»KATEDRO« mariborskih Studrn “ slavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov # Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik je Vlado Golob • Katedra izhaja vsako drugo sredo t Naslov uredništva le- Maribor. Gregorčičeva 30, telefon 35-96 t N1gv „ ■ n X,. ., _ C Д4 I ‘1 O C(11 ( a MARIBORSKIH ŠTUDENTOV lekoci t acuii: u-o-jui Katedro) t Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« A Rokopi sov ne vračamo • Cena 30 din Od 1. do 3. II. 1963 v Mariboru 9. konferenca študentskega tiska V Mariboru bo prve tri dni v februarju konferenca jugoslovanskega študentskega tiska. Na tej konferenci bodo predstavniki uredništev vseli jugoslovanskih študentskih listov razpravljali predvsem o štirih temah, o kuterih bodo na konferenci prebrani tudi referati: Fiziognomija in duh študentskega tiska, Organizacija uredništva, Študentski list in srednješolci ter Sodelovanje nted študentskimi listi. V Jugoslaviji sedaj izhaja sedem študentskih listov. To so: Študent (Beograd), Študentski list (Zagreb), Naši dani (Sarajevo) in Tribuna (Ljubljana) kot tedniki ter kot štirinajstdnevniki In-dex (Novi Sod), Študentski zbor (Skopje) in Katedra. Na konferenci bodo sodelovali poleg predstavnikov omenjenih uredništev tudi še predstavniki Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije, predstavniki posameznih Univerzitetnih odborov ZŠJ in večje število gostov. Da je konferenca v Mariboru in da ima Katedra referat Fiziognomija in duh študentskega tiska, je vsekakor veliko priznanje Zvezi študentov v Mariboru in njenemu listu Katedri. H. redna letna konferenca ZKVŠ IDEJNA VZGOJA POMANJKLJIVA POROČILO BERITE NA 2. STRANI Pred seboj Im ate zadnjo številko Katedre v zimskem semestru. РпНЈмкајјо številka bo izšla ponovno dne 20. februarja 1963 »■9№ИШ8ИШа8ШК*т VZOREC NEDOKONČANEGA mkULJAN PUŠENJAK: skupščina zveze študentov v mariboru ☆ skupščina zveze študentov v mariboru ☆ skupščina zveze študentje in šport Za organizacijo športne dejavnosti je skrbela najprej športna komisija pri odboru ZS, nato pa smo ustanovili odbor Zveze študentskih športnih organizacij Tako se lahko vsi mariborski študentje udeležujejo tekmovanj, ki jih prireja ZSSO. Organizirali smo precej turnirjev, pri tem pa udeležba študentov ni bila vedno najboljša. Poleg turnirjev so se študentje udeležili vseh ostalih večjih športnih prireditev; lansko leto je bil tudi organiziran smučarski tečaj na Pohorju, letos pa bosta dva tečaja na Jahorini. S športom se je ukvarjalo le 20 odst študentov. Posebno malo zanimanja so pokazala za šport dekleta. V anketi je 75 odst. študentov izrazilo željo, da bi se ukvarjali vsaj z enim športom Zaradi potrebe telovadbe za razvoj mladega organizma smo sprejeli sklep, naj bi se vsak študent obvezno ukvarjal vsaj z enim športom. Zato je verjetno, da bo pri Združenju nameščen poseben telovadni učitelj, ki bo strokovno skrbel za sistematično organizacijo fizične kulture. Organizacijsko pa bo morala tukaj brez dvoma odigrati pomembno vlogo naša organizacija. Študentska zadruga Preko zadruge študentov in dijakov je bilo zaposlenih okrog 200 oseb. V večini primerov so zaposleni vedno isti študentje Promet zadruge do 30. novembra 1962 je dosegel 3,319.000 dinarjev Večji del prometa zadruge predstavlja stalne zaposlitve demonstratorjev in asistentov po šolah, zobnih tehnikov po raznih ambulantah in podobno Članov zadruge je 280 lani Izvedli skupinsko izmenjavo desetih študentov Naši predstavniki so se tudi udeleževali seminarjev, ki jih organizirajo avstrijski socialistični študentje. Čeprav taka srečanja zahtevajo precej denarja, nihče ne more zanikati, kako velikega pomena je če lahko seznanjamo tuje študente s pridobitvami našega razvoja, ki se zanj zelo zanimajo hkrati pa spoznamo, kako živijo in študirajo naši mladi kolegi na tujem Zato je nerazumljiva vsaka ozkost in dvomi v koristnost sodelovanja s tujimi študenti Nujna je načrtna kadrovska politika v naši praksi Gospodarski razvoj pri nas jv izredno nagel. S tem se čedalje močneje postavlja potreba po primerno izobraženih mladih ljudeh. Zaenkrat so te potrebe še tako velike in kvalitetno take, da diplomanti s kakršnokoli izobrazbo v glavnem z lahkoto dobijo zaposlitev. Toda kako dolgo bo to še trajalo? Ze sedaj je v mnogih gospodar-ZOKAN STIPLOVSEK skih organizacijah težko dobiti štipendijo, tu in tam jih Sodelovanje cel° Odpovedujejo z motiva- r inlimi da tmajo dovolj primer- S tUJimi StUdentl nih ljudi. To nakazane teža-Sodelovanje je dobro razvito ve še aktualizira. Stvar je s študenti lz Katovic, saj smo namreč v tem, da imamo po- drobne plane gospodarskega razvoja, pri tem pa nimamo programov kvantitativne in kvalitativ. strukture kadrov V gospodarskem razvoju se čedalje močneje uveljavlja moderni tehnološki proces in nova organizacija proizvodnje Posledica tega so potrebe po specialno izobraženih kadrih j sedaj, še bolj pa v prihodnosti. Programi o potrebah strokovnjakov so zaradi tega nujni za usmerjanje mladine pri študiju, za nadaljnji razvoj izobraževalnega sistema, študirajočim bi pa to dalo realnejšo in jasnejšo perspektivo. Predvsem pa bi to zagotovilo normalen in racionalen dotok potrebnih novih ljudi v prakso Nekateri vidiki javnega mnenja o študentih Zadnje čase smo lahko brali razne kritike na račun študentov Veseli nas, da o nas pišejo, vendar želimo, naj pri splošnem razpravljanju o študentih govorijo o njih kompleksno, naj torej ne prezrejo tudi njihovih pozitivnih prizadevanj, njihovega dela In problemov. (Mariborski Večer ni objavil niti vesti o tem. da so imeli mariborski študentje svojo letno skupščino, kjer so podrobno razpravljali o mnogih problemih.) Tisti, ki o študentih piše. naj nikar ne po- zablja. da je tudi mariborski študent predvsem človek, enakovreden član naše socialistične družbe Vsa prizadevanja-naše skupnosti so usmerjena v to, da bi tega študenta vzgojili v dobrega strokovnjaka v družbenega delavca Tudi kritika (ko je dejansko zaslužena) je potrebna za to. vendar prikazovanje študenta kot »jeznega* mladeniča m kot razbijalca kozarcev nima s konstruktivno kritiko nobene zveze S tem napačno — subjektivno informiramo javnost Katedra mariborskih študentov Naš časopis »Katedra« izhaja že tretje leto, letos že kot štirinajstdnevnik, in število naročnikov pa je naraslo na 5000, me' katerimi je veliko srednješolcev. Nasploh si pa uredniš >o prizadeva razbijati tako imenovane »sindikalistične okvirje« V uredništvu sodeluje 31 študentov in že tudi nekaj srednješolcev Ponosni ,smo lahko ng dejstvo, da si je Katedra priborila zelo ugledno mesto v junoslovanskem študentskem tisku, kar potrjuje tudi to, da bo deveta konferenca jugoslovanskega študentskega tiska prav v Mariboru 11. REDNA LETNA KONFERENCA ZK VŠ Idejna vzgojo pomanjkljiva ki izgredi, kot se dogajajo se-X daj, morajo nehati. Tovariši Ledinek je govoril še o delu) članov ZK in o nekaterih dru-1 gih važnejših problemih vlšje-( šolskega študija. Pozivamo vse študente, ki se namera-: V diskusiji je med drugimi ^ ™1,Sa t»»we*n« starosj d(, 1q stQ gjmpre| sodeloval tudi aekretar ПК novoizvoljenega komiteja ZK> w i prisostvoval tudi se- munistov v organih šolske sa- ™a' študentov mariborskih višjili( tor dfl ЧР M trtiričtuii OK ZKS Miloš Ledinek, mouprave. Na nekaterih šolah ^^ГкопГегепсоГпугГг! *«' »» •«*. “ar je za komite, ki S6 V MPUtVU . »čilo dosedanjega sekre- je veliko govora, da so pre- ‘n™'" Koniercnco in v zsezi . i„ nekollkol, cvnla čnlo tovariša Kobala je naka- obremenjeni s študijem in da 1 nedavnimi članki o ncprl- Vl,f ( SVGJ6 S0lB pOflOVOfijO , Nato so bile volitve v novi) unSn »ritnuiii „„ • komite ZK višjih šol. Vseh 13( V0I0 PNlOVlU ПО ГИ' V nedeljo, 13. januarja, je šijo v redu in pravočasno. Med in idejna vzgoja v času študija predlaganih članov je b lo iz-j „J- j bila v prostorih VEKS II. red- najvažnejša vprašanja, ki jih itd. voljenih. Zanimiv pa je poda-( P * МОПСвУШ ППаГСШ. na letna konferenca ZK višjih je sekretarjevo poročilo zajelo, šol. Med drugimi gosti je kon- spada tudi vprašanje dela ko- fercnci prisostvoval tudi se- munistov v organih šolske sa kretar Poročilo tarja tovariša Kobala je naka- obremenjeni s študijem in da * preveč zalo množico problemov. Eno se zaradi tega študentje ne Г?елПе71 ve?*e.?w « i rt »reom dninam najbolj perečih vprašanj je morejo vključiti v družbeno st"dentov v‘sJ|h lo1 Tak<> Je Delo konference je potekalo^ SB O VSfcm OrUgSm. Idejna vzgoja. Videti Je nam- življenje. Prav pri tem vpra- •Večer«, dejal, da je res. da Je v redu, udeležba je bila dobra reč, da je Idejna vzgoja štn- šanju bi morali šolski odbori študentskega življenja v Mt- dentov-komunistov zelo po- in sveti letnikov s pomočjo r't>oru *e premalo. Vendar ta- DAKKO I"* manjkljiva. Na konferenci so študentov-komunlstov in pro- v zvezi s tem ugotovili, da ho fesorjev storiti vse, da bi se treba ne samo ugotavljat! dej- to vprašanje v skupnem sode- stva, temveč tudi v praksi iz- lovanju rešilo, vajati program in načela ZK Sekretar je v svojem poro-Komunista je treba prepričati, Čilu obravnaval še vrsto dru- da bo občuti! potrebo več ve- gih problemov, deti kot drugi. To se pa lahko V diskusiji so med drugimi doseže samo z raznimi oblika- problemi obravnavali vpraša- POSKUPŠČINSKI UTRINEK ALI JIH SMEMO OBSOJATI? mi izobraževanja. Prav tako so tudi na konferenci ugotavljali nezainteresiranost nekaterih članov ZK v odnosa do dela na šolah Ugotovili so. da je vzrok temo predvsem v nerazumevanja komunista do dela na šoli. Vzrok je tudi v slabi kadrovski politiki ker Izbiri funkcionarjev niso posvečal' dovolj pozornost' ter ni«o presodili ali bo kandidat funkcijo v redu op-avlial al1 ne V zvezi s tem so tildi opazili, da so bili funkcionarji pri pvoiem d»!u osamljeni in niso uživali pndnore članov ZK ki bi in upravičeno morali dobiti. Tovariš Kobal ie v svojem poročilu tudi dejal da je od komunistov treba zahtevati, da svoje študijske obveze vr STKAN 2 ------------------ nje Inverzije študija. Gospodarske in splošne družbene spremembe so zahtevale reformo našega učno vzgojnega procesa. Namrsto enovitega, dalj časa trajajočega štndija Jr bil uveden trostopenjskl študij. Pri tem Je močan poudarek na specializacijo In prilagoditev na delovno mesto. Kot osnovni del inverzije je na prvi stopnji študija poudarjeno praktično znanje in je teorije samo toliko, kolikor Je za razumevanje nutno potrebujemo. Prva stopnja bi naj tako dala profil takega strokovnjaka, kakršnega zahteva moderen proizvodni proces. Diskuslla jr zatrla še nasled nje probleme: kadrovska vprašanja. o kriteriji* spreiemanja novih članov v ZK. disciplina Prišli so od vsepovsod. Namen? Študirati. Problemi? Kot vedno in povsod! Hrana, stanovanje, finance . O tem seveda dosti govorijo. Prikazujejo dejstva, procente, številke. Imamo seveda tudi socialnoekonomsko komisijo Rešitev! Individualno subvencioniranje Toda vse je relativno. Ali mi lahko poveste, kje je mogoče študirati s petimi tisočaki (toliko znašajo subvencije)? Ugotovili smo. da potrebuje študent povprečno petnajst tisočakov. Kdo laliko skrbno in redno študira, če nima zagotovlienih sredstev za osnovne potrebe? Kljub subvencijam poznamo primere, ko so študentje dopoldne prenašali pohištvo, da bi lahko kosili, da so razkladali zaboje in sode, da so zlagali drva in opeko, da so raznašali pisma (namesto, da bi jih poslali po pošti), da so ... Ali je upravičeno, če obsojamo te ljudi,’ da so leni, da se ne zavedajo, koliko denarja žrtvuje družba zanje in slednjič, da so družbi škodljivi in to samo zato, ker njihov študijski uspeh ni najboljši. \ Vendar so kljub temu na skupščini razpravljali o tem. »da bi bilo dobro pogledati študijske uspehe tistih, ki delajo pri Zadrugi«. To pomeni, da bi morali \ primeru nezadovoljivega študijskega uspeha te IJndl postaviti pred alternativo: ali se nehaj sam preživljati, ali za- pusti študij! Oe bolje pogledamo, imata obe varianti isti zaključek. Taka rešitev seveda ni z nobenega stališča pozitivna in oprijrmljlva. Slednjič — saj imamo vendar vsi pravico do študija! Čeprav Imamo tudi takšne, katerih mesečni zaslužki so ne življenjske potrebe, iih ne smemo smatrati za »garjave ovce«, saj lahko vsakdo obira plodove svojega dela Imamo na tudi takšne ki se preživljajo s štipendijami oziroma iz »družinskih proračunov« Saj se je treba nekako preživljati! Premislimo' Vsaka mci.al.ia ima dve plati. ------------------------ ZAPISI SKtHDIHAVIJA Seminarski pogovori Mladina v nordijskih državah Socialna demokracija v skandinavskih državah na seminarju, ki ga vsako leto prireja zveza socialističnih ŠTUDENTOV AVSTRIJE V ISTEM KRAJU. SMO SE ZBRALI PREDSTAVNIKI IZ OKROG 25 DRŽAV. NAJŠTEVILNEJŠI SO BILI PRED-STAVNIKI AZIJSKO-AERISKIH DRŽAV, ŠTUDENTJE, KI ŠTUDIRAJO V AVSTRIJI, CESKI, MADŽARSKI, OBEII NEMCIJAH IN JUGOSLAVIJI. Švedski študentje demonstrirajo proti politiki rasne diskriminacije v Južno-, afriški uniji Z mednarodnega študentskega seminarja v St. Gilgenu Sami referati, ki so jih prebrali na seminarju, niso povedali mnogo novega, bili pa so v toliko zanimivi, ker se je ob njih razvila razprava, ki razkriva vedno nešteto mnenj in nazi-ranj. Pradip Bose, pomočnik sekretarja IUSY (International Unite ob So-eialistic Youth) je bral prvi dan seminarja referat z naslovom »Mladina v Aziji«. Referat je dokaj površinsko 2ajel položaj mladine, mladih ljudi hasploh v sedanji slabo ekonomsko razviti Aziji, ni pa se posebej mudil slasti na vzrokih zaostalosti, to je kolonializmu in politiki eksploatacije, ki 80 jo vodili kolonialisti vseh narodnosti v