130. številka Ljubljana, v četrtek 11. junija XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ivcčer, izimfci nedelje in praanike, ter velja po poŠti prejemati sa avatro-ogerske delele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt [leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa eetrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce sa dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari. Odprava proste luke v Trstu. Le se malo dnij loči nas od trenotka, ko se bode vršil v Trstu velik preobrat, ki bode globoko segal v odnošaje tamošnje trgovine in tamošnjega prebivalstva. Jutri že pride v državnem zboru na vrsto vladna predloga glede odprave proste luko v Trstu in s 1. julijem t. 1. utelesili se bodeta prosti luki Tržaška in Reška državi, prestale bodo mnoge predpravice, katere so uživali dolgo vrsto let prebivalci teh primorskih mest. Zgodilo se bode v Trstu in na Reki to, kar se je že prej izvršilo v mnogih drugih primorskih mestih, ki so uživali jednake pravice, n. pr. v Hamburgu, Genovi, Benetkah in drugod. Razumljivo je, da trgovatvo jedinega našega večjega primorskega trgovišča in z njim tudi prebivalstvo mesta in okolice gleda z nekako bojazljivostjo v bodočnost, ko vidi, da se vedno bolj in bolj približuje osodepolni trenotek, v katerem se bode treba ločiti od marsikaterih starih privilegij in iz njih izvirajočih udobnostij. Za nas Slovence je to uprašanje tem večje važnosti, ker v Trstu samem in v slovenski okolici živi toliko našega naroda, da smemo reči, da je to uprašanje tudi za nas Slovence velike važnosti. Slovenski živelj v Trstu krepča se po prizadevanji neustrašenih in jeklenih naših prvobori-teljev in drugih odločnih in zavednih narodnjakov od dne do dne, pridobiva si priznanje tudi na me-rodajnem mestu, ker se je uvidelo, da je postal faktor, s katerim je treba računiti. Naravno je torej, da je pri uprašanji, čeravno v prvi vrsti le gospodarskega značaja, kakor je odprava proste luke v Trstu, živo udeleženo tudi slovensko prebivalstvo ne samo Trst« in okolice, nego da ima ta zadeva veliko važnost posebno za nas ostale Slovence, ki smo bližnji sosedjo prvega in jedinega našega primorskega trgovišča. Nam ni in ne more biti vse jedno, kako bode uplival ta novi položaj, ki bode nastal po odpravi starih privilegij na razvoj trgovine in kakšne razmere se bodo razvile vsled tega. Ne da se tajiti, da so država, vlada in parlament že več let delali na to, da se store potrebne priprave, da bode manj čutiti posledice tega koraka, ali storiti bode treba še mnogo, da se oživi in povzdigne trgovina Trsta, ki ima itak v novejem č>su hudo konkurenco v Reki, za katero ogerska vlada stori vse mogoče žrtve. Po novih železniških zvezah delajo tudi Benetke in celo oddaljena Genova Tržaški trgovini škodo, kar bi se dalo dokazati s številkami. Po odpravi proste luke, ki je dajala prebivalcem Trsta marsikatere ugodnosti, posebno glede eolnine prostih kolonijalnih pridelkov, treba bode v prvi vrsti gledati, da se razvije trgovina iz Trsta, kateri je do zdaj bil nekako inozemstvo, opasano z neprijetnim carinskim oklepom. Ta oklep bode zdaj padel, trgovina bode prosta vseh dosedanjih ovir, a skrbeti jej bode treba za prvo in glavno potrebo, za dobro železniško zvezo z ostalim delom države, s katerim bode Trst zdaj ožje spojen nego je bil dosihmal. Storilo se je v zadnjem času nekoliko v tej zadevi z zgradbo železnice Hrpelje-Trst, ali to je premalo. Treba bode storiti še več, treba bode kar prej mogoče zgraditi progo Divača-Loka, ter tako odpreti Trstu drugo, od južne železnice neodvisno konkurenčno progo, po kateri se bode mogla trgovina prosto razvijati. Treba bode tudi, da vlada sama podpira napravo velicih industrijalnih zavodov, kakor je to storila ogerska vlada na Reki. Z zanimanjem bodeoio sledili razpravam o tej zadevi in se nadejamo, da se bode pri dotičnih obravnavah oziralo kolikor mogoče posebno na opravičene želje slovenskih okoličanov Tržaških, katerim se po novi črti za užitninski davek uteguejo naložiti neopravičena bremena, ker je vender velik razloček moj mestnimi prebivalci in njih zaslužki, ali pa mej prebivalci oddaljenih vasij na kraških tleh, ki pa spadajo še k okolici Tržaški. Slovenski poslanci so že v dotičnih odsekih si prizadevali, kolikor mogoče, da se ta črta uredi po opravičenih zahtevah okoličanov. V davčnem odseku se je sicer dovolilo nekoliko olajšav okoličanom, ki se bodo tesneje združili z mestom, a dozdeva se nam, da bi se morale odpraviti 5e nekatere nikakor opravičene mestne naklade, katere v prvi vrsti tlačijo posebno revneje ljudstvo, ki se ne more zakladati na debelo. Vladni načrt za užitninsko črto se iz tehniških uzrokov ni oziral na željo okoličanov in se je vlada odločno izrekla, da tem željam ni mogoče ustreči. Malo upanja je torej, da bi se nanje zadostno oziralo v zbornici sami, ko se to že v odseku ni zgodilo. Pred vsem pa bode tudi treba, da bode vlada kolikor mogoče postopala ozirno in tako omogočila, da se ta prestop iz starih odnošajev v nove izvrši kolikor mogoče brez preveč čutnih, neprijetnih posledic za one kroge, ki bodo v prvi vrsti prizadeti po novih odredbah. Turčija in oborožena Evropa. Pod tem naslovom priobčila je »Iudependence Belge" iz Carigrada poslan jej članek, v katerem se razpravlja sedanji evropski opasni položaj. Čim gotoveje je, da je velika evropska vojna neizogibna, tem važneje je vedeti, knko mislijo, na katero strun bi so postavile balkanske države. Dandanes ni več dvojbe, da bo bodoča velika vojna ne bode dala omejiti, naj se že začne mej Francosko in Nemčijo na jedni, ali pa mej Avstro-Ogersko in Rusijo na drugi strani. Obstoječe pogodbe, politiška vzajemnost in gotova sorodnost bodo uplivale, da bode boj splošen. Tega prepričanja so sedaj že Turki sami, ki neso prijatelji vojni, ker v njej ničesar dobili ne bodejo, to prepričanje prodrlo je v kroge najvišjih dostojanstvenikov, kakor do najnižjega „kiatiba". Pisatelj članka pa navaja besede turškega državnika, ki se je v tem oziru izrekel tako: „Velika vojna, iz katere bode skoro hkratu nastal evropsk požar, je blizu in razsvetljevala bode s svojim nesrečnim plamenom konec devetnajstega, kakor so francoska revolucija in boji republike razsvetljevali konec osemnajstega stoletja". „Kadar bode Rusija pripravljena, (po računu turškega generalnega štaba bode to najpozneje leta 1893.), dobila bode njena orijeutska politika od-ločueji značaj in tedaj ne bode možno izogniti se borbi z Avstro-Ogersko, katera je danes, kakor se dozdeva, na Balkanih zelo napredovala. Uprav takrat bode Rusija delovala na to, da začne boj mej Francosko in Nemčijo, Francoska pa bode delovala LISTEK. Dolg. (Kuski -p s.il D. M. Maksiinov; preložil Vinko.) (Konec.) — Bodem jej pisal: Samo nekoliko besed s prošnjo, naj pride. Upam, da se ne bode protivila prošnji umirajočega! S tresočo bo roko načrta te-le vratice : „Ana! Storil sem vam veliko krivico . . . uničil sem vaše življenje. Ležim na smrtni postelji ter se obračam k vam z milo prošnjo. Prej nečem umreti, dokler ne čujem iz vaših ust, da mi odpuščate ... Ne odrecite mi, Ana, te poslednje tolažbe I* Podpiše in odda list Ivanu z ukazom, naj ga takoj izroči osebi, kateri je namenjen. Jedva sluga prekorači prag, napolni mu srce tiha radost, bolest je pričela izginjati. — Bode li prišla? Da, srce mi pravi, da! Sedaj mi ne preostaja druzega, nego misliti na sredstvo, kako jo naredim bogato in srečno, če tudi proti njeni volji. Jedna ura preteče v plašnem pričakovanji. Poslednjič se začujejo koraki v sosedni sobi. Peter prebledi in mrzel pot mu stopi na čelo. — Je-li ali ni ona V . . . Kaj, ko bi mi poBlala odrekujoč odgovor? Potem moram umreti sam, zapuščen