Bpeaizfon« In abbonamenfo poslala Poštnina plačana f gotovi*! Prezzo ■ Cena' lir 0.50 jŠtev. 165 F Ljubljani, v petete, 23. julija 1943-XXI Leto VIII. [slcljočna pooblaSfenka ta oglaSeranJe Italijanskega in tujega tzTora; Union« PabblicitA Italiana ti A, Milano. Uredolltvo lo apravai Kopitarjeva (, Ljubljana Bedaztone, Ammlnlttrazlonei Kopitarjeva 4. Lnbtana. Conceislonaria eiclndvi pet la pnEblidli dl provenienca Italian; ed eatera; llnlona PubbliclM Italiana ti A. Milana BoIIettino No 1153: Contima la tenace resistenza delle truppe del-1’Asse in Sicilia Vittoriose azioni di nosfri aerosilu-ranti: I piroscafo colpifo esplode, I cisterna affondata, 14 unita colpite II Quartier Generale delle Forze Armate comnnica: _ In Sicilia il nemico ha svilnppato nei set-tori centrale e orientale del fronte azioni di fanterie e di carri armati alle quali le forze dell’Asse hanno opposto tenace resistenza in-fliggendo alle unitu attaccanti sensibili perdite in uomini e mezzi. Lun go le coste sud orientali della Sicilia nostri aerosiluranti colpivano sette gr°ssi Pj" roscafi uho dei cjuali, esplodeva, una n a ve cisterna veniva affondata e sei mercantili dan-noggiati da bombardieri dcIl'Asse nclla rada di Aueusta. Nella notte sul 16 al largo di Siracnsa nn nostro sommergibile ha attaccato ima forma-zione navale in navigazione composta da _due grandi unita e numerosi cacciatorpediniere colpendo con due silnri una delle unitu mag-giori. Grosseto, Napoli, Salerno e Cagliari sono state bombardate dall’aviazione anglo-ameri-cana. Danni di scarsa «ntita. Nei pressi di Salerno gli apparecchi nemici mitragliavano un treno che trasportava pri-gionieri di guerra. Le batterie della difesa facevano precipi-tare un aereo a Lilis ed un nltro a Uras (Sar-degna). La caccia notturna italiana ha abbat-tuto tre apparecchi. Nelle prime ore di stamane un velivolo gormanico distrugg«va un bombardiere britan-nico clie aveva tentato un nzionc di mitraglia-mento su di un aeroporto della Capitale. • In base ad ulterlori accerfamenti le perdite sofferte dalla popolazione di Roma a se-guito dclTincursione del giorno 19 ammontano a 717 morti e 1599 feriti. Nelle incursioni citate dai bollettini n. 1152 c 1153 si deplorano le seguenti viltime finora accertate: Crotone 1 morto e 2 feriti, Grosseto 1 morto e 5 feriti, Salerno 16 morti e 52 feriti (in maggioranza prigionieri di guerra). II sommergibile che nella note sul 16 lia asito contro una formazione navale avversaria al largo di Siracnsa e al comando del Tenente di Vascello Aldo Tuvcio da Venezia. Vojno poročilo 1153:' Zagrizeni odpor osnih čet na Siciliji se nadaljuje Zmagoviti nastopi naših torpednih letal: J zadeti parnik eksplodiral, I petrolejska la^fa potopljena, 14 zadetih Italijansko uradno vojno poročilo št. 1153 pravi: Na Siciliji je nasprotnik na osrednjem in vzhodnem delu bojišča nastopal s pe- hoto in 7. oklepnimi vozili, katerim so se osne čete zagrizeno upirale ter zadal« napadajočim oddelkom znatne izgube v ljudeh in vozilih. Vzdolž^ jugovzhodne sicilske o b a-1 e so našn torpedna letala zadela ? velikih parnikov, od katerih se je eden razletel, 1 petrolejska ladja je bila potopljena, osni bombniki pa so v pristanišču Augusti poškodovali 6 trgovskih ladij. V noči na 16. julij je neka našn podmornica 'prod Si rac n so napadla ploveči pomorski oddelek, ki sta ga sestavljali 2 veliki edinici ter številni rušilci in je z dvema torpedoma zadela eno izmed večjih edinic. \ Angleško-ameriško letalstvo je bombardiralo Grosseto, Napoli, Salerno in Cagliari. Škoda je majhna. Blizu Salerna so nasprotnikova letala s strojnicami obstreljevala vlak, ki je vozil vojne ujetnike. Obrambne baterije so zbile 1 letalo v Mil Us«, drugo p« v Ur asu (Sardinija). Italijanski nočni lovci so zbili 3 stroje. V prvih današnjih urah je nemško letalo uničilo angleški bombnik, ki je skušal s strojnicami obstreljevati neko letališče v prestolnici. * Po nadajnjih ugotovitvah znašajo izgube rimskega prebivalstva zaradi letalskega napada dne 19. julija 717 mrtvih ter 1595 ranjenih. Pri napadih, ki jih omenjata vojni poročili 1152 ter 1153 so doslej ugotovili naslednje žrtve: v Crotonu 1 mrtev in 2 ran jena, v Gros-settu 1 mrtev in 5 ranjenih, v Salernu 16 mrtvih in 52 ranjenih (po večini vojni ujetniki). Podmornici, ki je v noči na 16. julij nastopila proti nasprotnikovemu pomorskemu oddelku prP(] Siracuso. poveljuje poročnik bojne ladje Aldo Turcio iz Benetk. Važsn socialen ukrep v Bolgariji Sofija, 23. julija, s. Minister za trgovino in industrijo ie parlamentu predložil zakonski nažrt, po katerem bodo morali lastniki industijskih podjetij v določenem času poskrbeti za stanovanja svojih delavcev. Novi zakon tudi zahteva, da morajo vsi delodajalci takoj ustanoviti delavske kuhinie. Vsaka misel na poseben ali skupen mir nemogoča Razlage evropskega tiska o pomenu sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem Budimpešta, 23. julija, s. V Budimpešti so sestanek med Ducejem in Hitlerjem vzeli na znanje s posebnim zanimanjem. Listi prinašajo na prvi strani uradno poročilo, ki navzlic redkobesednosti daje razumeti, kako pomembno je to srečanje bilo. Poluradni list »Budapest Ertesite« poudarja, da je to srečanje nov, -razločen dokaz za odgovornost, ki se je zavedata velika poglavarja, ki sta sprejela nalogo, da branita Evropo pred boljševizmom in pred imperialističnimi naklepi Angležev in Amerikancev. Mussolini in Hitler sta 6e pogovorila, kako bi še bolj otežila obrambo Evrope. Bombardiranje Rima je dokazalo vsemu omikanemu svetu, da so Angleži in Amerikanci zavezniki boljševiškega divjaštva, zaradi česar je treba zbrati proti njim vse dinamične sile na celini. List »Magyarszag« piše, da srečanje med velikima poglavarjema žnova potrjuje voljo obeh največjih osnih držav, da bosta vodili vojno na vseh bojiščih do konca, in sicer v neomajnem sklepu, da branita evropsko omiko proti boliše-viškemu ter angleško-ameriško mu divjaštvu. Italija se pa medtem hrabro upira pritisku na Siciliji in italijansko ljudstvo je v homabrdiranju Rima dobilo novo vzpodbudo za odpor do zmagovitega konca vojne. | Madrid. 23. julija, s. Sestanek Duceja s Hitlerjem je glavni predmet, ki ga obravnava španski tisk.. Posveča mu zelo dosti prostora pod velikimi naslovi. Listi pripominjajo, da so pri posvetovanjih bila politična vprašanja izključena, in poudarjajo, da to pomeni, da ni moči misliti na noben mir, no skupen, ne poseben, in da je spodletel vsak angleški poskus za dosego kakega takega uspeha. List »ABC« pravi, da eo vojaški položaj pretresali s čutom za stvarnost, in piše, da Italija docela pozna težave boja, ki jo čaka. Vzajemnost med državama osi bo zatrdno trajala še naprej. Vsi listi pa močno poudarjajo, da je ruska ofenziva zadržana in da se obramba Sicilije nadaljuje kar se da zagrizeno in s lem ovira napredovanje mogočnih ameriških in angleških sil. Bukarešta, 23. julija, s. Novico o sestanku med Ducejem in Hitlerjem prinaša tukajšnji tisk z velikim poudarkom in s fotografijami obeh poglavarjev. Vzbudila je kar se da živ vtis v romunskem javnem mnenju in v političnih krogih. Listi sicer nič ne razlagajo, kakšno je bilo snidenje med Mussolinijem in Hitlerjem, vendar pa zelo poudarjajo vojaška vprašanja, zaradi katerih je do sestanka prišlo. »Ordinea« pravi: Da je treba la sestanek smatrati za navadon dogodek v običaj- Sovjetski napadi od Azovskega morja pa do Orla odbiti Po hudih bojih pri Kulibiševu, izjumu, Bjelgorodu in Orlu. 163 sovjetskih oklepnikov uničenih. Angleški napadi v vzhodni Siciliji krvavo odbiti Hitlerjev glavni stan, 23. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Sovjetske čete so nadaljevale včeraj na vsej bojni črti od Azovskega morja do bojišča pri Orlu svoja neuspešna prizadevanja, da bi pogazile nemške postojanke. Njihovi deloma z novimi silami podvzeti napadi, katerih težišča so bila pri Kulibiševu, Izjumu, severno od Bjelgoroda in ob loku pri Orlu, so bili v odločnem obrambnem ognju in v toči bomb razbiti pred nemškimi bojnimi črtami ali pa zaustavljeni v glavni bojni črti v borbi moža proti možu. Krajevni vdori so bili povsod takoj zavrnjeni s protinapadi. Nemška pehota se je v zadnjih hudih bojih izredno odlikovala na vseh postojankah. Predvsem zasluži omembo sudetsko - nemška 46. nemška pehotna divizija. V&eraj je bilo uničenih 163 sovjetskih oklepnih vozil. Nemške pomorske enote so v noči na 21. julija obstreljevale važna sovjetska oskrbovalna pristanišča ob vzhodni obali Azovskega morja in postojanke na bojišču ob Miusu. Pri tem je bila ena sovražna ladja potopljena, druga pa zažgana. V vodah Ribiškega polotoka so nemška brza bojna "letala uničila sovjetski brzi čoln. Na Siciliji je prišlo samo v vzhodnem delu do bojnega delovanja. Napad neke britanske bojne skupine je bil razbit. Sovražnik je izgubil številne ujetnike in je imel hude krvave izgube. Uničenih je bilo 13 težkih oklepnikov in zaplenjenih nekaj topov. Pri napadu na ladijske cilje v pristanišču Auguste v noči na 21. julija so potopila nemška letala eno ci- sternsko ladjo z 10.000 tonami, poškodovala pa z bombnimi zadetki 5 drugih ladij in en čoln za izkrcavanje oklepnikov. Nemška podmornica je v drznem nastopu prodrla v pristanišče Siracuze in potopila ladjo za prevažanje čet z 12.000 tonami. * Berlin, 23. julija, s. V dopolnilu k včerajšnjemu uradnemu nemškemu vojnemu poročilu poudar-. jajo iz pristojnih virov, da je že