se ni čuditi, ako se pomisli, kako narašča tudi Madjarorn v svojih koasekvencah jako nevarno pangermansko gibanje v Cislitvanski, in ako se uvažuje, da je madjarskim politikom vedno pred očmi, kar je svoj čas pisal Deak,
da gibanje, ki meri na priklopljenje Cialitvanske k Nemčiji, nasprotuje dualizmu, in da se mu mora Ogerska z vao ailo upreti, ■ 6c bi M ne dalo zadušiti, mora Ogerska skrbeti, da se vsaj slovanska pokrajine v Cislitvanski obvarujejo pangerrnanizma.
Ctslitvanske Nernce je Tiszov govor silno poparil. „Neue Freie Presse" je bila VBS izven sebe in je bolestno tarnala, da je Tisza govoril tako, kakor še nikdar noben Madjar — kar je očitna neresnica, ker so takisto pisali Deak, Tiirr in Helfy, — in da je Nemcem odpovedal prijateljstvo ma-djarske liberalne stranke prav v trenotku, „ko se sama Cislitvanska vlada približuje Nemcem".
Tiszova izjava je jedna najznamenitejših, kar smo jih v zadnjih letih čuli iz ust madjarskih politikov. Nevtralnost ma-djarske vlade v velikem boju v naši državni polovici zamore postati največjega pomena za izid tega boja in vprašanje je samo, kacih nazorov je ministerski predsednik, gospod pl. Szell. „Neue Freie PreMe" je trdila, da je Štefan Tisza s tem govorom napovedal SzellU vojno, dočim poročajo madjaraki listi, da je bil ministerski predsednik prvi, ki je groju Štefanu Tiszi prav ostentativno čestital. A tudi če bi se Szell ne strinjal z mnenjem liberalne stranke, je Tiszova izjava velike politične važnosti, tako za sedanjost — saj se Szell vender ne more postaviti v direktno nasprotje z odločilno liberalno stranko — kakor tudi za prihodnjost.
Zaostali!
V tem, ko se pri nas puhloglavi kaplani in različni politični šarlatani pehajo, da ubijejo slovensko trgovino in obrtnost, ki je vender še v povojih, in katere smrt bi bila samo na korist velikemu nemškemu kapitalu, dohajajo iz političnih središč vesti, katere naznanjajo, da se tamkaj priprav ljajo uprav gigantske gospodarske, politične, tinancijalne in prometne akcije.
Konec  devetnajstega veka nam je
prinesel najkolo^alnejša podjetja. Velike države sklepajo dogovore na desno in na levo. ri valizuj^jo tod in tarn in se polasta-ji-jo teritorijev, kateri so tako velikanski, da je naša slovenska tomovina v primeri ž njimi to, kar je droben kamenček na širnem ljubljanskem polju.
Amerika pripravlja trgovinsko politične pogodbe kar s tremi državami, z Nemčijo, s Francijo in z Rusijo in hoče svoj Dinglev tarif premeniti. da se zamore trgovina krepkejše razvijati. Francija, katera ni kos konkurenci Angleške v Indi-škein oceanu, se je hkrati lotila Perzije in skuša, se z ogromnimi kapitalijami utrditi v tej širni državi. In senzacija rninolega tedna — kako perspektivo narn ot varja ta! Cecil Rhodes, v čegar glavi so se rodili najkolosalnejši načrti, je bil v Berolinu Nemški cesar je sprejel tega genijalnega spekulanta in se ž njim posvetoval o zgradbi železnir-e od Kaplandije po sredini cele velikanske Afrike gori do Nila. Železnica od juga do severa cele Afrike je naj-kolosalnejše podjetje, kar si ga je misliti, in obeta tacega in trajnega dobička trgovini in industriji, da ga s številkami še izraziti ni mogoče, ker bo ta železnica dajala zaslužka več sto let.
Kitajska se razkosava. Poleg Rusije in Angleške, Francije in Nemčije se je zdaj oglasila tudi Italija in zahteva svoj delež. Tudi Italija hoče nekaj profitirati pri delitvi teritorijev, ki bodo za več vekov dajali zaslužka trgovini in obrtnosti.
Celo Italijo je splošno gibanje spravilo na noge, dasi nima talenta na kolonizacijo niti denarja za taka podjetja, samo jedna jedina velesila se ne gane — Avstro-Ogerska.
V avstrijskem časopisju se v zadnjem času mnogo razpravlja vprašanje o pridobitvi kolonij. V obče se naglasa, da bi bilo za našo industrijo jako koristno, ako bi si država dobila kolonij, in splošno se obžaluje, da se Madjari temu upirajo. Toda madjarski odpor, ki izvira od tod, da Madjarski od kolonij ni pričakovati dobička, ni jedini vzrok, da država ne uva-
LISTEK.
III. redni koncert „Glasbene Matice".
Včerajšnji koncert „Glasbene Matice" je bil jako zanimiv: prva točka njegovega vzporeda jo obsegala slovenske duhovne pesmi iz WI. in XVII. stoletja, tretja in sedma točka slovenske narodne pesmi za mešani zbor, vmes smo čuli tri pesmi za bas-solo, dve skladbi za cello in Pahorjev mešani zbor „Domovini".
Slovenske duhovne pesmi je nabral na umetniškem svojem potovanju po raznih knjižnicah g. Matej H u b a d , ter jih priredil in harmonizoval za koncert. Mnogobrojno in odlično občinstvo pa je za vžilo pri sinoćnjem koncertu prvi sad Hu badovega raziskavanja, njegovih študij in njegovega dela . . .
In Primož Trubar, Adam B o -h o r i č, Juri Dalmatin, ki jim hrani literarna naša zgodovina častne spomine, ao nam govorili včeraj v koncertni dvorani. Govorili so nam nekaj sami iz sebe, nekaj, kar so ustvarili neznani skladatelji, nekaj pa so nam podali pobožne narodove govorice. Te slovenske duhovne pesmi so zrcalo ctožnoveselih, mestoma vznesenih verskih čustev.  Napojene so s pobožnim dobom,
ki nam gre — izlit v originalne napeve — do srca, nam zataplja duha v pobožno sanjavost in ga dviga gori pod oblake . . .
„Ave, presvitla Marija", je mešan zbor, katerega vsako kitice konča presrčni, pobožni vzklik: nO, Marija" Primoža Trubarja „Deset zapoved" je napev aa tenor (g. R a z i n g e r ), ki se glasi kot pesem starega romarja kje na božjem poti. Istega očeta Primoža „0če naš", ki mu je sam napisal besede in napev, je lep moški zbor, Adama Bohoriča „Jutranjo pesem" začenja sopran-solo, drugo kitico pojo trije ženski glasovi, potem se oglasi mešani zbor, ki priporoča v naglem tempu Bogu „vso družbo". Recitativna — kakor „Deset zapoved" — je Jurija Dalmatina „ Srčna in tolažljiva molitev za pravo krščansko smrt". Prelep je mešani zbor „K.aj žaluješ, srce moje", katerega srednji stavek se nam zdi posebno značilen. Janeza Schvveigerja „Lepo duhovno pesem" je priredil g. Hubad tako kot zgoraj imenovanih Trubarjevih .Deset zapoved" in Dalmatinovo .Srčno in tolažljivo molitev zapravo krščansko smrt". NajlepSi je dvojni mešani zbor »Čeficena si, Marija", ki ga je natisnil novomeški korar Matija Kastelic 1. 1678 v molitveni knjigi. Pevski zbor je izvel te slovenske duhovne pesmi lepo in precizno ter Je povzročil koncem vsake pesmi mnogo priznalnega ploskanja.