Aziji. V teh vprašanjih so v razpravi mnogo govorili delegati iz azijskih in afriških držav. Zanimiva razprava se je odvijala v okviru referata »Mladina v združeni Evropi«, ki ga je Podal dr. Heinz Kienzl. Zamisel, da je skupni evropski trg začetek poti v ta- • za nas vedno zanimivo, od ljudi, • ki so, čeprav severnjaško zadržani, • znani kot dobri in topli, od pokra- • jin fjordov in tisočih jezer, pa od • časov, ko so jugoslovanski narodi, • čeprav daleč, z ramo ob rami z nor- • veškimi partizani kopali grob na-t cizmu v zadnji vojni. Mnogokrat poskušamo analizirati, kako je prav Švedom uspelo, da so si zgradili najvišji življenjski standard v Evropi. Res je, da je bila Švedska v zadnji uničevalni vojni izven vsesplošnega uničenja, ki je gospodarilo po svetu. Kot edina evropska nevtralna država (poleg Švice) je Švedska prav v času vojne najbolj razvila svoje gospodarstvo. V tem času je Švedom tudi uspelo, da so si uredili notranje družbene odnose in odnose med ljudmi (znano je npr. poštenje Skandinavcev in spoštovanje, ki ga čutijo ni pogoji, pozneje pa se je temu pridružil Še odpor do vojne, na račun katerega so' si nekateri delali ogromne dobičke. Prelomnico v razvoju delavskega gibanja pomeni velika oktobrska revolucija, ki je v Skandinaviji zaradi bližine nove sovjetske države naletela na močan odmev. V delavskem gibanju so nastale nove struje, ena radikalna, po vzgledu na Sovjetsko zvezo je pričela utirati pot revoluciji in druga, ki je po vzgledu na sosednjo nevtralno Norveško gradila svojo lastno, manj radikalno politiko. V tem času so pretresali Evropo pomembni dogodki: radikalna delavska gibanja v Finski, Nemčiji in na Madžarskem so brutalno zadušili. V času, ko bi bila delavska enotnost najbolj potrebna, je prišlo do velikih gospodarskih kriz. V Skandinaviji, kjer so množice brezposelnih delavcev iskale kruha, pa je prl- DANSKA FINSKA Švedska imenovani »združeni Evropi«, je ‘•a nesprejemljiva posebno za dežele socialistično ureditvijo. Sam skupni 'vropski trg, ki ima namen ščititi ekonomske interese kapitalističnih držav, uanic skupnega trga, pa pomeni isto-•sno veliko oviro na poti razvoja J*ovih držav Azije in Afrike oziroma nomeni, kot je poudaril eden od ude-ežencev le novo obliko kapitalistlčne-*a Izkoriščanja. , ‘'•ajzanimivejšl, predvsem pa najob-•?‘*tivnejšl pa je bil referat »Mladi Judje v sodobni državi blaginje«, ki ? je podal Stig Gnstavsson iz Sved-*e- Nekaj novih dejstev o Švedski in . mladini v Skandinavskih državah, sem jih izvedel iz referata, me je »bodbudllo, da sem se v neuradni f?zPravi ponovno obrnil na referenta. »Jboij me je zanimal sistem šolstva * Švedskem in pa razvoj in delova-aj*asocialistične demokracije v Skan- % J^adar govorimo o državah z vlso-~ kim življenjskim standardom, ima-I njo mnogokrat v mislih prav države • л,аЈпе*а evropskega severa, Skan-_ dinavije, ali točneje predvsem Sved-*ko. Vse, kar se tiče teh držav. Je do dela). Poleg že omenjene nevtralnosti, ki je očuvala Švedsko pred vojnim uničenjem, ima veliko vlogo pri izgrajevanju odnosov in posredno tudi gospodarstva, močno socialno-demo-kratsko gibanje. Kolega Stig Gustavsson, referent na seminarju v St. Gilgenu, mi je v kratkih besedah očrtal razvoj socialne demokracije na Švedskem. Predvsem politični razvoj Skandinavskih držav lahko obravnavamo kompleksno, skupno za vse nordijske države. Te so kljub svojim zgodovinskim specifičnostim ohranile mnogo podobnosti celo v današnjem svetu. Eden od poglavitnih faktorjev je homogenost prebivalstva nordijskih držav, ki jih niso nikoli razdvajali večji manjšinski spori ali problemi; drugi faktor je zemljepisna lega Skandinavije, ki je nujno terjala sodelovanje na najširšem področju. Tako se je razvilo sodelovanje v vseh oblikah, ki je edinstveno na svetu. Močno socialno-demokratično gibanje so sprožili koncem prejšnjega stoletja skrajno zaostreni odnosi med delavci in delodajalci, nemogoči social- ti vpeljano devetletno obvezno šolstvo. Ze v zadnjem letniku te »osnovne šole« imajo specializacijo na posamezne veje: filozofske, tehnične, naravoslovne ipd. V jeseni 1962. leta so imeli npr. ob 7,4 milijonih prebivalstva na Švedskem 1,4 milijona šolarjev. Zanimivo je še, da to število iz leta v leto narašča. V skandinavskem šolstvu morajo razvozljati še vprašanje, zakaj se vedno več mladih ljudi odloči za študij bolj teoretičnega značaja, npr. za gimnazije, in nato za nadaljevanje študija na fakultetah. V razpravi o tem sva s švedskim kolegom prišla do zanimivih zaključkov: če primerjamo naše domače razmere, ko se večina diplomantov strokovnih šol odloči za študij na fakultetah, in razen tega. ko se tudi večina diplomantov prve stopnje pri nas odloči za nadaljevanje študija na drugi stopnji, lahko vidimo, da sta pojavi podobni, vzroke pa moramo iskati drugod. Pri nas je nedvomno primarni vzrok nedovoljna in premalo precizirana razdelitev delovnih mest v procesu proizvodnje, kar v visoko razvitih gospodarstvih skandinavskih držav prav gotovo ne poznajo. Kakorkoli že, v nordijskih državah je v polnem teku izgradnja novih šolskih ustanov, ki bodo morale zadostiti vedno večjemu zanimanju za šolanje. V ilustracijo naj povem, da danes študira na skandinavskih univerzah trikrat toliko študentov kot leta 1939. Od tega je okroglo ena polovica žensk — razen na Finskem — kjer so ženske še vedno v manjšini. Ivo Vajgl NORVEŠKA šlo do usodne prelomnice v delavskem gibanju nordijskih držav. Sovjetska zveza, kot vzor, na katerega so mnogi gradili svoje velike upe, je pod Stalinovim vodstvom stopila na pot diktature in zatiranja demokratičnih gesel, ki so jih delavska gibanja oznanjala. Ta leta pomenijo torej prelomnico, ko so se delavska gibanja v nordijskih državah formalno odcepila od politike Sovjetske zveze in začela utirati svojo lastno pot, v okvirih socialno-demo-kratskih strank. Naloge, ki si jih je v svojih programih zastavilo socialno-demokratične gibanje v Skandinaviji, so se oddaljile od želje po zrušenju kapitalističnega sistema; bistveno delovanje socialne demokracije je danes borba za socialne in. druge svoboščine in ugodnosti, ki jih lahko v okviru obstoječega režima doseže. Čeprav je delavsko gibanje v tej obliki izgubilo mnogo ostrine, se socialno-demokratske stranke v nordijskih državah lahko pohvalijo z nekaterimi vidnimi uspehi. Zanimalo me je zlasti, kakšni so bili posegi socialno-demokratskega gibanja na področju šolstva. V Skandinaviji je bilo pred nekaj le- Čestitamo! Na skupščini ZS MVZ je diskutiral Savo Mihajlovič. predsednik socialno ekonomske komisije odbora, zadnji član prvega odbora, ki je še vedno aktiven. Savo je »neopazno« diplomiral na VAS koncem 1962. leta, zato mu prav tako »neopazno« iskreno čestitamo! Prav je, da začnemo v Mariboru resno razpravljati o škodljivem širjenju miselnosti med mladino, pa tudi o tem, kakšne možnosti za rekreacijo v prostem času se nudijo mlademu človeku v našem mestu. Obravnavanju tega vprašanja pa bi bilo treba pristopiti z več objektivnosti, kot s-e je to delalo doslej (članek L. Kovač v 7 DNI, v novoletni številki). Članki, ki vprašanja ne rešujejo, ker ne upoštevajo objektivnih dejstev, ki žalijo mariborske študente in njihovo organizacijo in jih prikazujejo pred javnostjo v napačni luči, ne koristijo nikomur, škodijo pa lahko odnosu javnosti v našem mestu do študentov. Zal to ni prvi primer neobjektivnega interpretiranja želja, potreb in delovanja mariborskih študentov pred javnostjo (članek o »jeznem študentu« in samopostrežni restavraciji Center). Naša želja nikakor ni. polemizirati z »Večerom« n vprašanjih mladine, zlasti študentov, želimo samo, da bi se v bodoče o mariborskih študentih pisalo bolj objektivno, kajti neumestno posploševanje samo meče temno Inč na večino mariborskih študentov, ki se resno posveča študiju. Študij pa je danes tako intenziviran in zgoščen, število predavanj In vaj tako veliko, da skoraj ni mogoče odcepiti časa za tr«tc-nje, popivanje in podobno. Dej -tva govorijo Z razvojem strokovnega in višjega šolstva v Mariboru se jr povečalo število mladine. Vsak mladi človek čuti potrebo, da ima poleg časa. ki ga odmeri za izpolnjevanje šolskih obveznosti, tudi nekaj prostega časa za razvedrilo. Za tiste ki se radi ukvarjajo s telesno kulturo, obstaja možnost, da se vključijo v mariborska športna društva. Mnogokrat smo že govorili o tem, da je v Mariboru premalo telovadnic. da bi lahko telesna kultura, posebej še v zimskem času. poslala množična. Nerazumljiva odločitev urbani stov, ki so na prostoru bivšega »le*"«gi telovad'š'a« na Mladinski ulici zgradili novo gostinsko šolo. pa je to možnost močno omajala tudi v času, ko b> bilo prijetno ukvarjati se s Snortom na prostem. In nova tribuna na stadionu v ljudskem vrtu? Kaj se je Izrodilo iz obljub investitorja in STRAN 4 --------------- projektantov, da bo pod tribuno prostora za telovadnice in društvene prostore? Nekoga zanima gledališka umetnost. Kaj je napravila komisija za izbiro repertoarja SNG v Mariboru, da bi zainteresirala mladega obiskovalca? Komorni oder, ki je poskusil z delom, je prinesel osvežitev, zaradi ekonomske računice pa je moral prenehati z delom. Skoda! Toda vstopnina za predstavo komornega odra v balkonski dvorani je bila mnogo previsoka za mladino, posebej študirajočo. Mladi se danes navdušujejo za jazz in zabavno glasbo. Kdaj je bil v Mariboru zadnji kvalitetni koncert te zvrsti umetnosti? In naše načelo, dajmo mladim to, kar jih zanima? Radi plešemo. Vsi mladi radi plešejo, še mnogo raje pa bi plesali, ko bi v našem mestu obstajalo vsaj eno plesišče s kolikor toliko znosnimi pogoji, v katerih bi se lahko razvila kulturna zabava. Teh pogojev pa ne izpolnjuje niti dvorana. Konstruktorja, niti Hala C (čeprav ima mogoče največ), da o Unionski, kjer prireja »plese« plesna sekcija KUD »Jože Her-inanko«, ki na kaj slab način popularizira plesno umetnost, niti ne govorimo. Kino. To so možnosti. In želje mladih? Kdo je pristojen, da rešuje vprašanje kulturnega, estetskega izobraževanja mladine, ki z nepravilno izkoriščenim prostim časom, slabimi navadami, ki se prenašajo na najmlajše, stopajo po napačni poti? Vsi. najbolj pa mladinska in študentska organizacija. In prav ti dve nista doslej nastopali z odločnejšimi akcijami. Nekaj pa je bilo le storjenega. Nedejavnost rodi pri mladem človeku odpor do dela. zaradi tega so bile več kot koristne delovne akcije, ki so jih po šolah organizirali mladinski aktivi, vendar so prekmalu zaspale. Prav tako pomembno je delo, ki ga šolarji opravljajo v okviru rednega pouka po tovarnah. Vprašanje smotrnega izkoriščanja prostega časa. ki ga imajo mariborski študenti zelo malo. je poskusila organizacija zveze študentov ugodno rešiti. žal pa je naletela na vedno isti problem — denar. Prosti čas študentov ne bo mogel tako dolgo biti izkoriščen v koristne namene, dokler ne dobimo svojih prostorov oziroma finančnih sredstev, ki jih Zdru-žrnje mariborskih visokošolskih zavodov doslej Iz nerazumljivih razlogov ni moglo nuditi. Vprašanje študentskega kluba ostaja slej ko prej odprto. Buffet samopostrežne restavracije ima nekaj »stalnih gostov«. Kaj smo storili in česa n smo storili (spomnimo se članka o »jeznem študentu« in zapisa o brucova-njih), želimo opozoriti, da prikazovanje napačne slike mariborski javnosti o študentih in njihovi organizaciji ne koristi nikomur! Pri tem je zanimivo, da o letni skupščini Zveze študentov mariborskih visokošolskih *** vodov v »Večeru« ni bilo niti črke! Zveza študentov Jugoslavije. Predsedstvo Odbora mariborskih visokošolskih zavodov Maribor Kaj smo storili in česa nismo storili, da se pri obstoječih možnostih preprečijo negativni pojavi? Najprej — posploševanje pojava, ko mariborski študentje popivajo in razgrajajo po lokalih in po mestu, ko se avtorica članka »IN VINO VERI-TAS« v »7 DNI« patetično sprašuje: »Ali ni ničesar več, kar bi jim zraven polnega kozarca in razgrajaške druščine vzbudilo zanimanje in dvigalo voljo? Le čemu navsezadnje študirajo? Ce sploh študirajo?