čutiti, kako prezgodnja sovjetska poletna ofenziva na nekaterih odsekih vzhodnega bojišča polagoma usiha zaradi nenavadno hudih izgub, ki jih je nasprotnik utrpel. Na južnem odseku namreč ruski napadi niso več strnjeni. Sovjetski nastopi ob Miusu in srednjem Doncu so predvčerajšnjim dokazali, da Rusi zaradi strahotnih žrtev moštva in orožja ne pridejo več do enotnega in urejenega napada. Njihovi napadi čedalje bdlj splahnevajo v manj važne napadalne sunke, ki ne morejo spremeniti splošnega položaja. Zaslugo za to ima tudi taktika nemke-ga poveljstva, ki nasprotniku ni dovolila nobenega pravega oporišča ter se je sama venomer prilagoje-vala trenutnim zahtevam položaja. Splošno lahko trdimo, da so nasprotni poskusi, v katerih so ruske čete hotele vdreti v nemške postojanke ob Miusu in srednjem Doncu, po zagrizenih bojih propadli, kakor se spričo vztrajnega nemškega odpora razbijajo tudi množični sovjetski napadi na odseku pri Orlu, ki je glavni cilj nasprotnikove poletne ofenzive. Vsekako je danes že gotovo, da so Sovjeti z napadi ob Miusu in srednjem Doncu hoteli samo boje prenesti drugam ter se razbremeniti, ker so hoteli na ta način preprečiti, da se na odseku pri Orlu ne bi nabralo preveč nemških sil Svetovni tisk o letalskem napadu na Rim Pariz, 23. julija, s. Pod naslovom »Barbari nad Rimom« posveča tednik »La Gerbec dolg članek bombardiranju Rima. Potem ko so opustošili Palermo in Posilippo, piše list, so razbojniki začutili potrebno, da s svojimi bombami onečastijo tudi prestolnico krščanstva. »Rim so napadli letalski Vandali! Tej judovski vojni in vojni dolarskega kralja je manjkala še označba: uničenje krščanske duhovnosti po najogabnejšem materializmu.« Tokio, 23. julija, s. List »Mainiči« se v uvodniku bavi z bombardiranjem Rima in pravi, da je imel divji angleško-amerikanski napad na večno mesto za posledico le to, da je po vsen: svetu vzbudil ogorčenje. Haag, 23. julija, s. Ves holandski tisk objavlja na prvih straneh z velikim poudarkom in pod velikimi naslovi poročila o bombardiranju Rima. Vsi listi so obsodili napad na Rim in so si edini v trditvi, da pomeni napad ameriškega letalstva prav za prav naskok na svetovno omiko. Posebej poudarjajo trdnost prebivalstva, ki je bolj kakor kdaj prej odločeno, da se bo upiralo do skrajnosti. Berlin, 23. jul. s. Rimski dopisnik »Deuteche Allgemeine Zeitumg« posveča pod naslovom »Odgovor Rima: Živela Italija!« poseben članek nedavnemu bombardiranju italijanske prestolnice in poudarja takojšen odgovor rimskega prebivalstva sovražniku. Strahovalni anglosaški napad, za katerega si je hotel Roosevelt z nedavno poslanico papežu pridobiti izgovor, obsoja list z žgočimi izrazi. Bombni napad 19 julija je bil naperjen proti 'starodavnemu Rimu, kakor tudi proti krščanskemu in fašističnemu Rimu. Rim pa je dal tem samozvanim »osvobodilcem« tako odločen odgovor: »Živela Italija!« In ker je Rim živ, se !>o do skrajnosti upiral. Madrid, 23. julija, s. Španski listi z vidnim poudarkom objavljajo poročila o bombardiranju Rima in pripominjajo, da so vse žrtve iz vrst civilnega prebivalstva. Cilji, ki so bili zadeti. M> zopet cerkve, bolnišnice, dobrodelni zavodi in kulturne naprave. Dopisnik lista »Arriba« popisuje strahotno sliko opustošenega pokopališča Verano in pristavlja, da je bil lo kraj, ki je bil ob sovražnikovem napadu najbolj prizadet. Podobno poudarjajo tudi dopisniki vseh ostalih španskih listov, da so bili opustošeni zlasti civilni cilji in tisočletna bazilika sv. Lovrenca, kar dokazuje, kako je bilo to divjaštvo vnaprej zasnovano in da so zločinska hinavska zavijanja londonskega radia, ki trdi, da so piloti dobili strogo navodilo, da smejo zadevati le vojaške cilje in da je bil bombni napad izveden podnevi, da bi se izognili /sem zmotam. nem okviru razvijajočega se položaja. Vrste ita-Iijansko-nemških srečanj pomeni poročilo, ki ee nanaša na včerajšnji sestanek, nedvomno najbolj redkobesedno poročilo, ki je kdaj bilo objavljeno. Tudi to je razumljivo, če pomislimo, da bo odslej orožje imelo prav vso besedo, besede pa kar najmanjšo. General Angelo Cerica — naslednik generala Hazona Uim, 28. julija, s. Divizijski general Angelo Cerica je imenovan za naslednika v vrhovnem poveljstvu kr. karabinjerjev po generalu Hazonu, ki je viteško padel pri sovražnem letalskem napadu na Rim 19. t. m. General Cerica se je rodil v Alatriju 80. septembra 1885. L. 1900. je postal podporočnik ter je bil l. 1912. premeščen kot poročnik h kr. karabinjerjem. Udeležil se je vojne 1915—1918 kot pribočnik poveljstva nekega oddelka mobiliziranih karabinjerjev. Po vojni je kot major in kot podpolkovnik služboval v karabinjerskih legijah v Palermu, Trentu, Milanu in Livornu. L. 1935. je napredoval v polkovnika ter bil imenovan za poveljnika legije v Bariju. L. 1936. mu je bilo poverjeno poveljstvo karabinjerske legije v Eritreji, kasneje pa je bil imenovan za višjega poveljnika kr. karabinjerjev v italijanski vzhodni Afriki. Zaradi zaslug v pripravah in razvoju številnih nastopov kolonialne policije si je pridobil vojni križec za vojaško hrabrost ter dosegel izredno napredovanje, ko so ga imenovali za brigadnega generala. L. 1940. je bil imenovan za višjega poveljnika karabinjerjev v severni Afriki ter si za dokaze hrabrosti in poklicne sposobnosti zaslužil srebrno kolajno za vojaško hrabrost. L. 1942. eo mu kot divizijskemu generalu poverili poveljstvo nacf drugo karabinjersko divizijo (Podgora) v Rimu. Zdaj pa je prevzel dolžnosti vrhovnega poveljnika kr. karabinjerjev. Amerika ne mara radijskih oddaj tujih vlad Lizbona, 23 julija, s. Zvezni urad za‘informa-cije v Washingtonu je strogo prepovedal radijske oddaje zastopnikom naslednjih umišljenih vlad, ki prebivajo v Londonu: Poljski, Češkoslovaški, Holandiji, Norveški, Jugoslaviji in Belgiji, ki so doslej redno v svojih jezikih oddajale po ameriški radiofonski službi. Lizbona, 23. julija, s. Po odredbi iz Washing-tona bodo od danes naprej prepovedane vse radijske oddaje, ki prihajajo iz Evrope in jih potem razširjajo po ameriških postajah. Odredbo utemeljujejo s tem, ker bi take propagandne oddaje utegnile biti v nesoglasju z ameriško strategijo. Vesti 23. julija Iz Beograda poročajo, da bodo imeli letos v Srbiji rekordno sadno letino. S 1. avgustom bodo začeli veljati v Nemčiji novi predpisi za poslovna potovanja v tujino. Potniki bodo smeli vzeti gotovine le za prve najnujnejše izdatke, sicer pa si bodo morali preskrbeti potovalne čeke, kreditna pisma ali akreditive pri pooblaščenih bankah. Knez Ludvik Chigi Albani, veliki mojster malteškega reda, je dal rimskemu guvernerju 20.000 lir za prizadete pri letalskem napadu na Rim. Japonska pomorska letala so prvič bombardirala Colombo na otoku Cey1onu in povzročila znatno škodo. Vsa letala so se srečno vrnila. Japonska letala so sestrelila ali poškodovala 45 nasprotnikovih letal, ki so letela nad otokom Bougaville v skupini Salomonov. Protiletalsko topništvo pa je sestrelilo 2 težka bombnika in poškodovalo 6 drugih vrste »Consolited«, Mlafva v Italiji je v velikem delu že končana in je letošnja letina krušnega žita izvrstno iz? padla. Nesramne trditve o učinkih letalskega napada na Rim Rim, 23. julija, s. Neutrudna in porogljiva anglosaška nesramnost, s katero bi radi zbrisali resnico1, ki je jasna in kakor na dlani, ne pozna nobenih meja. Poročilo, ki ga je objavil radio Alžir, pravi, da je poveljstvo 9. amerikanske letalske armade, ki je sodelovalo pri napada na Rim, povedalo: »V Rimu ni bil zadet noben naseljen predel, zadeti so bili le vojaški cilji.« Ta lažniva zatrdila ameriškega poveljstva ne rabijo nobenih zanikanj, vzlic temu pa ni nekoristno, ako ponovimo, da Tiburtinski, Prenestinski in Latinski predel zgovorno izpričujejo prav nasprotno, tisto, kar so enoglasno in natanko ugotovili dopisniki tujega tiska v Rimu, ki so napisali obsežne članke in pregledna poročila o škodi, katero so si ogledali na krajih, ki so bili tako barbarsko in hote opu-stošeni. Bazilika sv. Lovrenca, poliklinika, vseuči-liško mesto, zavod za prevzgojitev mladoletnikov (seznam bi lahko bil še daljši, ako bi naštevali še naseljene predele, kjer bivajo sam 6 delavci) zadostujejo, da s svojimi ruševinami lahko zavrnejo laž, ki jo je brez sramu skuhalo poveljstvo 9. ameriške letalske armade. 