Potem je zapel operni pevec z Dunaja, gospod Aleksander N o s a 1 e \v i c z , Verdijevo arijo za bas iz opere „Don Carlos" ter pozneje Lvssenkovo ru sinsko pesem „ M i n a j n t d n i j u in USJkovskega rusko romanco „Serenada Don .luana". Gospod Nosale\vicz je pevec, ki mu je grlo bogat vrelec krepkega, polnega, čistega in velesimpatičnega glasu velikega obsega. V nižini in višavi ter v srednjih legah mu zveni glas jasno in enako ter se razvije povsod brez najmanjšega napora do popolne veljave. Poleg tega poje g. Nosale^icz s čutom in z izrazom ter ima spričo svoje mladosti nemara še lepo bodočnost pred seboj. Pesmi, ki jih je pel — to je naše mnenje — niso bile posebno srečno izbrane. Vendar je žel zanje obilo glasnega priznanja.
Za njim je pel mešani zbor kitico no-voharmonizovanih narodnih pesmij : „Rasti, rasti, rožmarin" (harmonizoval Matej Hubad), rSera slovenska deklica" (harmonizoval Matej Hubad), .Meglica* (harmonizoval Oskar De v) in .Čukova Ženite v" (harmonizoval Matej Hubad).
Narodna pesem je sveta narodova last. V nji se zrcali narodova duša, njegovo mišljenje in čustvovanje. Mnogo naj-fiisteje poezije je zakopane v narodnem pesnlitvu. In kdor sodi narod po njegovih pesmih, te ga spozna, te vidi, kako je
njegovo srce, ta ve, kaki čuti ga navdajajo Pretežno število naših narodnih pesmi v besedi in napevu je napojeno z otožnostjo, kar nam je spričo žalostne naše preteklosti razumljivo; v naši narodni pesmi se zrcalijo najnežnejaa čustva, presrčna. vi ljubezen, obupnost, dekliška in m. čast,   sladkost    cvetoče,   ljubezni, ostavljene ljubice, resignacija. odločna vdanost zapuščenega fanta ... Tu in tam je ljubka  narodna  pesem   posoda pristnega narodnega humorja, ki nam nehote posili srčen posmeh.   Šele „vino onustus" zakipi narodni pevec do živahnosti in poredne veselosti . . .
Vso hvalo moramo torej priznati g. Mateju Hubadu, da je šel potovat po zelenem polju narodnega našega pesništva ter nam prinesel v koncertno dvorano v naslado in razvedrilo to, kar je našel tamkaj lepega in dobrega blaga. To lepo in dobro blago je odel v moderno krilo, ki pa je morda značaju narodne pesmi preohlapno . . . (Na pr. „Rasti, rasti, rožmarin*4). Harmonizacija pesmi „Sem slovenska deklica" in »Čukova ženite v" se je gospodu Hubadu izborno posrečila. Jako srečno je harmonizoval tudi gospod Oskar De v prenežno »Meglico", ki je kot svetla roža na cvetočem rožnem grmu ...
Pahorjeva skladba „Domovini* J je prelep metan zbor, ki izdaja mislečega
žuje teh projektov. Vzroki so veliko teht-nejši. Baron S<mwegel, kateremu morajo tudi nasprotniki priznati, da trgovinsko-politične stvari nekoliko razume in se v njih spozna, je pred kratkim pojasnil, da je naša država te imela priliko, pridobiti znatno kolonijo, da pa tega namena ni mogla zvršiti. ker ni imela za to potrebnega jednega jedrnega milijona!
Naša država je zamudila ugodni čas. Za kolonijalno politiko ni pripravljena. Mi nimamo primernega trgovinskega brodovja, nimamo za eksport sposobnih trgovskih močij in naša industrija je deloma vsled svoje nesolidnosti tako razupita, da nas spodriva tuji konkurenca celo v krajih, kateri po svoji logi spadajo v trgovinsko območje naše države.
Zaostali smo v trgovini in v industriji, zaostali tako, da so kapitalisti iz Nemčije in Angleške že dobili v zakup cele vrste avstrijskih podjetij, in zato se zdaj ne moremo ganiti, zato mora Avstrija gledati, ko si druge države zagotovljajo trgo-višča za svoje izdelke. A dočim zastavljajo drugod vse sile, da popravijo, kar so zamudili, se v naših slovenskih blizu ali tik morja ležečih pokrajinah še ubijajo začetki samostojne slovenske trgovine in obrtnosti, v tem ko se ljudstvu vsled nedostajanja zaslužka trumoraa izseljuje v inozemstvo.
V iJulilJHiii. 20. marca.
Thunovo ministerstvo v nevarnosti?
„Reichspost" poroča po informacijah baje z najzanesljivejše strani, da je vsled najnovejših dogodkov demisija grofa Thuna neizogibna. Pričakuje se njegov odstop že za Veliko noč in Thun namerava baje vzeti seboj jezikovne naredbe. Imenujejo se tudi že Thunovi nasledniki: baron C h 1 u m e c k y. knez Auerspergin baron Dipauli. — Ta vest je jako neverjetna ter se z raznih stranij prereka. Ker pa jo prinašajo vsi listi, jo omenjamo i mi. Trozveza in Čehi. .v.l „Posr/ piše: „Cas je, da ■t :avi hujskarijam Čehov proti trozvezi, ziasti pa prord nemški državi konec*. „Post" prežvekuje na to dr. Kramara znani članek v pariškem listu ter dokazuje, da prav kakor Kramar mislita tudi poslanca Engel in Heller. Ta dva poslanca sta — piše „Post" — trdila, „da je zveza z Nemčijo škodljiva, ker zabranja kronanje češkega kralja in ustnnovljenje češkega ministerstva." Od Ba-denijevih časov sem se ne zavrača niti z najvišjega mesta in z vladne klope državno pravni program Čehov, zato pa je — tako sklepa „P st11 — trozveza radi potuhe, katera se daje Čehom, v največji nevarnosti. „PosrJJ trdi nadalje, da se Nemčija nikdar ni vmešavala v avstrijske notranje razmere, a da treba priznati, da je bilo vodstvo zunanjega avstrijskega ministerstva napram nemški državi vedno lojalno, odkrito in pošteno, ter da je cesar Franc Jožef zvest in iz prepričanja vdan trozvezni politiki. Vzlic temu pa ni mogoče prezirati Nemčiji sovražnega spletkarjenja Čehov, ki imajo v vladi največji upliv. Oficijozno časopisje stoji v službi
izobraženega skladatelja, polnega čustva in razuma. Klasične besede Gregorčičeve nam je razložil z srčnim glasom tako lepo. tako jasno, da jih je duša pila in zakopala vase. Prvi stavek se začne v g molu (Largo) ter izraža tožbo, drugi stavek (Andante mossoj začno najprej moški, potem ženski glasovi. (V tretjem stavku iAllegrettoj se oglasi prvič motiv veselosti in zadoščenja, ki se pozneje večkrat ponavlja ter preide v lepi izpeljavi v četrti stavek (Andante sostenutoj, ki je slikovito izraževanje besed „A trnje v le tvoj venec je . . Peti stavek (Andante rpiasi Adagio) je tožno vprašujoči klicj, ki izzveni v šestem stavku (Andante mosso risoluto) v ponosne vzklike. Presrčen, poln Življenja je sedmi stavek (Allegrettoj, enak drugemu stavku je osmi stavek (Andante mosso;, ki se po Allegretto-partiji razvije v kipečo molitev (deveti stavek, Andante religioso). Pesem zaključi deseti stavek (Allegro;, ki se konča kot navdušena zdravica v jasnem, bogatem fortissimu. Ta kratka analiza zadostuj, da spoznamo lepo, umetniško delo Pahorjevo, ki ima po tehniški izvedbi sodruge samo še v Foersterjevih skladbah. Pevski zbor je pel kompozicijo z vnemo in ognjem ter je bil izboren interpret Pahorjevih misli, zakopanih v težki partituri . . . Občinstvo je pesmi srčno ploskalo, kar bodi skladatelju priznanje in spodbuda
Nemčiji sovražnih Čehov in le tem je pripisovati brezobrazne napade na diplomatske zastopnike Nemčije na Dunaju. Zlasti „Češka Revue" prinaša iz peresa cesarskega svetnika Penižka silovite napade na Nemčijo in njegove diplomatske zastopnike, ki pa nikakor niso somišljeniki avstrijskih opozi-cijskth strank rPosf prorokuje, da se bo današnja „ruska politika" kmalu umaknila drugi, in takrat se zavedo tudi oni avstrijki krogi, ki mečejo trozvezo že v ropotarnico, kolike važnosti je zveza z Nemčijo. Bolgarija v Škripcih. Bolgarsko ministerstvo Grekova je dospelo menda do kritične točke, ki je odločilna za njega obstoj ali padec. Ves napor ministrov, da bi dobili posojilo v inozemstvu, je bil zaman, vrnili so se domov praznih rok. Baje so iskali preveliko posojilo. Nemške in avstrijske banke bi bile pripravljene ugoditi željam Bolgarije do neke meje. toda zahteve ministrov so vzbudile sum, da se pri vsej stvari ne gre samo za to. da se ugodi finančnim stiskam kneževine, ampak da je določen del posojila za — ekspedicijo v Macedonijo. Ta sum je škodoval že itak slabemu kreditu Bolgarije, zato so se pogajanja razbila. Bržčas bodo iskali ministri posojilo drugod, gotovo pa je sedaj Grekovo stališče jako omajano.
