Slovenski jezik v javni rabi
Dva bureka mi dejte, prosm! Bureka ni! ..., kako d'ga ni?
Ni frin. Od dons zjutri. Auste pol kej uzel, tuvar?
Po mi pa dejte dve kranski pa dva pira
O. K!
Kok je to?
Cakte... petndvejst batou.
O. K! Je e v redu
OPOMBA: '
!z besedila smo vzeli samo nekaj besed, ki smo jih nadomestili z likovnim delom; eprav so v rabi skoraj po vsej domovini, jih sedaj raje ne bi objavljali. Zapis: Celovka c, 17. decembra 1984
Pogovor je tekel v Ijubljanskem pok.-ajin-skem govoru, za katerega je znailno izpu-anje nenaglaenih samoglasnikov, kar je vpliv gorenjskega nareja. Veliko je tudi ar-gonskih besed, tujk in popaenk. Le-teh v da-nanjem govoru kar mrgoli.
Vplive tujega jezika smo opazili tudi v blinji okolici, opazovali smo napise na trgovinah, okrepevalnicah, slaiarnah in drugih javnih prostorih.
Pa natejmo nekaj primerov:
Mercatorjeve trgovine so na vseh reklamah vedno pisane s rko O, se pravi MERCA-TOR.
Veliko je tudi bifejev oziroma BUFFETOV, tistih z enim ali dvema f-jema.
Sledi skupina okrepevalnic, na katerih je z veliki rkami napisano HOT-DOG aii pa POMMES-FRITTES, vasih pa tudi POMFRI
Veliko je tudi RESTAURANTOV, ki pogosto nosijo tudi tuja imena, pa PIZZERIJ, kjer vam ponujajo vroe pizze, palainke ali pancakes in druge slaice. In zakaj tako?
Angleki jezik je postal mednarodni spo#a-zumevalni jezik, zato so v nekaterih primerih napisi pisani tako, da bi jih lahko razumel vsak tujec, ki potuje skozi nao deelo. Kljub temu pa to n\ opravii/o, da ob napisih v tujem jeziku ni slovenskih.
Teko pa bi nali opraviila za reklame za razne softbone, mocca-deserte, duble-buble, rolly-popse in druge slaice...
Jasno pa je eno: poglavitna krivca za tako stanje sta predvsem vpliv previsoko cenjene tujine in pomanjkanje narodnega ponosa.
Luka Koloni
Ronald Jurovi
Damjan Koroec in
Drago ura iz 8. a
O Hinka Smrekarja
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si