717 mrtvih, kolikor je bilo doslej ugotovljenih, ter 1599 ranjenih pa končno postavljajo na laž takšne trditve in pribijajo zločinstvo njenih spočetnikov, in ves svet se j zgraža nad tako nesramnostjo. Odnošaji med sovjetsko Rusijo in zavezniki Lizbona, 23. julija, s. Iz Londona poročajo, da prinaša list »Daily Mail« v celoti članek ameriškega dnevnika »Saturday Evening Post« o položaju v Rusiji ter o odnošajih med Rusijo- in med zavezniškimi državami. Pravi, da ni nobena skrivnost, da je Stalin odklonil pot v Casablanco in da se ne namerava udeležiti angleško-ameriško-rus-kega sestanka v treh. Razloge za to vedenje je treba iskati v dejstvu, da Stalin ne mara sprejemati obveznosti, ki bi ga uklepale za bodočnost. Rusi se niso do zdaj prav nikakor obvezali, nasprotno, zahtevali so od Angliie koncesiie. brž ko ie Hi- tler vdrl v njihovo državo. Te zahteve so veljale priznanju ruskih teženj po treh baltiških državah, po Finski in po Romuniji. Če glodamo po rusko, so te ozemeljske zahteve skromne. Hočejo v bistvu obnoviti meje carske države v Evropi. Iz tega je razvidno, da bo Sovjetska Rusija, če bi vojno dobila, hotela docela obnoviti svojo oblast v vzhodni Evropi ter imeti na Balkanu dosti močnejši vpliv, kakor pa bi bil angleški in ameriški. To so pogledi na povojno Evropo, ki jih angleški in ameriški sestavljalci mirovni hnačrtov naivno Dreziraio. Po dolgem in hudem trpljenju je umrl gospod k ubr b BI §? nav brivski mojster* K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto popoldne ob pol treh iz kapelice sv. Nikolaja ua pokopališče k Sv- Križu. Ljubljana, Borovnica, Vrhnika, 23. julija ,1943. Žalujoči ostali Komaj 18 let stari Frano Ožbalt iz Starega loga pri Kočevju jc tudi moral dati tvoje mlado življenje pod rokami komunističnih rabljev. Rajni France je bil čevljarski pomočnik ter obenem oerfcvanik v domači cerkvi v Smuki na Kočevskem. Njegova domača hiša je k,rščan-•ka in se v njej vedno prebira kričancko časopisje, zlasti to Ož- Grudnov stric Gruden Gabriel Grudnov Vinko Gruden Lojze Grudnova mama Velike Lašče, 23. julija. Prav te dni bo leto, ko je blagoslovljena zemlja sprejela na velikolaškem pokopališču mučeniška trupia Grudnove družine. Leto dni je minulo, ko je zločinska komunistična roka segla, kakor po mnogih tisočih poštenih in delavnih Slovencev, po dobri Grudnovi družini. Komunistični krvniki tokrat niso umorili le enega člana družine, njihova krvava roka je segla po 3 članih: po Grudnovem očetu in materi ter njihovih dragih sinovih 29-letnem Lojzetu, 21-letnemu Gabrijelu in vedno se smehljajočem 16-letnem Vinku. Danes se nam ni treba nič več vprašati, zakaj ste morali umreti taok grozne smrti. Prav tako kot vi so padali najboljši sinovi in hčere naše zomlje, navezani na rodno grudo, polni vere, ki nam jo jo vsem ob rojstvu vcepila v srce in dušo naša mati. Prav zato ste morali prezgodaj v grob; prav zato je morala v prerani grob dobra Mavserjeva družina iz Št. Ruperta z nedolžnimi in nedoletnimi otročički, prav zato je moral umreti hromi Kozinčev Janez s svojim očetom'in materjo! Zakaj sta padla Grudnova mama in oče? Padla sta, ker je bilo to po volji Gospodovi, da bi s svojo nedolžno krvjo izprosila z neba milosti vsem morilcem, da bi spregledali svojo zmotno in našemu ljudstvu tako škodljivo pot. Padla sta, ker nista kot poštena in verna mogla slediti komunističnim ciljem in ker sta bila navezana na dom in vero svojih očetov, največji zaklad vseh slovenskih družin. In zakaj so morali v prezgodnji grob Grudnovi fantje Lojze, Gabrijel in Vinko? Bili 6o sinovi slovenske družine, ki se je z delom ter z znojem bila skozi življenje, bili so 6inovi krščanske družine, utrjene v veri in veliki ljubezni do rodne zemlje. Vsi so umrli kot junaki. Lojze, ki je bil ves bolan in skrušen zaradi bolezni, se ni ustrašil morilcev, ko so prišli ponj in ga z njegovima bratoma odpeljali v .smrt. Vedel je, kaj se bo zgodilo z njimi, vendar se ni bal smrti in ne mučenja. Vso mu-čeniško pot je bodril svoje brate, da vztrajajo, saj se bodo kmalu veselili pri Bogu, ki daje življenje in plačilo za žrtve. Do zadnjega trenutka so molili, dokler niso padli streli in pretrgali niti življenja očetu, materi in sinovom. Komunistom se ni smilil nit 16-letni, vedno smehljajoči se Vinko, Tudi njega je zadela zločinska krogla. , Tako so umrli Grudnovi. »Bog je, ki bo sodil, Njegova sodba pa pride po ljudeh,« tako je naphal dr. Mikuž, nevredni član našega občestva, ko si je na letaku napisal samo-sodbo in obsodbo komunističnega vodstva za 233 lastnih tovarišev, ki čakajo vstajenja v grobu ob Savi pri Litiji. Bog je morilce obsodil že v stari zavezi, ljudstvu pa je dal pravico, da sami maščujejo krivico in zlo na tem svetu. Pred nami je priča groznega pokolja Grudnov® družine —• Grudnova hčerka Anica. Njo je Bog ohranil in rešil smrti, da je pričala ljudem o pretresljivi smrti svojih najdražjih — očeta, matere, bratov. Njena zgodba je grozna. Kri lastnega očeta, pod katerega truplom se je ranjena čudežno rešila, je rosila njeno lice in okrvavela njeno obleko. Ti krvavi madeži še niso izprani, kajti »sodba pride po ljudeh« in ta je pisana tudi morilcem Grudnove družine. Ob obletnici njihove smrti molimo in prosimo mučence iz Velikih Lašč, da izprosijo od Boga mo- rilcem milost spoznanja in jim vrnejo vero v Boga ter vlijejo ljubezen do naše zemlje in, njenih sinov, ki so jih sedaj morili in pobijalil f Jože Blatnik ^ V borbi s komuni-bil lanskega _ majnika bo|evalci« slovenske domovine, zato jo je na svojstven način potuhtal in se vrnil domov. Večkrat je pozneje v legiji, kamor je yes navdušen vstopil in sc večkrat častno boril, svojim fantom rekel: »Nič zato, č* tudi v legiji padem, samo da padem kot borec za vero. To vero imam, da kristjan ne more biti obenem partizan in ne obratno.« V legiji na postojanki Hočevje je bil on tisti, ki je vedno skrbel za skupno večerno molitev sv. rožnega venca. Naj neusahljive cvetke, ki jih je pokojnik z molitvijo sv. rožnega venca spletal v božjo čast, kresijo sedaj tudi njegovo blago dušo. Počivaj v miru, dragi Jože — domače pa naj tolaži živa zavest, da kdor s Kristusom za Kristusa pade, z njim tudi vstane in živi t Frane Ožbalt beltovi stari naročniki »Domoljuba«. Take hiše so kajpada komunističnim rokovnjačem trn v peti. Zato so dne 18. majnika lanskega leta oridr-veli na Ožbeltov dom, kjer so ugrabili mladega Franceta in ga odvedli s seboj v gozdove. Tam so ga »zasliševali in sodili«, nakar so ga dne 23. majnika kruto usmrtili. Za njim žalujejo dobri starši, bratje in sestre. »Prav preveč se ti ni mudilo, da bi ugotovil, kdo bi utegnil zalučati bodalo v dr. Blissa.« »Toda, moj stari, jaz vendar čisto natančno vem, kdo je zagnal tisti krušni nož,« je odvrnil Vanče in naredil gib. kakor da bi hotel Mnrkhamu očitati, zakaj je vendar tako silno nestrpen. »Zaskrbljenost, ki sem o njej prej govoril, se nanaša izključno le na tisto, kar časnikarji imenujejo .značilnosti* zločina.« Markhum jo spoznal, da bi bilo zastonj Se naprej povpraševati, kdo je vrgel v Blissa tisto bodalo. Zato je smatral za pametneje nadaljevati razgovor o Vancejevom vedenju pri Blis-sovih- »Lahko bi bil Scarletta Se marsikaj vprašal... On je bil ves čas v muzejski dvorani■•,« »A ne sme/no pozabiti tudi,« je nadaljeval Vanče; »da je med muzejem in dr. Blissovo hišo dvojen, precej debel zid in da se skozi tista jeklena vrata no sliši noben ropot. V doktorjevi spalnici bi lahko tudi bombe pokale, pa so v muzej prav nič ne bi slišalo.« »Morda imaš prav-« Markham je pri tem vstal ter prijazno in z občudovanjem gledal Vanceja- »Veliko zaupanje imam vate, ravnam proti vsem predpisom in se odpovedujem uradnemu načinu postopanja, kakršnega bi se moral držati po svoji dolžnosti, vse to pa samo zato, ker imam veliko zaupanje vate. Pomaga pa naj mu Bog. tebe ne bi imel.,. Kaj pa imaš za jutri v načrtu?« Vanče ga je hvaležno, naravnost ljubeče pogledal, a na nje-govem obrazu se je brž poigral zbadljiv nasmeh. »Jaz sem torej zadnja bilka, če se smem tako izraziti, ki se je zanjo oprijel načelnik Okrožne uprave, ne? Ni to preveč laskavo priznanje, preveč velik poklon.« Kadar koli je bil kdo od njiju v svojih besedah velikodušen, se je vselej zgodilo, da je drugi takoj ugovarjal iz sametra strahu pred prevelikim ganotjem. »Kaj imam za jutri v načrtu?« je Vanče ponovil Markhamovo vprašanje- »'lo pa res ni prav nič važno... Gauginova predstava bo že- Morda jo bom šel pogledat, da sc malo ogrejem nad skladnimi barvami velikega francoskega slikarja. V Carnegie Hallu pa bodo predvajali Beethovnovo sedmo simfonijo- Odprti bodo jutri tudi razstavo egipčanskih fresk.« »Pozabil si na razstavo orhidej v Grand Central Palače,« je posmehljivo pripomnil Markham- »A če bomo pustili, da se bodo stvari še kak dan same razvijale dalje, ne da bi se za kaj odločili, bo še koga doletela kakšna nevarnost, kakor je nocoj dr. Blissa- Če je Kylejev morilec krvoločni zločinec, kakor praviš, potem njegovo delo še ni končano...« \»Ne, mislim, da ni-« Vanccjev obraz so jo stemnil. »Zdi se ml pa verjetno, da se zgodi še kakšno novo nasilno dejunje- Mislim. da jo delo našega zločinca zdaj že mirnejše in bistrejše, bolj smrtno nevarno-« Nekaj časa je potem zamišljeno vlekel svojo smotko, nakar je nadaljeval: »Vendar pa bi lahko imeli vsaj majhno upanje, da se bo zgodila kakšna sprememba. Stvari se niso razvijale tako, kakor si je želel zločinec- Preprečili smo dvoje poskusov, ki se jih je bilo treba najbolj bati. A zločincu je preostal še nov poskus, in prepričan sem, da ga bo naredil.. •« Njegov glas je postal omahljiv. Vanče je vstal, šel počasi proti oknu in se spet vrnil. »Vsekakor bom budno pazil na tisto, kar se utegne zgoditi dopoldne,« jo nato dejal. »Stal bom na straži, da preprečim kakršno koli nevaruost. Istočasno pa bom skušal zločinca spraviti v zagato-« »Koliko čas« pa nam bo še treba čakati?«, je vprašal Markham nemirno in nestrpno. Ne moreni več čakati v nedogled, kdaj se bodo izpolnile tvoje prerokbe. »Daj mi časa samo še štiriindvajset ur. In če se do tedaj Se ne bomo odločili, lahko dal Heathu prosta roke, naj etork kar se njemu zdi, da bi bilo prav« Določila za mlaovo letošnje letine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da eo ugotovi in nadzoruje množina strojno omlačonega žita, odreja: 1. Kdor koli mlati žita s stroji na kakršen koli pogon (na ročni pogon, s hidravličnim motorjem, na elektriko, z notranjim zgorevanjem ali na paro), bodisi na lastnih ali na tujih zemljiščih, mora imeti vpisnik z ošteviljenimi stranmi, ki ga potrdi pred uporabo občinski preskrbovalni urad in v katerega mora vpisovati vse množine žita, ki jih omlati, V vpisniku se morajo navesti: 1. ime kmetovalca, čigar last je omlačeno žito; 2. vrsta Žita (pšenica, Ječmen, oves, rž, sor-žica); 3. ime občine in selišča, od koder je pridelek; 4. množine omlačenega žita, dan in ura začetka in konca mlatve vsake množino. 