Dopisi.
S Tolminskega 18 marca. Pred porotniki v Ljubljani naj se tedaj sčisti ozračje! („Soča" z dne 17. t. m. št. 22.) In res bi rado bilo učiteljstvo na čistem, kako je bilo mogoče, „Soči" za hrbtom in v imenu voditeljev in zastopnikov morda na tako nečuven način učiteljstvo zaničevati in priprosto ljudstvo proti njemu huj-skati! — Tudi sedaj strelja „Soča" na ubogo učiteljstvo s topovi iz varnega zavetja voditeljev in zastopnikov naroda rekši v omenjeni številki: „Naj se sčisti ozračje, da bode lahko vsak prepričan, kako podlo je bila uprizorjena gonja proti voditeljem in zastopnikom naroda na Goriškem I" Tak način napadanja in bojevanja proti bednemu učiteljstvu ni ravno težaven. Videti in slišati želi tudi učiteljstvo, v čem in v koliko so s tem v zvezi voditelji in zastopniki naroda na Goriškem! Sčisti naj se tedaj ozračje!
Iz Novega mesta, 17. marca. Kaže se, da je dopis, kateri je prinesel Vaš cenjeni list v prvi polovici meseca januvarja, dosegel svoj namen: vsekako je bil pretekli predpust najživahnejši zadnjih 6 ali 7 let, in v postu nam je poleg dveh koncertov „Glasbene Matice" naša „Narodna čitalnica" podala v nedeljo, 12. t. m. za naše mesto uprav izreden duševni vžitek. Uprizorila se je „Lo\v*odska sirota" tako popolno in dobro, kakor je to pri nas in na našem skromnem odru sploh mogoče. Uprizoritev je stala sicer mnogo truda, ker v naših razmerah ni malenkost, spraviti skupaj igralce kar za 15 ulog, ne glede na to, da so večje od teh ulog jako naporne, manjše pa tako nehvaležne, da jih je treba dovršeno igrati,
Pred Pahorjevo „Domovino" je igral učitelj „Glasbene Matice", g. Jul. Ju ne k, na cellu Dvofakov „Andante" iz koncerta op. 104. ter „Vito", ki gaje glasbil za cello David P o p p e r. Imeli smo že priliko, da smo poudarjali izbornost in virtuoznost, s katerima obvladuje g. Junek svoj inštrument Kar je ustvaril včeraj, je bilo naravnost velikansko. Izbral si je pa tudi dve točki, da je imel priliko pokazati, koliko Čuti in koliko zna. Pri Dvofakovem „Andantu" se nam je zdelo, da vibrira po živih strunah Junekova duša — pokazal se je tu mislečega umetnika. Pri drugi točki pa so mu igrali prsti in lok kakor lahko peresce, ki ga nosi veter po zraku — pokazal se je virtuoznoga igralca. Čestitamo mu, a takisto priznalno omenjamo, da je oskrboval spremljevanje na klavirju pri petju g. Nosalevvizca in pri igranju g. Ju-neka učitelj „Glasb. Matice", gosp. J. Pro-c hiiz k a, ki se je pokazal kot izbornega, visoko izobraženega pianista .Glasbena Matica" je lahko ponosna in vesela, da ima take učitelje!
Koncert je zaključil drugi venec narodnih pesmi: „Kadar boš na rajžo sel", „Bog je st varil žemljico", (harmonizoval St.' P i r n a t), „Zagorska", .Srečno, srečno, Ijub'ca moja!" in .Potrkan ples" (vse harmonizoval Matej Hubad).
Stanku Pirnatu se ni posrečila bar-
ako se jih hoče količkaj spraviti do veljave. No reči se mora, da je veseliški odsek narodne čitalnice uloge kolikor mogoče prav razdelil, in da je bila tudi režija prav dobra; nekateri nedostatki gredo na rovaš starosti in nepopolnosti našega odra, in ravno tako se je zopet na odru in v dvorani občutno kazalo pomanjkanje in nedostatnost čital niških prostorov. Od posameznih igralcev je pred vsem omeniti gdč. Vidičevo.  Po pravici povedano, nekoliko smo se bali, kako bo ona,  ki je doslej vedno le nastopala v najivnih ljnbiraskih ulogah, pogodila težko značajno ulogo Jovane Eyre. ta  dokaj nenavadni, da nenaravni značaj, —- a strah je bil nepotreben.   Od dejanja do dejanja bolj smo se prepričevali, da gdč. Vidičeva ni kriva, če smo dvomili o nji, ampak le naše družabne razmere,  vsled katerih se zadnja leta ni priredila nobena večja resna igra, kjer bi bila mogla gdč. Vidičeva razviti svojo umetnost.  Vreden soigralec ji je bil g. Tekavčič. Ravno iste pomisleke kakor pri gdč. Vidičevi, smo imeli, ko smo čuli, da bo on predstavljal Rolanda Rochestra, a ravno tako sijajno je on rešil svojo nalogo, ter v vsem zadel težavni, notranjega boja polni značaj Rochestrov. Od ostalih igralcev nam je posebno pohvalno omeniti gdč. Pre atonijevo kot lady Georgina Clarens. Ona napreduje stalno od uloge do uloge, in upati je. da jo kmalu vidimo vspešno nastopiti v kaki glavni ulogi.  Gdč. Vasiceva — gospa Reed — je priznano dobra igralka. Ona je iz požrtvovalnosti prevzela ulogo, katera ji ne prija popolnoma, zato je morda v prvem dejanju nekoliko pretiravala, v zadnjem dejanju pa, v tragičnem prizoru z Jovano Eyre in z Wytfildom, je zopet pokazala, da so tragične uloge njena stroka. Upajmo, da nam po daljšem presledku da večkrat priliko, občudovati njeno umetnost v tragičnih ulogah. — Judita Harleigh je znala svojo ulogo jako dobro.   Gospod Wytfield je bil posebno v zadnjem dejanju, kjer bi ga bila morala žalostna osoda nečakova vsaj nekoliko pretresti,  premiren,  da ne rečemo prezaspan.   Ivan, sin gospe Reed, in sluga Sam, sta igrala prav dobro, a krenila sta jo ponekodi v dijalekt, hiba, kateri ni težko odporaoči.  Ostale uloge so bile v dobrih rokah, in dotični predstavljalci so naredili, kar se iz tako nehvaležnih ulog da napraviti. Ravno predstavljavcem takih ulog mora veseliški odsek za sodelovanje biti jako hvaležen, ker vaje morajo ti gospodje in dame ravno tako pohajati, dočim se jim po krivici pripisuje navadno le prav majhen delež uspeha. — Maske so bile v občem dobre. Želeti bi pa bilo, da bi se predstave točno začenjale — kar je pa ravno tako stvar občinstva, ki pri nas nikoli ni točno, kakor režije, ki bi morala skrbeti zato, da bi bilo za odrom vse v redu, in presledki mej posameznimi dejanji ne tako mučno dolgi, da se vsled njih predstava raztegne pozno v noč. Pri zadnji predstavi se je zahvaliti le izbornemu igranju naših diletantov, da občinstvo ni postalo nepotrpežljivo; naše občinstvo še ni vajeno predstav trajajočih do 11. ure zvečer. Ne glede na te majhne ne-
monizacija lepe narodne pesmi „Kadar boš na rajžo šel". V preumetni, prebogati harmonizaciji se je izgubil nje narodni značaj, kakor se izgubi ponižna vijolica na grajskem vrtu, ki je okračen z eksotičnim cve-tičjem . . .