«. Je neumestno in pretirano. Prvič: Mariborski študentje dobro vemo, »zakaj študiramo«! Zavedamo se, da stojijo pred nami, kot bodočimi upravljale! v gospodarstvu, velike naloge in odgovornost. V dveh letih, ki so nam odmerjena za študij na prvi stopnji, moramo trdo delati, da sproti izpolnjujemo študijske obveznosti. Rezultati, ki smo jih pri študiju prikazali. pa so zadovoljivi. Drugič: Študij je danes tako drag, štipendije minimalne, malokateri starši pa z lahkoto vzdržujejo otroka študenta. Zaradi tega nimamo denarja, da bi ga tratili po lokalih! Drži, da so tudi med študenti posamezniki, ki s svojim vedenjem kvarijo ugled kolegov in svoje organizacije. Toda lakih je malo. V bodoče bi morala študentska organizacija posamezne primere izgredov proučiti in krivce javno ožigosati. Taki ukrepi bodo med študentsko mladino izkoreninili želje po afirmaciji na tak način. Ker je vprašanje smotrnega Izkoriščanja prostega časa mladine v Mariboru kompleksen problem (vzrok — posledica!), hi bilo koristno, ko bi se v bodočih razpravah obravnavalo kot tako. Pačenie objektivnih dejstev, posploševanje posameznih primerov. Ignorantsko stališče do sklepov Odbora ZS MVZ in ne navsezadnje način pisanja o takih vprašanjih, ne more roditi koristnih rezultatov. Ker primer ni osamljen Razgovor ob dveh Sredi nedeljskega popoldneva sem na ulici srečal državno mladinsko reprezentantko v atletiki in dijakinjo prvega letnika administrativne šole, Zlato Podmiijšak. Kje in kako si silvestrovala? Silvestrovala sem s sorodniki in s starši v Delavskem domu v Trbovljah. Lepo sem ! Kakšen bo učni uspeh * prvem polletju? Mislim, da bo soliden, upoštevam, koliko časa sel® porabila za treninge in nastope v atletiki. Mogoče imaš načrt, kak* boš preživela zimske počitnice? Preživela jih bom dom*-Sklenila sem, da bom ta £aS pridno trenirala. Mogoče bon1 tudi lahko odšla na krajši *z' let v hribe. Kaj misliš o kulturno-**' bavnem življenju v Man' boru? Gledališki repertoar je P° pestrosti zelo slab in de)8« ki sem jih gledala, niso bil* l kvalitetno izvedena. V kin® sporedu pogrešam dobri*1 glasbenih filmov. Menim, d* samo ples ne more nadoknaditi praznine kulturno zabavnega življenja. Tvoj hobby? Predvsem atletika. Rada tudi zbiram slike filmskih Igralcev ter poslušam zabavno in jazz glasbo. Tvoje želje v letu 1963? , Da bi zmagala na balka*1' skem mladinskem krosu * Instambulu, ter da bi si Prl' se počutila in menim, da je borila državni rekord v tek11 bilo doslej to moje nnjlepšc na 400 metrov, silvestrovanje. -ag V predavalnici v Sodni ulici je bil 10. januarja ob 20. uri redni sestanek osnovne organizacije Zveze komunistov na VSS. V prvi točki dnevnega reda so obravnavali nekatera organizacijska vprašanja. Posebno temeljito so diskutirali o disciplini članov. Pred zaključkom so živahno debatirali o predlogu naslova za diplomat1** VSS. Ker predlagani nasl®'1 (višji zobni tehnik) nikakor o* odgovarja realnemu stanju, f0 bili enakega mnenja kakor sv®1 III. letnika na sestanku ist«f>5 dne, da namreč predstavit*" uprave šole in predstavit*"* študentov Intervenirajo Pr ustreznih forumih. ---------------------------- ZAP*8* k Po sledeh prvega pohorskega halalfona Pripoveduje komisar II. pohorskega bataljona Franta Komel Minilo je dvajset let, odkar je padel I. pohorski bataljon. Zgodovina pomni le malo takih borb. Ves bataljon 69 borcev ■o takrat pokosili okupatorski streli. Njihova borba je postala za naj narod legenda. O brezmejnem junaštvu teh neustrašenih borcev smo še mnogokr at poslušali in brali. Toda te velike tragedije še vedno ne mo remo prav doumeti. Prisluhnimo, kako se tistih dni spominja tov. Komel Franta, komisar II. pohorskega bataljona: »Takrat pa tudi vse do konca vojne nismo točno vedeli, kako Je padel pohorski bataljon. Nikoli nismo mogli ugotoviti. kako je prišlo do izdaje. Tudi, kako je točno potekala bitka, nismo vedeli Pozneje smo sicer polovili ve- čino izdajalcev in jih kazno-valL Prej sem bil pomočnik komisarja Savinjskega bataljona. Tov. Dušan Kveder - Tomaž, komisar II. grupe odredov, mi je poslal sporočilo, kjet pravi, naj na Pohorju organiziramo novo partizansko skupino. Poskusimo naj tudi točno raziskati, kako je bataljon padeL S 36 borci sem prišel na Pohorje 10. maja 1943. Skoraj 12 dni smo okrog Klopnega vrha Iskali prizorišče bitke. Kje je bila, nismo točno vedeli, nihče pa nam tega tudi ni mogel povedati. Ko smo bataljonovo taborišče končno le našli, je izgledalo, kot da so ga partizani pravkar zapustili. Našli smo ohranjene bunkerje — zemljanke, v katerih je bataljon . prezimoval, mnogo praznih nabojev, debla na jugovzhodni strani so bila polna relativno še svežih lukenj od krogel. Sklepali smo lahko tudi na smer juriša. Nekaj predmetov iz taborišča smo odnesli, druge pa smo pustili. Pozneje, čez 8 dni, so se v taborišče vrnili Nemci ter minirali vse zemljanke. Bali so se namreč, da bi se v njih znova nastanili partizani. Naša skupina se je takrat zadrževala nad Zrečami. Ker je bila že pomlad, nam ni bilo več treba prezimovati v bunkerjih. Skušali smo navezati stike z ljudmi okrog Oplotnice. Radi bi izvedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo z bataljonom. Toda dobivali smo nejasne in mnogokrat nasprotujoče si podatke. V Lukanjl smo od drvarjev izvedeli, da je bila na Pohorju bitka. Povedali se nam, da so po bitki peljali Nemci v dolino mnogo mrtvih. To so bila trupla partizanov pa tudi ubitih Nemcev. Ljudi Nemci niso pustili v bližino. Trupla so prepeljali v Oplotnico, pozneje pa v Gradec. S spominske razstave I. pohorske ga bataljona (fotografija Muzeja NOB v Mariboru) Pogovor z delegatom iz občine Maribor-Center Kmalu VII. kongres LMJ V dneh od 23. do 27. januarja bo v Beogradu VII. kongres Ul j. Delu kongresa bo prisostvovalo okoli 1400 delegatov ** Vse Jugoslavije. Kot predstavnik občine Maribor-Cen-t°r se bo kongresa udeležil Mi-lan Slemnik, predsednik občinskega komiteja LMS. Da bi baše bralce kar najbolje se-*nanlll s tem pomembnim dogodkom, smo ga povabili na kratek razgovor ter mu zasta-viii nekaj vprašanj. Ali misliš govoriti na kon-Krcsu? Verjetno ne, ker bo kongres Plenarno zasedal in so razpra-va omejene. Katerim vprašanjem bi po ''ojem moral kongres posveti-' največ pozornosti? Največ pozornosti bo moral kongres posvetiti mladini v Proizvodnji ter njihovi angažiranosti pri delu Kaj je bilo storjenega med “Crna kongresoma? Od tega kongresa si precej ?“etamo. Od 1957 do 1961 leta )e bil uresničen družbeni plan, narodni dohodek pa se je po-ycčal za te »/„. v tem času se Da, po vseh aktivih nameravamo pripraviti obvezno razprave o delu in sklepih kongresa, tako da bo vsak mladinec seznanjen z njim. Koliko delegatov bo iz mariborskega okraja? Iz mariborskega okraja bo prisostvovalo delu kongresa petindvajset delegatov. Danes mnogi govore o pokvarjenosti naše mladine, pa tudi v dnevnem časopisju večkrat zasledimo članke s to je Zaposlilo mnogo mladih Iju-ISI ____________________ Milan Slemnik dl, 'kar kaže, da omogočamo I pri nas mladini vključevanje j v vsa področja. V tem času je | bil VII kongres ZKJ, kjer je I bil sprejet program ZKJ in v j njem je LM našla vsebino za | svoje delo. Mladinska organi- J zacija je v tem obdobju tudi J izpolnila obljubo za Izgraditev I avtomobilske ceste, saj bomo j zgradili letos poslednji objekt. ( Ali boš kje govoril o kon- j gresu, ko se boš vrnil? Rada prebiram v Katedri sestavke o zabavi mladine, posebno o tem. kako nal organiziralo plesne prireditve, da bodo imele tudi estetsko vrednost. Zanima pa me, kaj menite o prepovedi, ki bo verjetno začela veljati na nekaterih iolah za obiskovanje mladinskih plesov. Olmnazijka Menimo. «a taklnl ukrepi vpra-lani ne reiuleio. ampak samo ie hoti zaostrujejo. Dolgo ni bilo mogoče ugotoviti, če se je komu v bataljonu morda uspelo prebiti. V smeri proti Klopnemu vrhu smo namreč našli šaržer in baretko. Nekdo od naših borcev je kapo spoznal. Mislili smo, da se je kdo iz bataljona prebil in da se skriva kje okrog Mislinja. Čeprav se je Nemcem posrečilo uničiti I. pohorski bataljon, odporniškega gibanja na Pohorju le niso zatrli. Naše število se je iz dneva v dan večalo. Dobili smo zvezo z Mariborom, od koder je prihajalo mnogo novincev. V našem Frant Komel bataljonu je bilo tudi mnogo Sremcev, ki se jim je posrečilo pobegniti iz nemškega taborišča Bataljon je že ob koncu leta 1943 prerasel v odred. Na obletnico padca I. pohorskega bataljona pa je bila na Pohorju ustanovljena že brigada: XI. udarna brigada Miloša Zidanška Sam sem ostal na Pohorju še do sredine 1944. leta, potem pa sem odšel drugam. L. M. vsebino. V zadnjem času so srednješolcem prepovedali celo obiskovanje plesov. Kaj meniš tl o tem? dina ni nič bolj pokvarjena — kvečjemu manj kot prej. kvečjemu manj kot preje. Profesorji sami priznavajo, da so oblike zabave druge kot nekoč In da zaradi tega, ker slišimo o izpadih na plesih, ne moremo tega posploševati na vse. Vsak, ki to obsoja, ne misli, da danes mladina hitreje dozori. Zdi se ml pa, da prav v Mariboru še niso našli na- čina zdrave zabave. Z ustanovitvijo višjih šol je Maribor čisto nepripravljen sprejel velik dotok študentske mladine ter se ta zato shaja v Soči in v bifeju in tako o kakšni kulturni zabavi ne moremo govoriti. Zato ni čudno, da išče mladina ventil, kjer bi se sprostila. Potrebno pa Je kritizirati zapadni vpliv na našo mladino, ker sam socialistični razvoj še ne pomeni, da bo šla mladina po tej poti, če je nihče ne usmerja v to. J. N. Kateri Izpiti na VAS veljajo kot pogoj za vpis v III. semester? V. S.. Ptuj Kot pogoj veljajo Izpiti prvega semestra, geodezija oz. anatomija, osnovo drulbenlh ved, ter dva Izmed predmetov biologija, pcdolo-llja In kemija, s tem da je treba tretjega opraviti do novembra. Slišal sem da je v preteklem letu organiziral Odbor ZS MVZ Izmenjavo dctegacil z neko poljsko študentsko organizacijo. Ce vest drži, katera poljska organizacila je bila to? K. I.. VEKS Izmenjavo, za katero sl slišal, smo organizirali z organizacijo Rada Okrcgovra Iz Katowic. Lani ste Katedro prodajali tudi v mestu na principu samopostrežbe. Letos tega še ni bito. Kako le s tem? V. R., Studenci Tudi letos smo poskusil) s samopostrežbo, vendar s slabšim rezultatom kot lani. Ukradli so namreč tri mizice s Katedro vred. Sedal lahko kupite Katodro v nekaterih trafikah. Mali reportažni zapis | Danes, filtri, pojutrišnjem _ _ šola v Mariboru) so zasedeni. Ne motite, .prosim! — stoji — na vratih knjižnice. Tišina je pri študiju največja dragocenost. Včasih nas lahko samo droben list iz skript, ki zašumi na nasprotni mizi, zmoti pri študiju in tok misli zdrsi v drugo, manj naporno smer. Danes, jutri, pojutrišnjem. Vsi dnevi so v času priprav na izpite enaki. Sonce ali megla. dež ali sneg — nič nas ne sme spraviti s tira, saj sleherni študent ve, da bo imel še veliko sončnih in lepih dni, brž ko bo imel za seboj izpite, ki jih dolguje sebi in družbi. Ivan Herga Ne motite, prosim! Doba prve brezskrbnosti je minila. Spet se srečavamo zaskrbljenih obrazov, v rokah nervozno držimo skripta in poslednjič prelistavamo knjige. Cas izpitov se bliža. Na nekaterih šolah so se že začeli prvi izpiti, na oglasnih de- skah visijo urniki izpitnih rokov. Treba bo resno zagrabiti, če naj pravočasno doštudiramo. Cas nas ne sme presenetiti. Študentske sobe so razsvetljene. Polnoč, ena, dve... Se vedno gori luč. Kdor ima mr- zlo sobo, študira v plašču, si ovije noge z odejo, leži v postelji ali pa študira pri prijatelju, ki ima toplo peč in dovolj kuriva. Nič več ni lepih sobotnih večerov, popolnoma smo pozabili na ples, kino, gledališče; še za časopis, za najnovejše dnevne dogodke, za radio si kpmaj vzamemo čas. Ce hočemo imeti brezskrbne počitnice, moramo zdaj napeti vso moči. Čudovita smučišča Pohorja, Jahorine nas vabijo — toda le takrat, ko bodo v indeksih pisane pozitivne ocene izpitov. Vsi bruci, ki letos prvič študirajo na višjih šolah in so zdaj pred prvimi izpiti, se v zadregi spogledujejo in povprašujejo drug drugega: »Se, bojiš, te je strah ...?« In odgovor je vedno enak: »Ah, seveda ... To je moj prvi izpit, sploh ne vem, kako bo šlo ...« Potem vidijo, da ni ta- ko hudo. Po prvem (srečno opravljenem) izpitu se opogumijo in hočejo na mah položiti še vse ostale. Nenadoma so polni zaupanja vase, vse dokler se jim ne zatakne. Izpit, izpit! Ljudje, ki se tako radi pogovarjajo o študentih, bodo te mesece umolknili, ker ne bodo imeli dovolj snovi za obrekovanje. Lokali, kjer (baje) študenti toliko razgrajajo, so prazni. Po Gosposki ulici se bodo sprehajale še samo starejše gospe s cucki. Nič več ne bo zvenel veseli smeh študentov. »Eseleck« bodo okupirali mladi brezskrbni srednješolci, njihove pripombe bodo zvenele po ulici. Nekateri nimajo možnosti, da bi študirali doma. Mraz in pomanjkanje prostora jih silita drugam. Studijski prostori (ki jih ima na žalost redkokatera №1тГО№1ИИИИИИИИИИИИИИИИЕ »Mfl[gMSl[ilWfflffl[«lffira[sl[SM«llgl№rasiliirB|fgl[s1l«ll»l IHA3ETU... in opojna belina narave nas vabi. Za to priložnost se je trehp toplo in primerno obleči. Objavljamo dva najbolj praktična in karakteristična modela letošnje zimske mode, kjer prevladujeta bela in črna barva. Oba puloverja sta grobo pletena v raglan kroju. Karakteristična poanta belega pulovra je, da ga krasi velik ovratnik, ki se prilega vratu. Drug model pa je zanimiv predvsem zato, ker se kapa na eni strani podaljšuje v dolg šal in konča z velikim atraktivnim cofom. Posebnost je belo črno pletenje. Nikar pa ne pozabite zavarovat: pred mrazom in zimskim soncem svoje po1-ti! Mažite jo z ne preveč mastno, » hranljivo kremo, ki bo vrnila vaši polti svežino in mladostni izraz. Za vas, dekleta Naša soba in dekorativne pregrade Oglejte sl skice in videli boste, ds lahko z enostavnimi sredstvi spremenimo podobo prostora. 1. Žaluzija v lesenem okviru zakriva vstopajočemu pogled 'na posteljo i» daje prostoru moder i videz. Vendar moramo paziti, da je barva žaluzije * skladu z ostalimi barvami v sobi. 2. Na tej skici vidimo posrečen® pregrado med stanovanjskim in delovnim prostorom. Pregrada je narejena iz lesa in je tapecirana z blagom ali pa s polivinilom v primerni barvi. N* strop in v tla je pritrjena z železnimi cevmi. Taka stena deluje zelo dekorativno. 