2. Navedba podatkov iz prednjega člena je obvezna tudi za mlatev žita, ki ga je pridelal gospodar mlatilnice. Če mlati pridelke drugih, mora gospodar mlatilnice zahtevati, da podpise v vpisniku tisti, za čigar račun mlati. Vpisnik 6e mora hraniti pri mlatilnici in se mora na vsako zahtevo pokazati nadzorstvenim organom. 8. Če se vpisi iz prednjih členov 1. in 2. ne bi opravljali ali bi ne bili resnični, ustavijo organi sodne policije, funkcionarji občinskih preskrbovalnih uradov ali kmetijske službe obratovanje uradoma, tudi v primeru, če gre za mlatenje za lastni račun in le v olrsegu lastnega gospodarstva. 4. Za dovolitev tekočega goriva, kuriva in maziva zn motorje, ki poganjajo mlatilnico, je potrebna potrditev ravnateljstva kmetijske in veterinarsko službe Visokega komisariata, kateremu se morajo predložili v vpogled vpisniki iz člena 1. te naredbe. Kršitelji določb te narodbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942-XXl št. 215 v denarju do 5000 lir ali združeno z zaporom do dveh mesecev. Vselej pa se odredi zaplemba mlatilnice. 6. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 20. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljanska pokrajino: Giuseppe Lontbrassa. Nov Izredni komisar »Prevoda« Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Namesto dr. Karla Scale se imenuje za izrednega komisarja Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu fašist cav. Oovone Oiovanni, ki mu je pri tej nalogi v pomoč fašist cav. La Grassa Francesco. Ta odločba je takoj izvršna. Ljubljana dne 13. julija lfM8-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppe Lombrassa. Prodaja mesa na odrezek M 2 Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto, 24. julija t, 1., potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »112« julijskih živilskih nakaznic, izdunih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 gramov govejega mesa. Delitev se bo pričela ob ?. Petrolej za julij. Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij zato, da v ponedeljek, 26č t. m.., pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, v torek, 27. t. ra., upravičenci z začetnicami D do F, v sredo, 28. t. m-, upravičenci z začetnicami G do I, v četrtek, 29. t. m., upravičenci z začetnicami J do K, v petek, 30. t. m., upra- vičenci za začetnicami L do N, v soboto, 31. t. m., upravičenci z začetnicami O in P, v ponedeljek, 2. nvusta, upravičenci z začetnicami R do š, v torek, 3. avgusta, upravičenci z začetnicami T do V in v sredo, 4. avgusta upravičenci z začetnicama Z in Ž. Urad bo ^petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedeno dni, in sicer vsak dan od 8 do 10 in od 15 do 17 na Krekovem trgu št. 10, v Mahrovi hiši, soba št. 1, v I. nadstropju. ] V nakal vrstah Smrt v gorah. Dvajsetletni Karl Straker jz Dunaja je padel 18. julija * Winterkogla v Folških alpah 60 m globoko. Pol -ure nato je umri. Rabil je obrabljeno plezalno vrv, ki se mu je strgala. Dva turista ubita od strele. Turista Kari Rup-prech in Wilhelm Hoxs«l, doma iz Ndrnberga, je ubila ne mestu strelo pri sestopu z Dachl-Nord-wanda (Severne etene Dachla), ki jo štejejo med najtežje ture. Spremenjeni Mattorhorn. Težak gorski plaz je, kakor je bilo javljeno iz Cervenla, spremenil izgled Materhorna, Preteklo nedeljo zjutraj se je odtrgal skalnat rogel, ki je povzročil veliko kam-nato lavino, odtrgal od znamenitega Furgergratta. Razbitki so podali približno 150 m globoko do Matterhornskih ledenikov in deloma še globlje do Morene des Colle. Pri imenovanem skalnem roglju gre za tretji rogel pod vrhom takoj pod ramo. Ždaj so se prikazale na Fuggergrattu, na mestu kjer je bil plaz, številne pravokotne in gladke svetlosive barve v nasprotju k do sedaj lahno zelenkastim barvam. 1100 krajev je bilo preimenovanih. Da se bodo izognili zamenjavam, bodo preimenovali od 1. januarja 1944. naprej 1165 brazilskih mest in krajev. V bodoče ne bodo smela priti naprej nobena dvakrat imenovana imena. Vlada se je odločila, da bo imenovala imena v indijanskem jeziku. Ne bodo pa dovoljen® označbe v inozemskem jeziku ali imena živečih osebnosti. Suhe gobe 9o najvlSU dnevni teni Uupuja gexer^*_Hs$[m. Kratka je bila obsodba aaaa. (Uaš. tr ^2» , 4* r5r<5t5 *- f s 9-^ 1 *■ ti. Vi» | , , * f—•*“'*» tIsiA&r #- JL 4 •)'??■ /f “ j) i-.T-.Ly d?. *l{+ ,Rj . t* j fcž. 4T «. ^ f) fcft*A ^irWjO - tK- 3.J Pred nami j* posnetek majhnega, a za nas vse tako žalostnega komunističnega dokumenta. Govori nam o nasilni smrti 7 Slovencev, med njimi 6 mož oziroma fantov in priletno ženske, ki so jih komunisti umorili lansko leto, ko so začeli izvrševati svoj »program in načrt« tudi na naši zemlji. Kratka jc bila obsodba — brez utemeljitve krivde. Krvniško delo je moralo biti opravljeno v najkrajšem času in tajno. Tako je naša zemlja sprejemala v svoj« zavetje tisoče poštenih rodoljubov, katerim komunisti niso mogli očitati ničesar drugega kot da so njim nasprotni, komunistom nezanesljivi.,. To nam govori ta neznaten, majhen listič, ki nam je prišel v roke, da bi dali svetu vest o komunističnem poslanstvu na naši zemlji. Žalostno je, da to ni osamljen primer, sej smo v kratkem času objavili že toliko groznih dokumentov, ki bodo vso našo zgodovino pričali o besnem divjanju komunističnih tolp nad našim ljudstvom. S.S.VASOIHB) 7 3 KRIMINALNI ROKAH Govoril je slovesno, in opazil sem, da so njegove besede na Markliama učinkovale. »Pa sl kaj predstavljaš, kakšna bo tista zadnja poteza?« »O, seveda st. A ne morem še povedati, kako bo narejena. Morda zločinec tega še sam ne ve in bo morul počakati ugodno prilike. A gre za nekaj določnega — ali boljo rečeno za neko spletko, ki še ni skovana, Markham. Pripravljena je bila zelo skrbno, in ugotoviti, kako se bo končala, je edina stvar še, ki jo je treba pojasniti... Da, čakam, da so odigra končno dejanje. In tedaj ko se odigra, ti bom že lahko razkril vso to vražjo zadevo in ugotovil resnico.« »In kdaj misliš, da se utegne odigrati to zadnje dejanje?« »Vsak trenutek lahko,« Vanče je govoril s tihim in enoličnim glasom, obenem pa tako, kakor da mu je pač čisto vseeno, kdaj se bo tisto zadnje dejanje zgodilo. »Neka stvar je preprečila, da bi se zgodilo nocoj, kajti gre zn neposredno posledico me-tunja tistega bodala. S tem da stvari nisem jemal preveč resno in da sem dovolil Haniju, naj poišče nožnico, sem nujno prišel do končnega sklepa, še enkrat smo sc izognili mreži, ki jo je bil nastavil zločinec, a ta njegova mreža — da znova poudarim — ni bila do kraja razpeta-« 1 —■ »Zadovoljen sem, da si mi vsaj na nek nafin razložil svoje nocojšnje brezbrižno vedenje.« Čeprav jc Markham dejal to precej zbadljivo, je bilo vendar očitno, da na koncu konoev le ni hotel preveč zabavljati čez takšno Vancejevo vedenje. Vendar pa je le pripomnil: obletnici smrti Grudnove družine Mestna občina ljubljanska je vedno sto rila svojo dolžnost, kadar je šlo za kršitev predpisov, ki varujejo dostojnost. Posebno je pa po javnih kopališčih skrbela za upoštevanje sanitarnih predpisov in tudi za čim največjo dostojnost kopalk in kopalcev. Ko je lani odprla prepotrebno ljudsko kopališče od Špici, je takoj poskrbela tudi za uniformirano stražo, ki pazi na red in tudi na dostojnost. Enako je mestno poglavarstvo tudi lani spet prepovedalo hojo po. cestah in ulicah v sami Kopalni obleki. Ob začetku letošnje kopalne sezone je or- fanizacijd »Prerod, združenje borcev Krista-ralja« o tej zadevi poslala mestnemu poglavarstvu utemeljeno vlogo, ki so jo j>oclpisali tudi vsi ljubljanski župnijski uradi tor je zadevo toplo priporočil tudi škofijski ordinariat. »Prerod, združenje boreev-Krista Kralja« x tej vlogi izvaja, da v imenu tisočev meščanov, ki imajo čut zu moralo in hočejo, du se neomejenemu izživljanju stavijo meje, prosi, naj so določena posebna kopališča za moške, posebna za ženske, ali pa, če to ni mogoče, posebni dnevi za ene, posebni za druge. To najin veljalo za vsa kopališča v mestu, tudi za Ilirijo, četudi ni last mestne občine. — Po ulicah pa se sploh ne sme trpeti, da bi hodili ljudje kopalni obleki, kakor zdaj ponekod že hodijo. Izdajo naj se primerni predpisi glede reda. Obenem organizacija prosi za stalno nadzorstvo kopališč ter svoje predloge utemeljuje z ugotovitvijo: »Ako je nedostojnost svobodna, je pa dostojnost žaljena in z njo vsi, ki moralno čutijo. Narod pa hiti v moralno propast.c Kakor rečeno in je znano tudi vsem kopalcem ter gledalcem, je mestno poglavarstvo /o lansko leto pred otvoritvijo kopališč poskr- Za dostojnost v kopališčih Ljubljana, 22. julij dno šport Službena objava N. Z. št. 24 Posetniki nedeljsko tekme naj shranijo vstopnice. Veljale bodo prihodnjič! Protest SK Ljubljane proti verifikaciji .mladinske prvenstveno tekme Hermes : Ljubljana, ki je bila odigrana dne 11. julija ter je končala z rezultatom 1:0 za Hermes, se zavrne kot neutemeljen. Tekma se verificira z rezultatom 1:0 za Hermes. Protest SK Mladike proti verifikaciji mladinsko prvenstvene tekme Mladika : Dopola-voro Tabacchi, ki je bila odigrana dne 27. VI. ter je končala z rezultatom 2:1 za Tabacchi, se