Bolj posrečila se mu je druga. Pesem vinskih bratov „Bog je stvaril žemljico" je zvenela tako pristno domače, tako prirodno, da se nam je zdelo, kakor bi bili kje v vinski gorici v polnem hramu v veseli razposajeni družbi s kozarci kipečega vinca. Hubadov »Potrkan ples" je živa, vesela pesem, ki vabi in miče na ples. Glasovi mešanega zbora poskakujejo mej seboj v plesnem tempu, v lahkih skokih kot nožice kmetiških deklet Bas tuintam zabrni v nižini, kakor bi razvneti kmetiški plesalec udaril s peto ob tla. To je lepo in vender domače: reprezentuje se v celoti tako kot cvetoča vaška deklica v novi narodni opravi v nedeljo pri veliki maši . . .
Matej Hubad je dobil v dar liro spleteno iz lovora; zaslužil jo je on in delo njegovo. Hvalna beseda pa sodi tudi čvrstemu zboru, ki ga je vodil z elektrizujočo taktirko. Vzčaral nam je ž njo pomlad veselja in užitka. Ta pomlad je lla zmagoslavno mej poslušalci po dvorani in vsa* kemu je dala to, kar se Je prilegalo njegovemu srcu. Nam je vrgla v odprto dušo »Meglico* ... —a—
dostatke pa smo narodni čitalnici za uprizoritev ,Lowodske sirote" prav hvaležni in nadejamo se, da nas kmalu zopet razveseli
s slično uprizoritvijo kake dalji« igre, _
male burke jednodejanjke naj se uprizarjajo le predpustom pred kakim plesom.
Položaj štajerskih učiteljev.
(Dslje.)
Oni se po svojih stanovskih lastnostih nimajo brigati za blagor in napredek Človeštva, ampak morajo le točno izvrševati svoje stroge predpise. Oni nimajo računati z nobeno individualnostjo, njim so vse stranke jednake.
Oni so uradniki le v predpisanih urad nih urah. zunaj urada so lahko povsem privatni ljudje, ker jim za izvršbo svojega vsakdanjega dela ni treba nikakoršne priprave in lahko vse uradne stvari v uradu rešijo, česar jeden dan ne zmorejo, odložijo lahko za drugi dan. In če imajo gg uradniki na dan nekoliko več uradnih ur, kakor učitelj, je to le na videz večje obremenjenje, ker, kakor smo videli, opraviti more učitelj skoraj samo polovico svojega posla v pred pisanih uradnih urah.
Njihovo uradno delo ima toraj jako malo produktivitete in skoraj nikakoršnega upliva na razvoj človeške omike.
Zunaj urada živijo ti gg. uradniki večinoma za se in se navadno ne udeležujejo javnega delovanja, Če so pa členi kakih društev, ostanejo skoraj zmiraj le pasivni.
Posebno za probujo naroda ne morejo in vsled svojih višjih uplivov ne smejo mnogo storiti.
Poslovanje teh gg. uradnikov, ki so velikanski državni upravi sicer neobhodno potrebni, toraj glede svojih koristij in svojega upliva na človeštvo ne nadkriljuje našega, ono ne zahteva niti tolike naobrazbe, ne toliko duševnega in telesnega napora, kakor naše, in vendar vživajo ti gospodje, ki živijo še vrhu tega le v večjih krajih, neprimerno večjo plačo, kakor mi.
Njihova najnižja plača brez doklade je ravno tolika, kakor naša v I. plačilnem razredu, t. j. 800 gld., najvišja pa še jeden-krat tolika, t. j. 1600 gld.
Mi gg. uradnikom nikakor ne zavidamo njihovih plač, temveč jim privoščimo še boljših, a tirjamo, da omogoči človeška družba tudi nam, stanu primerno, življenje in nam odkaže vsaj iste plače, kakor jih uživajo uradniki XI. do IX. čin. razreda.
Dokler se tej naši zahtevi ne ugodi, misliti moramo, da smatra človeška družba naš poklic malo častnim in najmanje vred nim, kar bi nas v izvrševanji naših dolž nostij znatno oviralo, ker kdo se naj ogreva za stvar, kojo merodajni činitelji tako malo cenijo in s preziranjem plačujejo? Kdo naj ostane še navdušen učitelj, če vidi, da se vsak drug posel razmeroma bolje plačuje, nego vzgojevanje in naobraževanje človeštva?
Bo-li človeštvu na korist, ako se ideja-lizem v nas popolnoma zaduši, ako se iz učiteljskega stanu izsilijo vse boljše moči in se istemu posvetijo le oni elementi, ki vsled raznih uzrokov niso mogli dobiti boljše službe? Boli človeška družba kaj pridobila, ako bodo v šoli delovali sami »najemniki", sami kruholovoi, ki bodo svoj posel opravljali le mehanično, samo da vsaj na videz zadostijo postavnim tirjatvam?
Bi bila to še šola, kakor jo tirjajo Komensky, Pestalozzi, Slomšek in drugi znameniti pedagogi, bi-li mogla taka šola zadostiti nalogi, kakoršno ji določa sedanji šolski zakon? Ne in stokrat ne.
če kje, velja pri nas izrek, vsakdo ne velja za učitelja, ampak pravi učitelj se mora roditi. Dajte toraj učiteljem tako plačo, da bodo mogli dostojno živeti, da se bo vsakdo, ki bo čutil v sebi poklic, posvetil temu, in da bodo oblastnije mogle izbrati le najboljše moči.
Če so uspehi šole že sedaj pri teh žalostnih razmerah tako vidni, koliko bolj bodo šele tedaj, če bodo v njih delovali zadovoljni, izborno naobraženi učitelji, polni navdušenja. (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. marca. — Osebne vesti. Kancelijski praktikant pri det. sodišču v LJubljani, g Alojzij Dular, Je imenovan kanoelistom pri rudniškem uradu v Gradou Pri davčnih uradih na Kranjskem so imenovani davčni
kontrolorji gg. Dom. Dereani, Rudolf Achtschin, Fr. Gregorič, Ant. Krapš in Fran Pred al ić ter davčni oficijal Fr. Zupan za davkarje, davčni pristavi gg. Konrad Rozman, Ivan Bo bi k, Fran llr-Sič, Ernest Sedlak in Vinko Prem k za davčne kontrolorje, davčna pristava gg. Iv. Jereb in Ivan L a vri č za davčna otici-jala in davčni praktikantje gg. Rudolf Str nad, Rajko Le v ste k, Rikard Bol-tanzer, Ernest Kobler, Makao Zotter Henrik Kette in Fran L u n d e r za davčne pristave. — Nadoskrbnik v Idriji g. Viljem Leithe je povodom njegovega umirovljenja dobil naslov cesarskega svetnika.