3. Zadnja skica nam kaže, kako lahko z zaveso, ki sega od stropa do tal> odvzamemo prostorn izgled provizori-ja. Cez dan skrijemo posteljo za zaveso, ki deluje toplo In daje prostor« občutek udobnosti. Boča ZAPIS* Kako vzgajati? Ze dalj časa se vprašujemo, zakaj so ukinili mladinske glasbene koncerte in abonmajske kino predstave, ki so jih komentirali mariborski glasbeni in filmski strokovnjaki. Vzcminjo glasbene koncerte, ki so bili najbolj neposredna oblika kulturno estetske vzgoje mladih. Vsi vemo, da mladino, ki prvič sliši Beethovna, Bacha, Mozarta in druge glasbene velikane, njihova glasba ne bo ogrela. Smo pač v času, ko se veliko več piše in govori o jazzu in zabavni glasbi, kot o klasični. Zato je tudi toliko bolj potrebno mladino vzgajati v razumevanju klasične glasbe. To, kar si pridobi zaenkrat pri glasbenem pouku v osnovni šoli, je veliko premalo, da bi mlade ljudi naučilo pravilno vrednotiti glasbeno kulturno zapuščino prejšnjih stoletij. Vendar ostaja pri tem mladina, žal, večinoma prepuščena sama sebi. Vzemimo vso tisto mladino, ki bo- kasneje postala naša »inteligenca«. Te ne bomo videli pozneje na nobenem koncertu, če bomo že sedaj tako mačehovsko ravnali z njo. Mladega človeka ne moremo s silo pripeljati v koncertno dvorano, vse dokler njemu klasična glasba ne pomeni nič, dokler je ne bo razumel. In razumevanje bomo dosegli edinole s pravilno glasbeno vzgojo. Velik delež take vzgoje pa lahko opravi prav komentirani koncert. In komentiranje filmske predstave? Tudi na področju filma, ki je danes še veliko bolj aktualno in moderno kulturno izrazno sredstvo, zasledimo pri vzgoji mladine velike vrzeli. V ljubljanskem mladinskem kinu Soča imajo to lepo urejeno: pomembnejše filmske predstave so komentirane na kratek in razumljiv način. Tudi v Mariboru je bilo nekaj časa tako, dokler ni vse skupaj zaspalo. Zato se ne smemo čuditi, če v našem mestu najslabši filmi dosegajo največji obisk. In vsaj polovico obiskovalcev kina predstavlja mladina. Kako lepo bi bilo, ko bi že nižje in srednje šole svojim učencem in dijakom oskrbele najosnovnejšo filmsko vzgojo. Ponekod so to rešili s kinoklubi, kar je vsekakor odlična oblika filmske vzgoje, toda tam, kjer tega ni — ? V Mariboru imamo tudi visok odstotek delavske mladine. Mar nismo tudi njim dolžni posredovati filmsko izobrazbo? Filmske literature, po kateri bi lahko segala mladina pri nas, je malo. Pa še tu je polovica skomercializirana in ne more nuditi prave filmske izobrazbe mlademu človeku. Ali se ne zavedamo vsi izredno pomembne vloge filma v našem času — ali ne vemo, da je prav film tisto sredstvo, s katerim lahko danes skoraj vse izpovemo? Zdi se, da čutimo veliko premalo odgovornosti za mladino, če zanemarjamo glasbeno in filmsko vzgojo. Zavedati bi se morali, da je treba mlademu človeku najprej posredovati znanje in razumevanje, če hočemo kasneje žeti uspehe, ki bodo vsem v zadovoljstvo in veselje. I. H. esej Piše: MARTIN PRAŠNICKI Uzsoin mladine ie temelj kulture 'C ШШ %r 1.»*« • (Nadaljevanje in konec) V šolstvu smo zadnjih nekaj let dosegli decentralizacijo. Maribor postaja torej tudi formalno visokošolsko mesto. V zvezi s tem seveda mnogi, ki jih posebej zanima kulturno vptašanje mesta ob Dravi, sedaj pričakujejo, da bo življenje postalo na mah bolj razgibano, kulturne prireditve v »samozaložbi« študentov vse pogostejše. Zal je ta pričakovanja mnogo težje uresničiti, kakor pa si jih želeti. Zavedati se moramo namreč, da tudi višje šole v Mariboru niti najmanj ne vzgajajo »kulturnikov«, temveč »strokovnjake«. Vse visokošolske ustanove, razen pedagoške akademije, so usmerjene v gospodarsko dejavnost. Kadar torej govorimo o kulturni dejavnosti v študentovski organizaciji, moramo imeti pred očmi dejstvo, da so to prizadevanja posameznikov, ki jih veže na dela čisto veselje. Zopet bi torej morali govoriti o srednji šoli, ki je sicer potrdila zrelost maturantov. Ko pa pridejo absolventi gimnazij na visoke šole, ne pokažejo primerne zrelosti. S seboj so prinesli sicer smeh in svežino, toda vse prekmalu zadušijo vse to v enoličnosti vsakodnevnega študija. Dokaz, da ti mladi ljudje niso pravilno usmerjeni, je to, da sam ne čuti potrebe po notranji zadostitvi, po napolnitvi praznine, ki jo pušča vsako fizično in umsko delo. In ko človek tako otopi, dobimo strokovnjake, ki delajo, delajo... Nekaj dobrih lastnosti pride s dobrimi dijaki iz srednje šole, kjer so živele dijaške kulturne skupine (MKUD, ki združuje razne sekcije). Vsekakor so to dobri organizatorji, ki bi jih pa morali opozarjati, da se njihova samostojna dejavnost začenja šele na akademski stopnji. Kazen tega pozna študentska organizacija še vrsto nalog, ki se vsakodnevno pojavljajo pri delu. V kulturi je še UMETNOST ALI NE? Mladj francoski režiser Alain Resnais utira novo pot filmskemu ustvarjanju. S pomočjo kamere skuša snemati »notranje slike« — dogajanja v človeški duševnosti. V filmu »Hirošima, ljubezen moja« uporablja znan način, da spomin no pozna kronološkega reda. Srečanje Eve z Japoncem oživlja najprej preteklost v odlomkih. Potem postanejo spomini tako živi, da sedanjost izgine, na koncu pa prisostvujemo stapljanju preteklosti in sedanjosti, ki ga često srečujemo v romanih, v filmu pa nam je novost. V filmu »Lani v Marienbadu« je Resnais storil še nekaj drznejšega. Film je poskus, da se ponovno zgradi notranji čas, zamišljen čas, v katerem dogodki tako, da moramo od časa do časa za prizadevanja požeti nekaj uspehov in čutiti podporo občinstva. Študentska publika bi bila najhvaležnejša, vendar ostane večini le malo časa za to. Kako skrbijo mariborske kulturne Institucije za širjenje kulture in za zadovoljevanje duhovnih potreb pri mladini? Sola, kot kaže, bojuje svojo veliko bitko od najniijlh do najvišjih stopenj; v njej je še vedno premalo življenja, premalo prepričanja, da bi se učenec v njej pripravil za življenje, tisto, iz katerega nastaja resnični človek in skozi premagovanje katerega neprenehoma potrjuje svoj obstanek in moč. Mreža ljudske prosvete in kulturnih Institucij mora nadomestiti praznino iz katere beži današnji mlad človek v neznano. rrosvetni kadri pač morajo tudi poznati svojo veliko vlogo (o pomanjkljivosti le-teh bi bilo vredno govoriti posebej). Pa tudi razne druge ustanove, ki so neobhodno potrebne pri vzgoji mladine, bi se morale prav niso časovno odrejeni: nekateri pripadajo sedanjosti, drugi preteklosti. Pravzaprav je to neka vrsta notranjega filma, ki se neprestano odigrava v naši glavi. Tu je torej kamera, ki je prišla v naše glave. Korak naprej od Hirošime! Toda dogajanje v Hi-rošimi je bilo jasno, imelo je svoj pomen. Dogajanje v novem filmu pa moremo razumeti samd toliko kot in kar vidimo. Nič globljega torej! Morda tudi zato, ker se poleg časovno nedoločenih dogodkov pogosto stvarnost ne da ločiti od zamišljenega. Resnais še vedno ni popolnoma ustvaril svoje nove poti. Ko bo (če!) izkristaliziral ta način filmskega pripovedovanja, bomo imeli trdnejša tla za diskusijo: umetnost ali ne . .. A. Košak kmalu pojaviti. Sem spadajo muzeji, galerije, paviljoni, mladinski domovi idr. Jasno, dokler bodo materialna sredstva za kulturne potrebe našega mesta zajezena, ne bo mogoče kdo ve kaj napraviti iz tega, kar danes imamo. Tako študentje ne bodo brez lastne strehe (klubski prostori) še daleč mogli uresničiti svojih osnovnih nalog, ampak bodo lahko ostali le pri deklarativnih načelih: boriti se proti mišljenju, ki smatra kulturo za privesek gospodarstva; nadoknaditi v lastnih vrstah tisto, kar so posamezniki zaradi nepopolnega sistema zamudili; in potem začeti s študentsko kulturno dejavnostjo (pevski zbor, študentski oder, razstave amaterjev ...). Le s akcijo bo mogoče premagati mnenje, da delavskemu mestu ni potrebna visoko kvalitetna kultura. Potem bomo lahko govorili o razširjeni vlogi kulture v Mariboru, medtem ko sedaj bolj govorimo o razvoju. •iilm • Ii Ihi * iI in .ааииаааашаваавааааавваашаанн ■ ■ * m u ■ at La Fontainova dela in film Prizor iz zgodbe »Krokar in lisica« SE JE ŠE SPOMINJATE? Da, to je sedemnajstletna Donatella Turri, ki vas je prav gotovo presenetila v filmu »La dolce vita«. Igrala je mlado nepokvarjeno dekle, katere oči in nedolžen nasmeh v zadnjem kadru filma bodo ostali v spominu vsakomur, ki si je ta Fellinijev film ogledal. Donatella je postala, kot zelo nadarjena in fotogenična, ena najbolj iskanih mladih igralk Italije. Ravnokar je končala s snemanjem filma »Cuccagna«. Pred kratkim so pričeli v fran- ne more kljubovati vsem »mu- sica«. Kratka vsebina: mlada coskih ateljejih snemati film z na- ham« birokracije, si izbere mladi uradnica podleže čarom tatinske- slovom »štiri resnice«. Film sam igralec mehaničnega klavirja za ga laskača. Režiser te zgodbe je je sestavljen iz štirih zgodb, ka- svojo edino rešitev — smrt. Mia- Hervč Bromberger. terih vsebine so povzete po delih dega samomorilca igra Hardy Rene Claire je prevzel režijo M. de la Fontaina, toda prene- Kriiger. tretje zgodbe, kjer sta »on« in sene v sedanji čas. Prva zgodba, Anna Karina in Jean Poirret, »ona« prisiljena skupaj preživeti ki jo režira Luis G. Berlanga, sta nosilca glavnih vlog druge weekend v Parizu. Čeprav so ima naslov »Smrt in drvar«. Ker zgodbe z naslovom »Krokar in li- njune težnje in nagnjenja nasprotna, ju vendarle nekateri dogodki dokončno zbližajo. V »Dveh galebih« (tak je naslov te zgodbe) sta glavna igralca Leslie Caron in Charles Aznavour. »Zajec in želva« je naslov zadnje zgodbe, ki jo režira Aleksandro Blasetti, nosilca glavnih vlog pa sta Rossano Brazzi in Monica Vitti. Vsebina: dvoje deklet sc poteguje za ljubezen istega moškega, a končno zmaga tista, ki je Monica Vitti in Rossano Brazzi najbolj skromna. v zgodbi »Zajec in želva« Ingmar Bergman - ČAROVNIK S SEVERA Nasmeh Vsi že dalj časa poznamo švedskega režiserja Ingmarja Bergmana, dasiravno smo videli samo tri njegove filme: »Nasmeh poletne noči«, »Pouk o ljubezni« in »Poletje z Moniko«. Značilno je da sta prva dva filma iz obdobja, ko je Bergmana privlačevala samo vedrina in razposajenost; to je doba, ki so ji nadeli ime »rožnati Bergman«. Oba filma sta izredno duhovita, polna življenjskega bogastva in neposrednosti. V to obdobje še sodita dva pri nas nepoznana filma »Zenske sanje« in »Klovnova noč«. Isto leto, ko je nastal »Pouk v ljubezni«, je Bergman, ta »švedski čarovnik v sedmi umetnosti«, v svojem gledališču v Malmbju režiral Lebarjevo opereto »Vesela vdova«. 2e iz tega zunanjega podatka je razvidno, da ga je v tej dobi zanimala samo komedija. Vendar Bergmanovo mojstrstvo ni s »m*' » noznavanju komedije, poletne noči marveč v sposobnosti, da skozi smeh zna nasuti prepolno prgišče globokih življenjskih resnic. Nekateri Bergmanovi dobri poznavalci zatrjujejo, da je režiser vselej na strani svojih junakinj, kar pa ne drži v celoti, kajti Bergman je le eden izmed redkih režiserjev, ki odlično pozna ženski značaj in razume njeno čustvovanje in psihološke reakcije. Bergman se tudi vedno drži načela, da noče samo prikazovati, marveč si prizadeva izpovedati nekatere svoje misli — v »Pouku o ljubezni« misli o zreli ljubezni, ki oblikuje človeka, v »Poletju z Moniko« pa razmišlja o vihravi in mladostni ljubezni. In če zvesto sledimo njegovim mislim, naposled tudi nas prielli, da marsikaj razmislimo o sebi, kar pa je največja Bergmanova vrednota. Ivan Herga MED VRATCI X, portna komisija prj Odboru zveze študentov MVZ je konec pre-V teklega tedna priredila I. smu učarske tekme mariborskih štu-dentov. Tekmovanje, ki je po tekalo pod pokroviteljstvom prof. Ferda Muslovica, je med študenti vzbudilo precejšnje zanimanje, saj se je na startu ob žičnici-sedežnici prijavilo kar 31 študentov in 3 študentke. Mimo njih pa se je ob 900 m dolgi progi s 24 obveznimi vratci zbralo vsaj še dvakrat toliko mladih ljubiteljev belega športa, ki so glasno bodrili svoje tovariše v borbi za najboljša mesta. • Kot je bilo pričakovati, teh-I niki niso imeli enakovrednih l nasprotnikov- Znani alpski tek-i movalci Vngrineo, Lebe in 1 Skudnik so kot za šalo presmu-1 čali precej zahtevno progo, ki 1 je od manj izkušenih tekmovalcev zahtevala mnogo požrtvovalnosti in iznajdljivosti. Enakovredni jim niso bili niti ne- • Rezultati: MOŠKI: 1.Vogrinec .1:04,6, 2. Jože Lebe 1:M»0, 3, Skudnik' (vsi VTŠ) 1:09,2, <• Kukovič 1:13,2, 5. Vizjak (oba VEKS) 1:14,0, 6. Oko-ven (Tehnika-Ljubljana) 1:14,5, 7. Krivec (VTš) 1:14,6, 8. lloleček (KMS-Ljubljana), 9. Kancler (VEKŠ) 1:18,0, 10. Žitko (Medicina-Ljubljana), H- ^Orkeljc 1:20,3, 12. Skerbinek 1:22,5 13 Rnbin (vsi VTŠ) 1:23,2, H Markoll (Tehnika-Ljubljana) l*s.3, 15. Mlakar (VEKŠ) 1:25,6, 16. Vajgl (VAŠ) 1:30,1 itd. ZENSKE: 1* Silva Vogrinec (VAŠ) 0:45,5, «- Nuška Purkeljc (VTŠ) 1:22,0. 3. Meta Vrhunc (VEKŠ) 1:59,6. lovem smuku« v .Prevaljah težje poškodoval roko. Odpeljali so ga v bolnišnico in čez nekaj dni se je vrnil z debelim mavcem na ro- nim humorjem držal pokonci vse — tudi one, ki pred startom nikakor niso uspeli premagati tekmovalne treme. Nekaj časa je pogumno mahal z rdečo zastavico in pošiljal »v ogenj« svoje tovariše, potem je pod njegovim »strokovnim« vodstvom zadonela priljubljena »Katarina«, potem pa je vrsta slednjič prišla tudi nanj. Bil je tretji, samo 4 dobre sekunde za zmagovalcem! Pravijo, da kopriva tako hitro ne pozebe... • kateri znani Študenti iz Ljubija-9 ne, katere s® ®red tekmovanjem • prištevali “m« velike favorite • tega tekmovknja. • z zlomljeno roko! Znani mariborski smučar Jože Skudnik si je a hedavnem »Pau- Lahka zmaga — ki. Nekaj dni je žalostno gledal na Pohorje, ko pa je izvedel za študentske tekme v veleslalomu, je bilo njegove potrpežljivosti konec. lijatelji mu še prav niso zavezali vezi na smučeh, ko je popularni Joža že drvel po pohorskih strminah. Tisti, ki ga poznajo, &o se seveda od srca nasmejali, redkejšim obiskovalcem mariborskega Pohorja pa je ob pogledu na drznega invalida zastajal dih. Pa ne za dolgo, kajti Skudnik je g priroje- TONE VOGRINEC Pa še mnogo zanimivega je bilo Ob zaključku lahko še zapiše-slišati 12 ust »mojstrov belega mo, da so prve tekme mariborskih športa«. Kako je na primer »La- študentov v smučanju odlično pič« videl zajca in tako pogumno skočil za njim, da je ostal še nekaj časa v grmovju in se na koncu ves bel ponovno prikazal presenečenim gledalcem. Ali pa, kako so nekateri najvnetejši tekmovalci že dan poprej »študirali« progo, ki so jo potem popolnoma spremenili, itd. • Požrtvovalni čoki Tone Cokl z Višje tehniške šole je bil deležen priznanja posebne vrste. Proglasili se ga za najpo-žrtvovalnejšcga tekmovalca in mu ob razglasitvi rezultatov podelili posebno diplomo. Njemu, pa tudi uspele in da si študenti takšnih mnogim drugim, ki so kljub mno- in podobnih tekmovanj želijo še gim padcem pogumno prismučali več! skozi cilj, velja še prav posebno priznanje! 