zavrne. Tekma so verificira z rezultatom 2:1 za Dopolavoro Tabacchi. Kaznuje se po § 36' z uporabo § 13 (ola jšane okolnosti) igralec SK Ljubljane Sintič Vladimir s prepovedjo igranja dveh tednov. Kazen mu poteče dne 5. avgusta 1943. _ . Suspendirajo ee do nadaljnjega: aK Ljubljana, Oven Rudolf, Ovsenik Ivan (Zabjak), Guček Adolf, Piirc Ivan (Korotan), Elsner Branko in Zupančič Oto (Vič). Pozivajo se na zaslišanje v Zvezino pisarno v ponedeljek, dne 26. julija ob 17: predsednik SK Ljubljane, kapetan 1. moštva SK Ljubljane, igralci: Oven, Ovsenik (Zabjak), Guček, Pirc (Korotan), Elsner, Zupančič (Vič) in zastopnik Dopolavora Tabacchi. , . , Pozivajo so SK Mladika, SK Vič, SK žabjak in SK Mars, da predložijo nostavrt moštev mladinskega turnirja, ki jo bil odigran dne 18. Opozarjajo se vsi klubi, da za vsako tekmo predložijo sodnikom točno in vestno izpolnjene postave moštev na predpisanih tiskovinah. Vsaka malomarnost in netočno izpolnjevanje postav moštev bo kaznovano. Opozarjajo se posetniki tekem ▼ nedeljo, dne 18. julija, da shranijo vstopnice, ker bodo imeli na podlagi predložitve istih prost vstop k prvi prihodnji prireditvi N- Z. Plavalno tekmovanje r v Rimskih Toplicah V nedeljo je bila v Rimskih Toplicah prva plavalna tekma SK Celja. Kljub gorki vodi so 11 belo za policijsko stražo ter sploh vse ukrenilo za red in dostojnost, kar je mogoče. Letos je pa mestno poglavarstvo napravilo tudi table z napisom, da je hoja v samih kopalnih oblekah po cestah in ulicah najstrožje prepovedana. Uniformirana straža vedno pazi, da ljudje od blizu niti od daleč ne prihajajo v kopališča več v samih kopalnih oblekah ter se samo v njih po kopanju več ne smejo sprehajati spet domov. Nadzornikom je strogo naročeno, naj vsakega odločno spode, ki pride v kopališče v sami kopalni obleki. Seveda velja ta prepoved tudi letos prav za vso mestno občino ljubljansko in za vsa javna kopališča. 1 udi v otroškem paradižu v Tivoliju se nekateri zgražajo, ker se je menda že primerilo, da so tudi večji, morda celo šolski otroci bredli brez kopalne obleke po ^.studenčku in bazenu. Otroci so pač kopalne oblekce najbrž pozabili doma, ob studenčku in brodišču se pa nikakor niso moeli premagati ter se slekli in šli v vodo kar taKo kot najnežnejsi drobiž, saj srčkanim angelčkom s svojo nedolžno goloto pač ne morejo zbujati pohujšanja. Da so večjim otrokom, zlasti pa šolskim otrokom ne bo treba bati strogih mamic, če bi prišli domov v mokri in umazani obleki, morajo pač že doma pod oblekco obleči tudi »kopalke«. Posebno pa prosimo mamice, naj svojim otrokom dado kopalne oblekce s seboj, kadar njih ljubljenčki gredo v Tivoli v svoj paradiž. Mestno županstvo se rado priključuje vsem prizadevanjem za ohranitev in tudi za po-globljenje morale ter zato prosi vso našo javnost, naj upošteva zahteve morale ter do skrajnosti varuje dostojnost posebno tudi pri kopanju in sončenju v javnih kopališčih. Med sodnimi počitnicami v dvorani štev. 79 Ljubljana, 23. julija- V veliki sodni palači so se formalno začele 15. t- m. sodne počitnice na okrajnem in okrožnem Sodišču, tako da sodišča rešujejo le nujne civilnopravdne in druge zadeve, pravde počivajo. Počitnice bodo trajal« dober mesec- Mnogi sodniki so odšli na dopuste. Kazenski senat okrožnega sodišča pa kljub sodnim počitnicam tedensko razpravlja o vseh kazenskih zadevah, ki pridejo na vrsto- Ta toden je kazenski senat izrekel sodbe proti nekaterim obtožencem, ki ne poznajo razločka med tujo in svojo lastnino. Tomaž iz Tuhinja j« visok in zastaven fant, star nad 30 let. Že večkrat je prišel v spor s kazenskimi paragrafi, posebno z onimi, ki se nanašajo na lastnino. Letos marca meseca je začel vlamljati v razne prostore in odnašati najrazličnejšo stvari. Vlomil je v zaklenjeno sobo na dvorišču hiše štev. 7 v Koblarjevi ulici, od koder je odnesel lepo konjsko odejo, mnogo moške obleke in perila, last v sobi stanujočih hlapcev, samo enemu hlapcu je odnesel naj-lepso obleko in perilo. Vse je bilo vredno do 3300 lir. Pozneje aprila je prišel v hišo štev. 2 v \Volfovi ulici. Iz kurnika jc baje neki gospodinji odnesel 120 lir vredno kokoš. Čez nekaj dni nato jo spet prikolovratil v to hišo in skušal odnesti prav isti gospodinji lepo rejenega zajčka. Državni tožilec ga je v vseh teh primerih obtožil zločinstva tatvine odnosno poskusa tatvine. Tomaž Slapar je trdovratno tajil in se pred sodniki na vse mogoče načine izgovarjal- Pri njem so res našli mnogo stvari, ki so bile ukraden« hlapcem, toda Tomaž je trdil, da mu jc te stvari dal shraniti neki neznanec, katerega pozna le tako mimogrede z ulice. Sodniki pa mu niso verjeli, ker je pač to star trik zakrknjenih tatov, da se izgovarjajo na »neznance«, ko pu je skušal Tomaž okrog prodajati pokradeno perilo in obleko- Odločno pa jjj Tomaž SK Celje [Brečko, Kopitar, Ščuka) 4:48.2; 3, SK Trbovlje II. (Dolinar, Zupančič, Barovič) 4:57,2. 2 e n s k e i 66.6 m prino, začetnik*: 1. Fnier Rezi, BSK Westen 1:10: 2. Legat Helma BSK We«ten 1:13.8; 3. Šunko Majda, SK Celje 1:14.0. 66.6 m hrbtno, zaSetnice: 1. Legat Bani, BSK Wcsten 1:19.9; 2. Pach Lilo, BSK Westen 1:31,1;.3. Gošnik Ana SK Celje 1:31.2. 100 prsno: 1. Lede! Dagmar, SK Celje 1:45.1; 2. Dolinar Metka, SK Trbovlje 1:52,6; Bach Lilo, BSK Weste« 1:56,0. 100 m krawl; Jerič Verena SK Celje, Jutri se bodo pomerila dekleta Jutri, v eoboto, ne bomo ostali brez športnega sporeda. Na etadionu Hermesa bo izvedeno žensko prvenstvo Ljubljane, na katerem bodo sodelovala vsa dekleta, ki goje v našem mestu to lepo športno panogo. 2e pred nedavnim so pokazala, da so med njimi nekatere prav dobre in da obetajo še veliko. Najhujša borba bo tudi jutri med predstavnicami Tobačne tovarne, katere lahkoatletska sekcija je najmlajša med ljubljanskimi, pa kaže že lep« uspehe, in pa med Hermežankami. ki imajo trenutno v Ljubljani prvo besedo. Prire- . . ditev bo gotovo od zadnjega nastopa mnogo bolj- usoehi v posameznih vrstah dobri. Posebno sta se . ša in bodo gotovo doseženi lepši raeultati, saj so ”■ 'cut -- ">nn — ——« ’n vsi lahkoatleti v veščih rokah izkušenega strokov- odlikovala Kopitar (SK Celje) na 200 m prsno m Plcškovič (SK Trbovlje) ICO m krawl. Pri začetnikih je bil najboljši Brečko v slogu in času na 66.6 m krawl, Izidi posameznih skupin: Moški: „„ _ 66.6 m krawl, začetniki: Brečko Franc SK Celje 47.4; 2. Štoklas Ernest, SK Celje 58.9; 3. Fabian Rene, SK Celje 1:02.. . 4 66.6 m prsno, začetniki: 1. Perme Rajmund, SK Trbovlje 1:08.8; 2. Bantan Janez, SK Trbovlje -24'9- ~ „ 100 m kravvl: Pleskovič Janez, SK Trbovlje 1:09.2; 2. Ščuka Siegfried; SK Celje 1:24,0; Žoher Franc, BSK Westen, izstopil. 200 m prsno: 1. Kopitar Franc, SK Celje 3:10,2; 2, Dolinar Zdenko, SK Trbovlje 3:30.0. 3X100 m štafeta (hrbtno, prsno in kraw!)s 1. SK Trbovlje (Urbančič, šip in Pleskovič) 4:30.3; 2. ‘ ■ -■ — njaika. Strokovnjak je * 6talnem stiku z našim lahkoatletskim naraščajem in Zveza je odredila tudi poseben urnik, po katerem imajo vsi lahkoatleti in labkoatletlnje možnost, da dobe potrebno količino strokovnega pouka. — Jutri torej se bodo pomerila dekleta in pokazala prve sadove svojega truga. Začetek tekmovanja je določen na 17. torej tako, da je vsakomur omogočeno, da si lepe borbe na tekaiiščih in zelenem travniku ogleda. Prijatelji n&šega lahkoatletskega naraščaja, vabljeni I Vrhnika V Podlipslu 9. lahko naročite roman v slikah »Quo vadi««. Pohitite, ker je rok za naroč-bo kratek — 5 avgust. Knjiga bo izšla prvo dni r avgustu. , i , , i , zanikal tatvino kokoši in navajal še nekam posrečen alibi, zato ga sodniki niso mogli zaradi te tatvine obsoditi in je bil oproščen. Nikakor pa se ni mogel Tomuž izmotati iz zadeve ukradenega zajčka. Bil je zasačen, ko je prav iz hlevčku jemal lepega zajca. Tomaž pa je hotel sodnikom natveziti posobno zgodbo o svoji popolni pijanosti. Pravil je sodnikom: »Bil sem tako pijan, da sploh nisem vedel, kaj delam. Ne vem, kako sem jo primdhal v tisto hišo.« Priče pa so drugače povedal^, da se je dobro zavede svojega položaja. Bil je le malce okrajen, toliko, da je imel korajžo stopiti do zajčjega hlevčka. Ker je bil Tomaž zaradi tavine že večkrat kaznovan, mu je kazenski senat prisodil primerno strogo kazen. Zaradi prve tatvino obleke in perila ter zaradi zajčka je bil Tomaž obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije. Samska gospodinja SLavka je stara 33 let, po rodu iz Celovca. Zaradi raznih sleparskih in drugih manipulacij je bila Slavka že 16-krat kaznovana ter je po ječah presedela že do 5 let. V sedanjih časih stiske je zasnovala poseben načrt sleparstva. Previdno je najprej zbirala informacije o družinskih prilikah strank, ki si jih je izbrala za svoje žrtve. Ko je bila točno in zanesljivo informirana o družinskih razmerah, jc prišla k stranki in začela praviti, kakšne zveze ima na Dolenjskem, da lahko brez velikih težav dobavi moko in druga živila- Zahtevala pa je vedno manjše in večje zneske na račun. V času od lanske jeseni pa do letošnjega poletja je Slavka na tu način 13 strank opeharila za okoli 3300 lir- Nekateri lahkoverni ljudje so ji dajali po 100 in tudi več lir. Državni tožilec je Slavko obtožil zaradi zločina obrtne prevare, ker si je bila prav s svojimi prevarami ustvarila stalen vir dohodkov. Pred sodniki kazenskega senata je Slavka vse priznala, izgovarjala pa se je na bedo in stisko. Bila je obsojena zaradi zločina obrtne prevare na 1 leto in 5 nj°Becev robije. Slavka je