— Deželni zbor. IV. snja bo jutri, dne 21. marca ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika III. deželnozborske seje dne 17. marca 1899. I. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3 Priloga 37. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože" proračuni bolniškega, blazni-škega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1899. 4. Priloga 88. Utemeljevanje samostalnega predloga g. Iv. Hribarja in tovarišev glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895., drž. zak. Št. 88. 5. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a i mlekarske zadruge v Trnovem za podaljšanje obrokov za povračilo deželnega posojila 600 gld.; b) posestnika Franc Ce rarja za podporo za napravo brodu čez Savo pri Kresnicah; c) županstva v Š* Rupertu za podporo za napravo štacij za streljanje proti toči; d) Frana Ravniharja, deželnega knjigovodje v pokoju za zvišanje pokojnine; e) Jakoba Bobeka iz Kala za odpis bolniških oskrbovalnih stroškov za Marijo Požar; f) Marije in Ane Lušin, sirot deželnega ingrosista, za podaljšanje in zvišanje miloščine. 6. Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve selske občine Turjak v samostojni selski občini Turjak in Rob (k prilogi 34 ). 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Kranjskega za uvrstitev okrajne ceste Kropa-Tržič mej deželne ceste. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Janeza GoliČiča za uvrstitev mostu čez Soro pri Suhi mej okrajno cestne objekte. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o § 5. letnega poročila: Občinske reči. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora in sicer: a) Splošno poročilo o letošnjem letnem poročilu deželnega odbora; b) poročilo o številkah I. in II.; c) o § 1. Zakonski načrti; d) o S 2. Davki; e) o § 3. C, Zdravstvene reči; f) o § 9. Ustanove; g) o § 10. Osebne stvari.
— Občinski svet ljubljanski ima v četrtek, 23. marca t. 1. ob petih popoldne z mestni dvorani izredno javno sejo.
— Zadnja gledališka predstava. Danes se zapro vrata slovenskega gledališča Samč še jedenkrat se napolni hram Talije, in sicer na čast najslavnejšemu slovenskemu pesniku, dr. Prešernu. Čisti dohodek današnje predstave je namenjen odboru, ki nabira prispevke za Prešernov spomenik, zato se je nadejati razprodane hiše. Vzpored je jako zanimiv in raznovrsten. Sodelujejo vse naše operne in dramske moči, solisti in zbori. Predstavljali se bode ta dve izvirni noviteti: A. Aškerčev dramatiški prizor „Prešern v gostilni ,Pri zlatem grozdu" in Stritarjev »Prešernov go d v Eliziju". Razun tega se bo igral po E Ganglovi novi dramatizaciji Prešernov „Krst pri Savici." Glasbene točke pa so sledeče: A. Foerster: Ouvertura k operi „Gorenjski slavček". Igra vojaški orkester 27. pešpolka. Dirigira H. Benišek. Samospevi. C. Mašek: a) „Kam?" b) .Nezakonska mati", F. S. Vilhar: „Mornar", poje g. Jos. Nolli, na klavirju spremlja gosp. H. Benišek. Dr. B. Ipavec: „Na Prešernovem domu". Velika kantata za soli in zbor s spremljevanjem vojaškega orkestra. Za mešani zbor priredil H. Benišek. Bariton-solo Poje g. J, Nolli, tenor-solo g. Iv. Baškovič. Solo-kvartet: gg. RaŠkovič, Nolli, Fedycz-kowski, Kronovič. Sodeljujejo tudi iz prijaznosti gdčne. Stropnicka, Stastna, in Rad-kiewicz. Prešernove čestilke in čestilci, zberite se danes polnoStevilno v našem gledališču!
— Slovensko gledališče. Naš tenorist, g, Rafikovič je praznoval v soboto fttotnl večer. Priljubljenosti njegove znak jš bil srčen podzrav, ■ katerim ga je odlikovalo občinstvo pri prvem nastopu. V °*r pa je dobil velik lovorjev veneo s tra-
lepo ovetično darilo In zlato uro, tako
da je lahko zadovoljen s svojim častnim večerom. Pa tudi mi smo bili zadovoljni ž njim. Peli so Viktorja Parme ljubeznivo in melodijozno „K s en i j o" ter Mascagnijevo ognjevito in slavno „Cavallerio rustičan o" — torej dve operi, kjer ima gosp. Raškovič mnogo prilike, da pokaže obilico svojih pevskih in igralskih zmožnosti. Poudarjali smo že ob priliki, da je uloga meniha Aleksija v ,,Kseniji" izmed najboljših Raškovičevih ulog. Parma je položil v ulogo toliko duha in toliko čustva, da je za pevca, ki misli in čuti, kot bi bila namenoma pisana zanj. Gosp. Raškovič je pel vseskozi pretresljivo in ognjevito, a najlepše je pel vstopno pesem, ki mu je naklonila poseben aplavz. Gdč. Stropnicka je bila lepa Ksenija, ki se ji je v prelepem duetu z Aleksijern razvil simpa-tiški glas do polne krasote. Ljubka je bila gdč. StastnS v ulogi Tatjane ter je žela za pesem ,,Ptičica gozdna1' posebno pohvalo. Tudi gosp. Nolli nam je jako ugajal, nikakor pa nismo bili zadovoljni z zborom, ki jo je prav temeljito zavozil v začetku in koncem opere. — Kakor je „Ksenija', mehka in prijazna, tako je „Cavalleria ru-sticana" trda, odločna in strastna. In pevci in pevke, ki so peli ,,Ksenijo", pa morajo precej potem peti .,Cavallerio", morajo docela izpremeniti zunanjost (t. j. igro) in notranjost (t. j. način petja.) Tam ljubezen in samo čustvo, tu ogenj in strast in vroča italijanska kri. . . Pa je bila vkljub ternu tudi „Cavalleria" krasna. Gosp. Raškovic je bil Turidu živahne igre in krepkega petja, v začetku malomaren, nebrižen, a vedno razvnetejši. Najbolj mu je uspel prizor z materjo, ki jo je izvrstno pela in ponosno, a premrzlo igrala gdč. Radkiewicz, ki pa ni bila srečno maskirana. Imela je črne proge po obrazu, kakor bi se bila pozabila umiti. Jako dobra je bila tudi gdč. Strop-nicka kot Santazza, ki je storila v igri in petju vse, kolikor ji dovoljujejo igralske in pevske zmožnosti. Lolo je pela gdč. Stastna, ki je bila izvrstna interpretinja zapeljive, lepe Italijanke. Alfio je bil g. Nolli ter je kot prejšnja leta dosegel v tej ulogi najlepši uspeh. Zbor je pel jako dobro, v igri pa bi moral biti živahnejši, a po številu močnejši. Za prihodnjo sezono je treba vsekakor skrbeti, da ga pomnože. — S to opero so se za letos poslovili solisti in so-litske, zbor in gosp. kapelnik. Želimo vsem, da bi se odpočili v dobi dolgih gledaliških počitkov ter se vrnili s prihodnjo sezono krepki v belo Ljubljano, povzdigovat slavo slovenskega gledališča. Zahvaljamo vse za premnogi umetniški užitek, ki so nam ga privoščili v končani gledališki sezoni.
— „Slovensko pisateljsko podporno društvo". Ker ni bil zadnji občni zbor sklepčen, naznanja odbor p. n. društevnikom, da bo občni zbor »Slovenskega pisateljskega podpornega društva" prihodnji ponedeljek (dne 27. t. m.), ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" ter bo zboroval ob vsakem številu Členov.
— Zdravniška zbornica kranjska javlja, da c. kr. glavna direkcija tobačne režije na Dunaju razpisuje službi tovarni Škega zdravnika c kr. tobačne tovarne v Sternbergu in Taboru. Plača državnega uradnika XI. razreda, toda brez aktivitetnih doklad. Prošnje vložiti je s potrebnimi spričevali doktorja vsega zdravilstva in o dosedanjem službovanju, sosehno na kakem porodniškem oddelku najkasneje do 15. aprila t. 1. na c. kr. tobačno tovarno v Taboru. Dr. Neiner na Dunaju prosi, da bi se mu naznanilo število nemških zdravnikov na Kranjskem. Ker zbornica ni opravičena, ločiti zdravnike po narodnosti, blagovole naj se p. n. gg. zdravniki nemške narodnosti javiti do 30. marca zdravniški zbornici kranjski.