kakor pes! . . . Duri se odpro in na pragu se prikaže visoka ženska postava. — Vi ste, Ana? Ti si, Anička? — vskrikne veselo ubogi umirajoči ter iztegne proti njej suhe svoje roke. Toda žena ne odgovori, ne stopi naprej, na pragu stoji kot soha od kamena izklesana. Velike črne oči počivale so na njem, kakor bi hotelu čitati na najtanjših straneh duše njegove. — Ana, rotim vas, stopite bliže k meni! — Zakaj ste poslali po mene? — veli žena z ledenim, zanimljivim glasom. — Kaj hočete od mene? Vse ste mi vzeli! Ničesar več nimam, kar bi vam mogla dati! — Jaz umiram! — In predno umrete, hočete še videti sad svojega dela? Zastonj se trudite! Poglejte mene! Udgrnivši zavoj, kateri je pokrival njeno glavo in del njenega obličja, pokaže se pred očmi bolnikovimi v polnem blesku ponosne krasote svoje. — Poglejte me! Sem li podobna žrtvi? . . . Se bode li kdo še hotel delati norca iz mene? . . . — Zaradi tega vas nisem poklical! — vsklikne bolnik. — Zakaj pa? — Da bi si izprosil vaše odpuščanje. — Ste li vi to, ki tako govori z mano? Prosite mo odpuščanja? Vi, Peter Suslov, ki ste me pred dvanajstimi leti tukaj, v tej sobi suvali, kakor psa, da sem na pol mitva obležala vam pri nogah, vi, ki ste uiu hladno in brez milosti po slugi dali vreči pred vrata? . . . — Ana, usmiljenje! . . . — Šteje li vi imeli z mano? Mnogo časa minilo je od tistega dne, ni li resnieu V Mislite, da so se tiste rano že zacelile? ... O, nikdar! Krvavo še danes' Kaj sem vse pretrpela radi vas! Onečeščena in zasmehovana ... in zakaj? . . . Ker sem vas srčno, udano in s slepim zaupanjem ljubila! Teter ni mogel odgovoriti. Silen kašelj pretresel mu je celo telo. Dušilo ga je: njegove roke so mahale po zraku, kakor bi hotele zagrabiti sapr) za uboge, izmučene prsi: na zadnje mu je tok krvi pobarval ustnice. Zaničljivi izraz, ki je kalil Ani krasne oči, v protivnemu zmislu, ker bode računala, da je za — njo koristneje, ako se prej prične avstro-nemško-ru.sk.i vojna, da more preudarjati, koliko nemških vojakov bodo zadržanih na pruski meji." ..V tem velikem potopu, v tem pogubnem dogodku, ki noč in dan glavo beli državnikom in vojakom, kaj naj stori Turčija? Turško cesarstvo more danes, ako vzame v poštev vse reserve, postaviti na bojevišče 400—500 000 vojakov, katerih hrabrost priznava vsa Evropa. K temu seveda treba denarja, katerega nema. Ali dobila ga bode ali od te ali cd one bojujoče se skupine, ako se odloči, da vrže svojo sablo na tehtnico. Turška mobilizacija ni lahka, a samo zato, ker nemarno novcev. Dajte nam 500 milijonov frankov, pa boste videli, kako hitro bode naša rescrva prvega in druzega razreda pri stalni vojski na meji." „Kot zavezniki Rusije in preskrbljeni z denarjem, moremo iz početka Bolgarsko držati na uzdi in s tem bi omogočili Srbiji in Ćrnogori, da bi se obrnili proti severu in tako bila bi že dva trna v nogah........ — Po tem utegnili bi udariti v Rumunsko, katero bi s tem primorali, da naj mi ruje, ako se že ni proglasila za sovražnico Rusijo, kar bi po prihodu konservativcev na krmilo itak no bilo verojetno." „Da še več, mi moremo, ako s1) uain tudi bombardujejo luke in ako tudi izgubimo vse otoke, Angliji, bojujoči proti Kusiji, zatvoriti prebod skozi Dardanele. Naposled moramo Rusiji napraviti še posobno koiiHt s tem, da joj dopustimo, da s Kavkazu v Evropo potegne vse svoje čete, ki so na gluBii po svoji hrabrosti, kajti naše prijateljstvo, našo zavezniško svojstvo, uplivalo bi na muhame-dovce na Kavkazu, da bi ne potrebovali vojaškega nadzorstva in bi Rusija imela proste roke.* „To bo koristi, ki bi jih oborožeua pomoč, da, celo dobrohotna nevtralnost osigurala Rusiji. Ko bi bili pa zavezniki Angležev in centralnih velevlastij, bi so vse te koristi obrnilo proti Rusiji in njen položaj bi takoj postal ozbiljueji. Torej Turčija, kot dobro podprt faktor, ki stopi v akcijo o pravem času, ni da bi se preziral in ona ima baš za Rusijo posebno vrednost zaradi razmer, katere sem vam razlagal." Politični razgled. Notranje debele. V Ljubljani, 11. junija. iz državnega zbora. Na dnevnem redu jutrajšuje seje poslaniške zbornice so vladne predloge o odpravi proste luke v Trstu in o inkorporaciji Trata v carinsko zvezo z ostalo državo. THspoziei jski fond in nemški naeijonalci. Kakor znano je v budgetuem odseku nemško-nacijonalni poslanec Bareuthcr izrekel, da njegova stranka ne bode glasovala za dispozicijski fond. Tudi organi te stranke ne&o prav zadovoljni z nemško levico zarad njenega postopanja. „Grazer Tagespost" na primer pravi, „da si bode zaupanje, katero je levica brez dvoma izrekla grofa TaatT-JU, on moral še le pridobiti z dejanji ter da bi nemška levica kmalu prišla v nasprotje s svojimi volilci, če bi jej zadostovali pičli dokazi naklonjenosti, katere je zdajci izgine ter odstopi mesto izrazu milega sočutja. Naglo okoči k njemu ter si pritisne k uedriju to žolto obličje. Osi trenotjp, ko mu je odleglo, pogleda Ano s pogledom, polnim hvaležnosti ter pravi: — Vedel sem, da mi odpustiš — hvala! Sedaj lahko mirno umrem. — Ne govori o smrti . . . živel bodeš ... jaz hočem, da živiš, Peter! Smehljaj nepopisne zadovoljnosti pojavi so na obrazu bolnikovem. — Tudi jaz bi hotel živeti, sedaj, ko vem, kje biva moja sreča . . . toda prepozno je že ! Dvigni me, Auička, in podaj mi pero. Prej nego li umrem, hočem še izbrisati stari dolg . . . Z naporom posledujih močij napiše s stalnimi in jasnimi črkami: „Odkazujein vse svoje imetje, vso bvojo lastnino, premično in nepremičuo Aui Dmitrijevui, katero postavljam za svojo univerzalno dedinjo. Peter Suelov" Sedaj pa, draga moja, pusti me za trenotje samega in pošlji mi sem Ivana. Kmalu to zopet pokličem. Ana odide in takoj na to pride Ivan ministerstvo dozdaj dalo Nemcem." Ta organ nemških nacijonalcev pravi nadalje, da bi bil imel raje, da je nemška levica z utemeljeno izjavo tudi zdaj odbila dispozicijski fond. Dalje svari ta list vodje stranke levičarjev, „naj bodo z jedne strani oprezni nasproti grofu Taaffeu, z druge strani pa naj, kolikor mogoče, ohlajajo vladi prijazno naudušenje nekaterih članov stranke kakor tudi listov, ki so ž njo v ožji dotiki". Popolni odat op Staročehov. Organ staročeške stranke .Politik", razmo-trujoč notranji položaj, predlaga, naj bi 39 poslancev staročeških ali zastopnikov zmerne stranke, kakor jih imenuje, izstopili tudi iz deželnega zbora češkega, če se do jeseni ne pokaže vidna sprememba v notranjem položaji. Politično delovanje v deželnem in državnem zboru se ne tla ločiti. Če se je narod v svoji veliki večini izrekel proti zmernim zastopnikom, ne smejo se mu ti nadalje UBiljevati in morajo vodstvo in daljno odgovornost za oso.lo naroda prepustiti radikalni stranki. Niti tega ne odobruje imenovani list, da bi zmerni elementi v sedanjih razmerah na novo kandidovali. „Ne elettore, ne eletto" (uiti volilec niti izvoljenec) to mora po st »ti gasio stranke. O zadnji izjazi ministerskega predsednika pravi „ Politik", da je storila konec potrpežljivosti vseh. Zmerna stranka je že storila najskrajnejše, da ustanovi ali obdrži sporazumljenje mej narodom in mej vlado. Daljnih žrtev ne more prinašati, čo se ji ne izpolnijo gotovo zmerno in opravičene želje glede pravosodstva, katere so se izrekle opetovano z vso odločnostjo. Oe torej vlada hoče, da ostanejo zmeni! elementi v deželnem zboru, ve, kaj mora storiti. Reforma civilHo-postopnega reda JuBtični minister grof Schonborn pozval je člaue justičnega odseka k zaupnemu pogovoru. Vlada je v tej seji razložila v daljni razpravi, da namerava reformo vsega civilnega postopanja na podlagi javnega ustmenega obravnavanja. To veliko reformo pa hoče le polagoma spravljati pred parlament, tako da bodo že bodočo jesen prišlo na