sodbo sprejela. Novomašnftkc slavja v Zaplani Novomažna pesem je letos zadonela tudi v Zaplani. Za obletnico mučeniške smrti & župnika Geoehlija je božja Previdnost poslala Zaplancem prvega novomašnika g. Vojkotu Seljak«. Po rojstvu sicer ni Zaplanec, pač pa je ves njihov po srcu, kakor te je sam izjavil na novi maii. Vzljubili so ga, ko je dve leti živel med njimi. V nedeljo, 4. julije, ga je vsa fara priv prisrčno in slovesno sprejela. Srečni so bili Zaplančani, ker si je g, novomašnik izbral njihovo faro, da pri njih opravi prvo sv. daritev. Tu je še doma živa vera naših očetov. V trpljenju preizkušeno ljudstvo je v globoki pobožnosti padalo na kolena, da sprejme novomačnikov blagoslov. Pod vodstvom g. župnika L. Jenka in g, komandirja J. Logarja je vsa fara ves teden sodelovala pri pripravah za novomašno slavje. Delo je sicer klicalo drugam, na polje, na travnik; pa so odložili drugo delo in se posvetili samo tej izredni slovesnosti. Fantje so po načrtih g. komandirja postavili mlaje. In kakšne mlaje — kot zvonik visoke! Najbolj pridna pa so bila dekleta. Noč in dan so pletla vence iz tise in pušpana, da je bila cerkev ozaljšana kakor nevesta za svatovski dan. Koliko je bilo skritih skrbi in žrtev, 6aj ni bilo lahko pripraviti tako slovesnost v kraju, kjer ni pri rokah vseh potrebnih sredstev. Pevci so žrtvovali dolge ure in so se zares temeljito pripravili. Za nedeljo 11. julija se jc nebo zjasnilo in povečalo prazniško razpolženje. Novomašnika je spremil prvič k oltarju g. župnik, govoril pa mu je g. univ. prof. dr. Ign. Lenček. Prikazal je duhovnika kot največjega prijatelj« ljudstva Srečnemu novomašniku so stali ob oltarju njegova mati, brat in tri sestre. Po cerkveni slovesnosti so se sorodniki in prijatelji poveselili; z novomašnikom na slavnostnem obedu, ki so ga priredili gostoljubni Zaplanci, Ljubljana Koled»r Petek, 23. malega srpana: ‘Apolinar, škol in mučenec; Liborij. škof; Kornula, devica. Sobota, 24. malega srpana: Mati usmiljenja; Franc Solan, spoznavalec; Kristina, devica in mučenica. Ohvc*tUa Kr. Kvestura v Ljubljani je v posesti zlatega križca sumljivega izvora, ki je na razpolago lastniku v sobi št. 26-IIL Zanimivo raztavo svojih slik bo priredil v nedeljo, 25 t. m., ob pol enajstih mojster Vaclav Skrušny, dolgoletni vodja slikarne Državnega gledališča. Raztavljenih bo okrog 60 dal — večinoma olja, pokrajine, tihožitja, pogledi na Ljubljano, Prago itd. Razstava bo v novi slikami Državnega gledališča, ki se naiiaja na dvorišču hiše nasproti vladne palače — Trg Vittoria Emanuela 111. (bivša Bleivvejsova). K nedeljski otvoritvi so vabljeni vsi ljubitelji slikarske umetnosti in prijatelji mojstra Skrušnyja. ki praznuje ob tej priliki svojo sedemdesetletnico, Pomota t zastavljalnici. Mestna zastavljalnica prosi gospo, ki je z zastavnim listkom na ime Velkavrh v ponedeljek, 19. t. m., rešila jedilni pribor, naj se takoj zglasi v zastavljalnic^ ker po pomoti ni dobila pra,vega pribor«. — Višji tečajni Izpit na L drž. moški realni gimnaziji ▼ Ljubljani so v juliju opravili: VI1L a razredi 1, Bahovec Peter, 2. B*rič Franc, 3. Bervar Rafael, 4. Bitenc Josip, 5. Bučar Alojzij, 6. Capuder Gabriel, 7. Cenčič Franc, & Cerar Vladi dimir, 9. Cotman Karel, 10. Dekleva Janez, 11. Derganc Dimitrij, 12. Deželak Jožef, 13. Eržen Štefan, 14. Gostinčar Janez, 15. Gradnik Sergij, 16. Kastelic Janez, 17. Klemenšek Valentin, 18. Kobilica Janez, 19. Kryžanowski Ivan, 20, Logar Moj-mir, 21. Mavec Frančišek, 22. Megler Mihael, 23. Mikuletič Vitomir, 24. Novak Janez, 25. Novak Slavko, 26. Roth Danijel. 27. Rutar Marijan, 28. Šinigoj Aloj«j, 29, Špendov Frančišek, 30. Toboljevič Maksimiljan, 31. Trampuš Valter, — VIII. b razred: 1. Anželj Ernest, 2. Brenk Anton, 3. Čeh Lovrenc, 4. Faganelli Milan, 5. Tefer Franc, 6. Flac Mirko, 7. Gabrovšek Ladislav, 8. Gregorač Janez, 9. Horvat Žarko, 10. Jakoš Alojizj, 11. Kambič Marijan, 12, Keržič Zvonimir, 13, Klopčič Oskar, 14, Kobal Vladimir, 15. Lapajne Aleš, 16, Lojk Marko, 17. Mačkovšek Aleksej, 18. Melč Ivan, 19 Mikyška Vladimir, 20. Minatti Janez, 21. Moškon Boris, 22. Nebec Karel, 23. Novak Marijan, 24. Oblak Karel, 25. Okorn Stanko, 26. Oprešnik Miran, 27. Pačič Jožef, 28. Pelan Igor, 29. Pirkmaier Bojan. 30 Roš Bojan, 31. Sabothy Boris, 32. Sperling Franc. 33. Šircelj Branko, 34. Strumbeli Ivan, 35. Tratnik Mir-k?. 36. Vatovec Rajko, 37. Verovšel. Ciril. — Vin. c razred: 1. Bonač Martin, 2. Burje« Alojzij, 3. Černe Bogdan, 4. Javornik Jože, 5. Korošec Alojzij, 6 Kovač Boris, 7, Lipovšek Marijan, 8. Magušar Aleksander, 9. Menaše Lucijan, 10 Nabernik Josip, 11 Pirih Branko, 12, Pleško Franc, 13. Rijavec Vladimir, 14. Rožanec Milan, 15 Rustja Slavko, .16. Sadar Marijan, 17. Sluga Tone, 18 Su-yer Vaso, 19. Šepec FrančiSek, 20. Škrjanc Milan, 21. Šturm Jože, 22. Tratnik Stanko, 23. Valentinčič Ivan, 24, Vrtnar Ludvik, 35. Zalta Maks, 26. Zupančič Janez, 27. Žajdela Anton, 28. Šuštar Miran vm j 1 kandidat« imata popravni iznit. — VIIL d razred: 1 Ahačič Karolina, 2. Bizilj Dragotin, 3. terhne Marjan, 4. Gaberščik Bori?, 5 Gorazd Hotimir, 6. Hamrla Milan, 7 Hladnik Damjan, 8. Kisovec Ivan, 9. Kralj Miloš, 10 Logar Sa«a, 11. Markeli Dušan, t2. Novak Alfonz, 13. Saksida Benedikt, 14. Skale Aleksander, 15 Troha Aleksander, 16. Urbančič Vida, 17, Zupančič Majda, 18, Fajdiga Darja (priv.) — Na Državni tehniški srednji goli v Ljub-liani so dokončah študije in bili diplomirani od -1. junija do 4. julija pod predsedstvom prof. Bartolomea Calvia sledeči kandidati: nrhitekton-sko—gradbeni odsek: t odličnim: Bergant Ernest in Friškovec Odon; s prav dobrim: Fabijan Ja- z\dobrim: Hoj« Ivan, Reisner Janez in Toin-Sič Marjan; strojni odsek: z odličnim: Mencinccr 'j'rane in Milek Leopold; a prav dobrim: GerSak Alojzij, Ogrizek Stanislav. Sušnik Štefan tn Vdo-vič Jurij; z dobrim: Košir Jožef in VolSanšok Stojan; elektrotehniški odsek: z dobrim: Benedik Jožef. Meglič Rudolf in Tomšič Josip. — Mnogo sreče! —. Potrebujete diplomiranega tehnika? Informacije dobite na Tehniški srednji šoli. — Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Učenci in učenke, ki želo v šolskem letu 1943-44 vstopili v I. ali II, razred kot novinci ali ponavljalci, ee morajo zglasiti pri ravnateljstvu v teku meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik od 0—11. Prijaviti se jo treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugu, in vse drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. -—VI. razred so sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meičanski šoli alt nižji tečajni Izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, če se lwdo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem III. gimnazijskem razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavliena v dnevnem časopisju. — V II. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. razred dvornzredne trgovske šole. Kolumb odkriva Ameriko Krist j« toko pravi Kolumb, bi jih poklali, če jim poveljujoči pilot tega ne bi preprečil in jim ukazal, naj sedejo nazaj v čoln in so vrnejo na ladjo. Ko je Kolumb izvedel za to dogodivščino, mu je bil« po eni strani zoprna, po drugi strani po je jc bil vesel, kajti dobro je bilo, du so se domačini bali kristjanov, kajti to pleme je bilo brez dvoma hudobno. Zato znova izraža misel, da je to pleme Karibov in du so ljudožrei. In če bi čoln, katerega je pustil 38 možem v trdnjavi v Božični naselbini, priplul kdaj do sem, bi so ti divjaki nič več ne upali napasti Špance, ako bi se izkrcali. Ako pa ti bojevltežl niso iz rodu Karibov, potem pa brez dvoma bivajo v njihovi soseščini, ker imajo iste navado in niso bojazljivci, kakor so sicer prebivalci ostalih otokov, zn katere je nerazumljivo, kako da so tako pohlevni in neoboroženi. Ponedeljek, 14. januarja. — Kolumb Je imel namen Ponoči poslati na suho nekaj ljudi, da bi sl šli ogledat selišča j®h Indijancev in nekaj ljudi prijeti. Naklepa ni mogel izvesti, J'pr so zapihali močni vzhodni in severovzhodni vetrovi in je bilo morje preveč razhurknno. Zjutraj se je nasproti ladij pojavila velika množica divjakov, ki so se razpostavili po obrežju. Zato je dal Kolumb ukaz, naj gre čoln na obrežje, ljudje pa naj «e dobro oborože. lakoj so se Indijanci približali čolnu, vodil jih je pa Indi-ii * i , PreJšnji dan prišel na ladjo Niflo in katerega je ?