AKTUALNO VPRAŠANJE Cesta ii. reda, ki po najkrajši poti Povezuje Kranj s Škof jo Loko ter dalje s Selško in Poljansko dolino, je zavoljo izredno slabega vozišča že nekaj let osrednja točka upravičenega negodovanja in kritike vseh, ki se morajo posluževati to ceste. Vse kaže, da negodovanja in kritike še ne bo konec, kajti Cestno nadzorstvo v Škofji Loki nas je obvestilo, da so letošnji krediti za vzdrževa- nje cest, s katerim razpolaga Uprava za cesto LRS, izčrpani. 2e lani je bilo govora o popravilu to ceste, ki ne ustreza naraščajočemu prometu niti po obremenitvi niti po širini in gradnji (makadam). Proračunska vsota za popravilo te ceste, brez večjih zemeljskih del, je okrog 10 milijonov dinarjev. V načrtu je bila tudi protiprašna prevleka cestišča. — Vse lepo — načrt in proračun sta pripravljena, le kredita ni. Morda pa drugo leto? Ob zaključku še nekaj ugotovitev. — Letno vzdrževanje te ceste velja 300.000 dinarjev za 1 km, torej 2 milijona 400.000 dinarjev, čo upoštevamo, da je vozišče dol^o 8 km. Približni izračun nam torej pove, da doseže vzdrževanje te ceste v štirih letih znesek, ki bi zadoščal za temeljito popravilo vozišča. Ce odmislimo vso materialno škodo, ki jo utrpe motorna vozila na tej cesti, nam le-ta vendar-lo prinaša nekakšen »ugled«.: zaradi visokih stroškov vzdrževanja je to najdražja cesta v Sloveniji! S. E KTUALNG VPRAŠANJE POSVET MLADIH ZADRUŽNIKOV Mladi'zadružniki za kooperacijo Kranj, 11. avgusta. danes so se zbrali na redni posvet predsedniki in tajniki aktivov mladih zadružnikov in na njem pregledali dosedanje delo kmečke mladine, značilno za delo v letošnjem letu je, da se veČina aktivov loteva dela v proizvodnji, Čeprav jih zadruge k temu le redko navajajo. GORENJSKE GLASIIO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO leto x. — št. 62 — cena din 10, Kranj, dne 11. avgusta 1957 V Zireh so obrali nad 30 vzorcev zemljo za analizo, doma so urejali in belili hleve in ostale komunalne naprave na vasd. Izredno je mladina aktivna v pospeševalnih odsekih zadruge in celo v upravnem odboru delajo trijo mladinci. V Zmincu so poleg poizkusa v krompirju začeli s škropljenjem sadja in žita. Ljudje so v začetku to sprejeli z nezaupanjem in celo nasprotovali, danes pa, ko se kažejo praktični rezultati dela, vsi pozdravljajo iniciativo mladih zadružnikov. Tudi v Lučinah, Podljubelju, Radovljici, Voklem, Lancovem je podobno. V Bohinju jo bilo posebno nagradno tekmovanje za urejanje vasi, hiš in hlevov, ki je razgibalo večino kmečko mladine. Uspehi bi bili lahko še večja, če bi proizvajalne zveze skrbele tudi za delo kmečke mladine pri napredku proizvodnje, dosedaj pa je nudil praktično pomoč aktivom le odbor MZ pri OZZ. Na posvetovanju je bila sprejeta misel, naj so mladi zadružniki vključijo v delo pri obdelavi po- V bodoče ljudske odbore tudi mladino 2daj mladine v oblastnih organih na Gorenjskem skoraj ni Mladina Gorenjske je letos dosegla *e lepe uspehe. Udeležila se je števil-nih delovnih akcij, na raznih tečajih Jn seminarjih se je seznanjala s političnimi in kulturnimi vprašanji lin tako pripravljena pričakuje VI. kongresa slovenske mladine, ki bo septembra telos v Celju. Na kongresu bodo obravnavali priprave za bližnje volitve v občinske in okrajno ljudsko odbore, na kongres ZKJ dn na praznovanje 13- obletnice ustanovitve USAOJ. Nad 520 gorenjskih mladincev in Mladink v 12 brigadah je sodelovalo Pri delu v raznih krajih Slovenije. Se več skrbi je posvetila mladina kulturnemu in političnemu delu. OK •LMS je organiziral več enotedenskih Seminarjev za mladinsko voditelje in Mladince, kd sodelujejo v delavskem Upravljanju. Predvidevajo, da bo le-tos obiskalo seminarje okoli 500 mla-ljudi. Tudi v jesenskem in zim-fkem času bodo imeli nekaj seminar-•iev, predvsem za kmečko mladino, za 5^1'ade zadružnike, člane upravnih odborov kmetijskih zadrug, za tehnike, inženirje in logarje. V aktivih mladih zadružnikov sodeluje že 2000 mladin- cev in mladink, okoli 100 pa jih je tudi v upravnih odborih KZ. V zvezi s pripravami na jesenske volitve v občinske in okrajne ljudske odbore, so občinski in okrajni mladinski komiteji analizirali sestav ljudskih odborov ter ugotovili, da v teh organih mladine ni. V enajstih občinskih ljudskih odborih je 330 odbornikov, toda mlajši od 25. leta mi nihče. Podobno je tudi v okrajnih zborih. Da bi odpravili to vrzel in bolj pritegnili mladino v samoupravne organe komun, so predlagali, da naj bi v nove ljudske odbore kandidiralo 260 mladincev in mladink. Prav gotovo je, da no bodo vsi izvoljeni, pričakujejo pa, da bodo že s tem dosegli pomemben korak naprej. Organizacije pa naj bodočim kandidatom očrtajo naloge, ki jih čakajo. Predvsem bi morali več govoriti o vlogi in nalogah mladih ljudi pri razvijanju komunalnega sistema. V zvezi s tem pripravljajo tudi razgovore z mladino, ki bo letos prvič volila. Seznanili jih bodo z našim komunalnim sistemom in tudi z mladimi kandidati, kajti le tako se bo mladina lahko uveljavila na volitvah, predvsem pa v bodočih organih oblasti. Poj. Škofja Loka bo dobila novo, moderno avtobusno postajo, ki jo nedvomno potrebuje (zgoraj). V Selški dolini bo kmalu rešen eden izmed treh »-prometnih problemov« doline. Novi most pri Praprotnem bo kmalu dograjen vršin splošno ljudskega premoženja. Po dosedanjih podatkih iz nekaterih občin ta zemlja ni najbolje obdelana, zato bi jo obdelovali mladi zadružniki in sicer na principu kooperacije. Od zadrugo bi dobivali gnojila, seme, stroje za obdelavo in ostalo, preko njo prodajali pridelke, ves dobiček pa namenili gospodarski krepitvi zadruge. Po-krenili bodo tudi širšo akcijo za plantažne nasade na teh zemljiščih. Praktično delo bo vezano tudi na gozdarstvo (pogozdovanje, čiščenje gozdov, planin) in slično. To je nedvomno koristna zamisel, ki bi jo morali podpreti tudi občinski ljudski odbori in politične organizacije. Pomembno delo opravljajo tudi na področju vzgoje. Trenutno zbirajo po aktivih in osnovnih organizacijah LMS prijave za Kmetijsko šolo v Poljčah, kmetijsko