vrsto postopanje pred okrajnimi sodišči in v poznejšem zasedanji druge stvari. Justičai minister izrekel je željo, naj bi so člani odseka v prijateljskih pogovorih izrazili o temeljnih principih te reforme. Tej želji ustregel bode odsek. V nanjo države. Rusija in obnovitev t vojne »veze. Kakor se poroča iz Peterburga iz ofieijozoega vira pušča ponovitev trojne zveze merodajne kroge popolnoma hladne. Da se bode to zgodilo, ve se že davno ter se sodi, da mejnarodno situacijo to ne bode obrnilo ne na bolje ne na Blabeje, ker je gotovo, da so vse evropske sile odločene, tudi na daljo se držati pozicije in politike, kakeršna jim je bila v posledujih desetih letib. Zatorej se v Rusiji za to vprašanje zanimajo primeroma z drugimi drŽavami prav tnalo. Svebvna poroka carjeva. Ruski car podal se bode tudi to poletje s SVOJO rodbino v Kodanj. Srebrna poroka 28. oktobra st. št. so bode pa praznovala v Peterburgu, ker želi car, di se ta rodbinska alavnost vrši v sredini ruskega naroda. iialka n aka Jede rac ija. V Srbiji osnovala se ju „družba za federacijo balkanskih narodov". Na čelu to družbe, ki šteje 32 Članov, je profesor Vuskovič. Nameu to družbe je, delati z vsemi mogočimi zakonitimi pripomočki ne samo na to, da se odpravijo vsi razpori in vsa nasprotstva mej balkanskimi narodi, nego da se tudi doseže, kakor kmalu mogoče federacija teh narodov na podlagi narodne, verske in politiške ravnoprav- — Izkazi mi poslednjo službo, prijatelj, in podpiši se sem na ta list. Ivan ga prečita in podpiše. Ko se Ana vrne k bolniku, poda jej skrbno zložen list. — Vzemi, s tem listom zvršujem svojo sveto dolŽnoBt. Kadar umrem, prečitaj ga in zvedela bodeš poslednjo mojo voljo. Polastili so se ga premnogi, razni utisi. Bolečine v prsih so shujšale, kašelj ga je znova posilil, iz ust mu je pričela siliti kri v celih tokovih in smrtna bledoBt razlila se mu jc po obličji. Prestrašena skuša mu Ana pomagati ter mu roki objame s svojima. Še jedenkrat pogleda nanjo s pogledom polnim ljubezni, ustnice se mu tresejo, kakor bi hotel izpregovoriti, a glas mu je bil že zamrl v grlu. Uboga žena vidi, da zaman ogrevajo njene roke njegove, do malega že ledene . . . — Umira, umira ! Mraz izpreleti celo njeno telo . . . Na lice si pritisne to brezdušno glavo, živo jej obljubuje odpuščanje in ljubezen, poklekue in goreča molitev splava jej z ustnic za ubogo dušo njegovo . . . nosti. Družba ima naslov: „Družba za federacijo balkanskih narodov: Srbov, Grkov, Rumunov, Bolgarov in Albancev. Take družbe bodo baje osnovali po vsej Srbiji. Turška oboroževanja. Kakor se poroča, je turška vlada v dogovorih s tvrdko Kruppovo, katera naj ji dobavi večje število topov in potrebno municijo. Povrat ruskega carjeviča. Po sedanjih dispozicijah bode ruski carjevič došel okolu 20. julija v Uralsk in se tam mudil štiri dni, da se udeleži tristoletnice Uralskih kazakov. Iz Uralskega podal so bode preko Samare v Moskvo, kjer bode ostal dva dni. V Peterburg se bode vrnil okolu 3. avgusta. Letina na Ruskem. Financijelni uradni list objavlja izvestje o nadah za bodočo žetev in pravi, da pač ni pričakovati, da bi ozimnimi rodila le srednje. Za Rusijo ima žetev jare pšenice, katere se pridela trikrat več nego ozimnine, veliko važnoBt, Kar se tiče reži so primank-ljaj, katerega jo gotovo pričakovati, ne da več pokriti. — Vesti raznih listov, da so zarad slabe letine že nastali nemiri v raznih krajih, so pretirane, kakor je že to sploh navada nekaterih listov, kadar govore o Rusiji ali o Slovanih. Iz italijanske zbornice* Predsednik je naznanil, da nameravajo poslanec Cavallotti in drugi Člani skrajne levice inter-pelovatl ministerskega predsednika zarad razmer mei Italijo in Anglijo, ki so so zadnjič razpravljale v angleškem parlamentu, in o poročilih raznih listov o eventuelnem obnovljenji trojne zveze. Ministerski predseduik Rudini je predlagal, naj se interpelacija Cavullottijeva odloži, dokler se ne zvrši budgetna debata. Ko je Cavulloti sam pritrdil temu predlogu, vsprejela ga je tudi zbornica. Francoska nota. zarad nemirov v Jeruzalemu. Ostrost, s katero jo zahteval francoski poslanik Motebello odgovora od porte zarad znanih nemirov v Jeruzalemu, pri katerih je po nepotrebnem posredovanji z ozrožjem od strani turških vojakov bilo več mrtvih in ranjenih, vzbudila je splošno zanimanje v diplomatičnih krogih. Odgovor porte, ki se je nagibala bolj na stran grških kristjanov, Montebellu ni po volji in pravi, da mu ne zadostuje. On toži, da porta vedno ustreza bolj željam grških kristi-jauov nego onim latinskih. F posla niski zbornici pride te dni na vrsto predlog nemško-svobodomiselne stranke glede Žitnih carin. Pogovor nekaterih članov to stranke z državnim kancelarjem ni imel nikacega znatnega uspeha. Dopisi. 1% Sodiažko doline 9. junija. [Izv. dop.j Blagovolite, gospod urednik, tudi nam dati primeren prostorček na razpolaganje, da istotako tudi mi povemo svoje mnenje ter odkrijemo fakta, iz katerih so bode pokazalo, kdo je objektiven in trdi resnico. Vi, g. dopisnik iz Ribniške doline, v št. 124. „Slov. Naroda" poudarjate, da jo vaš poslanec kmetskih občin dovoljenje in podporo za zgradbo nove cestne proge iz Loškega potoka v Sodražico in nadalje od Vinice do Ribnice priboril, ter da se je v celi Ribniški dolini rečenemu g. poslancu za neutrudljivo delovanje očitna hvala priznavala. Zakaj tako prezirate pri rečenom delovanji pa našega poslanca ter tega gg. tovarišev zasluge? Zakaj nečete pa od tega nič slišati, da je prebivalstvo skoro celega okraja (morda razven trga Ribniškega) precej potem, ko jo glede rečene gradbe deželnozborski sklep v javnost prišel, v resnici z veliko hvalo odobravalo jedino le gradbo nove ceste Loški potok-Sodražica ter splošno in odločno se izrekalo proti gradbi novo ceste Vinica-Ribnica. Nadalje Vi, g. dopisnik, po nepotrebnem vzbujate Notranjcev nevoljo, češ, da oni niso mogli preprečiti deželne garancije za dolenjsko železnico — istotako jo upati, da se nam ne bode posrečilo preprečiti gradnjo novo ceste Vinica-Ribnica. Mi upamo, da ee gradnja ceste Vinica-Ribnica ne bode izvršila, kajti mi Sodražanje, z drugimi občinami združeni, bodemo na morodajuem mestu javno skušali dokazati, kako nepotrebna ter ljudstvu v težko breme bi bila zadnje imenovana cestna proga. Akoravno nam, g. dopisnik, predbacivate, da se nekaka radi tega v javno mnenje utikamo, ker imamo premalo drugih akrbij, Vam vender le toliko svetujemo: pometajte pred svojim pragom in pustite drugih ljudij zasebne stvari. Veljavne može pa, kakor nas sami imenujete, veže dolžnost, da javno mnenje zastopajo. — Gotovo nam torej pravico-Ijubni čitatelji no bodejo v greh šteli ter nam sebičnost pripisovali, ako mi veljavni možje, kakor nas imenujete, od 8000—10.000 broječega prebivalstva izraženo mnenje jemljemo v puštev. Čeravno s svojim mnenjem nekaternikom v stolnem trgu, ki imajo samo svoje interese pred očmi, ne ustrezamo, — se nam zaradi tega pač ne more sebičnosti pripisovati. Mi združeni bodemo si prizadevali: zastopati stvar in nikakor ne posamezne osebe. Potem naj kdo prazno besedovanje in laži po novinah trosi, kakor mu drago, mi bodemo vedno pripravljeni: laži pobijati. — Da smo mi, združeni z veljavnimi možmi ob Veliki Gori, prav imeli, ako smo si pridobili merodajnih oseb, s katerimi smo se odločili, mnenja prebivalstva na višje mesto priobčiti ter na to delati, da se samo proga iz Loškega potoka do Sodražice napravi, opusti pa proga iz Vinice do Ribnice, je popolnem upravičeno. Cesta iz Luškega potoka na Sodražico bila je že po naravi zdavna potrebna, tembolj potrebna je pa sedaj, ko bode mogoče iz občin: Draga, Loški potok itd. dolenjski železnici pritegniti bogat promet. —■ Za rečeno progo