• • ^ njim je bil nek poglavar ali kralj, . Je., . mienovanemu Indijancu nekaj kamnov, da bi jih izročil omm na čolnu v znak varnosti in miru. \ Ta poglavar je v spremstvu treh svojih mož stopil na čoln J Medtem jo poslal svoj čoln na obrežje. Toda poglavar te In se podal na ladjo. Kolumb jim je dal jesti prepečenca in pokrajine se ni pojavil, kajti njegovo naselje je bilo zelo daleč, medu, poglavarju pa je daroval rdečo kapo, steklene bisere in 1 pač pa je ta mož, kakor jc bil obljubil, poslal svojo zlato krono, kos rdečega suknn, ostalim možem iz njegovega spremstva pa Razen tega so »c pojavili v velikem številu še drugi moški iu po kos drugačnega blaga. Tedaj je poglavar dejal, da bo na- j prinesli bombaž, kruh in ojes. Pri sebi so imeli tudi loke in slednji dan prinesel veliko zlato masko in je zatrdil, da je zlatu puščice. Ko so bili z zamenjavo gotovi, so prišli na ladjo štirje obilo tako na tem kraju, kakor tudi na Karibu In na Matininu. j mladeniči. Ker je Kolumb mislil, da vedo ti mladeniči za drago-Kolumb je dal nato te ljudi, ki so bili vsi srečni in zadovoljni, prepeljati na kopno. Kolumb pove, da sc je v obe ladji nateklo precej vode, in sc pritožuje nad smolarji iz Palosa, ki so ladji prenemarno zn-smolili in takoj odnesli pete, čim so izvedeli, du je opazil njihovo nemarno delo. Navzlic velikim količinam vode, ki se je v ladjah ni mogel dobiti zadosti podatkov o tej deželi cene podatke o vseh otokih, ki leže v vzhodnem delu njegove poti, v katero je mislil kreniti, jih jo sklenil povesti s seboj v Kustilijo. ' _ Kolumb piše, da prebivalci teh krajev ne poznajo niti železa niti druge znane kovine, čeprav v borih dneh tukajšnjega bivanja ni mogel dobiti zadosti podatkov o tej deželi. Največje preglavice nabrala, jc upal, da ga bo Bog, ki mu jc izkazoval pomoč ves ( mu je delal jezik, katerega ni razumel, pač pa iz njega le nekaj čas potovanja proti zahodu, tud? na povratku naklonil svojo ( uganil, po drugi strani pa ni mogel v tako kratkem času pri dobroto in usmiljenje, kajti božja Vsemogočnost najbolje ve praviti domačinov do tega, da bi povedali tisto, kar bi on rad zn vse težave, katere je moral prebroditi, preden jc mogel oditi slišal, iz Kastilije, ko mu nihče ni bil naklonjen razen Boga in obeh Veličanstev. Torek, 15. januarja. Kolumb bi rod odplul, kajti obo- Daljc pravi, da je izvedel, da leži za otokom Ivana na južni strani še drug velik otok, kjer je še več zlata, saj pobirajo kosce večje kakor bob, dočim se v španskih rudnikih ne dobe večji tavljanje nima nobenega smisla, posebno pa ne zavoljo nastalih koščki, kakor je žitno zrno. Ta otok sc imenuje Yamaye (Jamai-neredov. j ca). Izvedel je tudi, da leži na vzhodu nov otok, na katerem pa Danes je dognal, da se večje količine zlata nahajajo v bližini |>'vnjo same ženske, kakor so mu to pripovedovali mnogi ljudje1, Božične naselbine, ki spada pod oblast Nj. Veličanstev, in du je ‘ *n (*n Španski otok in Jainaica nista od kopnega odda1jei\ji več na Karibu in Matininu mnogo bakra, pač pa bo pridobivanje te kakor zn deset dni phivbe z domačinskim čolnom, kar bi pomenilo kovine zelo ofežkočeno spričo dejstva, dn se tamkajšnji prebivalci 60 ‘I0 morskih milj. Izvedel je tudi, da tamkajšnje prebivalstvo hranijo s Človeškim mesom. Z mesta, kjer se je Kolumb nahajal, nosl oblačila. je videl otok Karib in je sklenil podati se nanj. Glede Matininn Ponedeljek, ?. januarja. — Tega dne je nastala na Niili pa pravi ponovno, da na njem prebivajo izključno ženske, ki razpoka in je voda vdrla v notranjost ladjo. Razpoko so znmnSili nimajo mož. Na vsak način bo skušal raziskati oba otoka in in jo zasmolili. Mornarji so odšli na suho, da bi nasekali lesa. prijeti neka] njunih prebivalcev, j ' • Našli so veliko mustika in aloj. ms i!&ma£c ii- ^Seuitie^- J 00. m Pogodila sta se in si udarila v roke: črni možak je dal drvarja vole, telege in verige, drvar pa njemu obljubi dali ono, česar še nima in česar nikoli ne bo imel... In sta šla vsak k sebi: črni mesar se je izgubil v globokem . klancu, drvar pa je vola odgnal na zeleno pianino. S sekirinim toporiščem je štorkljal za njima, medlem ko se je velika žaga z njegove\rame podajala v loke ter tresoč se pela. 101. i Ui- v „ S A ♦ Ko je najmlajši drvar dospel do križ-potne lipe, pod katero sta ga brata oslepila, ozdravila ga pa očetova duša s svojimi solzami, je voliča ustavil ter se nato ozrl po debelem deblu, po košatih vejah in visokem vrhu. iTole lipo poderem; iz njenega debla pa izlešem bratoma krstili se brž odloči. 102. Vlekla sta in žaga šimnovka je zapela lipi pesem osmrtnico. Čez čas sta prenehala, da je drvarček na nasprotni strani deblo zasekal, da bo drevo v pravo smer lepo padlo. In zopet je zapela žaga. Kmalu je lipa vztrepetala, se nagnila in že je mrtva zgrmela čez gozdno križpotje. Drvarja sla se ročno lotila klestenja. Zavezniki si nasprotujejo v najvažnejših vprašanjih Buenos Aires, 23. julija, s. Neki newyorški list je objavil izj’avo senatorja VVheelorja, ki jo je dobil londonski dnevnik »Starc, a ga v Anliji ni smel objaviti. V tej izjavi je Vlice-lor na novinarjevo vprašanje glede ameriškega nevmešavanja v evrop-ske zadeve dejal tole: »Jaz sem bil proti temu. da bi Amerika šla v vojno, kakor je bilo tudi proti vstopu 85% ameriškega ljudstva. Če se izraz »ameriškega nevmešavanja« tako razume, potem sem še danes izolacionist in bom to ostal še vnaprej.« Na vprašanje, kako bodo Amerikanci ravnali glede mednarodnega sodelovanja po vojni, je vVheelor odgovoril, da to odvisi od Agležev in Rusije. Novinarju je dejal: »Če mi lahko poveste, kakšno vlogo bo imela Sovjetska Ru- sija, kaj bo zahtevala in kaj se bo zgodilo v Evropi, potem pa še, kakšno bo bodoče angleško ravnanje v Severni Afriki, v Indiji in Maleziji, tedaj vam bom lahko jasno povedal svojo sodbo ter mnenje ameriškega ljudstva. Ne bi pa maral kar tako na slepo podpisati prazno menico, da bodo Sovjetska Rusija, Velika Britanija in druge sile lahko izpolnile obljube, kakor bi bilo prav.« Tako smo spet priče zgodovinske odgovornosti Rooseveltove, ki je Združene države pahnil v vojno proti lastni volji. Poleg tega pa imamo tu izjavo dobro znanega in natanko obveščenega ameriškega politika, ki dokazuje, da so tako imenovani zavezniki še vedno med seboj v sporih glede bodočega svetovnega reda. Najboljši pripomoček za pouk in razumevanje stare zgodovine — roman v slikah Q U O VADIŠ«! nič ne skrbi, da bi vračali malikovanja, pridržano Sovjetski Rusiji. Tudi si niso v Moskvi nikoli dc lali skrbi, da bi rusko ljudstvo obvestil; o ameriških pošiljatvah živeža in vojliih potrebščin za rusko vojsko ter izrekli kakršno koli zahvalo. To je šlo tako daleč, da je celo amer. poslanik Standly bil svoj čas prisiljen k odločni pritožbi. Iz Berlina poročajo, da je bil nek Francoz obsojen n^ smrt in ustreljen, ker je mesec dni skrival nekega ameriškega padalca. Francoski listi so sodbo nemških oblasti objavili ter posvarili francosko ljudstvo, kakšnim nevarnostim se izpostavlja, če eovražniku kakor koli pomaga. Novi italijanski poslanik v Švici grof Magistrati je včeraj izročil 6voje poverilnice švicarskemu zveznemu svetu. V nagovorih, izrečenih pri tej priliki, so poudarjali današnje sodelovanje med Italijo in Nemčijo, v katerem so kaže vedno uspešnejša človeška vzajemnost. najvecji Jezero ped pariško opero Jezero pod pariško opero — glasovi v 1. 2007. — Beethovnov revolver. »Je kaj skrivnostnega v Veliki operi?« smo vprašali gospoda Marillier, ki smo ga našli v enem izmed neštetih hodnikov velike pariške opere, Gospod Marillier se podpre. Malo pomisli in se veselo nasmeji. Skrivnosti? Ali ste že brali roman Gastona Lerouxa »Fantom opere«? Vsaka zgodba, v kateri skrivnosten človek ži- vi leta dolgo v podzemskih opernih hodnikih, brez nade ljubi majhno plesalko in končno pusti tudi prevrniti operne lestence. »Naravno je tu mnogo fantazije,« kramlja gospod Marillier. »Fantoma opere ni nikoli bilo. Je pa nekaj resnice v tem.« S temi besedami je vzel žepno svetilko in nas povabil s seboj. Spustimo se po mnogih stopnicah, prečkamo temne hodnike in končno stojimo v tretjem ali celo četrtem kletnem nadstropju sredi labirinta mrkih hodnikov pred votlino, pokrito z železnimi mrežami. Čudno klokotanje prodira. Gospod Marillier prižge žepno svetilko. »Jezero!« reče lakonično in se sam pri sebi smehlja. VidimS železne »stopnice, ki se izgubljajo pod mrežo v čr-nilno črni vodi. Jezero pod Veliko opero. Ono jezero, kjer se je »Fantom opere« vozil s petelinom v romanu Lerouxa. Voda se zaježuje pod opero. Je ostanek rečice Grange-Bategliere, ki še teče pod temelji restavracije »Mareville« na Boulevard Montmartreu, potem se izgubi in se končno pod Veliko opero spremeni v jezero. Nikoli ne naraste, nikoli ne usahne. Tu spodaj so tudi »stopnice izgubljenih glasov«. Skrivnostna vrata bi se odprla, če bi obiskali leta 2007. operne katakombe. Pred dobrimi 35 leti so prišli na misel, da so vzeli glasove vseh slavnih še živečih pevcev na plošče in potem te spravili v svinčene omare čez sto let bodo odprli shrambo in iz operne kleti bodo prodrli že dolgo pozabljeni glasovi. Že 13. julija 1912 so odprli shrambo in so še enkrat zložili nove plošče. Minister lepe operi sveta — Beethovnov samokres umetnosti je takrat omenil, da bodo mogoče že leta 1957. zopet zadoneli glasovi Carusa, Melbe, Notea in Affrea, da bodo pozneje znova dremali v obokih pod svincem. Pa še drug čudež skrivajo operne kleti. Je to mogočen stol za prevažanje opernih živali, ki so nekoč čakale v kleteh na svoj nastop. To je bilo v časih, ko opera še ni mogla biti dovolj naravna. Konji so ropotali preko desk velikega prizorišča sveta, ki je 50 metrov dolgo in 27 metrov visoko. Rabili so vole pri »Les Barbares« in pri »Monna Vanna«, kamele so nastopale na kulisah, kadar so igrali »»ceno«. Danes nas prinese električno osebno dvigalo v gornje nadstropje. Debeli vratarji se tiho klanjajo v dvigalu. Stojimo v muzeju opere, ki ni dostopen javnosti. Pod steklenim zvonom ležijo tri bombe, ki so jih Orsini in njegovi pomočniki vrgli na Napoleona II. V drugem predalu s krvjo poškropljena obleka vojvode Charles Berry, ki je bil zaboden 13. februarja 1820, ko se je s svojo ženo vračal iz opere domov. Raztopljena kepa kovine poleg spominja na požar v operi leta 1873, Nekoč je bil to zvonec, s katerim so pozvanjali v operi »Hugenotti« v Šentjernejski noči. Mrtvemu skladatelju F. A. Bo-ieldieu so odrezali dva šopa las z glave, predno so znanega pariškega opernega ustvarjatelja balzamirali. Shranjena