5-er Atletiko zamenjal z matematiko • 0 pokalih in zajcih Po končanem tekmovanju so se tekmovalci zbrali na manjši čajanki. Ob razglasitvi rezultatov so zlobneži vedeli povedati, da sta Tone in Silva Vogrinec že nekaj dni poprej mrzlično obletavala vse trgovine v želji, da najdeta čim lepša pokala. Tone je namreč vso stvar odlično organiziral in bilo je že v naprej vsem jasno, da mu skupno s sestro ne bo težko osvojiti najvišjih trofej. Takoj po evropskem prvenstvu v Beogradu je Stanko Lorger iz Celja obesil šprinterice na klin in se posvetil svojemu poklicu. Na celjski Srednji ekonomski šoli sedaj uči matematiko. Za kratek razgovor mu ni bilo žal časa. • Ali se res poslavljate od atletike? — Ta vest je dokončna in nepreklicna! V štirinajstih letih sem nastopil 38-krat za jugoslovansko državno reprezentanco. 18-krat sem osvojil državno prvenstvo, kar je vsekakor rekord svoje vrste. Nastopil sem na treh olimpiadah in evropskih prvenstvih in se vedno uvrstil med finaliste teka na 110 m z ovirami. Na tej progi sem tudi 9-krat zmagal na balkanskih igrah. 9 Kako ste se vživeli v novo okolje? — Sijajno! Izbral sem si poklic, ki me veseli. • Se boste vrnili »kraljici kot trener? — Zaenkrat ne! Trenutno mi je najvažnejše, da končam študij. Sicer pa se bom rad vrnil na atletske steze, seveda če me bodo potrebovali. Tako sc je končal bežen pogovor z Lorgerjem — športnikom. ki je skoraj poldrugo desetletje uspešno branil reprezentančne barve in klubske barve na vseh največjih tekmova- njih po svetu. Stanko je bil borec. kakršnega na atletskih stezah zlepa ne bomo več našli. Od zmage do zmage — f STANKO LORGER * Prav zaradi tega mu tudi sedaj (i želimo mnogo uspeha in skorajš-J njo uresničitev njegovih želja! Damjan Ve&clak i1 KATEDRA KATEDRA 58. 59. smuki S startne itev. 1 >* bo pravkar pognal po strmini Franjo Vlziak (VEKŠ), ki Ja v skupni razvrstitvi osvojit odlično peto mesto, s startno Itev. 5 vidimo desno poznejšega zmagovalca Toneta Vogrinca (VTŠ). kateremu tokrat nihče ni mogel odvzeti pokala. L PRVENSTVO MARIBORSKIH ŠTUDENTOV V SMUČANJU TEHNIKI NAJPRECIZNEJŠI NOVOSADSKI PROBLEMI NOVOSADSKI PROBLEMI NOVOSADSKI PROBLEMI NOVOSADSKI PROBLEMI NOVOSADSKI PR ŠTUDENTJE Sl ŽELIJO MNOGO DEC znajo si organizirati svojo za' bavo, to jc pokazala zadnji »brucošijada«, ki je bila za vsi študente prijeten dogodek meščane Novega Sada pa pre \ za' Ш nji * PRVI DNEVI IN PRVA LETA — TOČNEJE PRVA TRI LETA — OBSTAJANJA NOVOSADSKE UNIVERZE SO POSVEČENA REŠEVANJU TEŽAV OKROG PREHRANE ŠTUDENTOV, IZGRADNJE STANOVANJ, ADAPTACIJE ZGRADB ZA NOVE FAKULTETE IN ZAGOTOVITVI PROFESORSKEGA KADRA. DANES, KO JE TO POVEČINI REŠENO, UGOTAVLJAMO, DA SE ŠTUDENTJE NE ZNAJO ZABAVATI, DA SO ŠTUDENTJE V KULTURNIH USTANOVAH V MESTU SAMO OBČASNI, REDKI GOSTI. Kam? Mogoče v kino? Reporterski sprehod skozi Novi Sad — center pokrajine, eno izmed mest, ki vedifb bolj menjajo svoj lik, ki prerašča iz trga v velemesto — lahko napravi na človeka močan vtis, lahko zapusti celo mnogo vtisov, toda le eden med njimi je natančen: to mesto nima mnogo, kar bi lahko dalo mlademu človeku. Na pogosto, mimogrede žastavljeno vprašanje: kam? — je odgovor vedno isti — v kino. To seveda preseneča, marsikdo bi lahko sklepal, da mesto s preko sto tisoč prebivalci razen kina ne more nuditi ničesar več. Toda ... V Novem Sadu obstajata Ljudska univerza in Tribuna mladih, tu je stara zibelka srbskega gledališča. Skupno so torej na razpolago tri možnosti kulturnega izživljanja, kar bi naj bilo dovolj za usmerjanje mladih ljudi, če bi bila politika predavanj in predstav prilagojena tistemu, kar zanima mlade ljudi. Toda — od tega, kar je bila nekoč Tribuna mladih, je danes ostala samo legenda. Priložnostni obisk katerega od predavanj ali razprav nam odkriva, kako malo je prisotnih študentov. Atraktivni panoji, ki pozivajo k prireditvam, še ne pomenijo, da so tudi prireditve tako privlačne. Vedno več pa lahko slišimo glasov, kako je Tribuna preživela, da je izgubila svoje mesto med mladimi, da so mladi nekako vendarle prerasli njene okvire. Torej ni čudno, da študentje le redko prihajajo na predavanja in razprave, ki jih ona organizira, da večino občinstva tvorijo tisti, ki ,so le slišali mit o Tribuni, a ne poznajo dela. Druga Institucija je Ljudska univerza, ki ima svoje posebno občinstvo, svoj stil dela, namenjen verjetno predvsem terenskim aktivistom. Tam tudi iščejo novih poti, toda še vedno jih ne morejo najti. Dvorana se napolni šele, ko razobesijo plakat TWIST — ALI NE OLIVER, ali kadar razpravljajo o aktualnih političnih dogodkih. Iz vrst študentov obiskujejo prireditve edino slušatelji filozofske fakultete. Preostane nam torej Se gledališče s svojo stoletno tradicijo in slovesom, ki ga uživa. Mogoče bi ga Študentje obiskovali bolj pogosto, ko ne bi bilo edino v mestu, ko ne bi v njem deloval en sam ansambel, katerega kreativne zmožnosti poznajo do potankosti. Gledati isti ansambel leto za letom, naj bo operni ali dramski ali baletni, pomeni, da prične gledalee Izgubljati vsak smisel za primerjanje, pa tudi za razvijanje gledališkega okusa. Zanimivo je, da lahko pri gostovanjih srečamo v gledališki hiši mnogo več študentov kot običajno, pa tudi, da študentje pogosto odhajajo v beograjska gledališča. Ze bežen pregled možnosti, ki jih nudi Novi Sad študentom, kaže, kako ozek je izbor. V svetu intenzivnih sprememb, v katerem živi študent, išče seveda sprememb tudi v kulturi, teži za tem, da bi jo spremljal v njenem razvoju, vendar na dostopen način, ki nikakor ne bi smel biti izpod ravni solidne kvalitete, predvsem pa ne bi smel biti ponavljanje ustaljenosti. Prav zaradi takšne — nazovi — tradicije se študentje odvračajo od možnosti, ki jim jih v kulturi lahko nudi Novi Sad in iščejo več. Predavanja, ki jih organizirajo na Katedrah pri fakultetah — čeprav poredka —. imajo mnogo več obiskovalcev, pa tudi bolj zanimiva Zo kot predavanja v mestu. Kulturno izživljanje študentje v Novem Sadu zanemarjajo, morda zaradi tega, ker ni ugodnih pogojev, morda zaradi nezainteresiranosti, (to je še vedno vprašanje), kot množična možnost kulturnega izživljanja pa preostaja samo še obisk kinematografov. Kam? Na ples? In zopet vprašanje — kam? Odgovor je v nedeljo zvečer vedno enak — na ples. Za pet tisoč študentov in množico srednješolcev ima Novi Sad vsega nekaj prireditev, ki pa ne dosegajo niti najnižje kulturne ravni. V vsesplošni gneči se preriva in lomi tudi po sto parov. Zabava je pod vsako kritiko. Osnovanje študentskega Kabareta naj bi vneslo nekaj spremembe v način zabave študentov. Izkazalo pa se je, da nobena kulturna zabava v njem ne more uspeti. Premajhna kapaciteta dveh prostorov Kabareta ne zadošča za vse tiste, ki bi se zvečer v njem radi zabavali. Tako o kulturni zabavi ne moremo govoriti. Sredi dima in lomljenja stolov študeht lahko tako preživi nekaj ur in — po nepotrebnem trati čas. Redkih tovariških večerov, ki sc često končujejo z izpadi in izgredi brez opravičila, prav tako ni mogoče priznavati kot kulturno zabavo. Vendar so do določene mere vsi ti izgredi celo razumljivi, saj — kadar organizacija zabave same ni več na višini, je tudi obnašanje na njej stežka drugačno. Tisto, kar primanjkuje Novemu Sadu, kar primanjkuje študentom, so klubi, bodisi v okviru fakultet, bodisi študentski v mestu. V zvezi s tem smo zasledili nekaj poskusov, toda za sedaj čakamo prvih rezultatov. Morali bi pa biti klorno skupino Vse to dela s precej uspeha. Zbor je doslej zbral največje število članov, dosegel je tudi afirmacijo pred svojim občinstvom Oder in fplklorna skupina sta šele na začetku svojega dela, treba je počakati na njihove nastope. senečenje, Morali bi nadalje vati delo v tej smeri, dosedanja praksa pa je pokazala, di ne neustreza. 9 Tri leta obstajanja uni • verze pomenijo mnogo i 9 njenem razvoju, toda to j< 9 še vedno premalo, da b 9 lahko rešila vse svoje te' 9 zave. Da pa bi lahko tudi ti V 9 del primerno opravili. I bite! »tik V SREDISCU MESTA pozitivni, kajti sicer nam ne bo težko predvideti, kam plove študentska kulturna zabava Možnosti Vendar smo krenili naprej. Med reporterskim sprehodom smo to lahko tudi ugotovili. Da bi se vsi dnevi ne vrstili samo med hojo na predavanja, v kinu, pri plesu ali v študentski sobi, so osnovali pred letom dni študentski pevski zbor, študentski oder in fol- Mogoče Je še vedno prezgodaj, da bi govorili o možnostih za osnovanje kulturno-umetniškega društva, toda da je takšno društvo potrebno in to celo zelo potrebno, je dejstvo. Angažirati čim večje število študentov, jim dati možnost, da pokažejo svoje sposobnosti in vse tisto, kar bi hoteli in kar zmorejo — to je geslo, okoli katerega se zadnje dni sučejo živahne razprave. Študentje se znajo zabavati. Sevn< omai [tudi «lušn 9 potrebna skupna akcija štORa ji 9 dentov in študentskih forkdejav 9 mov, potrebne pa so tuihaših 9 spremembe v javnem iiVJe je: 9 Ijenju v mestu. Mesto »^ajal 9 spreminja, preraščanje stanove 9 rega pa je pogojeno ■ n«4evni 9 vimi potrebami. Zato lšč<»aznc 9 mo mnogo novega, boljšegkiar i 9 da bi položaj popravili. Osred stavi; TEKST: ZORICA DJIGURS«4Stva POSNETKI: PETAR LATg^ NOVIC (Indek! ULT ti tli v i ti/. ni m n ■k 7.1 jo za-tadnjl za vsi гк, zl з pre dalje »sedala, d! M nogi se trudijo, da bi postavili definicijo jazza in mu tako odredili prostor v svetu človeške duševne dejavnosti ozi roma človeške fizične dejavnosti — kakor pravijo drugi. Jazz je namreč za razne ljudi v različnih razdobjih posedoval diametralno nasprotno vsebino. Za nekatere je bil originalna oblika umetniškega ustvarjanja nove struje, za druge glasba zatiranih, za nekatere zopet propagandno sredstvo... > uni ogo \ to j< da b je te- udi tl V prvih povojnih časih, ko (te je jazz kot epidemija razši-jfil po kontinentih (predvsem Ameriki), so mnogi psihiatri kušali pojasniti, kaj je to ravzaprav: jazz. Dr. Aaron Isman je postavil osnovno eorijo, leta 1954 pa jo je iz-opolnil dr. Norman M. Mar-:olis. Njuna definicija se gla-Г": Jazz je v svojem bistvu lasba protestov. To dokazu-eta tudi s skrbno poiskanim n dokumentiranim materialom Nekateri menijo, da so lju-»itelji jazza le ljudje, ki pro-»stirajo proti nečemu: zavest-lo ali podzavestno. V Ameri-ci so znane tri glavne skupi-|he pripadnikov jazza: temno-„jfHolti, intelektualci in mladina. ?;> Med njimi je tudi precej izšlem. Pretežno je jazz pravzaprav glasba mladih, saj vsebu-;je v sebi nasprotja, ki so v [Skladu s psihologijo mladine. (S tem ko postajajo fanatični (Pristaši jazza, vedo, da je učin-'kovit in večinoma močan pro- test proti staršem in okolju, ki te glasbe ne prenaša. Z druge strani pa pripada jazz k skupinici somišljenikov, je pristaš vere in nasprotnik neverstva. S tem pa nam postane tudi popolnoma jasno, zakaj se ljubitelji jazza opredeljujejo navadno le za kakšno določeno dobo ali le za nekatere glasbenike. Ko postanejo njegovi fanatični oboževalci,’ prično tudi s pravimi borbami drug proti drugemu. Neverstvo predstavlja pretnjo vernikom in obenem kvari iluzije neodvisnosti. Takšne in podobne skupine so se odlikovale (oziroma se še odlikujejo po nekaterih posebnostih, ki so bile karakteristične za njihove člane: ekscentrično oblačenje, nenavaden zunanji videz, otroško pretirano govorjenje itd. Vse to pa so delali zato, da bi pokazali ostalim, da so nekaj več in bi se kot celota čutili čim bolj vami. Vendar je bilo to tudi v zvezi s prekomernim poseganjem po alkoholu in narkotikih, predvsem zaradi želje po begu pred publiko, z željo po čimbolj neodvisnem ustvarjanju. Obstojajo pa še drugi pozi* tivni razlogi, kj pojasnjujejo privlačnost jazza. Alvin L. Kershaw, znan ameriškim televizijskim gledalcem, je bil zelo iskren, ko je dejal: »Pravi jazz je zame najboljši način spoštovanja, bolj kot pa petje takoimenovanih religioznih pesmi, ki sem se jih učil v šoli. Pri poslušanju jazza postane človek izredno čuteč v celotnem delokrogu svojega bistva. Jazz nam realistično govori o bolečini, žalosti... pomaga nam, da izrazimo in interpretiramo različnost doživetih izkušenj, pripravi nas do tega, da občutimo posamnz-ne stvari globlje, bolj resnično ...