lrroilništvo in uprava: Linbliana. Gosposka 12 — Naročnina četrtletno 15 din, za pol lota 30 (lin, za vse leto 60 din — Posamezna itev. 2 din — V zamejstvo za vso Intn !!!) din — Poštnoček rač.: Ljubljana 10.17(5 — Rokopisov ne vračamo — Oglasi po tarifu — Izhaja vsakega 1., 11. in 21. v mesecu — Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani Slovenske misli za božično noč pa drugačna pota, da bi dosegla cilje vse narodne skupnosti. Tako je bilo in je vsaj deloma še med velikimi narodi. Če pa strankarji in stranke skrbe samo zase, so Škodljivci narodnega občestva in ubijajo prihodnost naroda. Pri nas je bilo in je takih izrastkov zadosti. Zato so pa zavzemali strankarski boji mod nami tako ostudne oblike kakor samo pri tistih narodih, ki so propadli ali so pa prišli v največje težave. Nekaj več osebne skromnosti — ne kle- $ čeplastva — namreč tiste skromnosti, ki ^ '» ^ f -5 “ v »• zapostavlja svojo osebo za koristi splošno- g UrealllSCVO In sli in ki daje za io tudi posamezniku moč in odločnost, kakor nobena druga stvar, naj bi prešinilo prave slovenske ljudi, da Ko se uleže na božični večer mrak na zasnežena slovenska polja, gozdove in planine in obhajamo spomin na rojstvo Gospodovo, ko se je oglasilo nad hlevcem pred Betlehemom angelsko petje: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje«, ožive po slovenskih domovih od morja čez Karavanke do panonskih ravnin starodavne navade. Preprosti slovenski človek poskuša ta tihi večer izvedeti usodo prihodnjih dni, topi svinec in ga vliva v vodo, da bi se mu odkrila sreča ali nesreča, dekleta hodijo k studencu, da hi zagledala v njem obraz ženina, naj-holj pogumni pa hodijo v >ris«, da bi takoj sami zgrabili srečo za lase in izkopali zaklad. Mislečemu Slovencu, ki ne išče osebnih uspehov, ampak mu je usoda občestva več kot njegova lastna, naj stopi pred oči usoda slovenstva v tihi, skrivnosti in miline polni božični noči. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Iz miru vstaja novo življenje, iz tistega miru, ki se rodi iz dobrih namenov, iz volje, ki hoče dobro vsi skupnosti. Iz lilev-ea pred Betlehemom, iz največje skromnosti, v kateri je bil rojen Gospod, je bil preoblikovan svet, je bilo premagano suženjstvo in oznanjena prava človečnost. Tučfi tisti med nami, ki so dobre volje, so potrebni prerojenja, da bo rojeno pravo, čisto slovenstvo. Omahljivci, ki /a čisto in neskaljeno slovenstvo še niso izgubljeni, obupujejo v današnjih dneh, češ da se vrte okoli nas mlinski kamni, ki nas bodo zmleli. Ti naj pogledajo z bistrim očesom v zgodovino, pa bodo videli v njenem zrcalu bolj gotovo kot dekleta, ki iščejo na božični večer obraz ženina v studencu, da taki majhni narodi prežive najhujše viharje, tudi take, ki jih podro popolnoma na tla, in da ni nujno, da bi moral narod, ki je majhen, samo za to, ker je majhen, izginiti iz obličja zemlje. Res je pa, da mora majhen narod, če naj preživi nevarnosti in stiske, hiti v svojih koreninah zdrav. Iztrebiti mora o pravem času vso gnilobo iz sebe in erojiti zdrave kali, da bo iz njegovih korenin zrastlo zdravo deblo. Nismo še iztrebili vse gnilobe, vse preveč je med nami še izdajalcev našega rodu, čeprav so se potuhnili, vse preveč je še stremuhov, oportunistov, blebetačev in praznoglavcev, besedujejo, pa tudi ukazujejo med nami. Tu naj zavihajo rokave omahljivci, pa jih bo minila omahljivost, da bodo stali pokoncu. Prenapetežem, ki jih je precej med slovenskimi ljudmi, »ki so dobre volje , naj se razodene v božični noči resnica, da le iz skromnosti, iz samopremagovan ja zra-sle resnično novo in močno življenje, Jez-»oritost in domišljavost pokoplje največje talente. Kakor s svojimi sposobnostmi in talenti ne ravna premišljeno in preudarno, jih razbije, preden jih uveljavi. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Če go-vorim o demokratičnih načelih, pa svojemu sobojevniku, ki se bori z menoj na eni 'n isti fronti, ne pripoznam pravice, da sine povedati svoje mnenje, in ga odklanjam kar iz začetka, sem zavrgel osnovo demokracije, ki je v zadnjem hislvu do- govor in sodelovanje. Tako imenovana dinamika, ki ni v skladu z dejanskimi razmerami in resničnimi dejstvi, je boj z mlini na veter po zgledu Cervantesovega viteza iz Manche. Dolžnost pravih slovenskih ljudi je, da delajo za mir med seboj in da imajo pred očmi samo slovensko stvar, ne pa da iščejo samo sami sebe. Kdor je /a slovensko skupnost, ne sme misliti, da je skupnost on sam, posebno ne v sedanjih časih. Zagrizenost, namreč strankarska zagrizenost je tisto, kar je slovenstvu škodovalo več kot njegovi sovražniki. Če vpijem, da sem Slovenec, pa skrbim le za ozke strankarske koristi in mi ni pred očmi predvsem tisto, kar je bitno slovenskega, vendar ne morem trditi, da delam za slovenstvo kot lako. V resnici bi morale biti stranke le sredstva, da dosežemo stvari, ki so v korisl narodne skupnosti. Različne stranke v narodu imajo samo ta pomen, da išče ena stranka taka, druga stranka Dr. Anton V soboto dne 14. decembra zjutraj je v svojem stanovanju • v Belgradu umrl dr. Anton Korošec. Dr. Korošec je bil politik z vsem svojim bistvom, stoodstoten politik in samo politik, kar je bil še poleg, je bil samo mimogrede, in kolikor ga to kot politika ni oviralo. Dr. Janez Ev. Krek je šel v politiko na željo svojega škofa, ostal je v politiki 7. deljenimi čustvi, vedno so ga vabile in mikale tudi druge panoge narodnega dela; dr. Korošec je šel v politiko iz poklica in veselja. Vzel je politiko celo tako, kakršna je, z dobrimi in slabimi stranmi, brez pridržka, pa ne da bi se zanjo žrtvoval, da bi ji služil, ampak da bi ji gospodaril, da bi jo vodil. Ni se odločil zanjo zaradi denarja, ne more se pa reči, da ga ne bi bila nič vabila in mikala čast in oblast, ki jo ima politika tudi večkrat za doto. Vzel pa jo je kot politiko samo na sebi, ne da bi mu bila samo v službi kake ideje, da bi z njo skušal doseči kak poseben namen, hotel je delati politiko zaradi nje same. Kol. lak politik je gledal na program in načela bolj s tega vidika, kako naj opravi z njimi, da ga ne bi ovirala pri svobodnem politiziranju. Tako je gledal tudi na svoje sodelavce, posebno v slovenskih vrstah. Vsakega po njegovih mislih preveč samostojnega misleca je imel za nevarnega za svojo svobodno politiziranje. Najrajši je imel za najbližje sodelavce ljudi, ki so bili vsaj politično vse in izključno samo po njegovi milosti, mogoče jih je bilo nekaj, ki so to bili po njegovem toleriranju. Ti niso smeli samostojno zavzemati političnega stališča in določati pravca, pač pa so morali na mig