Loški potok-Sodražica se torej mi z združenimi občinami popolnoma strinjamo z Vašim mnenjem, g. dopisnik, uvaževajoč to, da smo mi davkoplačevalci v deželi odgovorni za garancijo dolenjskih železnic; — torej ne le nas davkoplačevalce tosod-nega okraja naj veže dolžnost, potezovati se za kolikor mogočo obilni promet dolenjske železnice. — Proti progi Vinica-Ribnica pa moramo mi združeni davkoplačevalci glede na to, da dotična proga ne ustreza prebivalcem, uiti stvari, — biti odločni protivniki. — Vi, g. dopisnik, trdite, da sedauja stara (deželna) cesta iz Sodražice na Žlebič drži po močvirnati zemlji in da ob deževnem vremenu težji voz ne moro voziti po njej in da bi vzdrževanje te ceste veliko več stalo (I), nego novo projektirana proga (Vinica-Ribnica). Mi moramo tej trditvi odločno oporekati ter kot resnico povedati to: da stara (deželna) cesta iz Sodražice na Žlebič v Ribnico drži po ugodnem svetu, ki ustreza prebivalstvu in se vije večjidel ob pobočji Bkalovja. Ob njej bo tudi glede vzdrževanja gramoz lahko dobiva in bi ne bilo druzega treba, nego da so klanec v Vinici nekoliko poniža, oziroma kratek del ceste preloži, kar bi so napravilo z neznatnimi troški. Nasprotno pa bi držala nova cesta Vinica-Ribnica po močvirnem svetu ter trebalo bi mnogo drugih mostov. Z ozi-rom na povodnji trebalo bi cesto na več krajih jeden meter visoko vzdigniti. Vsekako bi gradnja in vzdrževanje proge radi tega več stalo, ker bi trebalo kamenje in gramoz iz neprimerno oddaljenih krajev dovažati. (Omenim naj, da je večji del po rečenem svetu, koder je rečena proga trasirana, bila že pred kakimi 70 leti okrajna cesta, a se je morala že pred kakimi 45 leti zaradi močvirja in drugih neugodnosti j opustiti.) VBekako je ta proga tako komično izpeljana, da bi ž nje še z jednim upreženim vozom ne dospel v Ribniški kruj! — Dokaz o vsem tem prepuščam na lici mesta vešča-kom. — Iu tako draga in nepripravna proga, ki ne ustreza niti prebivalstvu niti stvari, naj bi so nekaterim osebam ua milost gradila?! Seveda Vi ne-kateruiki iz Ribniške doliuo ste ponosni na ugodno gmotne okoliščine itd. ter ne privoščite, kar nam v resnici pristaje, a mi se nadejamo s popolnim zaupanjem, da bode nam — pravica milejša, kakor Vi. G. dopisnik nadalje poudarja, s kako silo da mi delamo za kolodvor v osamljeni vasi Žlebič. To ni res! Mi postopamo skromno ter prosimo za rečeno postajo v interesu velike množine prebivalstva in davkoplačevalcev celo dežele. Če smo mi združeni utemeljevali, da bi bila postaja v Ribnici za zapadne občine preveč oddaljena, je to popolnoma upravičeno. Odločno moramo trditvi oporekati, da bi bilo po novocestni ter prezirani progi iz Sodražice v Ribnico samo za jeden kilometer dalje, nego do Žlebiča; zato bi se pa vozilo vse blago po trdni, ravni in suhi cesti, kar po stari ni mogoče. Da je naše oporekanje osnovano, kaže sledeče: 1 z Sodražice čez Vinice do Žlebiča poštari (deželni) cesti je 5 5 00 metrov; iz Sodražice Čez .lurjevico na Ribnico po novi cesti bilo bi pa 7992 metrov; torej razločka no samo za jeden kilometer nego za 2 4 9 2 metrov. Če se hoče še iz Ribnice dovozna cesta do postaje v počtev jemati, katera bode blizu jeden kilometer dolga, potem se z lahko vestjo trdi: da bi bila cesta iz Sodražice na Ribnico čez tri kilometre daljša od one, ki pelje iz Sodražice do Žlebiča. Kakšne neugodnosti sledile bi pa po novi cestni progi Vi-uica-Ribuica in kakšne ugodnosti so na stari (deželni) cesti iz Sodražice čez Vinice Žlebič na Ribnico, smo pa že jasno zgoraj dokazali. Če pa naše dokazovanje ne zadostuje, prepuščamo radi dokaz izvedencem. Vi nadalje poudarjate, da bi se ne bil morda uihče na naše limanice usedel, ko bi ne bili toliko pretiravali ter stvar z vso silo ua svojo stran ulekli ter vse obetali. Naravnost Vara moramo reči, da to govori le Vaša domišljija, sebičnost in ljubezen za bvojo korist, po kateri skušate nas pred Bvetom kot krivičneže očrniti — sebe pa kazati kot nedolžne mučence. Ali resnično Vam povem, da bi na tisoče prebivalcev, ko bi šlo po Vašem, krivico in Škodo trpeli. Mi na svojo stran nič ne vlečemo, nego smo objektivni in trdimo, kar je prava resnica ter se mirnim potom potezamo za svojo pravice. Zlobno obrekovanje pa je, ako g. dopisnik trdi, da jc kdo v Sodražki dolini, da bi imel odločilno besedo o tem, naj bi se okrajno sodišče iz Ribnice premestilo v Sodražico češ, zakaj bi baš Ribničanje imeli vse urade, Sodražanje pa ne V! — Že mnogo smo se, ki Bmo imeli in imamo odločilne besede, posvetovali o tem in onem, o tem pa vcnder še nikoli, da bi se sedež okrajnega sodišča iz Ribnice premestil k nam. — Tega nam pač nihče no more predbacivati, še manj pa najmanjšo pičico dokazati, — zato je ta trditev zlobno obrekovanje. Čemu nas napadati oziroma predbacivati nam po časnikih kaj jednakega, kar ni bilo in no bodo in ne spada k stvari?! — Vi g. dopisnik nas dolžite in obre-kujete, da rujemo zoper deželne postave. Vprašam Vas: Morete li še kako ostudnejo obrekovanje proti nam rabiti, kakor ga rabito s tem, da zoper deželne postave rujemo?! Odločno Vas moremo pa zagotoviti, kar je Vam samemu in vašim privržencem dobro znano, da se težko kjo v kateri občini bolj zakoni spoštujejo, kakor baš v nas. — Konečno Vara pa z mirnim srcem šo dostavimo: več tisoč nas je združenih, ki bodemo skušali z ozirom na našo obrtnijo in kupčijo svetu in Vam dokazati, da nam v resnici pristoji pravica, da se na merodajnih mestih potezamo za postajo v Žlebiči ter za razveljavljen je projekto-vane nove ceste Vi n ice-Ri bnic a. — In kar mi želimo doseči, jedino to bi bilo v blagor splošnemu prebivalstvu. Zato uparao, da se uplivne osebe ne bodo ozirale na nekateruite, ki zagovarjajo sami svojo korist, — nego, da so bode storilo, kar je sploh veliki večini na korist. \i. I.itijslti- okolice, začetkom junija. (Južna železnica) Dne 25. t. m. imel sem opraviti onkraj Vač. Vsled obilega opravila zakasnil sem se in šele o mraku iz Vač odhajal proti Litiji. PriŠedši do prvega prehoda čez železničuo cesto začudil sem se opazivši, da je bila na jedni strani ceste „zatiornica" odprta, a na drugej priprta. Recimo, da bi bil imel ravno priti vlak in bi bil ua odprti strani prav malo prej kak voz prišel, a voz nik bi o pravem času ne bil odprtja opazil po noči, kolika nesreča bi bila gotova. Vlak še takrat sicer ni prišel, torej čemu zapirati najedni strani? Je li dotični stražnik hotel nalašč kacega vozuika v nesrečo spraviti, ker bi revež ne bil mogel naprej a nazaj tudi ne dovolj hitro? Po raznem naporu bližali smo se poslednjič vender le L:tiji. Ta glej novo neprijetnost. Prišedši do Jeretinove hiše, prisopiha tovorni vlak za nami in n listano tako, da jc bila okrajna cesta zaprta. Na vprašanje koliko časa bode to trajalo, se mi je odgovorilo, da pol ure. No pol ure v pozni noči na vozu sedeti iu spoteno konje imeti, to mi ni ugajalo, a v gostilni g Jertina bila jo že tema. Voznik taval in iskal je po hišnem hlevu hlapca, da bi vsaj sena konjema dal. Ker bo hlapec na voznikovo besedo ni vzdignil s postelje, pustil sem soprogo, ki jc bila pri meni, samo na vozu in šel sam moledovat hlapca za krmo. V tem pa pride želez-nišk služnik ob cesti in prašam ga, so bode li že skoraj vlak premaknil, a ta mi pove, da še ne in mi svetuje stopiti na postajo, da ukaže uradnik okrajno cesto javnemu prometu odpreti. Takoj sem slušal ta svet, posebno ker jo pol ure že minulo. Stopajoč ob železnični progi, opazil sem prazen tir, zato sem službujočega uradnika na to opozoril in ga prosil (slovenski) naj ukrene potrebno, da se vlak premakne, ker je zelo nevarno s spehanim konjem zunaj stati in se tudi meni mudi zastran daljave domov, a cesta sploh mora javnemu prometu