— Ljubljanska reslks. Poroča se, da so se v soboto vršile v stanovanjih nekaterih nemških realcev hišne preiskave in to po odredbi deželnega sodišča, ki je že začelo preiskavo proti večjemu številu realcev. Uspeh hišnih preiskav ni znan.
— Iz St. Petre na Kraeu se nam piše 18. marca: Zopet so tu 1 Kdo vender ? Čez leto dnij vrnile so se .lastovice" k nam, pa ne mislite, gospod urednik, da so te tako zvane .lastovice" iz lačne Italije, kakoršnih se ne manjka sedaj v Vaši beli Ljubljani, ker zidajo in popravljajo nove in stare niše. Došli so k nam namreč tisti faktorji kateri vodijo nasadbe na našem kršnem Krasu, ter dajo tudi našemu ubogemu kmeta ne mali aasluiek, to so urad-
niki pogojzdovanja kamenitega Krasa. Vesel jih mora biti vsakateri, ko vidi kako so pridni in neutrudljivi pri delu in nadzorovanju. A komu se imamo zahvaliti ? Slavni c. kr. komisiji za pogozdovanje, ter deželi in oziroma državi, katere nam to preko-ristno dobroto izkazujejo, ter tudi v prvi vrsti gospodu baronu Ileinu, ter gosp. gojzd-nemu nadsvetniku Vinku Gollu. Pohvaliti je pa res tudi še gospode uradnike. Ti mo rajo vsaki dan od 5. ure zjutraj do 6. ure zvečer biti pri nadzorovanju čez 200 delavcev in delavk. Jed in pijačo dobivajo iz bližnjih vasi; ni čuda potem, da morajo največkrat mrzle jedi ter prestano in spar jeno vodo uživati. A vzlic tem neprilikam Vstrajajo vsi pregledniki in čuvajo pri svojem delu. Letos se zopet pogojzduje in pod-sedava, in sicer: v postojinskem okrajnem glavarstvu, pri vaseh: Matenja vas, St. Peter, Zagorje, Košana ter Vrerne. Tudi se bode še sadilo nad Palčjem ter v Ilirski Bistrici in pa na Vipavskem. Tako bodo v nekaterih letih skoraj vse golicave zara-stene, kamenje sčasoma izginilo, burja ne bode več tako silna in vreme stalnejše, ter naš Kras ne bode potem več žalosten ampak v resnici kras premile naše domovine. — Včeraj bil je takoj navadni letni semenj za blago in živino. Prignalo se je do 400 glav volov in krav. Kupčija bila je prav živahna, kj er je prišel kupec iz Morave, ter mnogo iz Trsta, Gorice in Vipave. Da bi se le tako obnesli tudi drugi semnji.
Markovo
— Vkup trčils sta, kakor se nam javlja, včeraj v Litiji dva vlaka — tovorni in mešanec. Zadnji je dospel neki v Celje stoprav ob 1. uri dopoludne. Podrobnosti niso še natanko znane.
— Drevored na ljubljanskem Gradu zasajen je z mladim zarodom, ker bo večina starega drevja kmalu ,za peč zrela".
— K letošnjim velikim vojaškim vajam na Koroško poklicani bodo večinoma vsi rezervisti 3. voja v popolnitev oziroma pomnožitev kompanij.
— Nove zgradbe v Vodmatu. Tekom letošnje pomladi pomnožilo se bode število hiš v Vodmatu za 15—20, namenjenih za stanovanja nižjim slojem.
— Vozni red na Dolenjskih železnicah je od 15. t. m. vsled pomnožitve tovornih vlakov (za jednega) mej Grosupljem in Novim mestom spremenjen in sicer pri osobnih (mešanih) vlakih za 10 minut povprečno.
— Vreme. ,£'ušec ima zakrivljen rep!" Ta kmetski pregovor se ta dva dni uresničuje p ri nas. Včeraj v jutro je pričelo pri nas polagoma mesti in metlo je cel dan in tudi danes še sneži. Po mestu in deželi je zopet vse belo. Notranjci imajo vsled burje celo zamčte. Prognoza se je v četrtek in petek glasila: Temperatura blizu ničle, jugovzhodni vetrovi, v naših krajih dež in sneg. V Ljubljani ga je padlo 8 cm, a bode ga še veliko več, kakor kaže. — Današnji vlaki na državni in južni železnici so imeli vsled padlega snega nekoliko zamude. Sedaj ko to pišemo, znaša v Ljubljani višina snega 25 cm. Tudi za pasažo po mestu je ta sneg neprijeten, ker se vsi pa raz strehe. Prava plundra pa nas bode mučila ko potegne južni veter. — Tudi promet pri voznih pošt ah na deželi je vsled snega oviran.
— Tatvina. V pretečenem tednu so neznani lopovi vlomili v hišo Urše Sikovič v Streharjih in odnesli okoli 50 gl. denarja, srebrno cilinder-remontoar uro z nikelnasto pancer-verižico, zlate vhane v podobi grozdja, zlate vhane (murčke) dve zlati broži, srebrno brožo, katera je imela na sredi vdelano modro rožico, dve zlati evratni verižici s križcem in medajIonom, zlato verižico za žensko uro, srebrno pozlačeno verižico, dva zlata prstana z rudečim in belim kamnom, srebrno zapestnico, 6 gnjat, 20 litrov Žganja (.grenkega"), 25 .kratkih" smodk, 25 smodk po l1;, kr. in šestlitersko steklenico. Vsa Škoda znaša okoli 240 gld. Lopovi, katerih je morale biti več, so z rovnico zlomili železni paž na oknu in tako potem skoz okno prišli v sobo, kjer so bile navedeno reči. V sobi ni nihče spal.
* Soprogo ustrelil. V Pragi je stal pred porotniki neki Iv. Pinkas, 481etni nočni čuvaj, ker je ustrelil svojo ženo skozi okno, ko se je dvakrat na lastne oči preveril, da ga vara s nekim potnikom. Pinkas je imel v Klsdnn vsako noč od 6. zvečer do zjutraj službo, in lena se Je čutila povsem ▼smo. Žena je imela že sedmero otrok ter
jih je sovražila, kakor bi bila njihova mačeha.   Obsojen je bil Pinkas na 5 let ječe.
* Zblaznela iz ljubezni. Na budim-pestanskem Variete gledališču delujoča pevka miss Harry, rojena Dunajčanka, se je zaljubila v nekega poročnika lovca, ki je bil prestavljen v Kotor. Zaljubljenca sta si dolgo dopisovala, sedaj pa je pevka zved«la, da se bo njen ljubimec oženil. Ko je prejela to vest, se je začela krasiti s cvetkami, ter je plesala, dokler ni omedlela. Ko seje zopet zavedla, je bila blazna.
* Pri lastnem pogrebu aretiran. V Parizu je aretiral redar nekega Prosperja Romiena, ko je šel za krsto, v kateri je ležalo mrtvo truplo njegovega brata. Ro-mien je bil obsojen na 15mesečno ječo ter se je hotel odtegniti kazni s tem, da je izdal slučajno umrlega brata za samega sebe, seveda sebe pa za brata.
* 93letna angleška igralka Keelev je umrla te dni vsled inMuence. Začela je igrati z 19. leti ter dosegla i s tragičnimi i s komičnimi vlogami veliko slavo ter sodelovala na največjih odrih. Bila je 40 let stalno igralka, pozneje pa je nastopala samo pri dobrodelnih predstavah. Tudi njen soprog je bil igralec.
* 10 ladij se je potopilo. Kakor poročajo iz Londona, potopilo se je za časa zadnje nevihte osem britskih ladij, nemški parnik „ Minister Maybach" in jedna ameriška ladija z vsem osobjem vred.