gospodarske šole in druge tečaje za fante in dekleta. Ženska mladina z zadovoljstvom sprejema pomoč pri ureditvi vrtov in pričenja z »gojitvijo štajersko kokoši. Na posvetu so obsodili nekatere slabe primere v odnosu do kmečke mladine. Konzervativno nastrojeni ljudje in- posamezni birokrati v zadrugah ovirajo delo mladih zadružnikov. Odvračajo jih od različnih gospodarskih akcij, zahtevajo, da mladi zagovarjajo, stara stališča, brez njih odločajo o važnejših vprašanjih itd. V Zmincu niso nitL, obvestili predsednika AMZ ylR posvetovanje in je o njem izvedel na KZ Škofja Loka. Neupravičene so tudi trditve, da kmečka mladina ni zrela za sprejem v Zvezo komunistov. Vse to je na isti liniji; mladina naj o vsem iimmanii ve, naj se ne vtika v delo, gospodarjenje in odločanje starejših, ker nič ne -ve in nima izkušenj. Posledica takega stanja jo tudi v tem, da pri nas v okraju nekateri gledajo le na večjo proizvodnjo (ta je vsekakor najvažnejša), pozabljajo pa vzporedno s tem na ustvarjanje novih, naprednejših odnosov na vasi. Stanje na vasi in nekaterih zadrugah to trditev najbolje potrjuje. Vse take pojave ,naj so pojavljajo kjerkoli, mladina obsoja, ker škodujejo napredku. Mr. Zaključek krajevnega praznika v Predosljah Predoslje, 11. avgusta. Po večdnevnem praznovanju so danes v Predosljah zaključili praznovanje krajevnega praznika. Dopoldne so množične organizacije priredile komemoracijo pri spomeniku padlih borcev. Ob tej priložnosti so tudi položili vence. Popoldne pa so ob navzočnosti večjega števila prebivalstva razdelili najboljšim športnikom pokale, diplome in nagrade. C. Letos prtil cepljenji! priti olriiki paralizi Petkove pokušnje novih cigaret ljubljanske Tobačne tovarne v Domu .TLA v Kranju se je udeležil tudi naš fotoreporter — pa ne zato, da bi pokusi] nove »Zeta« ali »Morava«, temveč zato, da bi našim bralcem posredoval nekaj »zadimljenih« slik s te pokušnje. Poskuševalci so sedeli za mizami, pred vsakim je bila čista voda, turška kava in zavojčki cigaret stare in nove vrste. (Članek na 3. str.) Otroška paraliza je dandanes ena izmed bolezni, ki povzroča bojazen vsemu človeštvu. V Sloveniji je bila prva večja epidemija otroške paralize leta 1953. Tedaj je zbolelo 187 ljudi. Druga je bila leta 1956, ko je zbolelo .251 ljudi. Od tega jih je 24 umrlo, 14 se jih ni moglo več gibati, 3? je bilo težjih in 71 lažjih invalidov. Letos pa je v Sloveniji do srede julija zbolelo za otroško paralizo 40 ljudi, na Gorenjskem od tega-5. Letos se pripravlja zdravstvena služba v Jugoslaviji na prvo cepljenje otrok proti povzročitelju te bolezni. O (tem smo se pogovarjali z dr. Sonjo Mejak iz Okrajnega higienskega zavoda. »Kdaj predvidevate to cepljenje?« »Verjetno bo cepljenje otrok proti povzročitelju otraške paralizo meseca oktobra ali pa novembra. Točen datum še ni določen, ker za sedaj tudi cepivo še ni razposlano po posameznih krajih. Razen tega mora biti cepljenje dobro pripravljeno, tako da bomo cepili po vsej Sloveniji na isti dan, sicer ne bi bilo pravega učinka.« »Bosto cepili letos samo otroke?« »Letos bomo cepili samo otroke do vključno petega leta starosti. Razveseljivo pa bi bilo, če bi mogli cepiti tudi starejše. Ker pa je cepivo zelo drago (2—3 dolarje za enega otroka), je za sedaj to še neuresničljivo.« »In sredstva za cepivo?« 1 »Del sredstev bomo dobili iz republiškega sklada, del bo prispeval OLO Kranj, verjetno pa bodo (primaknila del sredstev tudi podjetja in če ne bo šlo drugače tudi starši sami. Prepričani smo, da bodo to starši z razumevanjem storili, ker si vsakdo želi zaščititi otroke proti tej zahrbtni bolezni.« »Kakšen je uspeh 'cepiva?« »V Jugoslaviji bomo letos prvič cepili s Salko-vim cepivom, ki je že preizkušeno in je bilo na kongresu v Ameriki sprejeto in potrjeno. Uspeh cepiva je 75 %.« Lj. 7M 1 Glas Gorenjske Kranj, dne 11. avgusta 1957 TE OKI PO SVETU tik- \-\ A Britanske vojaške enote, ki so s pomočjo čet omanskega sultana začele napad na uporniško oporišče Nizva, so obtičale v puščavskem pesku pred tem oporiščem. Motorizirana angleška kolona 700 mož je zadela na srdit odpor kakih 200 upornikov, ki so dobro oboroženi in pod odličnim vodstvom, tako da bi Angleži lahko zavzeli uporniško trdnjavo le po daljšem bombardiranju z letali in topovi. Toda takšni ukrepi bi utegnili imeti težje mednarodne posledice, zato s« Angleži začasno ustavili prodiranje. Angleške čete se tudi sicer borijo s hudimi težavami. Prodirajo pri temperaturi 54 stopinj Celzija, pitne vode jim primanjkuje, ceste so minirane, bencin zaradi silne vročine zelo hitro izhlapeva, veter pa je kolono kar naprej zasipal s puščavskim peskom. Tako se jo angleški pohod nad omanske upornike začel nepričakovano klavrno. A Francoske oblasti vedno huje terorizirajo Al-žirce, ki živijo v Franciji. Z zastraševalnimi ukrepi jih hočejo odvrniti od tega, da bi podpirali alžirsko osvobodilno gibanje v Severni Afriki. Samo julija so v Franciji ubili 64 Alžirccv. Zaprli so tudi 50 lokalov, v katerih so se zbirali Severni Afričani. V Alžiru samem pa se nadaljujejo tako boji, kot tudi francoski teror. Vojaška sodišča so samo v soboto obsodila na smrt 21 Alžircev, obdolženih sodelovanja v vstaji, 6 pa so jih obsodila na 10 do 15 let prisilnega dela. Po uradnih poročilih je bilo od začetka vstaje do danes obsojenih na smrt skupno 370 Alžircev. Uradna poročila tudi pravijo, da jo bilo v zadnjih 33 mesecih v Alžiru ubitih 35.000 Alžircev, 20.000 pa ranjenih. Francoske vojaške sile naj bi imele 2900 mrtvih, 700 pogrešanih in 9000 ranjenih vojakov in oficirjev. Po istih vesteh je tudi civilno prebivalstvo utrpelo hude izgube. Ubitih je bilo 6000 muslimanov, pogrešanih 2300 in ranjenih 3700. Med civilisti evropskega porekla pa naj bi bilo 945 mrtvih, 2700 ranjenih in 140 pogrešanih. A Na letošnjem mednarodnem velesejmu na Dunaju bo sodelovalo 17 tujih dežel, med njimi tudi naša država. Na velesejmu v Celovcu, ki so ga odprli pretekli teden, pa je Jugoslavija eden glavnih razstavljalcev. Novi jugoslovanski paviljon