odprta biti, osobito ker je v poBtajnem stališči prazen tir. Uradnik odgovori mi nemški: „Es vvird abgeladen". Na to odvrnil sem mu, da mašina mirno stoji brez dela in lahko premakne vozove z okrajne ceste brez vsakeršao zamude, a on: »In 10 Minuten ist alles fertig" in gre dalje. — Jaz čakam in Čakam, a 10 minut se je podvojilo in vozovi so še stali pač pa je mašina v bližji postajinega po« slopja se premikala sem ter tje. Poslednjič, ko smo celo uro stali, odšel je vlak in jaz stopil sem k uradniku, ki mi je na slov. ogovor nemški odgovoril, ter mu povedal, da se bom javno pritožil, kar sem s tem storil. Domače stvari. — („Napredna stranka",) to ime je silno razburilo „Sloveučeve" mračnjake. V svoji togoti primerjajo nas z napredno stranko v Nemčiji, z naprednjaci v Srbiji, kličejo celo Garašanina na pomoč in imenujejo našo stranko „stranko grobo-kopov slovenskega naroda." Stara resnica je, da vsaka primera šepa, „Slovenčeva" gospode duhovita primera pa kar na obeh nogah. Izvestno je, da ua Valvazorjevem trgu ne poznajo ne napredne stranko v Nemčiji, ne srbskih napredujakov, marveč so to le načrkali, „ut aliquid scrip-s i ss o v i de a tur". Na budalost „stranka grobo-kopov slovenskega naroda" odgovarjati, bilo bi pod našo častjo. Slave na tem epohalnem izumu ne zavidamo silno pobožnemu iu krščanske ljubezni polnemu uredniku Kržiču, ki je v tem izrazu hotel pokazati svojo osebno uglajenost in railobo. lla-beat sibi! — („Pristriženo!") „Slovenac" je pred par dnevi trdil, da so bili na shodu „Sloveuskega društva" nekateri za to, da so naša stranka imenuje „liberalna", drugi pa, da so imenuje „uapredua". Kor bo sploh nihče ni oglasil, da bi se stranka imenovala „liberalua", pozvali smo „Slovenca", naj pove, kdo so bili tisti „nekateri člani". Naprej smo vedeli, da „Sloveuec" ne bode mogel odgovoriti, ker je dotična opazka bila izmišljena. Vender pa smo so prav srčno smejali, dobivši v roke včerajšnjega „Slovenca", v katerem je vidno, kako se gospodje zvijajo. Pomilovanja so vredni, ko tako trdovratno kričo svoj „Pristriženo!'', a s tem ne dokažejo druzega, nego da v svoji strasti prej pišejo, nego mislijo. Oh, Žitnik, kako dolgo bodeš šo v Worishoienu ? — (Občni zbor c. k r. kmetijske družbo kranjske) vršil se jo danes dopoludua v magistratni dvorani od 9. ure dopoludno do 1. ure popoludne. Navzočnih je bilo do 80 članov posebno mnogo gospodov učiteljev. Prisotni so bili tudi deželni predsednik baron \Vinkler, kot zastopnik deželnega odbora gosp. D e t e 1 a , župan Grasseli, vladni svetnik g. Dralka, katero je društveni predsednik, cesarski svetnik M u r n i k presrčno pozdravil. Obravnave so bilo jako raznovrstne in temeljito, posebno je došlo veliko predlogov od kmetijskih podružnic, katerih se je lansko leto ustanovilo 11, letos pa so jih ustanovi še pet. V glavni odbor se izvolita po listkih škofijski kapelan g. 6 i š k a in pa nadučitelj Janko / i r o v -n i k. Kot preglednika računov gg. deželni blagajnik Žagar in deželni računski otieijal Trillor, proti nagradi. Urednik dunajsko „Land\virthschaft-licho Zeitung" g. Hugo Hitschmann imenuje so ob 25letnici svojega uredovanja dopisujočim članom, g. R a v a n u na Colu pa se pripozna zahvalna diploma. Obširneje poročamo v prihodnjih številkah. — (Isterski poslanec Vergottini) storil je to, kar bi bil moral storiti žo iz vsega početka, odpovedal se je poslanstvu, ko je videl, da je legi* timacij8ki odsek jednoglasno sklenil, da si ovrže njegova volitev, ki t>o jo Lahoni dosegli skrajnim nasilstvom. Nadejamo se za trdno, da bodo vrli slovanski volilci Isterski v novi voiitvi se pokazali istotako odločne, ter bode konečno zmagala pravica. O nasilstvu Lahouov pa bode dobro še kaj spregovoriti. — (Kresovi) goreli so preteklo nedeljo po vsem slovanskem delu zahodne Istre. S temi kresovi kazali so slovanski volilci svoje veselje in zadoščenje, da je resnica vender zmagala in da Vergottini ne bode poslanec. — (Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice" na Bled.) V dopolnilo in pojasnilo včerajšnjega oglasa odbora pevskega zbora „Glasbene Matico" dostavljamo še, da je poseben vlak vsekako zagotovljen. Iz Ljubljane odide ob polušesti uri v jutro, odhod iz Lesec pa je nastavljen na deveto uro pod večer. Vožnina je znižana v tretjem razredu na 80 kr. tje in nazaj; v drugem ostane redna. Večina voz bode obstala iz tretje-razrednikov, ker ge bode skupno le tam vozilo; vender ustrezajoč kaki poosebljeni želji preskrbeli so se i drugo-razredniki. Ustopalo se bode: v Ljubljani na južnem in držtvnem kolodvoru, v Loki in v Kranji. Ustop-nice dobivajo se pri g. Pavlinu in g. Sossu. Pripominja se, da je cena pri ustopu na vsakem kolodvoru ista in da velja ustopnica le za posebni vlak in se dobiva za vse postaje le pri omenjenih dveh gospodih. Ker bo število izletnikov, kakor se kaže, veliko, priporočati je zgodnja naročitev ustopnic, ker bi morda pozneje nedostajalo prostora na vlaku. Nakaznice za Bkupni obed vsprejema gosp. Soss. Obed velja 1 gld. Odbor. — (Pri včerajšnjem občnem zboru „Muzej r koga društva za Kranjsko") bil je izvoljen predsednikom gimn. ravnatelj Andrej Senekovič, za odbornike pa deželni odbornik De tel a, prof. Kasp ret, arhivar Kobler, dr. j. Ko z ter, prof. Pavlin, prof. Rut ar, ravnatelj Šubic in prof. Voas. — (Gojenci k. š. A l o j z i j e v i šć a) prirede danes zvečer ob 7. uri slavnosten večer v spomin tristoletnice blažene smrti sv. Alojzija. V upore d ob-seza nastopne točke: 1. Himna sv. Alojziju: „Pretapa lilija cvete". Mešani ibor. 2. Potpourri narodnih arij. Na dvojih citrah igrata alojzijeviška bo-goslovca 1. leta gospoda Ivan Rihtaršić in Ivan Štrukelj. 3. Živi podobi: a) »Sveti Alojzij v molitvi". Med tem prizorom poj 6 Alojzniki v ozadji Alojzijevo: »Začudite Be, nebesa". — b) „Sveti Alojzij v nebeški slavi". V ozadji se poje Alojzijeva: „O poglej Alojzij mili!" Petje vodi učitelj glasbe v zavodu, g. Ani Foerster. 4. Stanovitni kraljevič. (El principe coostante ) Žaloigra. Spisal Don Pedro Calderon de la Buren. Za domači oder prenaredil in okrajšal alojzijeviški bogoslovec 2. leta g. Al. Stroj, metrično preložil alojzijevifiki bogoslovec 1. leta g. Mihael Opeka. — (Hrvatsko jubilejsko razstavo) obiskal bode, kakor pišejo ruski listi, tudi grof Ignatijev. Posetil bode najprej češko razstavo v Pragi, a potem krenil v Zagreb. — (Slovenskega kluba na Dunaji) prihoduji večer je v soboto dne 13. t. m. ob osmi uri v prvem okraji, Singerstrasse 3, mezzanin, (Kotel Koval). Predaval bode g. dr. Matija Murko „Crtico o Poljacih". Po predavanju domača zabava. Dunajski Slovenci naj se udeleže polnoštevilno tega večera. — (Že leznica D i v a č a- Š k o fj a 1 o k a)prišla bode vender v tir. V Postoj ino so došli z Dunaja iu-ženerji, ki imajo za generalno vodstvo državnih železnic proučiti in premeriti svet, po katerem au bode gradila rečena proga — (»Vrtec) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 6. Štev. nastopno vsebino: Ptičici. (A. Pin.) — Molitev za očete. — Srečni Slavko. — Naša mueika. — Francozov grob. — Dr. Josip Poklukar. — Večerna. — Kako je sel Makaronov Jurijček prvič v Metliko na semenj. — Cvetoči trn. — Koliko jih je bilo. — L'Stje in cvetje. — (Izpred porotnega sodišča.) K včerajšnjemu poročilu o obravaavi zoper Josipa Leč-njuka iz Skofieloke zaradi hudodelstva goljufije nam je poročati o konečoera izidu. Obravnava, katera se je pričela ob 4. uri popoludne, končala se je stoprav ob Vt9. uro zvečer. Porotnikom stavilo je sodišče uprašanji, je li zatoženi Lešnjak oaleparil Žontarja za 500 gld. in Mahovneta za 100 gld. Obe upra-šanji so porotniki jednoglasno potrdili. Uprašanje, je li hotel Lešnjak zapeljati Miklavža Ramovša naj mu ob