« Potrebno je precej dela, če želimo popolnoma razumeti Shakespeara, Beethovna, Leonarda da Vinci ja; in podobno tudi, čeprav morda v manjši meri, je pri dobrem jazzu. Tako kot pri drugih umetnostih ima tudi proučevalec jazza veliko koristi pri proučevanju v sorazmerju z veličino napora, ki ga vloži v svoje delo. Ena osnovnih karakteristik jazza je improvizacija, ki pa odelouonie * skromne opore Ustanovni občni zbor mariborskega pododbora Društva knji ževnikov Slovenije, ki je bil 10. januarja, je mimo kratkega poročila o delu v zadnjih dveh letih razvil tudi program za prihodnje obdobje. Od petih glavnih točk so tri posvečene najrazličnejšim sodelovanjem. Predlagani so tudi novi kandidati za Društvo književnikov Slovenije. Doslej je v Mariboru delovala sekcija Društva slovenskih književnikov, ki ima sedež v Ljubljani. Maloštevilni člani društva v našem mestu so na ta način izgubljali neposreden ®tik z delom osrednjih organov ■n mnogokrat pozabljali na 'voj ega. Ustanovni občni zbor mariborskega pododbora DKS je 'erjal poročilo o delu v zadnjih Iveh letih, iz katerega je bilo azvidno, da se je dejavnost »ariborskih literatov razmak-ila na številna področja književnosti. Izdali so lepo število omanov, povesti, nekaj dram Itudi uprizorjenih), nadalje slušne radijske igre. Razen te-i štURn je porasla tudi prevodna fortdejavnost, saj je bilo precej tudiaših avtorjev prevajanih v tu-žifje jezike in obratno: naši pre-o s^ajalci so mnogo prevajali v : stsslovenščino. Mariborski knji-s ndževniki so "'"er pisali tudi v Iščffaznc f- in revije, ven- Jšeg*W pa -itijo, da nimajo I. osrednjega glasila, ki bi predstavljalo njihovo delo in RSKriKtvarjalnost širši slovenski pa AT^udi jugoslovanski javnosti. J Tlelo pododbora postane tako idek! . „ ULTUKA ------------------------- Ш bolj ali manj v ožjem domačem krogu. (Zagrebški Telegram se otepa objavljati poročila posameznih mest, kar ni ravno najlepša karakteristika za ta jugoslovanski informativni literarni časopis). V petih točkah, ki govore o delu pododbora za leto triinšestdeset, najdemo sodelovanje kar trikrat: sodelovanje z vojvodinsko sekcijo srbskih književnikov iz Novega Sada ter književnikov iz Gradca in mora biti spontana. Dober jazz glasbenik mora igrati s srcem, mora biti pošten, igrati mora z občutkom in mora s svojo glasbo tudi nekaj povedati. V nasprotnem primeru je igranje izgubljanje časa za igralca in za poslušalca. Glasba je človekovo lastno izkustvo, njegova misel in modrost. Če tega ne doživiš, ne moreš ničesar povedati s svojim instrumentom. Charlie Parker na primer pravi: »Dober jazz mora biti resnično realističen in tudi v svoji osnovi iskren.« Ljudje so mnogokrat pod globokim, a včasih že prav čudnim vplivom jazz glasbe. Nekaterim predstavlja celo in- Greemvicha, potem sodelovanje z Delavsko univerzo in DPD Svobodo (predavanja, pritegnitev glasbenikov, gledaliških delavcev in akcija za Umetnostni paviljon v Mariboru). Ena točka delovnega programa govori, še o razvijanju književnega delovanja (diskusije in razgovori po šolah ter delovnih kolektivih), popularizacija slovenske literature doma in v tujini; v preostali točki najdemo skrb za deloyne in socialne pogoje slovenskih (s posebnim poudarkom na mariborskih) književnikov. Zdi se mi, da je zlasti ta točka zelo pomembna in je pohvalno, da je prišla k nalogam pododbora. Rezultati prizadevanj bodo vidni kasneje, vendar pa brez podpore vseh odgovornih organov ne bo mogoča pozitivna re- direktno vprašanje življenja in smrti. Zanimivo je, da vzbuja ljubezen do jazza pri ljudeh podobne odnose. V današnji dobi masovne proizvodnje vseh mogočih zabav je jazz še vedno ohranil še nekaj duha, topline in lepote iz minulih časov. Pečat človeške duše mu daje tisto nepopisno toplino. A nekje globlje izraža jazz prepletene misli neke določene skupine ali poedinca ter nas morda ravno zaradi tega privlači. Saj: »Vsi vemo za trenutke razočaranj in nesreče in v skrajni liniji ni nihče med nami popolnoma svoboden.« Priredila: Bojana Maister šitev problemov. Pododbor šteje sedaj devet članov, za sprejem v DKS pa je predlaganih še pet no.vih piscev. Naloge novega pododbora so vsekakor zahtevne in bo za njihovo rešitev potrebno nekaj življenjske moči — seveda pa tudi podpore javnosti. Literarni večeri, ki popularizirajo domače književne osebnosti (katerih je bilo doslej že precej), kažejo, da so preveč konvencionalni in zlasti mladega občinstva ne privlačijo s tako silo, kot bi želeli. Zato bo nujna sprememba tudi v tej smeri. Spojitev literature in moderne glasbe z drugimi zvrstmi moderne umetnosti bo nedvomno nudila višje in pristnejše užitke mlademu človeku. M. P. Jacgues Preveri NAMESTO POLITIČNEGA KOMENTARJA Pesem o dveh polžih, ki gresta na pogreb Na pogreb mrtvega lista Popiti vrček piva Začnejo peti Lezeta dva polža Ce vama je pivo pri srcu In pojejo na vse grlo Imata črni hiški Peljita se, če vama ugaja Resnično pesem življenja In črn pajčolan na rožičkih. Z avtobusom do Pariza Pesem poletja Tako lezeta v črnem. Pelje danes zvečer In vse pije Nek lep jesenski večer Videla bosta sončno pokrajino In si nazdravlja Zal, ko prispeta A odložita črnino To je resnično lep večer Je že pomlad Jaz sem, ki vama to pravim Lep poletni večer Listi, ki so bili mrtvi Ta počrni belino In oba polža So vsi spet oživeli Oči in sploh popači Se vračata domov In oba polža Pogrebne sprevode Zelo prevzeta Sta globoko razočarana Žalostna sta, a ne ljubka Zelo vesela Toda tu je sonce Prevzemita nazaj svoje barve Ker sta veliko pila Sence, ki jima reče Barve življenja Nekoliko vozita barko Izvolita izvolita Tedaj vse živali Toda visoko nad njima Izvolita se vsestl Drevesa, rastline Ju varuje luna In jima kima. MARIJA VIZJAK POTEPU H ■aovdlimj bimnir rojen 1945, dijak II. gimn., piše pesmi in črtice. Njegove pesmi so zelo razgibane in plastične. • Kaj se ti zdi, da je za pesem najvažnejše? — 2ivljenje. V pesmi mora biti čimveč čustva, ki je pravzaprav neka oblika življenja. • MisIiS, da je za razvoj mladih pesnikov dovolj poskrbi j enoT — Mladi lahko objavljamo v glavnem samo v šolskih glasilih. 2e ena pesem, objavljena v resni reviji, bi nam prinesla spodbudo. Včasih bi rad slišal tudi kakšno kritiko svojih pesmi. Skoz dimnik sem dol v peč spet vetrovi se lovijo; spet na oknu zimske rože kot v pravljici cvetijo. Rekla si. da boš prišla, ko rahlo se stemni. Na mizi čaka čaj za dva — a iz njega davno se že ne kadi. Gola drevesa počivajo ha soncu, ki leze za griče; čolni na obali samevajo; v dalji nekdo kliče. Miren in tih ribnik počiva ob strmem pobočju; miren in tih, kot da nikoli ni pestoval čolnov v svojem naročju. H., _ Ne! Ne bom ti čistih ustec mazal in hlinil ti ljubezenskih priznanj; ne bom le v svojo zabavo oropal te dekliških sanj. Sanjaj še o svojem princu iz šolskih zguljenih klopi, ker, ko pravi princ prišel bo, ti zvabil solze bo v oči. Zato ne želi si poljubov; ne trepetaj od treme kot v razredu, ko v modrikastem jesenskem mraku stopava sama po drevoredu. Vse zaman. Ne razumete me, če vas kličem. Drugo govorico imate. ' Ce jočem, me gledate z nasmehom. Tudi jokati ne znate tako kot jaz. Majhen ubog psiček sem. Sam in tako zapuščen na svetu. Včasih sem bil lep. Takrat sem bil srečen. Na prsih sem Imel snežnobelo liso. Zdaj je umazana In mokra od dežja. Nočem biti lep. Tega seveda ne morete razumeti. Če je zelo majhen psiček žalosten, kako bi naj bil lep. Tudi tega, kar vam bom pripovedoval, ne boste razumeli. Kaj hočete, ste pač ljudje. Sprijaznil sem se s tem. Spominjam se. Zelo visoke trave in mame in veliko bratcev, s katerimi sem se igral. Mama nas je umivala in hranila, mi pa smo se prevračali preko kamenja v travo. Bilo je zelo lepo. In nekega dne je prišla deklica s svetlimi očmi in se ves dan igrala z nami. Bila mi je Zelo všeč in iskal sem njene dlani v travi. Potem me je Vzela v naročje. Zardel sem Od sramu in zadovoljstva in bil sem zelo ponosen. Pa je spet odšla in dolgo je ni bilo. Jaz pa sem mislil na-njo vsak dan, ko sem se igral V travi in upal, morda se vrne še kdaj, deklica s svetlimi Očmi in me vzame s seboj. Bil sem dosti večji, ko je Spet prišla. Ujela me je v svoje mehke dlani in me dvignila Visoko k svetlim očem. Pripovedovala mi je nekaj, pa je nisem mogel razumeti. Samo {gledal sem jo in poslušal. In deklica me je vzela s seboj. Preden sem odšel, mi je mama umila obraz in mi žalostno šepetala na uho. Takrat Sem prvič zajokal od neznanega strahu. Da moram biti 'dober psiček, mi je še dejala mama, kajti ljudje zahtevajo pokornost. Pri deklici je bilo lepo. Imel Sem veliko blazino in cunjo, s katero sem se lahko igral, in žogo in leseno palico. Vse to je bilo samo moje. 2oga je bila zelo velika in prenašal Sem jo s težavo. Takrat se je deklica smejala od srca in dejala, da sem zelo ljubek, zelo majhen in zelo neumen psiček. SJaz pa sem hotel biti vse kaj drugega. Toda rad sem jo imel, kadar se je smejala, ker drugače ni bila vesela. Včasih Se ni zmenila zame. Igrače mi potem niso bile zanimive. Legel sem k njenim nogam in bil čisto miren, da je ne bi motil. Potem je segla z roko V mojo glavo, jaz pa sem vzdihnil od tesnobe, ki je prihajala od nje. Rada mi je pripovedovala in počasi sem se navadil razbirati melodijo njenega glasu. Govorila mi je o jezeru in vodi in soncu in o tem, da bom nekoč selo velik in pameten in takrat me bo vzela s seboj v pravljico dreves in ptičev. Pripovedovala mi je tudi o snegu in o tem, da bom dobil mehko rdečo ovratnico, kadar bom odšel z njo. Bil sem zelo nestrpen. Deklica je bila tudi velikokrat huda name, kadar sem počenjal stvari, ki jih ne bi smel. Preproge v sobi so bile nadvse mikavne, a bile so prepovedane in pravtako copati in še veliko, veliko stvari. Od začetka se sploh nisem znašel. Moral sem nepremično ležati na blazini in takrat je deklica dejala, da sem zelo grd in neumen in da me sploh ne mara več. Pa ji tega nisem mogel odpustiti, čeprav ji nisem verjel. Bil sem tudi zelo ponosen na svojo lepoto. Deklica je dejala, da imam najlepša ušesa, zato sem postal domišljav. Imel sem svojo krtačo in deklica me je česala ves dan, da bi se svilnato svetil. Kadar je sijalo sonce, je imelo moje telo zlate odseve. Na to sem bil posebno ponosen. Ko me je deklica prvič vzela s seboj med drevesa, je bila zemlja prekrita z listnato preprogo. Lovila sva se med drevesi, spoznal sem tudi druge pse, kar me je zelo zabavalo, deklica pa je bila huda, če sem se oddaljil od nje. Zelo se je bala zame. Kajti niso vsi psi prijazni. Veste, to je tako kot pri ljudeh. Zdaj vem. Potem sem odhajal z njo vsak dan. Listja je bilo vse več. Kadar je deževalo, nisem maral iz hiše in vsi so se ml smejali. Dejali so, da sem prav Imeniten pes. Pri vsem tem pa resnično samo mokrote nisem prenašal, ker me je zeblo in je bilo zunaj vse blatno. Ali ni čudno? Zdaj mi je to vseeno. Nekega dne potem je bilo vse prekrito z belino. Deklica mi je povedala, da je to sneg. Sneg je zelo mrzel, zato sem bil sprva previden. Zal ml je bilo tudi za mehkim listjem, ki je tako prijetno šumelo, kadar sem tekal po njem. Toda sneg ima tudi veliko prednosti. Predvsem je bel, zato se ne moreš umazati. Zelo hitro sem sc navadil nanj in počasi mi je postal celo ljubši od listja. Z deklico sva odhajala v mraku. Skozi zastrta drevesa so sijale svetilke in ribnik je bil ogrnjen v skrivnostno modrino odsevov. Lovil sem sence padajočih snežink pod drevesi in deklica se je smejala, kadar je zadela moja ušesa s pršečo belino. Se nikoli ni bila videti srečnejša. Jaz pa sem imel strašno rad njen smeh. Vračala sva se vsa utrujena in polna tihe skrivnosti, ki je bila samo najina. Bila je to skrivnost tišine in biserov z dreves in skrivnost molčečega jezera modrine. Potem so nenadoma prišli dnevi dolgočasja. Deklica je odhajala sama z doma zgodaj zjutraj in me puščala samega. Bil sem zelo zapuščen in žalosten. In tudi ona se ni več tako rada smejala. Nikoli ml ni pripovedovala, kam odhaja. Popoldne me je še jemala s seboj, a vse je polagoma izgubljalo svoj čar. Pa sam nisem vedel zakaj. Tudi sneg je postajal vse bolj umazan, drevesa pa revna. Tistega poslednjega večera se ne spominjam rad. Deklica še ni bila nikoli tako nežna z menoj. Bil sem ves zaspan, zato sem dremal v njenem naročju in oblizoval solze, ki so ji kapljale iz svetlih oči naravnost na moj obraz. Nisem vedel poprej, da so solze slane in presenečen sem jih oblizoval. Deklica sc je smejala in jokala. Nisem vedel zakaj, a bilo me je strah. Kakoi takrat, ko sem se poslavljal od mame. Pripovedovala ml je, da bom hodil na lov in lovil fazane z barvastim perjem. 