smatrajo za najlepšo in najsodobnejšo zgradbo celovškega velesejma. A V uradnih zahodnonemških krogih izjavljajo, da zahodnonemška armada ne bo dosegla leta 1962 predvidene moči pol milijona t, modernim orožjem opremljenih vojakov, ker ji primanjkuje vojaške opreme in inštruktorjev. Trenutno šteje nova zahodnonemška vojska 100.000 mož, od katerih jih je 64.000 v kopenskih silah, 20.000 v letalstvu, 12.000 v mornarici in 4000 v raznih štabih in poveljstvih. Mornarica ima okrog 90 ladij, v glavnem manjših. Šo letos bo od Združenih držav Amerike dobila 4 rušilce. A Mednarodna zdravstvena organizacija je objavila, da se je epidemija azijske gripe razširila v petih mesecih na vse celine. Nazadnje je zajela Južno Ameriko. Samo v Cilu je naenkrat zbolelo 200.000 ljudi. V nekaterih deželah se bolezen še širi, zlasti v Burmi, Sudanu, Egiptu, Portugalski in Indiji, vendar n;>, splošno nevarnost epidemije čedalje bolj pojema. A Na Kubi so nadaljuje državljanska vojna. V zadnjem času so bili spet hujši spopadi med vladnimi četami in uporniki. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IK TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MERO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-136 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Lepo vreme z vročino, ki ga bodo prekinjalo krajevne nevihtne motnje. LJUDJE IN DOGODKI HRUŠČEV V BERLINU Obiski sovjetskih voditeljev v inozemstvu niso sami po sebi več senzacija. Odkar so se sovjetski državniki pred dvema letoma pomudili v Jugoslaviji, so obiskali že vrsto evropskih in azijskih dežel, med drugim tudi Indijo, Burmo in Veliko Britanijo. Nedavna naporna turneja po Cehoslovaški ni utrudila sovjetskih državnikov toliko, da se ne bi zdaj spet podali na pot, tokraft v Vzhodno Nemčijo. Takšna razgibana dejavnost novega sovjetskega vodstva zbuja upravičeno pozornost, tembolj ker je v očitnem nasprotju r, nekdanjo Stalinovo prakso. Medtem ko so stari diktator ni premaknil izza kremeljskih zidov, sedanji sovjetski državniki izkoristijo sleherno priložnost, dr. prekoračjo sovjetsko meje. Po svetu seveda zelo različno ugibajo o razlogih tako živahne dejavnosti Hruščeva in ostalih sovjetskih voditeljev. Pravi odgovor na to vprašanje pa je mendp. dal sam Hruščev, ko je v pozdravnih besedah ha vzhodnem berlinskem kolodvoru izjavil, da so se sovjetski voditelji »prepričali, kako čvrste korenino ima prijateljstvo med državami, katerih odnosi temelje na' prijateljstvu, enakopravnosti, nevmešavanju v notranjo zadevo drugih, spoštovanju neodvisnosti in državne nedotakljivosti«. To je vsekakor pozitivna in realistična črta v sovjetski politiki, ki se jo sicer že porodila na 20. kongresu KP SZ, ki je že dobila potrdilo v resoluciji ob izključitvi skupine Malenkov, Kaganovič in Molotov, in ki jo vsebujejo važni mednarodni dokumenti (beograjska in moskovska deklaracija, izjava sovjetske vlade o odnosih med socialističnimi državami 30. okt. 1950). Toda prav ta politika še vedno čaka oprijemljivih dokazov v praksi. Ce je to pravi vzrok sedanjega obiska v Vzhodni Nemčiji, potem je to zelo pozitivno znamenje, da sovjetsko vodstvo skuša uveljaviti v stvarnosti vsa ta napredna načela v mednarodnem občevanju, zlasti pa v odnosih med socialističnimi deželami. Ako bi. razgovori med sovjetsko in vzhodnonemško delegacijo v Vzhodnem Berlinu potekali v tem ozračju in v duhu omenjenih načel, potem bi imeli resnično velik pomen za nadaljnji raz'voj odnošajev med obema deželama, kakor tudi za socialistično odnoso nasploh. To seveda ne pomeni, da bi bilo trebr, v zaključnem sporočilu o razgovorih pričakovati kakršnihkoli senzacionalnih novic. Nasprotno, bržkone bo prišlo samo do potrdila dosedanjih skupnih stališč. To lahko sklepamo po besedah Hruščeva na slavnostnem sprejemu, ko jo izjavil, da je med »KP SZ in Enotno socialistično stranko (vzhodnonemško partija) vedno obstajalo popolno soglasje v vseh načelnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja v graditvi socializma.« Sicer pa so take globlje, kvalitetne spremembe stvar, ki jih je ponavadi težko najti v uradnih komunikejih. Za zunanje opazovalce pa so ti notranji odnosi podrejeni širšemu mednarodnemu pomenu obiska. Gro predvsem za pereče nemško vprašanje. V Bonnu s skrbjo gledajo, kaj se dogaja v slavnostno okrašenem Berlinu. V napeti predvolilni bitki, ki se čedalje bolj razvnema v zahodnem delu Nemčije, padajo vedno močnejši aduti na eni in drugi strani. Četudi za zdaj Hruščev še ni presenetil Zahoda z novimi predlogi (ponovil je le staro tezo o umiku tujih čet iz evropskih dežel), vendar'že njegov obisk, ne glede na zelo očitne izjave, dovolj jasno kaže, da v Moskvi menijo, da pot do nemške združitve ne more iti mimo Vzhodnega Berlina. To pa je tisto, na kar v Zahodni Nemčiji niti vladna kr-ščansko-demokratska, niti opozicijska socialdemokratska stranka nočeta pristati. Dokler pa obo strani, tako zahodnonemška kot sovjetska vztrajata na svojih stališčih, bo tudi Nemčija ostala razdeljena. Da SZ ni pripravljena popustiti, dovolj zgovorno kaže sedanji obisk. Sicer pa je nemško vprašanje vse preveč zapleteno, sedanji predvolilni boj v Zahodni Nemčiji pa vse preveč kočljiv, da bi lahko s katerekoli strani pričakovali odločilno potezo, ki bi na mah razvozljala zamotani nemški vozel. MARTIN TOMAZlC ZAČETEK KVEKERSKEGA SEMINARJA Kranj, 11. avgusta. Sinoči se je začel v Kranju treljii kvekerski seminar, katerega so udeležuj eno zastopniki 20 narodnosti. Seminar prireja vsako letc^ Biro za mednarodne zveze CK LMJ. — V okviru seminarja bo poseben jugoslovanski večer, na katerem bo sodelovala tudi kranjska mladina. VELIKO TURISTOV Ves današnji dan, ki je bil po sobotnem dežju izredno lep in sončen, smo na cestah opazovali zelo velik vrvež Številnih turistov. V smeri od Jesenic proti Ljubljani so vozili vse do večera pretežno inozemski avtomobili. Bilo jih je precej. — Proti Bledu in Bohinju pa je šlo precej naših domačih turistov, na kotačih, mopedih in tudi avtomobilih. — Vse kaže, da je