njegovi odsotnosti zažge hišo, so porotniki z 9 proti 3 glasom zanikali. Vsled tega je bil lješnjak obsojen na štiri leta težke ječe in ima povrniti Žontarju 300 gld. Mahovnetu pa 100 gld. za katere ju je osleparil. Kar pa zahtevata več, imata iskati civilnim pravdnim potom. — (Z Vranukega) se nam piše: Dne 8 t. m. prišel je pod mlinsko kolo iu utonil llovškemu mlinarju blizu štiri leta slavi deček. Ne more se nikdar zadosti pri pi o nit i : Stariši, pazite na deco! — Suha zemlja je dežja jako potrebna. K deževnemu vremenu pripravlja se pogostoma, a vselej neugoden veter oblake prežene. Kaže se, da bodemo imeli letos slabo letino, ker je tudi ozimiaa maogo trpela vsled ostre zime. — (V Trstu) bila je v torek pred deželnim sodiščem kazenska obravnava proti trgovcu Albeitu Segreju in zavarovalnemu uradnika J. Jeklinu zaradi dvoboja. Jeklin bil je obsojen na šest, Segre na pet mesecev ječe, sokrivci od 2 do 1 meneča. — (Hrvatska književnost.) Jugoslovanska akademija izdala je CUL knjigo svojega .Rada", v kateri razpravlia M. Milan o »trpanjskom raz-riečju" (Trappaoo na Pelješči) in M. Šrepel o „najstarijoj lirskoj i epskoj poeziji", potem Fr. Vrba-nić o „demografskih izvidih u Hrvatskoj" in dr. K. Vojnovič o „državnom ustrojstvu republike dubrovačke". Na te publikacije je lahko ponosna „Jugoslovanska akademija", katerej se ne manjka zavid-nikov. — (Potres.) V Karlovcu je bil preteklo nedeljo precej močen potres okolu 10. ure zvečer, ki pa ni naredil nobene škode. — (Zlato v Dravi.) Znano je, da se nahaja v Dravi zlato. Tako ga izpirajo v hrvatski vasi Selnica še dandanes in ga prodajajo v Kaniži, kjer se jim v davkariji zamenja za pristne cekine. Seveda zaslužek je le pičel, ker v nas ni Kalifornije. Dvojica delavcev izpere na teden povprek za jeden cekin zlata, ki so nahaja v drobnih zrncib mej peskom. Izpira le i so večinoma iz vasi iz oger-skega obrežja Drave. — (Nova železniška proga.) Kakor se poroča iz Sarajeva bodo se nova železniška proga Sarajevo-Konjice odprla najdalje do prvih dnij meseca avgusta. S tem bode zopet storjen napredek za okupirani provinciji. — (Slavonske in američanske doge.) Iz Luceroa v Švici se poroča, da se je tam poskusilo vpeljavati srbske in američanske doge. Srbske neso zadostovale zahtevam, pač pa američanske glede kvalitete in cene Akopram so dozdaj slavonske doge bile v dobrem imenu utegne jim smeri-čansko blago vender le postati nevaren konkurent. To je važno tudi za Slovence, katerih mnogo nahaja delo in zaslužek pri tej trgovini. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Florenca lO. junija. Srbski ministerski predsednik Pašič, ki že nekaj dnij tukaj in-cognito biva, poročil se je v tukajšnji ruski cerkvi z gospodično Dukovićevo. Rim 10. junija. Vesti o polomu v papeževem zakladu neso istinite. Ni se nič ponev erilo, niti na borzi igralo. Le toliko je res, da za upravo ni bilo pravega znanja in da so papirji, katere so visoke zaupanja vredne osebe za dobljena posojila zastavile, zgubili na vrednosti. Papež hotel je pomagati osebam, ki so mu ostale zveste in so bile v denarnih zadregah. Upravitelj Folchi dal je ostavko iz osebnih nagibov. Pariz 10. junija. „Figaro" javlja iz Berolina: Gaprivi bode v kratkem dal svojo ostavko. Njegov naslednik bode Miqucl ali pa Waldersee. Pariz 10. junija. Preteklo noč razpočila đinamitska patrona pred policijskim komisari-jatom v Levallois-Perret. Okna policijskega poslopja in sosednih hiš zdrobljena, zid narušen, a nihče ranjen. Atentat pripisuje se anarhistom. Dunaj 11. junija. Črkostavci, ki so porabili stotisoč goldinarjev, sklenili so, da z današnjim dnem zopet začnć delati. Amsterdam 11. junija. Tukaj izvoljeni vsi liberalni kandidatje. Lizbona 11. junija. Gospodska zbornica vsprejela s 83 proti 6 glasom dogovor z Angleško glede Afrike. London H. junija. Salisburv izjavlja v pismu na Rotšilda, da bode veleposlanika v Carigradu uprašal, bi li kazalo, da bi Anglija posredovala pri sultanu zaradi naselitve ruskih Židov v Palestini. Bode li odgovor ugoden, potem bode White posredoval. Liverpool 11. junija. Po posebnih poročilih iz Loanga so doinačinci muri vse člane francoske ekspedicije, ki je koncem julija pod vodstvom Craempela odšla k Cadskcmu jezeru, pobili, Kvropcc pa pojedli. Razne vesti * (Železnice v Cruigori.) Paiiško podjetno društvo za železnice poslalo jo svojega iuže-nerja v Crnogoro, da prouči zemljišče in izdela načrt za ozkotirno železnico iz Plav niče v Pod-gorico ter od tam ob Zeti v Nikfiic, ob Mo-rači j a v Andrijevico, ki leži sredi bogatih gozdov. i * (Izbruh Ves u v a.) V ponedeljek začel je Vesuv bruhati lavo iz nove razpokline pod centralnim kraterjem. Kakor trdi rektor Palmieri, je ta izbruh bržkone v zvezi z zadnjimi potresi v zgornji Italiji in na južnem Tirolskem. Potresi prenehali so povsod, ko se je pričel izbruh in je lava našla duška. * (List z milijonom naročnikov.) Jedini vnak dan izhajajoči politični list, ki ima nad milijon naročnikov, je Parilki „Petit Journal". Zadnja nedeljska številka tiskala se je v 1,100.000 izvodih. Papir, ki se je porabil sa njo, tehta 41.000 kilogramov. To je najbolj razširjeni list vsega sveta, ter presega za več kot dobro polovico broj naročnikov najbolj razširjenih in čitanih listov drugih narodov. * (Zasačena ciganska družba.) Žandarmerija zasačila je pri Siinon«Tornyi na Ogerskem po dolgem ia hudem boji mnogobrojno cigansko družbo, katera broji kakih 50 članov. Mej njimi je nekaj glasovitih roparjev in morilcev. Vodja te ciganske čete je nekaka znamenitost, ker je sestavil slovar ciganskega jezika ter preslepil nadvojvodo Jožefa, da je spisal tej knjigi uvod. * (Smrt na železnici.) V nedeljo dogodila se je pri Scharlinzu blizu Linza nesreča. Po cesti, poleg katere teče deloma tudi tir železnice, vozil je nek posestnik ter zavozil v temi na železniški tir. Ko je vos baš stal preko tira, pridrdral je vlak, razdrobil ves voz in nesrečnemu vozniku stri glavo. Konju ni se zgodilo ničesar. Ćuduo je le to, ds na tako nevarnih mestih si nobene ograje. Kaj jednacega utegnilo bi se danes ali jutri dogoditi tudi v nas. * (Zgorelastarka.) Blizu Dunaja v Idler-see našli so te dni neko starko zvečer v zaprti kuhinji mrtvo in vso ožgano. Poleg nje našli so blizu ognjišča odgoreli kos sveče in na pel sežgan kos lesa. Policijska komisija je konštatovala, da je 731etna starka hotela zakuriti in si je bržkone s svečo zažgala obleko in od strahu omedlela ter tako zgorela. Ker je bila čisto sama doma do večera, ko sta se vrnila sin in sinahs od dela, marala je sirota na ta nafiin končati svoje življenje. * (Strela ubila pastirja in čedo.) Nedavno dogodilo se je v Bosni, da je strela ubila pastirja in mnogo ovac, ko so iskali mej hudo nevihto zavetja pod bukovim drevesom, kar zopet dokazuje, kako nevarno je postavljati se ob hudi uri pod drevesa. * (Smrt vsled vžigalice,) V Parizu prižigala je neka dekla svetilko in zagnala neugašeno vžigalico na tla. Vaedta se je tako nesrečno, da je ob goreči vžigalici se vnela njena obleka. Ogenj je tlel nekaj časa in kmalu bila je vsa obleka v plamenu. Ko je začela na pomoč klicati, prihiteli so ljudje, a bil« je Se taku hudo opečena, da je Se isto noč umrla v bolnici, kamor so jo prenesli. * (Velik požar.) Iz Santjaga v Chilu se poroča, da je pretekli teden tam nastal velik požar, ki je popolnoma upepelil poslopje angleškega poslaništva. Poslopje nemškega poslaništva je tudi poškodovano. Angleški poslanik in njegova žena sta se komaj rešila in jima je vse zgorelo. * (Šampanjec je vsemu kriv.) V neki gostilni v Dunajskem praterji bila je vesela družba, mej katero je bila tudi neka pevka chansonet iz Or-feja. Ko so že razne šampanjske butilje bile prazne, trdila