uganiti njegovo misel in jo takoj izvršili. Brezpogojna vdanost in priznanje njegovega neomejenega vodstva je bila neizogibna legitimacija ’/a bližje sodelovanje z njim. Ni čudno, če so se našli 'udi ki so to pretiravali in začeli izvajali s tem slab vpliv nanj. la brezpogoma svoboda za izključno krmarjenje s politiko je zelo vidno otipljiva Pri njegovih govorih. Vsak stavek vzbuja občutek da se ,;e govornik bolj trudil, da kaj takega ne pove, kar hi velikem prelomu ne zapravi preveč našega narodnega političnega kapitala brez potrebe. Kritičnost dela aeedlaost »e pa slovanska srt Mi smo zmeraj zavračali tisti nauk, da bi bila needinost med Slovani neka posebna slovanska lastnost Kazali smo pri tem na zgodovino, ki nas uči, da je bilo med Slovani manj vojn, kakor, na primer med Romani ali med Germani, a obenem smo opozarjali tudi na geopolitični položaj slovanskih narodov, ki bivajo na vzhodu Evrope od juga pa do skrajnega severa. Prav zaradi tega po rekah in pogorjih, razen tega pa še po velikanskem prostoru ločenega ozemlja je naravno prišlo do tega, da so se slovanski narodi razvijali precej vsak zase, bilo je seveda ne-edinosti med njimi — kje in kedaj je na svetu še ni bilo med sosedi! — needino-sti, ki je gotovo vsega obžalovanja vredna, a ni je bilo več kakor drugod med sosedi, temveč narobe, bilo je je celo manj. Seveda pa s tem še daleč ne mislimo kroš-njariti s kakšnim novim naukom o neki posebni slovanski strpnosti in želji po edinosti. Samo zaradi ugotovitve resnice smo zato morali zavrniti »Gorenjčev« sestavek »Slovanska kri«, ki je razlagal spore med slovenskimi narodi iz neke posebne lastnosti slovanskih narodov. Zavrniti smo ga morali pa razen tega tudi še, ker mora vsak tak nauk psihologično nujno zbujati fatalizem in s tem zmanjševati našo voljo do zbliževanja, kjer je potrebno in koristno, in s tem seveda tudi našo odpornost. Posebno se nam zdi nevaren in škodljiv logični sklep iz tega nauka, da so krivi prepirov med Slovani zmeraj vsi slovanski narodi — če ne pač nima pomena govoriti o neki posebni slovanski krvi — ne pa morebiti tisti med njimi, ki skušajo druge izkoriščati in tlačiti, še več se lahko reče, noben, ne romanski ne germanski narod ne bi trpel v imenu neke plemenske edinosti tako potrpežljivo dolgoletnega izkoriščanja, kakor smo ga ravno v imenu slovanske in jugoslovanske edinosti prenašali na primer mi Slovenci, pa tudi Hrvatje. Slovanski kri se je torej v našem primeru očitovala kvečjemu v prizadevanju za edinost in v žrtvah zanjo, ne pa v neki razdirajoči needinosti. Na naša izvajanja pa je odgovoril »Gorenjec:, da smo mu podtaknili hote ali nehote napačno misel in da je po njegovem mnenju bilo v tistem njegovem sestavku dovolj jasno povedano, češ da se je slovanska kri kazala v hegemonističnih prizadevali enega in v borbi za enakopravnost drugega v tem, da oba večkrat nista upoštevala, da nam je vsem potrebna močna državna skupnost. Toda prav te besede in naša izvajanja nanje dokazujejo, da smo »Gorenjca« prav dobro razumeli. Mi samo zavračamo ravno v teh besedah izrečeni očitek tudi na naš-narod, da bi v boju za enakopravnost na primer Slovenci ne bili upoštevali potrebe državne skupnosti. Kajti vprav to smo trdili in še trdimo, da smo jih upoštevali prav do zadnjih meja