turistična sezona dosegla svoj vrhunec, česar se zlasti naši gostinci zelo vesele ... SPET VREME ZA KOPALCE Kranj, 11. avgusta. Po daljšem obdobju nestalnega in deloma tudi hladnega vremena je spet nastopilo lepše, sončno vreme. Viremenoslovci nam obetajo nov val silne poletne vročine. Današnjo lepo in sončno nedeljo so izkoristili tudi kopalci. Na kopališču, v Kranju jih je biLo približno 600. Kopali so se v vodi, ki je imela 20 stopinj Celzija, medtem ko je bila temperatura zraka 19 stopinj Celzija. Na Bledu pa je danes užiiivaLo okoli 1400 kopalcev v razmeroma dokaj topli vodi, kjer so izmerili 24 stopinj, medtem ko je bila temperatura zraka 26 stopinj Celzija. Danes se jo kopalo v jezeru veliko število tujcev. PROMETNA NESREČA NA POKLJUKI V nedeljo ob 11.30 uri se je pripetila na cesti III. reda Bled —Pokljuka pri vasi Krnica prometna nesreča. Na blagem zavoju sta se srečala voznika osebnih avtomobilov S-3213, last Maksa Zveglja z Bleda in S-3104 ki ga je voizil Artur Siler. Avtomobil S-3104 je ob srečanju r 29. POMEMBNE DROBNARIJE ■S P O M E D E L J E K Žena je predlagaila možu: »Nekaj malega sem ta mesec prihranila od gospodinjstva. Ce bi hotel še ti kaj primakniti, bi lahko kupili električni pekač. Tako nujno bi ga potrebovala... Večina sosed ga že ima. ALi mi lahko daš jurja in poL kolikor imi še manjka?« Mož pa jo vzkipel: »Hudiča, misliš, da denar kar v kupih zaslužim? Še za cigarete nimam, ti pa bi rada takšnele novotarije!« Samo uro kasneje v gostilni: »Natakarica, še kilo vina gor! Jaz plačam!« Njegov pivski tovariš, prav tako že z vinskimi meglicami obdan: »Naj ga le prinese, plačal bom pa jaz. Ce gre za prijatelja, pa res nočem biti mona. Nekaj sto dinarjev, ali pa magairi jurja, gor ali dol, zavoljo tega se svet še ne bo podrl.« »Ce sem ti pa rekel, da pusti denar kar lepo v žepu.« Je že tako: nekateri človek rad plača liter vina, škoda pa so mu zdi nekaj dinarjev za nove vezal j ko, čeprav so prejšnje tv čevljih že vse v vozlih. V tovarni. Stališče (načelno) vseh: »Nujno je treba urediti menzo, te in te higienske naprave in podobno.« Potem na seji delavskega sveta pa: »Zal teh predlogov za zdaj še ne moremo uresničiti, ker nimamo sredstev.« Cez nekaj dni. Dobili so nov ^stroj. Morda sedem in pol letnica tega in tega pomembnega dogodka za podjetje. Sklep (navdušeno sprejet): »To moramo proslaviti.« Z jedačo in pijačo seveda, če govorimo v jeziku staromodnih ivesaličnih letakov. Predvsem s pijačo, in, morda, le zaradi lepšega imena in dekoracijo pritaknemo še »kulturno« prireditev. Za take stvari se pa sredstva žo najdejo, saj bi bili sicer birokrati. Pristavek: Ko splošno slavje pojenj uje, se začne krokanje manjše skupinico izbrancev. V občini: Letos šo ni dovolj sredstev za ureditev žgočega komunalnega problema. Morda bo denar prihodnje leto. Nekaj malega pa bomo uredili žo letos. Drugo pa mora, žal, počakati. Pa pride občinski praznik. Svečana proslava. Prireditve. To je vse v redu, toda včasih jih morajo plačati podjetja. Morda v obliki oglasov na letakih. Oblika se že najde, če gre za tako reč. V neki manjši občini, kjer sicer nimajo sredstev, je javna tajnost, da so se ob takem prazniku potem nekateri odpeljali »separe« veseljačit v bližnji kraj. Tudi za to so se našla sredstva.yiZ le-temi sicer ne bi mogli urediti nobene menze in ne sezidati stanovanja, ker ni šlo za tolikšen znesek, toda... pri enem samem dinarju je začetek tudi milijona. Zato te drobnarije niso tako nevažno in neznačilne, vendar nas je mnogo takih, ki to pozabljamo. za/vozil nekoliko preveč na desno in zdrsnil čez rob ceste, kjer se je avtomobil prekucnil. Voznik in njegov sin nista bila poškodovana. — Škoda na avtomobilu znaša okoli 80.000 dinarjev. PLAVALNE TEKME NA BLEDU Bled, 11. avgusta. Danes dopoldne so bile na Bledu plavalne tekme, ki jih je organizirala Okrajna zveza Teles-novzgojnih društev Partizan. Tekme so bilo v plavanju in skokih. Udeležilo se jih je nad sto tekmovalcev iz Kranja, Radovljice, Bleda, Tržiča, Škofje Loke in še od drugod. Rezultati, ko to poročamo, še niso zna-na. REŠEVALCI IN GASILCI SO V NEDELJO POČIVALI Menda je lepo vreme vplivalo na ljudi v nedeljo, saj so imeli gasilcu in reševalci »miren« dan. Reševalci »Reševalne postaje« v Kranju so tokrat bolj ali manj počivali. Ves dan in vso noč so imeli le dva prevoza. Nekega človeka iz Stražišča so prepeljali zaradi želodčnih bolečin, neki mladenič pa je vtaknil nogo v kolo motornega kolesa. Pri tem mu je odtrgalo mezinec na nogi. To so bili vsi primeri nezgod. — Ugotavljamo, da je bila današnja nedelja tudi s te plati lepa. Prav tako ali podobno je bilo tudi v Tržiču. Brez prometnih nesreč, brez tatvin in kakršnihkoli vlomov. Pač — mirna nedelja .. . »Nič ni bilo«, tako so nam sporočili gasilci iz Škofje Loke, ko smo jih povprašali, če je na območju občine kaj gorelo. — Tudi reševalci so> bili brez dela, vsaj kar zadeva prevoze ponesrečencev, kajti v trenutku, ko smo povprašali pri njih, je šofer ravno popravljal avtomobil. Na Jesenicah prav tako: do 18. ure nobenih prometnih nesreč ali požarov. Isto so nam odgovorili v Radovljici. Torej zares lepa nedelja, ne samo, kar se vremena tiče ... DELEGACIJA CK KP GRUZIJE NA GORENJSKEM V četrtek zvečer je prispela na Bled delegacija CK KP (Gruzije, ki se že več dni mudi na obisku v naši državi. Delegacijo sta spremljala podpredsednik Zveznega izvršnega .sveta Edvord Kardelj in predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko. — V petek so si gostje iz Gruzije ogledali tovarno »Iskra« v Kranju, kjer so se zadržali polni dve luri. Zlasti jih je zanimala organizacija tovarne in delavsko upravljanje. Po ogledu tovarne so gostje nadaljevali pot proti Ljubljani in Postojni. S. DELEGACIJA METALURŠKIH PODJETIJ NA OBISKU NA POLJSKEM Preteklo nedeljo je odpotovala na Poljsko 25-članska delegacija članov ZKJ metalurških podjetij Jugoslavije. Na Poljskem bo ostala kot gost tovarniškega komiteja Poljske združene delavske partije železarne Nova Huta, okoli 10 dni. V delegaciji so tudi 4 delavci-komunisti jeseniške železarne. P. VEC KOT 70.000 OBISKOVALCEV RAZSTAVE BLED-COMMERCE Peto stalno sezonsko razstavo Bled-Commerce na Bledu si je doslej ogledalo že več kot 70.000 obiskovalcev. Večinoma so bili to tujoi. Med njimi je obiskal razstavo tudi predsednik švedske vlade g. Tage Er-lander in se na splošno zelo pohvalno izrazil o razstavljenih izdelkih. I. A. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V RADOVLJICI Foto klub Radovjica je za svojo 10. obletnico obstoja priredil 4. Gorenjsko razstavo fotografij v Radovljici. Od poslanih 163 del 38 avtorjev je žirija po pregledu izbrala 91 del 25. avtorjev in tudi razdelila (priznanje naslednjim razstavljalcem. V A grupi je dobil srebrno medaljo Tone Mar-čan, FK Kranj s 50,6 točkami, bronasto medaljo v A grupi je dobil Janez Marenčič, FK Kranj. V B grupi je dobil srebrno medaljo Janez Koren-čan iz FK Radovljica s 57 točkami, bronasto medaljo pa je dobil dr. Jaka Prešeren, FK Radovljica. Doseženi uspehi klubov so naslednji: 1. FK; Kranj 254 točk, 2. FK Jesenice 178 točk, 3. FK Radovljica 134 točk in 4. FK Tržič 7 točk. S. J. UP BLED NA TUJIH TRŽIŠČIH V prvem polletju letošnjega leta je LIP Bled izvozilo še enkrat toliko izdelkov kot lani vse leto. Plan proizvodnje so izpolnili s 119,5 odstotka. Največ izvažajo rezanega lesa, zaboje in še nekatere druge proizvode. Lesno volno pa prodajo vso na domačem trgu. Izvažajo v Francijo, Nemfttjo, Švico., Italijo, Izrael in v še nekatere druge države. 'Težave imajo še s prodajo lesne moke, ki so jo začeli proizvajati nekako pred enim letom. Niso še uspeli osvojiti stalnega tržišča, spričo precejšnje ponudbe nordijskih držav, pa tudi izvozni koeficienti so. precej neugodni za podjetje. V obratu »Gorja-na« pa pripravljajo preusmeritev proizvodnje, oziroma bodo uvedli industrijski način proizvodnje tipiziranih vrat. Teh bi že letos lahko izvozili več tisoč kosov. KRATKE IZ LOKE Loški lovci so pred dnevi odprli lovsko kočo pri Ožbaltu v škofjeloških hribih. Preuredili so jo iz opuščene osnovne šole, ki je pred letom prenehala z delom, ker je imela premalo učencev. Preureditev »Grabna« je v polnem teku. Arhitekt Bitenc bi še letos rad dokončal vsa glavna dela in se potem lotil Erženove hiše. Udeleženci simpoziuma o vodikovih vezeh so zadnji dan bivanja v Sloveniji obiskali tudi Škofjo Loko, ki jim je bila zelo všeč. Nekateri so se zanimali tudi za letovanje v tem kraju. K. J. ZADNJA SKUPINA OTROK JE ODŠLA V OPATIJO V soboto dopoldne je odšla iz Kranja zadnja skupina 50 zdravstveno ogroženih otrok iz Tržiča in Radovljice v pionirski dom v Opatijo, kamor jih je za tri tedne poslal Svet Za socialno varstvo OLO Kranj. NOČNE GASILSKE VAJE V BOBOVKU V četrtek zvečer so bile v Opekarni Bobovk verižne in mokre vaje, pri katerih je sodelovalo domače in okoliška društva. Najbolj so se izkazali gasilci iz Predoselj. C. Kr»nj, dne 11. avgusta 1957 Glas Gorenjske 3 lo. Kumare so bile naprodaj že po 25 din kg, krompir po 15 din kg, cvetača pa 10 do 20 din komad, zelje 25 din kg, fižol v Žensko narodno nošo ugodno Prodam. Zerjavk 8, Smlednik. »STORZlC« Kranj: 12. "avgusta, ameriški film »VZDOLŽ TEMNIH ULIC« ob 16., 18. in 20. uri. Odobren načrt stanovanjske hi- 13. in 14. avgusta ameriški film Se gorenjske oblike ugodno »NA MORILČEVI SLEDI«, ob Prodam. Naslov v oglasnem 16., 18. in 20. uri, - 15. avgusta vmah pa so bile ,v petek nasled oddelku. o£^U£W wSfco«*2fc« Hb. „mt. n^e: hruške 60 din kg, slive 5 stročju 50 in 60 din kg. (Najdražje je bilo sadje: ringlo 50— 70 din kg, debele zgodnje slive 70 din kg, jabolka 50 din kg. Cene sadja v zelenjavnih trgo- Zclezno pečko (gus pečko) in ameriški vistavision' film »NI SMO ANGELI« ob 16., 18. in 20. uri rabljen« žensko kolo ugodno LETNI KINO »PARTIZAN«, E? TooV ' <* 12- <*> H. avgusta ameriški nca 1ZA Kranj. barvni vistavision film »NISMO Motorno kolo »Zundap« 600 ccm ANGELI« ob 20. uri. 15. avgusta dobro ohranjeno prodam. — ital. film »NJIHOVE ZMOTE« Mencinger Oto, Poljče 26, po- ob 20. uri. 50 din kg, breskve 100 din kg, jabolka 50 din ikig. Paradižnike so prodajali v trgovinah že po 45 dinarjev kg. GIBANJE PREBIVALSTVA šta Begunje Transportne delavce za skladišče v Vižmarjih in Ljubljani sprejmemo. Plača do 50 din na uro. Javite se med 8. in 10. uro pri »Metalki«, Lj\ibija-fia, Titova 33, dvorišče, skladiščna pisarna. ■A-rabrožič Avgust, tesar, Muže V KRANJU Poročili so se: Alojz Znidar-šič, uslužbenec in Danijela Ster-le, kuh. pomočnica; Pavel Celik, »SVOBODA« STRAZIŠCE, dne 14. avgusta premiera ital. filma »NJIHOVE ZMOTE«, ob 20. uri. »RADIO« JESENICE: 12. in 13. avguste avstrijski francoski film železniški delavec in Ana Škor- »BEL AMI«, ob 18. in 20. uri. — janc, delavka; Anton Jeram, kle- 14. in 15. avgusta mehiški film par in Antonija Kotnik, tov.de- »ZADNJA ZELJA«, ob 18. in 20. lavka; Martin Balažič, delavec uri. in Ivana Vidmar, delavka; Ivan »PLAVŽ« JESENICE: 13. av- Štembergar, strojni tehnik in *t. 59 pri Bledu obžalujem in gusta francoski barvni film Vida Terezija Gole, šivilja. Preklicujem kot neresnične ža- »ŠENTJERNEJSKA NOC«, ob 18. V SKOFJI LOKI Ijive trditve, ki sem jih izre- in 20. uri. U. avgusta, avstrijski Rod-la je. JoRi in.a Dremelj - kel o Zalokar Anici, gospodi nji iz Blejske Dobrave. Za francoski film «BEL AMI«, ob 18. uri. 15. avgusta ruski barvni hčerko. Poročili so se: Martin Kumer, hvaljujem se ji, da jje odsto- film »OTHELLO«, ob 18. in 20. delavec in Marija pintar) gc,zd na delavka; Frančišek Jelene, strojni kalupar in Marija Tavčar, bolničarka; Po vel Krmelj, trgovski pomočnik in Marija Po- Pila od nameravane zasebne url. tožbe KOROŠKA BELA: 12. avgusta francoski barvni film »SENT-Hadviger Marija iz Javornika, JERNEJSKA NOC«, ob 19.30 uri. Pionirska ul. št. 11 obžalujem ŽIROVNICA: 14. avgusta ru- ^„i'^'p^eŠVvaika; Bogomir Fe-*a preklicujem kot neresnične siki barvni film, »OTHELLO«, ob ^ vodovodni instalater in Ana trditve, ki sem jih izrekla v 20urL Kalan, gospodinjska pomočnica; frizerskem salonu na Javorni- DOVJE MOJSTRANA: 14. avgu- Jožef Dagari vrata,r in Rafaela ku -- o tov. Čolnar Mihaelu iz sta francoski barvni film K Dredjilka. Peter Bonceli Javornika V zvezi s tatvino, ki »ŠENTJERNEJSKA NOC«, ob gg»|j^Z^O^ le bila izvršena v mojem sta- 17. in 20. url. ' novanju. Zahvaljujem se tov. BLED: 1?.. avgusta ital. barvni Čolnarju, da je odstopil od na- film »ODISEJ«. Od 13. do 15. av-TOeravane zasebne tožbe. gusta mehiški film — drama — »ZADNJA ZELJA«. sPrejmem zidarske vajence. — »SORA« ŠKOFJA LOKA: 13. in Bidovec Miran, zidarski moj- 14. avg. amer". barv. film »VELIKA NOC CASANOVE«. ster, Kranj, Huje 2\ Rjavo aktovko z modrimi ko-Palkami, krilom, belimi čevlji sem izgubil. 