Telefonična in brzojavna poročila.
Deželni zbori.
Dunaj 20. marca. Dalmatinski dež. zbor se danes zaključi. Tekom tega tedna se skličejo deželni zbor goriški, tržaški, istrski in tirolski.
Zadar 20. marca. V sobotni večerni seji je deželni zbor sprejel predlog \ C i n g r i d , naj se pri sodnih in uprav a uradih uvede hrvaščina kot notrahj. uradni jezik. V imenu Italijanov se je izrekel Salvi proti predlogu, a je pripoznal. da bi se s vzdrževanjem italijanščine kot jedinim notranjim uradnim jezikom samo nemščini gladila pot v urade. Za predlog so govorili t udi Milic, Peric in B i -a n k i n i.
Vojni budget.
Dunaj 20. marca. .N. \Vr. Tagblatt" javlja, da zahteva vojno ministerstvo za 1900. 1. celih 23 milijonov več kakor za letos. Ta svota naj se porabi za zboljšanje častniških plač in za pomnožitev stalne vojske za 2500 mož. Proračun za mornarico izkazuje izredno potrebščino 6\t milijonov in naknadnega kredita 2" „ milijona. Izgredi in demonstracije.
Praga 20. marca. Uradno se razglaša, da je bil včeraj v Mostu nemškonaoijonalen shod, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb. Shod, ki je trajal le pol ure, je bil razpuščen radi veleizdajskih izjav poslanca Wolfa. Zborovalci so odšli na „Ring" in poskusili ulomiti v bralno društvo, kjer so zborovali socijalni demokratje. Prišlo je do pretepa, v katerem je inžener Lukas nevarno ranil socijalnega demokrata We-lerko. Vladni zastopnik je tudi socijalno-demokratski shod razpustil. Ker mestna policija ni mogla napraviti mini, je vladni komisar poklical 15 orožnikov, ki so izgrednike razgnali. Proti Lukasu in \Volfu je vladni komisar napravil kazensko ovadbo.
Gradec 20. marca. Na shodu trgovskih pomočnikov je mej nacijonalci in so-cijalnimi demokrati prišlo do krvavega pretepa, vsled katerega je bil shod razpuščen.
Gradec 20.marca V „Industriehalle" je bil včeraj shod. po katerem so zborovalci pred deželno hišo in pred mestno hišo demonstrovali za splošno volilno pravico. Avstrija v Kitajski.
Trst 20. marca. Tukaj se govori, da se ekskadra, ki je danes odšla v Pulj, on-dukaj samo poskrbi s provijantom, in da potem odrine na Kitajsko.
Ksndidsture.
Budimpešta 20. marca. Ugron se je na volilskem shodu izrekel za vstop neodvisne stranke v delegacijo in je zahteval, naj se v vojsko uvede madjarsko poveljevanje in naj se vstvari honved-topničar-stvo, Češ, to so pogoji materijalne neodvisnosti Ogerske. V Buji je bil pravosodni minister izvoljen poslancem. Trgovinski minister kandiduje v Braševu.
sr! Mi I >7
6.— .. 10 — „     B —
m 10 — . 1«>-
■ 10.—
n      10 —
, 25-
- 15 — 20 — lil.
3 — 25 —
25 —
2 — 10 —
ao.—
X. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos
Posojilnica t Gornji Kadgoaj ......
m        okrajna v Litiji........
„ ,.      v Ljutomeru ....
„        na Vranskem.........
„ k;: • taka na Vrhniki.....
▼ Radovljici..........
in hr.mihiu a v (i .rjah . . . Kat. slovensku OTaStTO v „ . .•. . NacelmStv >   posojilnice v   Brežicah iz
svoje lastne nagrade ..........
Mestni zastop v Karlovcu na Hrvaškem Nedok Josip, em gim prof. ▼ Krakovu . KovačiC Fran. selski ptsmuno&a pri sv. 1.•!.•:•>. • 1  S Bi nabral na pustni torek v druži »i Prešernove pesmi pevajočih
deklet in fantov .............
Sepic Ivan v Konjicah ..........
Hribar Ivan župan ljubljanski prispevek
za felruv.ir.................
Toman Bma učiteljica na c.  kr. vadnici
▼ Gorici ..................
dr K. m Fran. hišni posestnik v Gorici Nadlisek Marica v Trstu nabrala .... katar« -  darovali: Milka v Trstu 5 gld 50 kr. Ilvbar Zinka v  Trstu 5 gld., Bartol v Trstu 8 gld.. Nego,le v Trstu
1 gld, dr. Slavikova v Trstu 2 gld., 1'onikvar v Trstu :5 gld.. Sporn v Pulju •J 1. DeDdn v Trstu 1 gld. Makuver Liz. v Se v. Ameriki 5 gld Pernat pri sv Lovrencu a gld 50 kr. dr. IVetner Matej, odvataik v Trstu 5 gM., Jesenko Ivan. c. kr. profesor v Trstu 5 gld., Vod«'pivec M. v Trstu BO kr.
Barle Janke arhivar nadškof, pisarne v
Zagrebu nabral..............„ 25.—
katere so darovali: dr . Suk Felix prost 10 gld . Zadravec Al. aktuvar 1 gld., Barle Konrad učitelj, 1 gld . dr. Medji-nmrec Mih. prof ."»i t kr . Bučar Josipina
2 gld. BO kr., Barle Janko 10 gld.
L. P. v Ljubljani................ 10
Skupaj . . , g I -JS34 57
Dr. Josip Stare, blagajnik.
Meteorologično poročilo.
Vitina  > i i morjem SOH-2 m.  Srednji *r»črl tlak 73« 0 mm.
II
Marec	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura » «C.	Vetrovi	Nebo
18. 9. zvečer 19. 7. zjutraj .   2. popol.		725-o 726 4 7290	10 2 sr. jzahod 4*8 sr. jvzhod 0*2 sr. vzhod		jasno oblačno oblačno
„   9. zvečer 20. 7 zjutraj „   2. popol.		730 1 726 1 7253	- 18 — 22 00	sr. svzhod p.m. szah. sr. svzhod	sneg sneg oblačno
Srednja temperatura sobote in nedelje 9'3° in lt\ normale. VO" in 4 2°.
Z2\a-Z2.a.jsi£SL "borsa.
dne" 20. marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" , Ogerska zlata renta 4" „.   .   . . Ogerska kronska renta 4" „_  . . Avstro-ogerske bančne delnice .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
a«r vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulic« 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5   10 gld.
101 gld. 10		kr.
100 „	HO	_
120 ,	15	n
100 .	95	
11'.) ,	85	n
97 ,	-0	t
9ia .		
	70	•t
120 n	47'	J *
59 ,	—	
11 .	79	t
9 „	55'/	s n
4-1 .	20	n
5 „	67	
Za mnogobrojne tolažilne izjave sočutja, ki so nam došle od sorodnikov, prijateljev in znancev mej boleznijo in ob smrti naie iskreno ljubljene matere,
gospe
Fani Seidl n»j. Rohrmann
posestnice v Novemmestu
na tako blagodejoč način, za mnoge lepe poklonjena vence, kakor za mnogobrojno castilno spremstvo k zadnjemu počitku rajnice izrekamo s tem svojo najtoplejšo zahvalo. (536)
Hedwiga Schulz roj  Seidl hči. Lu-dovik Seidl, sin.
Novome s to, dne 18. marca 1899.
/ T1 l	1 H
*	cr-icv vrelec B
	1
Najbolje učinkujoča ž e I ei o - a r s e n a s ta voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnnah nuinralnih vod,  lekarnah in drogerijah
■Ifr.MUH MtTTMI, llainnj.
Citraši
dobe 4 komade za citre brezplačno in katalog pri J. Neukirchne r-ju,
Gorkau, ČeSko. (321—5)
Git. ir. atstrllslii fšk iržim fttolct.