znosnosti. Mi poznamo, upamo vsaj, »Gorenjca« toliko, da je zoper vsako hegemo-nistično politiko v naši državi. Toda mar res ne čuti, kako je s trditvijo, da nista obe strani, torej tudi Slovenci, dovolj upoštevali državne skupnosti, dejansko udaril tudi po nas, ki nismo hoteli drugega kakor enakopravnost in se že zaradi tega nismo mogli pregrešiti zoper kakršno koli državno skupnost. Saj menda tudi »Gorenjec« pozna in prizna večno veljavnost stare državniške modrosti, da je pravič- nost vkladni kamen držav. Kdor pa trdi, da v tem boju nismo upoštevali državne skupnosti, ta trdi tudi, da je bil naš boj za enakopravnost vsaj pretiran, in daje s tem hegemonistom neko nravstveno opravičilo. Sicer je pa ravno hrvaški boj za enakopravnost vsemu svetu pokazal, kje je bila krivda za premajhno »upoštevanje državne skupnosti«. In ta boj je bil v vsakem pogledu bolj oster in dosleden kakor naš. A uspeh tega boja je zavest državne skupnosti okrepil, ne pa zmanjšal. »Gorenjec« nas nadalje poučuje, da je med romanskimi narodi na primer Italijani in Francozi popolnoma drugačna razlika, kakor je med Hrvati in Slovenci, ali med. Hrvati in Srbi, ali med Srbi in Bol- gari- , in še pristavlja, da so med nami narodnostne različnosti mnogo manjše, kaki;1.' so na primer med Bavarci in Prusi, ki tvorijo sicer en narod. Prav mi smo o tem že dovoljkrat in stvarno pisali, da se nam res ne zdi, spet kedaj ponavljati davno dognane stvari. Samo prav na kr alk o naj ugotovimo, da so tudi razlike na pri-nur med Poljaki in Rusi najmanj tolikšne kakor med Francozi in Italijani, da pa je po drugi strani prehodno narečje na francoski meji mnogo bolj podobno laškemu narečju onstran meje kakor francoskemu narečju v Normandiji, da Nemec iz Emde-na mnogo laže razume soseda Holandca kakor na primer Bavarca ali Tirolca, ali da sežemo še bliže, da bo naš slovenski Prlek laže razumel sosednega varaždinskega Hrvata kakor na primer Ziljana ali celo Rezijana. In gotovo je tudi »Gorenjcu znano, da so Holandci vse drugo kakor veliki prijatelji z Nemci in da se na ponujano »germansko edinost kar nič nočejo od:-:vali! Na drugi strani nam pa dajejo tako rarični, narodi velikobrilanskega vladar-stva izreden primer edinosti, naravni na sledek svobode, in če ni te edinosti še več, je pač to naravni nasledek dejstva, da je bila nekaterim teh narodov svoboda predolgo zadrževana. Prav ta zgled, ki ga lahko spopolnimo za domačo rabo še z lanskim srbsko-hrva-škim sporazumom, nas pa tudi uči, kje je vzrok needinosti: v zatiranju, nesvobodi, hegemonizmu. A obenem tudi, kje je resnična osnova edinosti: v pravici in svobodi. Ko bomo to tudi Slovani spoznali in se pe tem ravnali, ne bo treba več nerodovitnega in samo zavajajočega vzdihovanja o »slovanski krvi«. Zaradi načina našega javnega razravna-vanja naj h koncu še omenimo, da pravi Gorenjec glede na naša strogo stvarna in obrazložena izvajanja, da smo se z nji mi »obregnili« obenj. SLOVENIJI BaBunaanasca. wsBsaaacra«^(»»)H.trBvi jaa F sporni sir. Jsbms Plefin: Vojna in politika Prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. Ko je neposredno po izrazih proti Jugoslaviji in za revizijo mej v bolgarskem sobranju prišlo do avtoritativnih zavrnitev teh izjav, je prijetno iznenadila vso javnost napoved, da se bo sklenila