6. avgusta na Poti Jezerska cesta Straheča dolina — Rupa — Primskovo. Poštenega najditelja prosim, da Vflne aktovko proti nagradi. Der TRŽNI PREGLED predilka; Pavel Demšar, upravnik in Frančiška .Somrak, šivilja; Anton Kožuh, mizarski pomočnik in Ivana Krmelj, lesna delavka; Marijan Debelak, strokovni učitelj in Marija Šifrer, uslužbenka; Jožef Matek, trg. pomočnik in Katarina Jugovie, trg. pomočnica. Umrli so: Karel Korbič, Anton Starman, Valentin Kavčič, Marijana Kožuh, Otokar Burdvch, Rudolf Linke in Leopold Hafner. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V WATERPOLU V KRANJU r „Triglav" bržkone prvak prvenstva Kranj, 11. avgusta. la vložiti precej truda, čo bo V organizaciji plavalnega klu- hotela proti »Triglavu« v zadnji ba Triglav se je v petek na tekmi prvenstva kaj doseči, saj mestnem kopališču v Kranju za- so po prikazani igri Kranjčani čelo prvenstvo Slovenijo v wa- boljši. V kranjski ekipi bi še terpolu. Tekmovanju je že prvi posebej lahko pohvalili branilca dan prisostvovalo več kot tristo Čolnarja in napadalca Petriča in gledalcev, ki so lahko že v prvi Veličkoviča, ki so med najbulj- tekmi pozdravili domače moštvo širni vvaterpolisti na tem prven- kot zmagovalca. Na tekmovanju stvu, Petrič pa je tudi na čelu no sodelujejo vsi finalisti pr- liste strelcev. Čolnarjeva igra venstva v Novi Gorici, ker je navdušuje gledalce, saj ta mladi moštvo Kamnika svojo udeležbo igralec, ki je bil lani še mladi- nekaj dni pred pričetkom od- nec, napreduje od tekme do tek- povedalo. Organizatorji so si- me. Petrič je bil sicer v prvih cer to vrzel skušali zamašiti z dveh tekmah nekoliko manj v_ udeležbo vvaterpolistov z Bleda, učinkovit, vendar jo v tekmi z vendar so ti prepozno prispeli v Neptunom dosegel kar devet go- Ljubljana : Ilirija 6:2 (3.1) — Kranj, da bi še mogli nastopiti, lov. Triglav : Branik 8:1 (3:0) — Kljub temu poteka prvenstvo v Ekipa Mariborskega »Branika« Ljubljana : Branik 1:1 (1:0) — redu ;in upajmo, da se bo tako ni niti presenetila niti razočara- Triglav : Neptun 18:1 (10:1) — tudi končalo. Dosedaj sta bila la in se bo verjetno ustavila na Ljubljana : Neptun 12:2 (7:1) — sicer dva protesta, od katerih je tretjem mestu, saj ji to mesto po Branik : Ilirija 2:2 (2:1). bil eden ugodno rešen, drugi pa kvaliteti tudi pripada. V Kra- Tabela dve tekmi pred kon- zavrnjen, vendar so borbe v vo- nju smo tokrat tudi prvič vide- cem prvenstva: MLADI VVATERPOLISTI TRIGLAVA TRETJIČ PRVAKI Mladinci kranjskega Triglava so na republiškem prvenstvu v waterpolu dosegli pomemben uspeh. V ekipi, ki je nastopila na Bledu ni igral niti en igralec iz moštva, ki je pred dvema letoma osvojilo naslov mladinskega prvaka LRS. Kranjčani so bili najmlajša ekipa na prvenstvu, vendar so kljub temu prekašali vse nasprotnike. Rezultati: Triglav : Neptun 5:1, Triglav : Ljubljana 8:3 in Triglav : Ilirija 4:0. Vrstni red prve skupine: Triglav, Neptun, ZPK Ljubljana, Ilirija. Vrstni red druge ekipe: Bled, Branik, Prešeren. M. .J di še vedno športne in lepe. li vvaterpoliste iz Celja, ki so se Triglav Menda so vsi poznavalci wa- Kranjčanom zelo priljubili, saj Ljubljana terpola pričakovali, da bo »Tri- so jih na vseh tekmah burno Branik glav« na tem prvenstvu favorit, bodrili. Ekipa je mlada in še ne- Birija vendar je padec kvalitete pri izkušena, vendar bo verjetno Neptun »Ljubljani« in »Iliriji« le moč- kmalu napredovala. Današnja nejši, kot smo mislili. Moštvo tekma med »Ilirijo« in »Neptu- »Ilirije« nastopa močno pomlaje- nom« bo odločila zadnjega na ta- no in sc bo moralo boriti, da ne beli. bo zasedlo zadnjega mesta. O tem bo odločala tekma med nji- Rezultati: mi in Neptunom, ki bo danes Triglav : Ilirija 7:2 (3:2) — vali zvečer. »Ljubljana« pa bo mora- Branik : Neptun 6:4 (3:2) — • 0 0 33:4 19:5 9:11 6:15 7:36 Lista strelcev: 1. Petrič (Tr.) 12 golov — 2. Volkar (Lj) 11—3. Veiičkovič (Tr) 8 — 4. Ščuka (N) 7 — 5. Kocmur (Tr) 6 golov. Tekmovanje so nocoj nadalje- M. zman, Kranj, Tavčarjeva 26. V KRANJU Kupci so v petek z veseljem__ ugotavljali, da se je od ponedeljka marsikaj občutno poceni- Jddflji ŠpOtltN rGZUlt(lti Dve zmagi Radovljičanov V ponedeljek zvečer je na metrov prosto moški — 1. Pe- hrbtno: 1. Mulej (P) 1:41,2, 2. Mest. kopal, v Kranju gostovala trič i(T) 1:07,2, 2. Čolnar A. (T) Jurman (T) 1:44,2; štafeta 4 krat ekipa plavalcev iz Radovljice. To je bil povratni dvoboj slo- 1:08,5; 200 m metuljček 1. Chwa- 100 m prosto: 1. Prešeren 6:24,1, tal (T) £-11,0, 2. Arenšek (T) 3 2. Trigla,v 6:43,3. venske lige. V prvem srečanju je minute 13,2; 200 m prsno —1. Pi- Skoki moški: 1. Cuk i(T) 43,43, »TISKANINA« tovarna tiskanega blaga v Kranju razpisuje na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah in Odloka o višini štipendij naslednje pogodbene štipendije: L 7 štipendij za študij na Sred. tehn. tekstil, šoli v Kranju in sicer 2 za predilski, 2 za tkalski in 3 za apreterski odsek; x 2. 1 štipendijo za študij na Tehniški srednji šoli v Ljubljani — elektrotehniški odsek (jaki tok). Štipendije se bodo dajale do z Odlokom o višini štipendij dovoljenih zneskov. Prošnji je treba priložiti: kratek življenjepis, potrdilo 0 imovinskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških do-klad, prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, mnenje občinskega ljudskega odbora ali SZDL o prosilcu, potrdilo o vpisu v šolo. Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov; za štipendije pridejo v poštev izključno le moški. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. 8. 1957 na gornji naslov. ZVEZNA LIGA RADNIČKI : SPLIT 3:2 ZAGREB : PARTIZAN 1:2 (0:1) HAJDUK : BSK 4:0 (1:0) SPARTAK : VOJVODINA 3':1 (2:1) VELEZ : BUDUĆNOST 0:0 (0:0) žo s 15 goli. ŽELEZNIČAR : VARDAR 1:2 (1:0) ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA bila uspešna druga ekipa Tri va, tokrat pa so Radovljičani kelj (P) 3:04,8, 2. Chvvatal 3:10,4; 2. Šink (T) 43,02, Sekovanič (P) 100 m hrbtno — 1. Cilenšek (P) 40,93. — Ženske: 1. Skumavec .zmagali z razliko 11 točk. Gost- 1:26,2, 2. Koišnik (T) 1:26,8. Šta- (P) 21,17, 2. Jerman (T) 19,69, 3. je iz Radovljice so bili v plaval- feta 4 X 200 m prosto: 1. Triglav Camleh (P) 18,64. nem sporedu odločno boljši, pri 10:55,5, 2. Prešeren il2:35,7. Waterpolo: Triglav : Prešeren waterpolu pa so popolnoma od- Ženske 400 m prosto: 1. Mulej 15:2 (7:1). povedali, saj jim je mladinska (P) 7:03,1, 2. Grošelj (P) 7:36,2; Končni rezultat dvoboja: Pre- ekipa Triglava, pojačana z Zrim škom in Ko.šnikom, zasula mre Lokomotiva : Montažno 55:51 (26:16) Ljubljana : BSK 76:49 (34:25) Crvena zvezda : Sloboda 63:55 (44:29) Proleter : Partizan 90:81 (46:33) Dopisujte v »Glas Gorenjske« SPREJMEMO USLUŽBENCA ZA OGLASNO-KOMERCIALNI ODDELEK. — »GORENJSKI TISK« V KRANJU. »Pijte, jejte in kadite... Poslušajte mu- iko in kadite ... Zabavajte se in kadite ... e ste nervozni - kadite . .. Tudi če ste veseli, e boste pozabili na cigareto ... Skratka, ob saki priliki — dobra cigareta .. .« To so bila Z republiškega prvenstva: tekma med »Ljubljano« in »Ilirije«. TEČAJ AVTO-MOTO DRUŠTVA V RADOVLJICI KONČAN Avto-moto društvo Radovljica je v letošnjem letu že prvi tečaj za voznike amaterje A in B kategorije zaključil. Prihodnji mesec pa se bo pričel drugi tečaj, ki bo po številu večji jali, kaj sodijo o okusu, aromi, obliki ciga- od prvega- ^i,56 je priČe! V ret, predvsem o .Zeti« Tobačne tovarne mesecu marcu^^račia Pfjej^ ko-Ljubljana. Pretežni del kadilcev se je q »Moravi« pohvalno izrazil. O »Zeti« so bila mnenja bolj deljena. Kadilcem je oblika ci 100 m prosto: 1. Mladenovič (P) šeren : Triglav 259:248. M. 1:25,9, 2. Andolšek (T) 1:36,0; 100 y četrtek pa go gostovali v metrov metuljček: 1. Cetaulj (P) Radovliici pia,valci iz Kamnika. Rezultati: moški 400 m prosto 1:38,3, 2. Mladenovič (P) 1:47,9; IZ(gledov za zmago damacih je — 1. Peter Brinovec (T) 5:35,6, 200 m prsno: 1. Cebulj (P) 3:30,0, biLo ,zelo mak> vendar je Pre_ 2. Lojze Cilenšek (P) 5:40,0; 100 2. Grandovec da dobi tovarna cim tes- . in neposredni stik z odjemalci in ka-' da Približa svoje izdelke željam kup- kMo rava , ---in »Zeta«, ki jih v Sloveniji naj- ----o---- • 0lJ kadijo. Na anketnem listu so odgovar- sten ;n prijeten L j.. Avtomoto zveze Slovenije. S. J. je 10,5 : 3,5 točke. PARTIZAN, PREDOSLJE : SVOBODA, ŠENČUR 3:2 Včeraj dopoldne je bila na igrišču Partizana v Britofu nogometna tekma med Svobodo iz Šenčurja in Partizanom Pre-doslje. Zmagali so domači s 3:2. STRELSKI DVOBOJ Z VOJAŠKO PUŠKO V petek je bil na Visokem bulj (P) 1:19,2, 2. Sušnik (K) 1 strelski dvoboj med ekipami iz minuto 19,8; 100 m -metuljček — Predoselj, Visokega in Huj. 1. Cebulj 1:35,2 2. •Mladenovič Zmagali so strelci iz Predoselj (P) 1:44,0; 200 m prsno 1. Vav- z 211, pred visoškimi, ki so do- potic (K) 3:43,2, 2. Zalokar >(P) segli 181, od 450 možnih. 3:45,0; 100 m hrbtno — 1. Pelan (K) 1:31,2, 2. Mulej (P) 1:37,2. NAMIZNI TENIS Štafeta 4 X 100 m prosto — 1. Pred dnevi je bil v Britofu Prešeren 5:51,8, Kamnik 6:11,4. namiznoteniši dvoboj med eki- Skoki: moški — 1. Novak (K) parna TVD »Partizan« iz Pre- 50,77 — ženske 1. Mrak (K) 24,45. doselj in Dupelj. Zmagali sodo- Končno stanje točk: Prešeren mač i s 5:2. 262, Kamnik 248. M. kr.G'i . - »Vem, kaj govorim. Vse bi rad kupil.« »Tako, zares?« Hetori se je smejal, kakor bi mu bil Dominik povedal dobro šalo. »Kakor sem rekel: Kupim vse!« »Toliko stotov?« »Kolikor je. Povejte ceno!« Hetori je okleval, kupčija se mu je zdela nenavadna, a mikal ga je denar, ki mu je bil bolj potreben kot mrtvo železo v skladišču. Začela sta se pogajati. Hetori je vedel, da bo moral dati nekoliko v izgubo, toda Dominik ga je privil prav do kraja. Ko sta si udarila v roke, je Dominik odprl listnico in položil pred podjetnika dva stotaka. »To je ara,« je rekel mirno. »Ko dobim denar za kladivca, bom plačal.« . " 1 Hetori, ki je že stegnil roko po denarju, jo jo hitro umaknil. »Torej ne moreš plačati? Saj sem si mislil!« je rekel. Sive oči so se mu jezno bliskale. »Tako pa ne bova kupčevala. Dobodi si drugega norca! Vzemi aro nazaj in pojdi, midva sva opravila.« Dominik ga je gledal rahlo posmehljivo. Videl je, kako se starcu napenjajo žile na sencih in kako mu sili rdečica v bleda lica. »Ne bom vzel are nazaj,« je rekel odločno. »Udarili ste v roko in kupčija velja, razen če mi hočete vrniti dvojno aro. Celo pri kravji kupčiji je taka navada, kaj šele tu, ko gre za toliko denarja.« Hetori je planil izza mize in se zaletel proti vratom, pri vratih pa se je ustavil, grdo pogledal Dominika in nekaj na kovačevem obrazu mu je vzelo voljo in pogum. Čutil je, da se ga ne bo zlahka otresel, razen če bi mu res hotel vrniti dvojno aro. »Takole ciganiš ljudi!« je zavpil hripavo. »Nisi zaman Zgon-čev! Tvoj stari je tudi Bičkovega ociganil! Toda jaz ti pravim: Štej denar, potem boš vozil železo! Poprej ne boš odpeljal niti enega čajna!« »Dobro,« je rekel Dominik in se silil, da bi ne pokazal, koliko mu je do te kupčije, »dobro. Vrnite mi dvojno aro in pojdem!« »To je sleparija!« »Prav dobro veste, da ni,« je mrzlo rekel Dominik. »Ne sodnija ne ljudje vam ne bodo priznali pravice.« Hetori je premikal ustnice, mrmral je kletvice. Dominik se mu je približal. »Ne bodite smešni! Kaj morete izgubiti? Kakor hitro prodam kladivca, vam bom prinesel denar. Če ne verjamete na besedo, napišiva pogodbo.