je pevka, da jo je razžalil neki poleg nje pri drugi mizi sedeč gospod, kateremu je tudi založila zaušnico. Potem je zahtevala od nečega gospoda izmej druščine, da zahteva zadoščenja od razžaljivca. Ko pa je pozvani gospod mirno obsedel, zagnala mu je eksaltirana pevka polno butiljo šampanjsko v glavo. Družba razšla se je potem v veliki razburjenosti. Zadnji akt vršil se bode baje pred sodiščem. Narodno-gospodarske stvari. Novo Kolumbovo jajce. „Mac Kinleya biserno-matični gumbi" so naj-noveja iznadjba evropskih izdelovalcev, ki so po znani strogi poBtavi zgubili američansko trgov išče. Izdeljujejo namreč iz biserne matico ploščice, ki so popolnoma podobne navadnim gumbom, samo da neso prevrtane. Te ploščice smejo se kot Se ne izdelnno blago mnoge ceneje uvažati v Ameriko nego že izgotov-ljeni gumbi. Importerju ni treba druzega nego da jih da prevrtati in gumbi so gotovi. Oglasili so se že američanski izdelovalci gumbov, da bi take nepre-vrtane ploščice morale plačevati isto tako visoko carino kakor že izgotuvljeui gumbi. Trtna uš na Francoskem. V zadnji seji akademije zoanostij v Parizu predložil je Deherain poročilo poljedelske šole v He-raultu o nssajevanji vinogradov v onem departementu. Opustošenje po trtoi uši je bilo tako grozovito, da je od 226.000 hektarov vinogradov leta 1870 jih bilo 1. 1884 samo še 48.000 neokuženih. Od takrat so se polagoma zopet zboljšavalo. L. 1890 biio jih je zopet 127 000 hektarov. Produkcija, ki jo psla na 2 milijona hektolitrov, dosegla je lani zopet 4*/a milijone, akopram so trte Še mlade. Ti uspehi dosegli so se izključno z nasajevanjem američanakih trt. Vaa druga sredstva proti trtsi usi neso aič pomagala. Velikega drža vsega darila 300.000 i aukov za gotovo delujoče sredstvo za uničenje trLne uši. še ni dobil uikdo. Priloga „Šiovenskemu Narodu" St. 130, dne 11. junija 1891. ■Hilll T I 1 lil Tf T T f T f I t f T f 1 T T I I f ' T f IT „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; ssa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tlljcl: 10. jlIMJH. Pri MmIIAi : HfttMMObofer, Ku.stler i' (»radca. 11» mer iz Trstu. — Hloi iz ZiŽeniber, . — Kostler, Zupančič, Hi ck, Neiuec.uk . GIhb / Dunaja Pri M«»nn : Mnyer, Don t. I > ima j h . — Casteletto. vite/, pl. Reja, Brichtn i« Trat«. — Escbjagar fz Stuttgarta. — Dolenc z Clrmi. - D. Koruza, • .....5 80 Sviujako „ „ ■— «6 1 Krompir, » . . . ' 2 59 Koštrunuvo „ , — 40 Loću, Gnili, ... 10 — — 46 . . .11 9 — — 18 ! Fižol, • • • * — Seno, 100 ki!<> . . . 1 42 ! Maslo, kgr. . — 89 Slama, „ , . . . a 98 1 ktajt, tih Drva trda, 4 □uiutr. 6 40 ' Spoti tri A«ii n • '— 64 „ nudi k h, 4 , 4 ■10 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. "5 .2. o 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734'4 mm. 7340 mm. 734-6 mm. 18 4« C 98*0« C 17-2°C si. zah. si. jzh. si. jzh. d. jas. jasno obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 19*61 za 1-2° nad normalom. XD-u.:n.3osl3:sL borza dne* 11. junija t. 1. (l/.virno telecratifiho poročilo.) včeraj — dane« , . gld. 99*86 92 (JO Srebrna renta . . . 92 55 — ■ i»2 4r> . , tli — 11075 5u/0 marčna renta . . . . „ 102 40 — 10945 Akeijo narodne liitnku . . , 1015-- n 1018 - Kreditne ahoije . . . . . J 301— - n 3oo 75 . . 4 H715 - B i 17 05 • • n 995»/, - 925 C kr. cekini .... . . , 6*64 - * 53 Neui&ke marke . . . . . J 57-96 - ■ .7 20 Štev. 237. —P—___ _____-1 _ 4*/0 drikavne srečke i* I i HM Državne »ročke i/. I IH^I Qgerak*t zlata renta 41*/,, Oporuka papirna renli 11 . Dnn tva reg. srečke 6" , Z'-mlj. oOč. avstr. 4' , , ilutl Kreditne srečke..... Rudolfe-m srečke .... Akcije »uglo-HVHlr. hanke Tranjway-druat. vulj. 170 »elit. 250 gll. 100 . 188 «1 179 «1. 7rt u •. ■ 25 , . « . 106 . , 40 , 101 , 86 , 1 ki <'d. . listi . 12" 11"^ . 2'» . i 75 : 1'KJ cM. l«« 10 . 20 190 157 ] 75 ] 23^ . 60 . Vsak slovenski gospodar, ki še ni riann't D na i I u h t. r o v n ii [gospodarski Hat ,,Kmetovalec' » prilogo „Vrtnar \ polije naj svoj i.aslov c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljuoljani, kn:era mu dopoftlje prvo številko brezplačni! in iz katera m m-sprevideti, da je list neobhodno potreben za vsukeg* naprednega slovenskega gospodarja (60 32 Zahvala. Nižje podpisani hi ftteje v dolžnost, zahvaliti se naSemu neutrudljiveiuu noHpodu c kr okrajnemu zdravniku dni. JonI|»ii HerNiiik-ii na hitri pomoči. Desno roko vr^el sem bil i/, sktepa iti imel grozne bolečine. Gospod doktor priftel je, dani je bilo že po polunnet, takoj k meni iti mi akoro brez bolečin roko uravnal, za kar mu kličem: Srčna hvala in Dog uiu plati ! Krško, dne 8. junija 1891. •Tot-iip Uoit. (fjOO) mestni organlst. Štajerska deželna zd.ravilr.ica Rogatec-Slatina. JsiBfl železnice postaja: Poličane. N«'*.oiia o«l 1. maja do :{0. s«'|»l. Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd. lirnsinv in ptoH|iekte razpo^ilia ravnateljstvo brezjilaćno. (388—6) -h Tempeljska in Styrija slatina < vedno todinja polnitev v zelo močne steklenice, h!h\ ozniiii<» yla\liorjevosolno zdravilo proti boleznim |»relm * ni li or|(niiov in iMr>iun /iI nit pijHt-a. Dobiva ae pri slht.inuretvii v tlugatou in na Slatini; v l.jnttljaiil pri glavnih založnikih: Vlihnelu HiiNtiKTJu in ^l<>ri<-it WnKii«»rJH vdotl in tudi v \soli trgovinah z mineralifmi vodami, v boljših apecerijskih in dio^iierijakih prodajalnioah ter v lakaraah. Močan mladenič kateri M je tri leta trgovine učil, zmožen alovenskej^a, hrvatsktf«" oni |»r«'j in«>K4»<-«*. >'i>\/.>me ti.d i kako\ dru^ posel. — Ponudbe naj s - poMlj«*ji» pod Šifro: I'pHnje 1** poste restante Ht. »»il-uin vU r»lMtrau. rl9l>) ld'|io. suho 9>;nitlfSMO (tursico, debelačo) □a veliko in na drobno, 100 kil gld, 7 GO, jeilen novi met ni i rfftf l"»o. prodaja JANEZ LININGER žitni trgoyec v Ljubi jani, Rimska cesta št. 0 (|ir*'| Treiitoni I>1mh). 190—2) puškar v H o revija li (Ferlncll) m« liorešh« iu isdetuje in piiodaji vsakovrstna nov«» pusUf in reroi-»«•1 j«- ter iae !o%su»' priprui putronc ter ilruuo ^litljivo po najnižjih cenah. — Polka so vse pri*-- kiisnir 11:1 061« kr. Ilkulavaliiol ter .-a/.uaiiieuovane z znaniko ti'^a /.avoda (17f>—2H) L a izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puško popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno. « Ljubljana. Spitalske ulice 10. 5,985.iJ7rr — novih ponudb, vsled cesar mala »kupni »nesok. za obstanka društva na uloženih ponudbah........... „ l.GM,H12.o.r>5-— l'rospekte iu turile, na podlagi kati-rih izdaja družba poltoe, kaknr tudi obrazce za predlogu daje brezplačno Glavna agenturi v Ljubljani, na Triaškej cesti ši. 3, 11. nadstropje pri (i ««i«11■ X«?>-i*»liliol,is. 1189—4> W^U BJ 1291 1961 85 3 ZAKUPBJI Zakupna obravnava bode B a > o t* od c3 03 -S u o P, c« > y oe o P* O (D ■d ci H 6 H 0 i H M (ii g) I (0 r-4 r 8 —s/ O G) t> 0 H 0) 0 4-* 10 H B •H H O ti) P za zakupno postajo C8" t* M a o) M i Za čas od I do Gradec Schattleiten Bruk ob IVI. Ljubno Marcin Judcnburg Maribor Ptuj Celje Strass Radgona Ljubljana Toplice Celovec Št. Vid ob G. Beljak Trbi± Malboret Prcdil (zapor soteske) Jezernica (zapor doline pri Raiblu) Bovec z zaporom Bovške doline Wolfsberg Trst Koper Gorica Gradiška Pulj C d i Št. Peter Jezernica zaradi zagotovljenja predmetov ovsa, sena, s Za nastopne približne preskrbovalne potrebščine posadkinih čet _zavodov in deželnobrambovskih oddelkov ' FlmHži ovsa a n a d a n letno sena a 8'*™ zn _____i ikop i stelje 1 poiMj S 3400 I 4500 5600 1 850 j 1700 gramov I1 o r c i j 01 D m (K na mesec po leti drv a i E « 282 423 kg kg (____j_ k nbi eni h j metersk. metrov ; centov kg po zimi rt O B m I — drv a 282 423 kg kg kubičnih metersk. metrov centov S 00 > o »O kg meteri --- 392 281 72 72 745' 15 6 — — 2| —. — 4! — , L 6 — 2 — 4 — 6 — 61 — i 2i ' 41 — 6 — — ' 65 402 I - ■— : 8| — a — i io 2 — ! 