večna pri jateljska zveza med Jugoslavijo in Madžarsko. V zamejstvu se je ob tej priliki mnogo ugibalo o tem, koliko pomeni ta zveza posredno naslonitev na sile osi. Pri tem se je poudarjalo, da zavzema Jugosla vija najodličnejše mesto med silami na Balkanu. Njen položaj na Balkanu bi se dal primerjati položaju Švedske v Skandinaviji. V domačem javnem mnenju pa se je posebno opazilo, s kakšno toplino je pozdravljalo novo prijateljstvo zagrebško časopisje; iz tega se je videlo, da so vsi neprijetni spomini političnih bojev med Hrvati in Madžari v stari monarhiji zabrisani. Anglija in Amerika. Usoda je hotela, da je umrl najsposobnejši zastopnik angleških koristi v Ameriki — lord Lothian tik pred enim naj-večjih uspehov svoje propagandne sposobnosti. to je tik pred tem, ko se Amerika odloča za to, da bo šla preko zadnje ograje v svojih postavah za pomoč Angliji. Ravno sedaj slišimo izjavo prezidenta Roosevelta, da bodo Amerikanci posodili •rakSiMl. Če nam grozi, da bi kak drug narod nadvlado nad nami, se moremo ti nadvladi zoperstaviti le tako, da razvijemo svojo narodnost kar najbolj mogočno. Pa ne kakšno izmišljeno narodnost, ampak svojo resnično in bitno narodnost. Pa mi bo kdo odvrnil, da si vendar svet prizadeva za tesnejšo skupnost in če tega prizadevanja ne bodo ovirale ravno razlike med narodi in ljudstvi. S to zadevo je pa tako kakor z literaturo. Ni bilo takrat govora o svetovnem knjištvu, ko je obvladovalo Evropo francosko knjištvo; šele takrat je bila rojena misel o svetovni literaturi ter se je razširila, ko so glavni evropski narodi svoja lastna knjištvu začeli razvijati samobitno in dostikrat tudi v nasprotju med seboj. C’c smem majhno stvar primerjati z veliko, bi opozoril na to, da tista družba, v kateri en sam človek beseduje, pa tudi ne tista, v kateri so vsi, ki so v družbi enaki ali, če hočete, Angležem vse vojne potrebščine do trgovskih in vojnih ladij kar v naravi do konca vojne. Izbira naslednika takemu poslaniku je seveda težka, zadnje čase se je pojavil med kandidati tudi vojvoda Wind-sorski. Nemčija in Francija. Sicer je bilo splošno znano, da dozdevni motor v Petainovi vladi — minister La-val — ne uživa v Franciji najmanjše priljubljenosti, vendar ni nihče pričakoval, da lio kar naenkrat izrinjen iz vlade in odpravljen od zelene mize v zapor. Maršal Petain je sporočil narodu, da se je to zgodilo iz notranjepolitičnih vzrokov. Svet bi bil seveda o tem rad kaj več vedel in na-s!a!a so ugibanja o njegovih prevratnih Sneg padal je na polja in gozdove ko smrt nam Vas obraz je zagrnila. \ iiiar ogražal naše je domove, ko st> je zgodba Vaša dopolnila. V samotnem domu misel je iskala smer narodu, ki drami se iz sanj, nikdar ni noga Vaša počivala, prešla je vse postaje žrtvovanj. Kolikokrat pod mračnimi oboki srce prepolno se je razplamtelo, popotniku, ki je iskal za vzroki, spoznanj ognjenih vero razodelo. Zdaj ozka steza skozi polja vije se na prezgodnji, zasneženi grob; dokler srce bo pelo melodije, obžalovalo bo prerani Vaš odhod. Milena Mohoričev* uiiisr*:iiit*ra,iu načrtih. Za njegovega naslednika, pa ne v vsem področju, ampak samo v ministrstvu zunanjih zadev, je bil postavljen Flandin, predstavnik skoraj popolnoma enake zunanjepolitične smeri. Ta je pa takoj zbolel, zastopnik Nemčije Abetz