2e takrat jih nisem maral, ker jih nisem poznal in ker je bila deklica zaradi njih žalostna. Zatrjevala mi je, da sem strašno ljubek psiček in da sem postal pameten, zato ji ni tako težko, ker ve, da me imajo ljudje radi. Nisem maral drugih ljudi. Hotel sem biti samo njen psiček. Pa ji nisem znal tega prav povedati. Vsega omotičnega me je položila na blazino in ugasnila luč. Včasih je bila zares čudna deklica in nisem je mogel razumeti. Zakaj me je le prosila oproščenja, saj je bila vedno tako dobra z menoj. Bil sem zelo v skrbeh zaradi nje. Naslednje popoldne nisva šla na sprehod in sploh sc je deklica malo menila zame. In bil sem zelo razočaran. Potem je pozvonilo. Prišel je mož z visoko kapo in me prijazno ogledoval. To mi sploh ni bilo všeč, a deklica je hotela, da se naj lepo vedem in ustregel sem ji. Kaj bi vam Se naprej pripovedoval. Mož z visoko kapo me je vzel s seboj, medtem ko je deklica za trenutek odšla iz sobe. Branil sem se in kričal na pomoč, a bil je zelo močan. Vgriznil sem ga v roko, a nič ml ni pomagalo. Peljala sva se daleč. Vso pot se nisem menil zanj. Le na deklico sem mislil in na to, kaj sem ji storil. Zelo sem bil razočaran nad njo in silil sem se, da ne bi več mislil nanjo. Pa ni šlo Potem sem se spomnil zadnjega večera. Deklica n) bila kriva. Ni me hotela dati, zato je jokala. Vsega je kriv on. In sovražil sem ga iz vsega srca. Nisem hotel ostati pri njem, čeprav je imel veliko hišo ln vrt okoli nje me je spominjal na mamo in otroštvo. Vse skupaj ni bilo vredno. Mislil sem na deklico. Tako sem pobegnil nekega večera. Sredi ceste sem in vam vse to pripovedujem. Povejte mi, prosim, katera pot je prava. Rad bi našel spet svojo deklico s svetlimi očmi. Saj me ni hotela dati. Ne verjemite tega. Bil sem vendar čisto njen psiček, to ml Je povedala neštetokrat. In jokala je, ko sem odhajal. Cc jo poznate, povejte ji prosim, da jo iščem. Vse zaman. Ne razumete me, če vas kličem. Drugo govorico imate. ZE PRIHODNJ E EFTO umetniški paviljon Potreba po ustanovitvi Umetniškega paviljona v Mariboru se kaže že nekaj let in čedalje močneje dokazuje svojo upravičenost. Umetnostna galerija zaradi svojstvene usmerjenosti (poudarek na zbiranju umetniških stvaritev mariborskega rajona, priprava stalnih zbirk in razstav) ne more odpreti vrat vsem novim in mladim razstavljalcem, če jih pa odpre, gre to na račun stalne zbirke, ki jo je treba prestavljati in se zato kvari. Umetnostni paviljon bo imel predvsem nalogo, da podpre mlade talentirane umetnike, da omogoča razstave ustvarjalcev mednarodnega slovesa in pred- vsem nudi občinstvu čim-pristnejši stik z likovno umetnostjo. V njem naj bi občinstvo našlo nekaj prepotrebnih vzgojnih osnov. • Mariborska pododbora Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU) in Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije (DLUUUS) ter Društva arhitektov Maribor (DAM), so začeli v letu 1961 z realizacijo načrtov. Idejni projekt je že izdelan, lokacija izbrana, potrebna bo le še podpora oblastnih organov. Projekt za paviljon sta izdelala mariborska arhitekta brata Kocmut, osnutek za notranjo opremo pa akademski arhitekt Mirko Zdovc. Zelo simpatično je dejstvo, da so svoje delo opravili brezplačno. V tem sc vidi, kolika iskrene želje je v njih, da bi naše mesto dobilo svoj paviljon. Tudi pododbor DSLU v Mariboru bo prodal v ta namen nekaj slik svojih članov. Celotne stroške gradnje so tako znižali za okrog 10 odstotkov. Novi paviljon bo stal ob Tyrševi ulici nad drogerijo. Prva etapa izgradnje bo obsegala nekaj najnujnejših prostorov: v pritličju bodo prostori za razstave in prodajo, in bodo privabljali širše občinstvo. V prvem nadstropju bodo stalnejši in večji razstavni prostori s površino 270 kvadr. metrov, upravni prostori ter klubski prostori treh ustanovnih društev. To bo tudi novo likovno žarišče v našem mestu. Pozneje, ko bo v bližini še nova gledališka hiša, bo paviljon dograjen v drugi etapi in-tako razširjen. Peščici ljudi, ki z velikim navdušenjem vlaga svoje delo za novo kulturna pridobitev, gre prijazna hvala. Da le ne bi bilo to zadnje dejanje! M. P. S KNJIŽNE POLICE Zadnji mesce je Založba Obzorja obogatila našo prevodno književnost z dvema biseroma iz svetovne literature, in sicer s Pastoralno simfonijo Andrea Gida in Puškinovim Jevgenijem Onjeginom, ki ga je pred 53. leti prvič prevedel že Ivan Prijatelj. Oba prevoda je oskrbel Rado Rordon. Pastoralna simfonija je eno izmed najlepših del Nobelovega nagrajenca Andrea Gida. Z giobokim poznavanjem ženske duše nam pisatelj prikazuje slepo, moralno čisto žensko Gertrude in njeno tragedijo, ko spregleda. Vse dejanje je postavljeno v ledeno religiozno vzdušje. Evgenij Onjegin — roman v verzih — je osrednje Puškinovo delo, ki ga je pisal več kot sedem let. Zdaj ga je z izrednim posluhom za Puškinov jezik na novo prevedel ter s spremno besedo in pojasnili opremil Rado Bordon. Tudi koprska založba Lipa je prispevala dva prevoda: Birmingham — Mladi gospod Keefe in Lawrence — Ljubimec Lady Chaterley. Prva knjiga je delo mladega ameriškega književnika, ki si v tem romanu prizadeva pokazati prazno življenje bogate ameriške mladine, vendar se avtor ni povzpel do družbene kritike, marveč je ostal na površini opisovanja dogodkov. Ljubimec Lady Cbaterley je povsem drugačno delo. Tu avtor z veliko prizadevnostjo kaže višjo, zamirajočo angleško družbo, vzporedno z njo pa pokaže zdravo in elementarno moč preprostega ljudstva. Na vsak način je tudi ta knjiga lep prispevek v naši prevodni književnosti. I. H. JACQUES PREVERT: PATER NOSTER Oče naš, ki si v nebesih Tam ostani In mi bomo na zemlji ostali Ki je včasih tako lepa S skrivnostmi Ne\v Yorka S skrivnostmi Pariza Ki veljajo več kot skrivnost svete Trojice Z malim kanalom Ourcq Z velikim kitajskim zidom Z obalo v Mclaixu S cambraiskimi norostmi S Tihim oceanom In z dvema bazenoma v Tuilcriah Z njenimi pridnimi otroci in z lumpi Z vsemi čudeži zemlje Ki so tu Ki so čisto preprosto tu, na zemlji Podarjene vsakomur Razstreseni In sc sami čudijo, da so tako čndoviti In se ne drznejo tega priznati Kot ljubke go'e deklice, ki si ne upa pokazati S strahotnimi nesrečami sveta ki so legion S funkcionarji Z legionarji Z gospodarji tega sveta Gospodarji s svojimi svečeniki, pomočniki, in izdajalci z letnimi časi z leti z množico ljubkih deklet in nadležnih patronov s slamo bede, ki trohni v jeklenih ceveh kanonov. Prev.: Franček Rudolf Salzburški festival 1963 Salzburg Od 26. jnlija do 31. avgusta se odvijajo vsako leto tradicionalne salzburške letne igre. ali festival, posvečen spominu velikega skladatelja \Volfganga Ama-deusa Mozarta. Pred dvemi leti je Avstrijcem uspelo, da so z otvoritvijo nove festivalske dvorane In burno polemiko, ki se je razvila okrog njene funkcionalnosti, predvsem akustike. Še bolj seznanili ves svet z delovanjem festivala. V vrsti večjih ali manjših, bolj ali manj uspelih festivalov, v Evropi (med pomembnejše sodijo tudi Dubrovniške letne igre) zavzema Salzburški festival vodilno vlogo. Levji delež pri tem uspehu ima prav gotovo učinkovita reklama, za katero so Avstrijci pravi strokovnjaki. Spomnimo se samo škandalov, ki sta jih skupno prirejala festivalska uprava In slavni dirigent, bivši direktor festivala, Herbert von Karajan. Velika privlačnost za turiste vseh narodnosti pa pomeni množica znanih ansamblov in umetnikov solistov, ki se zvrstijo v festivalskem času na odru. Zamisel Salzburškega festivala ali Mozartovega festivala sega v polovico 19. stoletja. Prvih nekaj poskusov je doživelo neuspeh, šele po prvi svetovni vojni je dobil festival v Salzburgu domovinsko pravico. Pogoji za kar največji razcvet pa so mu bili dani šele 1960, z otvoritvijo najsodobneje opremljene festivalske dvorane. V dvorani je prostora za okrog 2200 obiskovalcev, ima pa klasično obliko amfiteatra Na stropu je vzidanih okrog 250 zvočnikov, ki služijo za prenašanje zvoka iz notranjosti odra-, ne pa toliko za ojačanje glas-ov glavnih oseb na odru. Okusno opremljeni foyerji dajejo novim festivalskim prostorom še posebno razkošen in svečan videz. Za letošnjo sezono imejo v načrtu sledeče uprizoritve: Christoph IVillibald Uluck: IFIGENIJA NA AVLIDI. VVolfgang Amadcus Mozart: COSI FAN TUTTE, BEG IZ SERAJA, FIGAROVA SVADBA in ČAROSTRELEC, Richard Strauss: KAVALIR Z ROZO, Giuseppe Verdi: TRUBADUR. Od dram bodo obiskovalci lahko videli Johanna Wolfganga Goetheja: FAUST in Huga von Hof-mannsthala: SLEHERNIK. Na sporedu bodo tudi tri baletne predstave in deset filharmoničnih koncertov, šest večerov poezije, trije solistični koncerti, pet Mozartovih matinej, sedem serenad, maša v C-molu in koncert Strassbourškega cerkvenega zbora. -iv zemlja pleše... • Proti koncu decembra je Svet za pro- • sveto ObLO Maribor-Center organiziral • sestanek ravnateljev mariborskih sred- • njih šol. Seitanka so se udeležili še • predsedniki šolskih komitejev LMS. • Glavna tema: mladinski plesi! S predsednikom ObK LMS Maribor-Center Milanom Slemnikom sem govoril po telefonu: »0 čem vse ste razpravljali in kaj ste sklenili na tem sestanku?« »Vsaka šola naj bi imela svoje lastne plese, predvsem za četrte in tretje letnike.« »Samo osmošolcem le dovollcn obisk mladinskih plesov. Ueotovili so namreč, da je mladina zelo podivjana in da nenehno prihaja do Izgredov. Da pa do tega prav gotovo ne N prihajalo če bi bilo vzdušle na plesih primerno.« »Ali ie ples, ki ga prireja košarkarski klub Branik v Hali C. mladinski ples?« »Ni. Vendar bi osmošolcem dovolili. da ga obiskujejo, ker pač ni drugega. In — dokler ne bo drugega.« »Kako pa ples v Unionski dvorani?« »0 tem nismo govorili.« »Ali ste vsi člani komiteja temu nasprotovali?« »Smo Nekateri udeleženci tega sestanka pa Imajo zelo toga mišljenja o mladinskih plesih.« Na OK LMS sem povprašal, zakaj sami ne organiziralo plesov. Tono Burman, tehn. sekr.: »o tem smo že mnogo razpravljali, zaključili pa še nič konkretnega. Plese smo poizkušali organizirati, vendar nismo dobili dvorane. Dvorana v domu |LA je prevečkrat zasedena. Plesi vsekakor morajo ^biti. Vendar morajo biti tako organizirani, kot se spodobi. Zdi se mi. da je bilo prejšnja leta več mladinskih plesov, interm plesi po šolah? Tam se srečujelo le dijaki enega samega zavoda. Sicer pa — na kolikih šolah pa imajo primerne prostore?« Ludvik Simončič, plesni mojster: »Ples pride za mladino v poštev že od prvega razreda osnovne šole naprej. Marsikje v inozemstvu tudi res začenjajo s plesnimi vajami tako zgodaj, ali vsaj zelo zgodaj. Mladincu. ki bi tam začel šele z osemnajstimi leti obiskovati plesne vaje. bi prav gotovo bilo sila nerodno. Kakovosten in dostojen ples ima izreden vzgojni pomen. Ce se fantje in dekleta že kot otroci ali vsaj v zgodnji mladosti navadijo na drugi spol se pozneje mnogo lažje vključijo v normalno erotično življenje. Mlad človek pride na plesu v družbo. kar je zanj silno važno. Mlad človek sploh ne sme biti izoliran od družbe.« Rlk« Vračke, blvil predsednik komiteja LMS na TSS, član občinskega Sveta za presvete, ml je e tem se-stenku povedel sledeče: »Nekateri so predvsem zelo proti plesom v Hall C. češ da so nemoralni. Ve morejo jih pa prepovedati, dokler ni drugih. Sicer pa — poznam Halo C in ne vem. kal bj tam lahko spremenili in kaj bi se spremenilo, če bi ples prišel pod drugo firmo. Ni programa. Pa kal tol Tla mladi lludie ne prihajajo poslušat program temveč plesat. Sklenili so. da bi v Halo C smeli samo četrtošolci pa še ti samo. ker ni .pravih' mladinskih plesov. Tret-ješolcl bi smeli samo na plesne tečaje. Prvo- In drugošolci pa niti na te nel Z vsem tem se nisem strinjal.« »Kakšna stališča so zastopali predstavniki srednlešotcev?« »Mislim da so bili na tem sestanku vse preveč tiho.« »Saj. hišni redi šol so precej strogi. Toda kolikor vem ijh niso tako dosledno Izvajali.« »Zdaj le videti, da bodo to. kar so sklenili tudi izvaiali. Vsaj namen je tak.« 0 tem sestanku sem slišal še marsikaj. Med ostalim so prišla na svetlo tudi tako konzervativna mnenja, naj bj gonili dijake, ki bi se pregrešili proti hori legatls domov s policijo in da bi srednješolcem sploh prepovedali obiskovanje plesov. Boča. naša urednica rubrika »la vas. dekleta«: »Kam pa lahko sploh greš. dokler si gimnazijec. Ko sem še iaz hodita v gimnazijo, sem ves teden pričakovala soboto. Tedaj sem vsaj prišla v družbo in doživela kai novega in veselega. In če bi vzeli srednješolcem plese? Kaj bi jim še ostalo sicer kot pohajanje po lokalih? S protesorlce Ambroževo z II. gimnazije sem se slučajno srečal po II-terarno-glasbenem večeru dijakov njihovo gimnazije. Vprašal sem jo. zakaj na njihovi šoli ni voč plesov. »Nateplo se je vse preveč različnih tipov. Mnogo pretepačev, mnogo pijanih. Saj smo skušali paziti pri vhodu, vendar človeka ni mogoče vedno presodili po obrazu, prihajalo je do pretepov. Dežurna sta bila dva profesorja, vendar ne pričakujte, da bi metala ven mišičaste pretepače? Klicali smo ljudsko milico. Toda kakšen smisel ima ples. ki ga je potrebno stražiti z miličniki? Mnogokrat smo bili na robu izgube. Posamezniki so delali škodo — kradli plašče, za katere smo ootem mi plačevali odškodnino Seveda, velika večina mladine se ie obnašala spodobno. 2al ml je zanje, toda s plesi pod takšnimi okoliščinami nismo mogli nadatlevati. In kako je z nlžlešolcl? Mamice so mnogokrat prihajale in me spraševale: .Kdaj pri vas konča ples'? — ,0b devetih'. .Kako pa to, da je moja hčerka prišla domov šele ob enajstih'? — Da, kako pa naj mi pazimo na vse deklice? Žalostno ie. da večina mladih, ki bi se hoteli kulturno zabavati, ne more vplivati na tiste posameznike, ki razgrajalo. Zal se mnogokrat dogaja celo obratno, da ostali prldelo pod n|ihov vpliv. Vidite, nedavno tega pa smo Imeli interni ples. Vzdušje le bilo odlično. nikakih prestopkov. Vse kai drugega kot tisto prej!« »2e res. Pretepači, nlžlešolke — vse to so težave. Toda ta ples je bil prej le odprt širšemu krogu mladine. Mladi ljudje pač moraio imeti nekaj zabave, sicer bodo prirejali hausbale.« »Naj. To ie tedaj zadeva staršev. Sama sem bila na nekaj domačih zabavah. Bile so prav prijetne in spodobne. Seveda, včasih se izrodilo v vse kaj drugega . ..« Četrtošolec s I. gimnazije: »Plesi? Hodim v Halo C. Tam mi |e všeč. Nalprei nam le razredničarka rekla, da mora vellgji hora legalis. Pozneje so dovolili tretje- In četrtošolcem hodit! na plese.« »Ali si bil kdaj v Unionski?« »Dvakrat. 0 teh plesib pa sem marsikaj slišal.« Ollak TSS: »Da bi nas ae pustili na plese? Neumnosti Sai nas ie osemsto fantov! Plesov na šoli pa nimamo. Internih bi pri nas tako ne mogli imeti, olesov odprtih za vse pa ne dovolijo.« Dllak z učiteljišča: »Hodim na plese. Nič nisem slišal, da bi nam kai prepovedali.« Ravnateli II. gimnazije: »Tretle- in četrtošolcem dovolluiemo obiskovati plese v hali C. Tako smo tudi sklenili na tistem sestanku, fmamo pa tudi Interne plese.« Nekaj četrtošolcev z II. gimnazije: »Res? Dovoljeno ie? Nam pa je razredničarka rekla, da ne smemo v Halo C. Hišni red to prepovedule.« Dva tretiešolca z Iste šole fpopol-danski razred): »Nič nisva slišala, da bi ne smeli na ples. Sploh nam o plesih nihče nič ni rekel.