Izvod iz voznega reda
viljarto od da* 1. oktobra 1SSS. Ista. Odhod t s LJuMJaae jal. kol ProKa *ea Trblt. Ob 12. uri r> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Seltthal Ansse, Solnogrud; ter. Klein-Reifluig v Steyr, v Line, na Punnj via Amstetten. — Ob 7 nri 5 m. sjatraj osobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno. Onnaj; *t-z Selzthal v Solnograd ; čez Amstetten na P maj — Oh 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ok 4. uri -2 na. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-G.stem, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carh, Genevo, Pariz, cea Kloin - Reiflin« v Steyr, Line, Budejevice, Pluenj, Manjine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Prog * ▼ Rovo mesto In v Kočevje. MeAani vlaki: Ob B. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri ?b m. popoludne, ob t». uri 30 ui zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Prosa Is Trbtia. Ob 6. uri 4t>. m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten. iz Lipskega, Pra*;e, Francovih varov, Karlovih varov. Ueba, Marijinih varov, Pl^nja, Budejevic, Solno grada, Linca, Stejra, Aasseea, L|ubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne opobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda. Linca, 8teyra, Pariza. Geneve, Curina, Bregenca, Ino-mosta, Zeila ob jezeru, Lend - Gaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. nri 57 m. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 9 m. zve-cVr osobui vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga, ls Sovefa atesta ln Ko-čeTja. Metani vlaki: Ob H. nri 19 ru. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob H. uri 35 m. zvečer. — Odkod ls LJubljane d. k ▼ »atnalh, Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob z. uri 5 m. popoludne, ob H. uri 50 m. — Prihod ▼ LJubljano d. k. ls Kaatalha. Ob tj. uri ;')*> m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. uri lo m. (1)
Hamburg-Newyork.
Prevažanje oseb
z brziml parniki ns dva vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka,
dalje prevažanje oseb
v vse kraje Zjedinjenih držav Severne Amerike Canado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd.
Natančnejša pojasnila daje brezplačno
F. W. Graupenstein, Lipsko
glavni zastopnik. (446—2)
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvrdnjem točno naročila na
kavo, čaj, olje, rlž, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina i. t. d.
Pob IjatvM v omotih po 5 kil oddajam po posti, one od bo kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pos)ljxUe m izplačajo vsakomur, posebno p. n. kromarjem, drusinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilik>th nabav, ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa ie zelo drago, n. pr.
morske ribe ln rake, svete sadje,
lino olje 1.1, d.
Glavni mol namen Ja razpošiljati dobro blago ln po nizki oeni
Cenike razposljem radovoljno in brezplačno. Za p  n. gg. trgovce imam  poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. (rJ37— 47)
Tudi »prt-|ciuHm aaatopatva In vernico-|a'tM puartMl«vanju.
Z odličnim spoštovanjem udani
Ernest Fegraja. v Trstu, v ulici San Francesco itev. 6>
Učenec
se vzprejme pri tvrdki
Konrad Šumi & Co.
(525—2)
„Pri novi tovarni".
Gumi-čevlje
itiSne)
pristne ruske in druge
nt%Jba>ljMlh ladrlkev
pri (538-1)
Ljubljana, Prešernove ui ce it. 10-14.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Posojilnice na Slapu pri Vipavi
regiatrovane zadruga z neomejeno zavezo
kateri ae bode vršil
dne 28. marca 1899. 1.
točno ob 3. uri popoludne
v šolskem poslopju na Slapu.
Dnevni red:
1. Poročilo načelnika.
2. Poročilo nadzorstva o letnem računu.
3. Razdelitev Čistega dobička.
4. Privolitev remuneracij načelstvu in nad-
zorstvu.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Prememba pravil.
7. Razni nasveti in predlogi.
Ns Slapu, dne 18. marca 1899.
(535) Načelstvo.
Brady-)eve
kapljice
Sljza želodec
(prej Marijacsljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni ,,prl ogerekent kraljn" Karla Brady-Ja na DaanJ« I., Flelaek-markt 1
obe« Itkaieae (n   po* tato ailravlln, ki •Sl*l|n In ekrep«n|e a>lon>«, ce Ja pre-bata   moten«  In  aplok  pri aelodenlk buleclunk.
Cen« steklenici • • lO nove. 11 vojnu, stelalenlea • 90 nove.
Dsojam se opozarjati Se jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko a popplaona O. Brady in naj ae zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in pod plan O. Brady.
Kapljice za želodec oAisr&j.
CpreJ Marljnveljake knpljlee an Aelmleo)
so Bhranjene v rudečih nagubanih fikntljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljsku (kot varstveno znamko). Pod' to znamko mora biti
podpis fiMtOilj' Deli bo navedeni. Knpljlee an želodec se pristne dobivajo v 1680-15)      vaeli lekn rutah.
Kolo „Styria" 1898
v dobrem stanu se po ceni proda.
Vpraša naj se: Kongresni trg it. 3
trafike. *Ve-S)
Npn» t ii «»urtt
trgovskega pomočnika
veščega samostojnega poslovanja, vzprejme špecerijska trgovina. — lstotam vzprejme se tudi
u6onoo
iz dobre hiše, ki je dovršil ljudsko šolo ter je priden in pošten. — Kje? pove uprav-ništvo „Slov. Naroda". (5o»; b)
Sveže
Kulmbachsko pivo
v stoklenioali
priznano zdravilo in krepilo za bolnike
je v zalogi trgovine (21—(35)
pri ..^iHtoroftu
Poljanski trg št 5 odda bo takoj no račun,
Kavcija se zahteva. — Več poizve se ravno tam pri gostilničarju. (539—1»
Posojilnica za Bled in okolico
ragistrovana zadruga z naomajeno zavazo.
občnemu zboru
Posojilnice za Bled in okolico
v nedeljo dne 26. marca 1899
ob 4. uri popoludne
v dvorani ^Blejskega doma".
Dnevni red:
1. Potrjenje letnega računa za III. leto 1899
2. Sklep o uporabi čistega dobička.
3. Izvolitev nadzorstva.
4. Raznoterosti.
Opomba: Ako bi ta zbor ob 4. uri ne bil sklepčen, začel se bode ob 1 ,6. uri popoludne drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
(8871
Ns Bledu, dne 18. marca 1899.
Načelništvo.
a*»nj»jaifcanaaiaanJfcajanaan##a4an.iaja<
2q 40 let u tukajšnjem mestu * obstoječa (503-2)
I Trgovina j ^ modnim blagom
se 3 a rad smrti proda. J sto bi mogla voditi tudi samska Sena.
Več pove a prijaznosti gosp. dr. Oton Valentschagg, odvetnik v Ljubljani, Dvorni trg štev. 3, 3 j na(tstropje.
i
3
4
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek m nepra-močljivlh havalokov po najnovejši fa-coni in najpovcljnej&ih cenah. Angleško, francosko in tuzemako robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, maca, klobuka itd., gospodom c. kr. juatič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. n
P
9*
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobra do najfinejša kvaliteta po nizkih canah.
ITo-voatl ▼ žepnih in atenskih urah ao vedno v zalogi. It Popravila ss Itvriujajo najtodnaja.
Fran Kaiser
-S puškar
prodajalec biciklov
iz prvih tovarn " Ljubljana, Šelenburgove ulice 6.
Najbolji« urejene delsvnlos ss popravljanje blolklov In šivalnih strojev.
Vzorci na zahtevanje poitnina prosta.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
in leno sezono.
največjo zalogo Krsnner-im iz Škofje loke, domač
Imam tudi jevsga blagi
izdelek najboljše vrste. Priporofiam se slav. p. n. občin* stvu za mnogobrojan obisk
s veleepoštovanjem 11
MiMli ntfikor vaJio rallka t zalafI.
IsdsJateU In odgovorni orednik: Josip NoIlL
fitutnlnt in tisk ■Narodne Tiskarno*.
~ ~y
1115
C-D
702