se je oglasil na obisk pri Petainu in Laval je bil izpuščen iz ječe in je odšel po osebnih opravkih v Pariz. V istem času je napravil Hitler to gest®' da je dovolil prepeljati pozemeljske ostal*' k> vojvode Reichstattskega, Napoleonovega ina, /. Dunaja v Pariz. Položaj na bojiščih. Grko-italijanski boji v Albaniji trajajo dalje, vendar v nekoliko zmanjšanem obsegu. Obe vojski imata težave s pravočasnim dovažanjem živil in streliva in dopolnjevanjem armade. Zima pritiska in ot>e armadi jo bridko čutita. Naenkrat so začeli napadati Angleži tud' v Afriki in so prenesli fronto na Libijsko ozemlje. Njihova poročila vedo povedati ® znatnem številu ujetnikov in precejšnji vrednosti zajetega vojnega plena. Bitka ?-e dolgo traja in še ni končana. Napadi zrakovnega ladjevja nad Anglijp in Nemčijo se nadaljujejo, pa bolj v daljših presledkih. Veliko pozornost je zbudila odkrita V0-, lomilca z bivšim poveljnikom, ki sicer n' bil imenovan, v službenem italijanskem časopisju. Tuji listi so jo povzeli in Italijanom nasprotno časopisje je hotelo i* tega sploh sklepati, da so v Italiji glede vojne čustva in mišljenja najmanj deljena. Eni so vedeli povedati že o demonstracijah proti vojni v italijanskih mestih. Italijansko časopisje je pa te govorice odločno zavrnilo. Z A P I S ! •»nravTVAmiKMv / Politična jalovost se ni skromnost Dovoljkrat smo že opozarjali na važnost slovenskega izseljevanja. S potomci vred je gotovo v tujini, posebno v Ameriki, precej več ljudi slovenske krvi kakor v stari domovini. Opozarjali smo tudi, da se za smotrnost slovenskega izseljevanja ni do- enako povprečni in govore vsi eno in tisto — ni ne prijetna ne zabavna. L< tam se počutimo dobro, kjer se raznovrstne posebnosti, ki so same iz sebe izpopolnjene, družijo v višji skupnosti in kjer se med seboj živo dotikajo in za to izpopolnjujejo. Bil bi žalosten dolg čas, če naj bi različna knjištva svoje samobitnosti zabrisala. Ne! Zveza vseh je osnovana na samostojnosti vsake posamezne. Kar najbolj živo in nenehoma so ena z drugo v stiku, ne da bi ena drugo mojstrovale in v njih bitih spod-rezovale. Prav nič drugače pa ni tudi z državami in narodi. Nadvlada ene države nad drugo ali enega naroda nad drugim, bi bila poguba za drugega. Pomcšauje vseh bi uničilo vsakega izmed njih. Iz odselitve in > čisti izpopolnitvi bo nastala resnična harmoniju. Leopold v. Ranke v !. IS." ivsii obravnavi Velesi1' slej še prav nič storilo. Vzdihovali smo samo znali: »Povsod lepo, doma najlepše! ali »Ne v Ameriko«, storili pa nisrn0 ničesar, deloma tudi nismo mogli stor'fl' da bi bilo res našim ljudem doma naj,eP’ ge in da bi jim ne bilo treba v Amerik0-Kakor da bi bila gnala našega človeka v tujino nekakšna pustolovska žilica, ne Pa najhuiša stiska! Šele ko so bili že des® lisoči onstran morja, smo se jih sponi'” skušali najti nekaj stikov z njimi. Kakor pa ne mislimo malili naporov *** rodoljubnega dela nekaterih naših ljudi slovenske izselnike, tako moramo ttf zmeraj /novega kazati na to, da vse to !l. bo moglo preprečiti njihove narodne sinr,0’ v najboljšem primeru bo nekoliko zflVr njihovo narodno umiranje. Zmeraj je j' ravni nasledek močnejšega tujega °k° da si prienačuje novodošle, kar gre t® laže, ker prihajajo li posamezno, nego1 vi tujci, v že bolj ali manj ustaljeno