38; — , — — 265:1 3- — I 29 5 — i i —! 3 6 — j 140 30 — 72 24 48 1100(1 96 32 64 96 —'— 500 100 l( i I ' ! 5 6 i o!— — —!— 151 10 d —= — 600 C,0\ 40 51 80 I — ! 2 40 10' ;jo ■ i r 10 iu 53 83 — 155 130 . 5 lj — - 10 18 o i 01 w I O a I 22 • i w i 3 i to co —1—1 51 129 — — ; 180 32 12 26 3 96 — 40 1001 380 - -j J - j: — ! 10 200 —! — i 7848 138! 144 123 2 — I S — 45 70 — 164 1940 2021 15 154; 542 — 210 100 — 149! 7 — 462 33 — 5 5 — 310 60 156 -495 10 5 149 1.56 — 40 40 40 —,—I 55' 102! — 1 — 157' 40 40, 40 — j —j 25 — J 2o! — — 1 100 50 10! 3 1 50 30 — 2! —<-- — — 140 IjpJ _ I — I 25 75 o i O'f: 47 — Mi 6 — !—. 6! — \ io! — — 300 5 200 50, 141 80 — 41 — 400—; i I 2752 — 4248 — 1964 — I 6275 61 82 ~r- 1064 650 23C0 drv, premoga, koaksa in sveč za leto 1892. letna potrebščina znaša o sa. S j« -i 1 o drv kubičnih meterskih m ^ r rov I centov 00 Specijalni |» o jg; o J i 45 21 — |1980| 13632 •i , .•• 2i - ; - — ' 222 — 48i — ' 240 — ! 21 j — i i 481 — 1068 180 90 120 15 15 96 12 480 030 2700 I i ' -. 498; - ; -! 721 1440 18 528 — — , 330! — — 1 — 120 1080 2030 — ! 9 — 160 30 0 — — 990 108 — ; — — ! 270 450 — 330 — 156 — — 42 — 42 — — — 42 72 — — 120 120 2400 1500 360| 48 36 — — i — — 1140t 660| — f — 3of — ! — 3600 1. Za postijo €*rn«l«*«' morejo se alternativno staviti tudi ponudbo za eventualno zalaganje bitne potrebščin« vseh predmetov, izvzemši drva m premog. Pri zalaga Inih ponudbah imajo se ustaviti cene, uštevši užitnino in drug« dav ščine, za meterski cent do skladišča za »eno in slamo v Gradci. V tem slučaji potrebovalo so bode 1 10OO q s^mt, 221 q slame za skopo, 460O q slame za steljo in 040 q slame za posteljo. Za oddajo so določeni nastopni oddajni roki: za seno po 1500 a v mesecih od avgusta do konca novembra 1891, koncem mesecev decembra 1801 in januvarja do 1802 po 100O '/ in koncem mesecev februarja do maja 1802 po 700 q: za slamo za steljo 500 q v meseci avgustu, v mesecih september 1891 do aprila 1802 po 400 q in v maji 1802 000 q<\ za slamo za postelje v mesecih avgust 189 1 d<> marciia 18112 po 80 q : za slamo za skopo po 60 y v mesecih avgust, november 1801, januvar 1802 in 41 q v meseci marci 1892. Posttjatve za avgust 1801 morajo se vsekakor do 15. tistega m. odpraviti. V ostalem pa veljajo za take ponudbe določb^, ki se nahajajo v na ogled razloženem zvezku pogojev za pogodbeni ku[). 2. V Gradci so izgovarja odilaja Wieserskega svetlega premoga za c. in kr. garnizijsko bolnico št. 7, in sicer mesečno po letu po 17 in mesečno po zimi po 122 q. potem za o. in kr. infanterijsko kadetnn šol« v Liebenau-u in si* er meHečno po letu po 40 in mesečno po zimi po 125 q. 3. V Ciradci 8« more zakupniku v porabo prepustiti erarično shranišče za seno in slamo proti letni najemnini 300 gld., in proti zavarovanju za čas naieina in soporaha erariČne cente.simalne mostne temnice proti plačilu odškodnine za obrabo, katere visokost se pogodi. 1. Za postajo JInril»*tr se vsprejemajo tudi alternativne ponudbe na eventualno zalaganje letne potrebščine predmetov seno, slama in drva, pri čemer so določeni sledeči oddajni roki: /.a s»*ho v avgustu 1801 1000 q, septembru 1891 1200 y, od oktobra 1891 do konca aprila 1892 mesečno po 700 7 in v maji 1802 ostanek 848 q ; zii slamo za steljo v avgustu 1801 800 7. septembru 1801 600 J, od oktobra 1891 do konca aprila 1802 mesečno po 30O q in v maji 1802 ostanek 723 q; za slamo za postelje od septembra do novembra 1801 mesečno po 6Q q\ za drva o4 gld., v Celji 40 gld. in v Ptuji ;'»0 gld. letne najemnina ifl proti zavarovanju teh predmetov. Nadalje se more zakupniku za drva prepustiti v porabo erarični drvnik v M naboru proti letni najemnini 100 gld., v Celji f)0 gld. in v Ptuji 50 gld., ako se ne porabi za premog, sicer 15 gld., in za premogovo skladišče v Celji lt> gld . 1. Za potrebščino infanterijske vojašnice v ■. f i • 1» I jani se vsprejemajo tudi ponudbe za koaks in za garnizijsko bolnico št. 8 ponudbe za Ljubljansko šoto. 2. Za topniško ekvitacijo, ki se osnuje v l.|ul>l J < ni na čas od 1. oktobra 1891 do 30. aprila 1892 s približnim številom 80 konj. mora zakupnik preskrbeti potrebščino po zakupni ceni. 1. V postajah Celovec In llel|»i* zahteva se dajanj« Fobnadorfskega premoga. 2. Zakupniku za drva za postajo Reljnk more se proti letni najemnini ti gld. za pogodbeno dobo erarični drvnik prepustiti v porabo. 1. Zakupna oddaja drv v Tratil začenja se še le, ko se porabijo sedanje režijske zaloge in sicer okolo meseca decembra 1891 2. Za to postajo vsprejemajo se tudi eventuelne zalagalne ponudbe za 1800 m* trdih drv (uključivši potrebne drogove) in so oddajni obroki takole določeni: v mesecih november in december 1891 in jamivar 181)2 po 600 m5; natan-čneji pogoji za to zalaganje se nahajajo v zvezku za pogodbeni kup razpoloženem na ogled. 1. Za postaji C-orlca-OrailUko morejo se staviti tudi alternativne ponudbe za eventuelno zalaganje letne potrebščine trdih drv v jednakih mesečnih rokih v mesecih od avgusta 1891 do aprila 1892, o cenah se nahajajo natančnej i pogoji v zvezku pogojev za pogodbeni kup. 2. Zakupniku v Oorlci moreta se prepustiti v porabo erarični stranišči za seno in slamo za pogodbeno dobo pToti letni najemnini 180 gld. in zavarovanju teh predmetov. 1. Za postajo I*u 1 j vsprejemajo se tudi ponudbe za zalaganje 700 g sena, mej tem 58 q stlačenega sena, 240 a slame za steljo, 120 q slame za postelje, in 3400 »rt8 trdih drv a 423 kg. in 2400 eni formular. Formular za kuvert ponudbe. C. in kr. meterski cent vojaškem preskrbovalnemu iigacina Ponudba vsled raz-_za za- kupno obravnavo z dne Jaz podpisanec izjavim s tem vsled razglasa št. 4(594 dto Gradec z dne (i. junija 1891, da hočem oddajati zakupnim potom za zakupno postajo .............................................................................................. s konkurenčnimi kraji: Porcijo ovsa a 3360 gr po . ................. kr. reci : sena a 5600 gr po kr. reci: slame za krmo (ječmenove, ovsene, pšenične, sorščine slame) a 850 gr po _ kr. reci: slame za steljo (strojne ali zmešane slame, četrtina otepne slame) a 1 700 gr po .................... kr. reci: slame za postelje (otepne slame v celih bilkah) po .............................. kr. reci : 1 kubični meter trdih bukovih (mehkih) drv, neplavljenih po gld...................... kr. reci: 1 meterski cent premoga iz premogovnika _ .................. premogove jame ................................................................ v .......................... po 2 kr. reci: za čas od ................. do ............... 1891. preskrbovanje prohodov po točkah . . jamčiti s priloženo varščino gld. kr. obstoječo iz .........................................................................................j Nadalje se zavezujem, če dobim zakup, vsaj v 14. dneh po uradni objavi dopolniti varščino v lOodstotno kavcijo in dajem vojaški upravi pravico, ko bi to opustil, da sama to dopolnitev izvede s pridržavanjem zakupnega zaslužka. V ostalem se podvrženi razven pogojev naznanjenih v razglasu tudi pogojem, ki se nahajajo v zvezku pogojev napravljenem za razpisano obravnavo dto. Gradec z dne 6. junija 1891. Kakor vidno iz priloženega odloka v .......... se je moje solidnostno in zmožnostno spričevalo neposredno odposlalo vojaškemu preskrbovalnemu magacinu. I. dne .................................................................. 1891. I. I. stanujoč v I. zvezka pogojev preskrbovati in za ponudbo Najlepši iu najceneji otročji vozički ph Antonu Obrezi, tapecirarji (454-2) Ljubljani, Šelenburgove ulice! 4. ■f Novo, lino lu močno blago. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'.