sta v drugi stekleni posodi, kjer je tudi cela vrsta različnih plesnih čevljev, V njih so nekoč plesale Taglioni, Fanny Elssler in Ana Pavlova po deskah Velike opere. Obod Paganinije-vih gosli dremlje brez strun poleg Beethovnovega in Papphiilsinega samokresa, v katerem )e zapustil svojo stanovsko oporoko. Gounodovo škatlico vžigalic, Berliozovo taktirko s slonokoščenim ročajem, kostume Patli, Massenetovo sprehajalno palico najdeš poleg one flavte, ki je bila narejena iz biljardnih krogel za kralja vseh flavtistov Tulona. Nič več ne zvončkajo kastanjete Fanny Elssner, ^u-di Taglionina krona leži pozabljena pod steklom — med težkimi zastori malega muzeja pa veje duh Ukrajinska Vinica Profesor Orvos z medicinske fakultete na vseučilišču v Budimpešti, se je kot zastopnik madžarskega Rdečega križa udeležil izkopavanja in razpoznavanja trupel, ki so jih našli pri ukrajinskem mestecu Vinici. To mesto bi lahko' imenovali grobnico Ukrajincev, ki so jih pomorili Sovjeti. Omenjeni profesor pripoveduje, da je teh žrte” bilo na tisoče in tisoče. V množičnem grobu pri Vinici so našli kmete, delavce, duhovnike in učitelje. Veliko je bilo tudi žensk. Vse so pobili s strelom v tilnik, torej po istem načinu kakor poljske častnike v Katynskem gozdu. Rodbine in sorodniki žrtev pripovedujejo, da je marsikoga izmed teh nesrečnikov sovjetska politična policija ubila samo zaradi tega, ker so ga videli, da se je pokrižal, ko je šel mimo cerkve, ali ker so pri njem dobili sveto pismo ali molek. Vsi ti umori so bili storjeni leta 1938. Madžarski profesor pravi, da žaloigre ukrajinskega ljudstva ne more docela razumeti nihče drugi kakor tisti, ki je bil priča pretresljivega prizora pri prepoznavanju tisoč in tisoč žrtev boljševiške-ga besa. Kako se je človek spustil v dozdaj največjo morsko globino in kaj je lam vse doživel - boste brali v CTJ3 I GG Japonski uspeh pri dviganju potopljenih ladij Največje delo za dviganje ladij, kar ga je svet kdaj videl, so opravili japonski tehniki v Shonanu, kakor se zdaj imenuje bivše angleško oporišče Singapur. Japonci so dvignili na površje velikansko plavajočo popravljalnico za ladje, ki ima 50.000 ton, Angleži so popravljalnico potopili v singapurskem pristanišču. Delo za dviganje ogromne po-pravljalnice je bilo končano v kratkih treh mesecih po tistem, ko so izvedli vse potrebne priprave. Popravljalnico so izdelali v Angliji 1. 1928. ter jo z ladjami privlekli v Singapur, Preden ja 1. 1942. trdnjava padla, so jo Angleži potopili in sicer s tem, da so odprli vse zaklope in navrtali široke luknje v stene. Delo za reševanje popravljalnice je bilo posebno težavno zaradi tega, ker je bila prav blizu nje potopljena neka ladja, pa so morali najprej dvigniti to, šele potem so lahko začeli z dviganjem popravljalnice same. Turški parlament je odšel na počitnice, ki bodo trajale do prvih dni septembra. V Angliji in Združenih državah so ljudstvo vpra- šali za mnenje, kak<* sodijo o sorazmerju glede vojnega prispevka med zavezniki. Angleži sodijo, da Rusija prispeva s 50. Velika Britanija z 42 in Amerika z 20 odstotki. Amerikanci pa mislijo, da so sami na prvem mestu, češ da prispevajo s 55, Rusija z 32, Anglija s skromnimi 9 in Kitajska pa samo s ‘i odstotki. Pri avtomobilski nesreči blizu Madrida je izgubil življenje nemški vojaški odposlanec v Španiji polkovnik Trotzen. V Buenos Airesu so, bile velike pogrebne sveča- nosti za podpredsednikom republike adpairar lom Saba Sueyrom. Pri pogrebu so bili navzoči državni glavar, člani vlade, vse državne oblasti, diplomatski zbor in veliko število prebivalstva. Admiral je bil eden voditeljev nedavnega državnega prevrata v Argentini. Angleški list >News Chroniclo« piše, da med Angleži in Amerikanci v Angliji ni pravega prijateljstva zaradi nediscipliniranega obnašanja ameriških vojakov. Zadnji čas je prišlo do hudih sporov posebno v Rochsterju in Peter-bourghu. Položaj pa se še vedno bolj slabša, ker si Združene države pridržujejo pravico, da same sodijo vse prekrške, ki jih zagrešo Amerikanci v Angliji. velikih godbenikov. Skrivnosti obdajajo tesne prostore in kot operni fantom te v nočnih urah more odpeljati čez temno jezero pod temelji opere z lahnimi vesljaji. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i * p r v e svetovne vojne 23 »Se knj spomniš nn Luru?« ? Človek se lahko smeja tudi tedaj, ko umira. To se je primerilo Richardu Owenu in jaz sem to videl. V poslednjih zdihljajih je z neznanskim fcaporont vzdignil glavo z blazine ter mi stežka zašepetal: »Se kaj spomniš na Luru?« Pokimal sem mu in sem mit položil roko na čelo, ki je bilo skoraj ledeno. Toda umirajoči je ponovil se enkrat: »Se kaj spomniš na Luru?« V njegovih skoraj že ugaslih ločeh se je za trenutek, kakor po čudežu, prižgal vesel blesk. Potem ie glava na lepem omahnila na blazino težko, kakor da je svinčena, in čeljusti so mu otrdele. 'Ioda nasmeh mu je še vedno lebdel na poblcde-lih ustnicah. Luru je bila papiga v gostišču lOrenthe v Eidliovnu na Holandskem, kjer sem pod konec 1. 1913 stanoval z Owenom. Nekaj kilometrov od ondod je divjala vojska, v gostišču v a 'treljafi samo zamaški iz šampanjskih steklenic, četudi zelo pogosto. Druščina je bila I torej, kakor vidite, kaj vesela. , Edini gost, ki je bil venomer čemeren in je kuhal rilec, da nihče ni vedel zakaj, je bila papiga. Zaradi tega je bila vsem nam, zoprna, , da je bilo kaj. Nihče je ni mogel trpeti. Nihče ni maral tega ptiča s tistim močnim, ukrivljenim klju-, nom, ki je bil podoben levjemu zolju. Pogled je imel srep in zloben. Vsi smo se od daleč izogibali stojalu, na katerem je čepel Luru ter gledal nesramno in izzivajoče _ka-j kor orel, ki preži ua svoji pečici. Prijatelj Owen me je lepega dne vprašal: ^ »Zakaj pa imajo v hiši to zoprno zverino? Saj je živa duša ne more na konec očesa videti.« Jaz nisem odgovoril nič, temveč sem mislil na tiste čudne, temne in zapuščene male ceste, ki teko ob prekopih po holandskih, mestecih. Tistih prekopov in cest je tam, da je. kaj. Mislil sem tudi na besede, ki mi jih je dejal stotnik Silling, ko sva se zadnjič videla. Dejal mi je: »Krogla, izstreljena v tilnik, to vam je lep način za spravljanje s poti. '['oda jaz imam rajši zanko, ki jo bliskovito naglo zategneš okoli vratu, pa je. Ta način je manj hrupen, tako rekoč neslišen. Poleg tega pa je tukaj toliko prekopov in pretokov, ki se zde, da so ustvarjeni nalašč zato. da sprejemajo v svojo valove trupla tistih, ki se jih kdo hoče na lepem in neopazno iznebiti-« No, pa govoril sem vam, če se prav spominjam, o papigi. O papigi, ki je imela smešno ime l uru. Torej vam bom povedal zgodbo o njej. * Že večkrat sem pri objavljanju teh spominov dejal, da je Holandska bila v prvi svetovni vojni nevtralna. Vendar je na njenih tleh, kakor na tleh toliko drugih nevtralnih držav divjala nevidna in neslišni vojna, ki pa ni bila nič manj zagrizena in srdita kakor vojna na vidnem, krvavem bojišču. • Po Holandiji je kar mrgolelo vohunov iz vseh vojskujočih se držav. Toda po večini so to bili novinci, to je ljudje, ki so vohunsko in . obveščevalno službo imeli samo za nekaj, s čemer si človek kolikor toliko zanimivo preganja in krajša čas. Bila je to množica nesramnežev, bolj ali manj prevejanih, ki bi bila neznansko srečna, če bi bila mogla na svojo vizitko napisati kot poklic službo obveščevalnega agenta te ali one države, li začetniki in stremuhi so tisto, kar so zvedeli, na glas pripovedovali za kavarniškimi mizami ter o vseh rečeh razpravljali s slehernim človekom, ki ga je to veselilo. Toda niso bili vsfr vohuni taki, to moram reči. V Holandiji so delali tudi preizkušeni ljudje, dečki, taki, ki smo jim rekli »stara kost« in ki so nam delali dosti preglavic. Mi, ki smo bili v pravi državni obveščevalni službi, smo morali biti vedno na nogah, da bi katerega izmed teh nevarnih ptičev izvohali, ga zalotili pri dejanju ter ga dali po zakonih nevtralnosti izgnati u Holandije. To ni bil prav lahak posel, zakaj nevtralnost je varovala tudi nje. Če so kaj zaslutili, so znali naglo in neopazno pobrati šila in kopita ter jo pobrisati čez mejo na varno ali pa na drugo, mirnejše mesto. | Če pa katerega ni bilo moči spraviti s poti tako, je bil tam vedno pripravljen posebno oddelek stotnika Sillingn, ki je zadevo rešil čisto na tihem in brez hrušča in sicer po načinu, pri katerem so uporabljali zanko, nepričakovano in brez trušča zadrgnjeno okoli vratu- * I Decembra 1. 1915 sva s tovarišem Owenom bila v tistih krajih zaradi nekaga takega posla. Od ondod je nasprotnik že nekaj časa dobival obvestila, ki so nas močno dražila . in nam še bolj škodovala. Treba je sm Najbolj Izvirna in najbolj zanimiva knjiga ^letošnjega leta QUO VADIŠ ROMANOV SLIKAH ki bo lzše| v začetku avgusta. Oblika: četrt strani »Slovenca« ali »Slovenskega doma« ali pol strani »Domoljuba«. Velikost: 216 strani s 420 slikami na dobrem, debelem papirju. Cena: Mehko v karton vezana 32 lir Trdo v polplatno vezana 45 lir Trdo v celo platno ve-^ zana na najboljšem papirju . '.......85 lir (Samo nekaj Izvodov) Za naročnike »Slovenskega doma« velja mehko vezana , . . 25 lil Po tej ceni jo dobe tudi vsi novi naročniki. • Mesečna naročnina za »Slovenski dom« znaša 11 lir. čas za prednaročbo (zadostuje dopisnica): do 5. avgusta. Naročila sprejema: Uredništvo »SLOVENSKEGA DOMA«, Ljubljana, Ljudska tiskarna. bilo tej reči za vsako ceno narediti kraj in konec. Zato so poslali tja prav naju, (Dalje.)