« Slišal sem. da je na internem plesu TKS v Rušah vzgoliteljica poklicala k sebi vsako dekle, ki le dvakrat zaporedoma plesala z istim fantom in ji pojasnila da tega ne sme. To je po njenem namreč nemoralno. Dopisnica z ESŠ je sporočila: Dijaška skupnost ESS je organizirala v šolski telovadnici plesni tečaj. Predsednica dijaške skupnosti se ie obrnita na vodstvo TSS. da bi jim »posodili« fante. Tam so ta predlog z navdušenjem sprejeli, vendar se ie zgodilo, ko so v soboto prvič imeli tečaj, da lantov še zdaleč ni bilo dovolj. Menda se v zgodovini plesa še ni zgodilo, da bi bilo toliko več deklet kot fantov. Dopisnik s srednje medicinske: »Ker imamo zjutraj prakso in ne smemo biti utrujeni, ne moremo obiskovati plesov, zato priredimo vsak teden svoj popoldanski ples v Stross-maverjevi ulici v bivši internatski jedilnici. Mislim, da bi se tudi dijaki drugih šol lahko podobno znašli.« (Marsikje so se že.) Ravnateli ESŠ, fanez Malnarlč: »Svoiim dijakom ne dovolim, da bi obiskovali plese. Ne bom dajal izjav o tem. zakaj ne in kaj mislim o Plesih. o tem sem že mnogokrat povedal. kaj mislim. In še to: Naši dijaki na letni konferenci sploh niso govorili o ničemer drugem, kot o plesih.« (Kllub prepovedi pa ie v Hali C mnogo dijakov z ekonomske. Eden med njimi me je prosil, nai tega ne omenjam, vendar se m- ie zdelo, da mu ne smem us'reči.) UALAC KAKO IE V HALI C? Tja hodim redno. Nikoli še nisem opazil česa neprimernega. Predsednika košarkarskega kluba Branik Antona Grudna sem našel v prostorčku za orkestrom. »Najbolje b bile, ce bi ravnatelji in profesorji sam: piišli pogledat kako ie. Pijanih in neprimerno oblečenih ne pustimo v dvorano. , Nikakih izgredov nimamo Ct kdo razgraja, ga vržemo ven in potem nima več vstopa. Zadnlič pa se je nekdo, ki smo ga tako odstranili. prišel opravičit, nakar smo mu zopet dovolili vstop In je zdaj mi-un Na predvsem kome-calno plat — kut je bilo io pri mladinskih ples,1: običajno, saj je vedno šlo zato. da bi nekdo dobil denar — ne gledamo. Ce bi šli s tega stališča, bi pustili v dvorano kogarkoli. Lahko bi točili alkoholne pijače in dvorano bi lahko le na pol kurili. iKurjava namreč predstavlja največje stroške). Pri garderobi imamo red. Naše načelo: na eno garderoberko ne sme priti vtč kot 50 plaščev. Tako smo preprečili kraje. Razen tega — ati ni vzgcino, če si lahko garderoberke, ki so vse iz vrst mladine, nekaj zaslužijo? Naši odborniki so pretežno starejši, resni ljudje. Vedno sta vsaj po dva tu. in sicer do konca. Ce bi bili za to dejavnost plačani, bi Imeli Izgubo. To smo zdaj tako skoraj imeli. (Stroški so pozimi večji.) Nismo pa hoteli pustiti na cedilu mladine, ki nas je obiskovala poleti. Imamo trenutno najboljši zabavni orkester v Mariboru. Tudi najboljše pevce popevk. Skušali bomo uvesti kratek program. Iščemo pa nekoga, ki bi ga vodil. Mladina se obnaša kulturno. Vsi. ki b| hoteli razgrajati, se tako izgube v množici. Kaj vse govore o nas? Mnogi so nam nevoščllivl. Športni klubi, razol zabavni orkestri. Mogoče tudi gostinci saj smo morda tretjino naš h obiskovalcev Iztrgali lokalom. Za mlajše, drugo- in tretlešolce. naš ples ni najbolj primeren. Lahko bi pa za njih organizirali poseben ples v nedeljo popoldan, če bi le vedeli kakšen bo odziv in kal bi k temu rekli ravnatelji šol. Ervina Stalcl noja v hali C poleg Lldllt Kodrič In Vlada Bezjaka. S publiko ie zadovoljna. Ne spominja se nikakih Izgredov. »Nemoralnega obnašanja res ni pri nas. Pozimi se mladine sploh ne more sestajati kje drugle. kot v hali C. Bolje pa je vsekakor, da se shajajo tukaj kot na hausballh.« »Alj meniš da bi bilo prezgodaj, če mladi začno hoditi na plese s petnajstimi ali šestnajstimi leti?« »Ni. V hali C le pač toliko težje, ker so naši obiskovalci v glavnem le starelši.« Ludvik Simončič, ki ima s plesi opraviti kot malokdo, mi je povedal še tole: »Bistvo plesa — to le po- Profesor: Zakaj na vsak način siliš v to pokvarjeno halo C? Pojdi raje domov pa napravi hausbal, lam boš vsaj pod kontrolo staršev! vezovaaje kretenj z ritmom. Naša mladina pleše premnogokrat nepravilno. Velika razlika je med temi. ki so obiskovali plesno šolo. in tistimi, ki je niso. Mladini le treba omogočiti kakovosten ples. če je le možno, s strokovnim nadzorstvom. Program naj bo. vendar kratek, zabaven In zanimiv. Plesa v hali C nisem videl, zato ne morem ničesar reči. Mislim pa. da je napačno prepovedati mladini plese. Nasprotno, plese jim le treba omogočiti, pač pa poskrbeti, da bodo čimbolj kakovostni.« - Obetajo nam dosledno izvalanje ,hore legatls' (ob 8. uri). Omejiti hočelo obiskovanje plesov, novoletne zabave so bile v popoldanskih urah. le tu In tam so pustili, da so se zavlekle. Zakaj vse to? Ker smo pokvarjeni. Ker ne smemo dobiti priložnosti. da bi počeli nemoralnosti. Res ie sicer, da se teh določb ve- dno ne držijo tako strogo. Toda. če so sklenili, da se jih bodo? Ati bo sumljiv že vsak četrtošolec, ki bo tel v balo C — o tretiešolcib ne govorim. Nekateri nikakor nočejo razumeti, da danes nismo več v časih Marije Terezije. Od mladine danes mnogo zahtevajo. Da je družbeno aktivna. Da sama člmveč rešuje svole probleme. Neštetokrat se vprašujejo: Kal le naredila mladina za to. da bi to in ono bilo drugače? Nočejo pa ji zaupati niti toliko, da bi II pustili plese, te redke priložnosti, da sc mladi ljudje razvedrijo In pogovorijo med seboj. Dobro — pokvarjeni smo. nemogoči smo. stražiti nas je treba. Toda ali po takem mišljenju niso potem tudi razredne skupnost! In mladinske ure utopila? To stvar je na vsak način treba ureditil Franček Rudolf Dopisniki - Dopisniki - Dopisniki - Dopisniki Delovna konferenca LMS na I. gimnaziji Okrog 80 delegatov se je zbralo na delovni konferenci mladinske organizacije na I. gimnaziji. Kritično smo pregledali delo v LMS, šolski skupnosti, počitniški zvezi, MKUD, klubu OZN in športnem društvu »01ympiji«. Ugotovili smo, da nismo dosegli tistega uspeha, ki bi ga morali. Od vseh dejavnosti je bilo aktivno samo športno društvo. Mladinski organizaciji pa je uspelo organizirati mladinske ure. seveda ob izdatni pomoči profesorjev Tudi učni uspeh je bil slab. V prvi konferenc! je imelo pozitivne ocene 72 Vo dijakov, v nekaterih razredih celo manj kot 60 Vo. Tudi razredni predsedniki ne izpolnjujejo v redu svojih dolžnosti Zanimivo je, da je neupravičeno izostajanje posebno pereče v prvih razredih in ne v četrtih, kakor je bilo to v prejšnjih letih. V MKUD dela premalo dijakov. kljub raznovrstnosti dela. Delo v klubu OZN pa je zastalo zaradi prevelikega števila, kar je še posebno zanimiv primer. Delo športnega društva je najboljše. Posebno aktivni so košarkaši. Do sedaj so že odigrali prvi del šolske lige. V košarki so tudi premagali ekipi celjske in murskosoboške gimnazije. Dobro delajo tud1 nogometaši. Športno društvo je organiziralo srečanje s celjsko gimnazijo v vseh panogah. Počitniška zveza pripravlj® smučarski tečaj na Straži pr* Bledu Udeležilo se ga okrog 30 mladih počitničarjeV- Posebno potrebo pa čutim0 po mladinski sobi, kjer bi se lahko sestajali. Nekoč Je *e bil govor o klubsski sobi, sedaj pa je vse tiho, kar je verjetno napaka mladinskega komiteja. Na koncu smo sklenili, d* bomo javno preko zvočnik°v grajali mladince, ki ne b°d° izpolnjevali zadanih nalog. Slavko PuW ------------------SREDNJEŠOLCI Kal bomo študirali I ZAPISI jsz PREKMURJA n Studu gradbeništva ■ na višji tehniški soli ■ V MARIBORU. LeiOk teče treti« leto. odkai _ ie oii iisianoviien gradoeno-komu- m, Qa.ni odOL-ie* Vlite tcnnlike sole v p tounouru. v Katerem bodo iziti iz p te«« addeika prvi diplomanti. Kuzvrstitev visokošolskega itudi- jg ia na vec siopem te narekovat* gg Qu,na potreba, da ta razne vrste gg *e» obutev in tadoliitve vzgajamo gg iaee etrokovniake. ki di v Cim ■ krajšem casu studita aoseQi> tu- gg dolino tnantt ta zadovoljivo oorav- p •lunit poverjene jim tunkcne. V gg vsaKOunjetn tehničnem zlasti ope- K£ ranviicm udejstvovanju snto n>.nirec B> Q diplomski iznlt 'r B , ^»čla v katerem te nameravalo B k. ,r*hs* oret^tno udeistvovati B Mučep itudii na oradkeno-ko- B oddelku Vile tehniške ■ ,!|hko sin*' »udi kot osnova za B ni) •Movanlii Štipendije so na posameznih šolah dokaj različne. Tabela nam to stanje še nai lepše pokaže. VAS 31 22.3 8130 PA 16 30,2 8560 VPŠ 13 28,9 7460 VTŠ 164 33.4 9880 VEKŠ 111 28.3 10120 \SŠ 51 41.5 ' 8020 Po višini štipendije krepko pred- njačijo komercialisti, največji odstotek štipendiranih pa je na Višji stomatološki šoli. Najhuje je na VAS in VPŠ, kjer niso nizke le štlpee-diie. temveč tudi procent štipendiranih. 2a! na moramo ugotoviti, di na nobeni šoli srednja štipendija še zdaleč ne dosega niti polovice zaletelih 28.037 dinariev. In kakor sel nam še n« zavodu povedali, tudi letošnje statistike, ki pa še niše dokončno obdelane, ne kažejo bistvenih sprememb v višini štipendije. Tudi od doma ne more študent vedno pričakovati prevelikih zneskov. posebv ker te mnogo študentov Iz drnžin s sorazmerno nizkhot dohodki, zato so podpore staršev X otroškimi dodatki gibalo le okrog 6000 dinarjev. Za ublažitev ostalega prlmanlkllaja ostane honorarna zaposlitev Ce se študent zaposli, lahko dobi za lnštrukcllo 250 do 300 dinariev na nro. pri drugačnem dela oa znatno mani. Toda upoštevati moramo, da čas Inštrukcll ne M smet presegati e,ne ure na dan. te hočemo da bo študent ob množici izpitov redno študiral. Ob takih po-golih lahko dobi od inštrukcij Ш morebitnega drugega dela okrog sedem tisočakov mesečno. Vsi dohodki bi mu torej orinesli 22.430 dinariev mesečno. Prlmaniklial 4607 dinariev ne bi bil niti tako hud In ga more vsai delno či ne povsem povrni s prakso ali na z izredno za-nostttvHo med počitnicami. V tem čnsn stanule In se*hrani nri starših In zato prlštedl pri stalnih Izdatkih. -------------------- . STRAN IS KAKŠNA JE DANES MLADINA!?! SAMO CAS ZAPRAVLJA IN NEZNOSNO SE VEDE! ;kulturno-zabAvno Življenje mariborskih ŠTUDENTOV) PST... SLISAL г»е,М. UA JE PK1 .VEČERU* ZMANJKALO (PROTI)STUDENTSKE PROBLEMATIKE . . rJ -J T f n L, Г e V H š 10 : 7T"| y tt O Ut 'l 1S Г BREZ BESED Ifi Mr Iti ш SBC SIJ/ii Nekoč je živela v hišici ob gozdu Nekega dne ji pravi mamica: deklica z imenom Rdeča kapica. •Pojdi, in odnesi bolni babici nekaj piškotov in sadja. Vež, babica je tako aama, tudi vstati ne more, prav gotovo te bo vesela. Samo dobro me poslu-Saj, Rdeča kapica: Ko boi hodila skozi gozd, glej samo naprej, ne na levo in ne na desno, samo naprej; vež. v gozdu živi velik volk, ki žre ljudi.« Rdeča kapica je vzela košarico In odhitela proti babičini hiži na drugi strani gozda Bila je zelo pridna punčka. Ko pa je prišla do sredine gozda, je zagledala v grmovju jagode, lepe, rdeče. * »Ne smem jih trgati,« si je ponavljala Rdeča kapica, »mamica mi je rekla. da me bo požrl volk, če se bom predolgo zadrževala v gozdu.« Toda — v Rdeči kapici je prevladal drobnolastnižki interes, ni sl mogla kaj, da se ne bi sklonila in začela trgati primamljive rdeče jagode. V tem trenutku je prišel volk. Zvit, kakor je bil, je takoj vprašal Rdečo kapico s prijaznim glasom: »Kam pa greš, deklica?« Rdeča kapica, ki še ni poznala profesionalne prekanjenosti, je zardela: »Grem k babici; ker je bolna, ji nesem nekaj piškotov in sadja.« Takoj je pomislila, da ta prijazni volk ni tisti hudobnež, ki v gozdu žre ljudi, ampak kakšen drugi, s povsem drugačnimi, predvsem pa bolj humanimi metodami. Toda volk je volk in ostane volk, pa četudi se včasih preobleče, če hodi peš ali se vozi z avtomobilom. Požrl je Rdečo kapico, poiskal bolno babico, požrl še njo in se podal ponovno na lov. Ko je za to izvedel lovec, je takoj pomislil, da bi bilo treba nekaj ukreniti. Stopil .le torej po puško in po- VODORAVNO: 1. kavkaška reka, » rezultat strjevanja, 7. kemijski znak za telur, 8. krilo rimske vojske, 9 moško ime, 11. s treh strani z morjem obdani deli celine, 12. predlog, 13 kdor taktično ukrepa, 15. sorodnik NAVPIČNO: 1. napad na kakšno pomembno osebo, 2. znamka naših radijskih in televizijskih sprejemnikov, *• mesec židovskega koledarja, 4. rudni' na„ 5. začetek dirke. 8. vrsta športnega čolna, 10. okras, 14. avtomobilska oznaka Trsta. iskal še nekaj prijateljev-lovcev, kajti hudo velik je bil volk In daleč je že segel glas o njegovi požrešnosti. Na hitro so lovci (bilo jih je pet) sklenili, da je treba krvoločno zver, ki Je požrla Rdečo kapico in babico, ugonobiti. Nesli so torej vlogo na prvo instanco, da o tem tudi tam razmislijo in dajo končno sodbo: Kako in kdaj bodo lovci volka ubili. Toda, prva instanca primera ni mogla razvozljatl, ampak je lovce poslala na drugo. Volk je nenasitna žival, tisti iz naše pravljice pa je bil najbolj nenasiten od vseh volkov. Na poti k drugi instanci je srečal lovce in požrl enega izmed njih. Toda, tudi druga instanca primera ni mogla razvozljatl in je lovce poslala na tretjo. Na poti do tretje, je volk požrl še enega lovca. Toda, tretja... Volk je požrl pet lovcev, drugega za drugim, vse na isti način. P. BRONZAN BIROKRAT Itoifoihitiiii! Novoiei.no nagradilo križanko nain je poslalo № bralcev, od tega pa je bilo pravilnih rešitev BO. Zreb, ki je bil 14. januarja v prostorih našega uredništva, je nagrade razdelil takole: 1. nagrada. \ ULČAR JANEZ, VKKS, Maiibor 2. nagraua. MARJAN, Maribor, IMuratova 18 3. nagrada: JUGOVIČ ZDENKA, Laško štev. 222 Vsem nagrajencem bomo nagrade poslali po pošti. Zahvaljujemo se tudi vsem reševalcem, ki so nam voščili Novo leto ter Jim pošiljamo vsem skupaj tudi naše želje, da bi bilo tudi njihovo leto 1983 čim bolj uspešno in srečno AKTIVISTIČNA BALADA - - Po neki neodgovorni anketi naša mladina preživi večinč svojega časa na različnih ko»' terencah: — Jaz bi se v svoji diskusij* dotaknil tovarišice — z ene strani moramo vede* ti, z druge ne smemo poza' biti. — mi moramo biti subjekti h* ne objekti ... — strinjal bi se s svojih predgovornikom ... — obstoja množica problemo#* ki jih ni treba posebej reševati, temveč je treba sa- rrtrt rllclriitlpfill n niih