« Misel na pisano pogodbo je Hetorija nekoliko pomirila. Prinesel je papir in črnilo in napisal zadolžnico, toda celo med pisanjem ga je še grizla jeza. Raje bi žrtvoval dva stotaka in jih vrgel nesramnemu fantalinu v obraz, toda žal on, nekoč bogati podjetnik, ni mogel šariti z denarjem. Jezno je porinil list Dominiku, naj ga podpiše. Dominik se je podpisal in Hetori je spravil aro. Ko je Dominik odhajal, je rekel: »Brez potrebe ste se jezili. Mislim, da bova kljub temu še kupčevala.« »Midva nikoli več,« ga je zviška zavrnil Hetori. »Enkrat si me potegnil, dvakrat še osel ne gre na led!« Dominik ni rekel nič več In je šel. Uspeh ga je komaj potolažil za ponižanja, ki jih je danes doživel. Vso pot je mislil na starega Hetorija v gosposki lovski obleki in na sobo, obeleženo z rogovjem, kakor v kakem dvorcu. Stal je pred Hetorijem kot berač! In vendar* je dobil železo! Ni si mogel kaj, da bi ne bil občutil globoke mržnje do Hetorija in očeta. Očeta je sovražil še bolj, ker bi mu bil lahko prihranil ponižanje. ODMEVI IZ PULE Četrti filmski festival končan Festivalske zastave so spuščene, nagrade so razdeljene in Pulj dobiva prejšnjo podobo obmorskega mesta. Ce ne bi bilo filmov »V mreži« in »Male stvari« bi letošnji festival popolnoma uspel. Tudi pri drugih filmih smo lahko opazili nekatere napake, ki pa kljub temu niso tako velike, da bi v celoti zmanjšale vrednosti filmov. Le za odtenek boljši od prvih dveh je film Širne Šimatoviča »Naše poti se razhajajo«. Kot najboljši »filmi pa so bili ocenjeni »Pop Cira in pop Spira«, »V soboto zvečer« in »Svojega telesa gospodar«; kot najboljši kratkometražni filmi pa Omni bus (risanih filmov, »Fantastična balada« Boštjana Hladnika, »Koliko je ura« ter »Let nad močvirjem«. RAZGOVOR S PETORICO »GLAVNIH« Drugi del Vesne, ki nosi naslov »Ne čakaj na maj«, je v Areni doživel velik uspeh in prisrčen sprejem pri gledalcih, ter očitke pri kritikih. Sicer pa naj nekaj besed pove Vesna: »Najprej napišite, da nimam kaj povedati. Film sem v celoti videla šele tu v Areni, zato o filmu ne morem dati določene ocene, kar velja tudi za mojo vlogo v .filmu. Film bi morala videti še enkrat. Mislim, da smo s tem filmom dali gledalcem lahko komedijo, tako kot je bila .»Vesna« in da jo film neutralen, skratka, gledalca le zabava in prav zato menim, da bo imel velik uspeh pri gledalcih, kar se pa kritikov tiče, je pa druga stvar.« Še posvetilo bralcem »Glasa Gorenjske« in že sem se obrnil k Hiperboli — Olgi Bedjanič. »Ali ste zadovoljni s filmom?« »Ne preveč, zlasti scenarij bi bil lahko boljši. Sreča je v tem, da so prvotni scenarij predelali in da je režiser František Cap med snemanjem nekatero detajle popravljal, vstavljal in izpušča!. Vsekakor so bile te korekturo filmu v prid. Pri gledalcih bo naletel na dober sprejem, med ve z Metko pa meniva, da bi se dalo narediti še več, ali pa sva preveč samokritični.« Sledeča »žrtev« je bil Jure Furlan - Krištof. Srečala sva se na cesti pred Areno in napravila »leteči intervju«. »Ste z vlogo zadovoljni?« »Še kar!« »Kaj menito o filmu?« » »Pri gledalcih bo naletel na dober sprejem.« »In o kritiki?« »Nisem je še slišal!« »Vaši načrti? AH se mislite posvetiti gledališču ali filmu?« »Gledališču se ne mislim posvetiti, ker nimam Akademje za igralsko umetnost, kar se pa filma tiče, je vse odvisno od ponudbe, sicer sem pa študiral ekonomijo. V zvezi s svojimi načrti povem le to, da se grem prav zdajle kopat.« Na vrsti je bil Janez Cuk - Sandi. Obiskal sem ga v sobi v četrtem nadstropju hotela »Rivijera«. Deževalo je in skozi strop je zamakalo. Ker je bilo stališče kritikov eno izmed zelo važnih vprašanj, sem začel: »Kaj menite o kritiki?« »Mislim, da imajo naši filmski kritiki dva različna odnosa, in sicer ločijo tuje in domače filme. Vsekakor jo odnos do domačih strožji. Film »Ne čakaj na maj« zabava gledalce, in to jo tudi njegov namen.« »Kakšno je vaše mnenje o filmu, ki je, kot pravimo, »zvezdniški?« »To bo držalo, glavna zvezda je Metka Gabrijelčič, rvendar to uspeha filma no zmanjšuje. Slišati jo kritike, da film no obravnava sodobnih problemov. Le kako jih bo? Saj je (postavljen v nedoločen čas. Zgodba je izmišljena, ni pa neverjetna. Ne mi-silim braniti filma in nas, glavne igralce, toda menim, da jo to, kar sem povedal, čista resnica. Po obrtniški plati je film popolnoma uspel in lahko rečem, yda jo Cap zelo dober režiser. Jaz osebno sem z drugim delom »Vesne« zadovoljen.« Zahvalil sem se mu za razgovor in odšel. Najin pogovor s Franekom Trefal-to - Samom in Starim Slovanom iz drugega dela »Vesne«, je potekal približno tako: Na kopališču. Jaz: »Ali se lahko dobiva za kratek razgovor, mogoče zvečer?« On: »Dobro, ob sedmih na terasi hotela.« Terasa hotela. Nekaj minut čez sedmo. Franeka od nikoder. Pri vhodu v Areno: Jaz: »Zdravo! no, kdaj se dobiva?« On: »Nocoj ob polnoči na banketu Avala - filma.« Na banketu Avala - filma sva bila sicer skupaj, toda na »filmski« razgovor sva pozabila. Naslednji dan je Franek odpotoval. Ob koncu bi povedal, da je film »Ne čakaj na maj« tako po režijski, kot po igralski strani boljši od »Vesne«. Tako, filmski festival jo končan, razgovori so potekali v redu, in moje pismo se približuje koncu. Ce bi filma »V> mreži«, »Male stvari« in »Naše poti se razhajajo« umaknili s sporeda, bi lahko rekli, da je letošnji filmski festival v Pulj u v celoti uspel. MILAN LJUBIC Metka Gabrijelčičeva in Franek Trefalt v filmu »Ne čakaj na maj< g I—I o > f-H A O o O a O D < < N o H- Tom Sawer, plavolasi deček iz mesteca St. Petersburga, je po dobro končani šoli preživljal svoje zaslužene počitnice. Nekaj dni oddiha in brezskrbnega življenja mu je dobro delo, potem pa se ga je kot vsakega živahnega dečka polotila želja, da bi raziskoval, iskal zaklade. Odpravil se je, da bi se pogovoril o tem s svojima prijateljem?, Joejem Harperjem, Benom. Toda ni jih našel. Naletel pa je na Hucka Finna — Rdečerokcga. In ta je bil brž za to. Ko sta se jela pogovarjati o tem, je prvo navdušenje kmalu pojenjalo. Hucka jo zaskrbelo: »Tom, kje pa bova kopala?« -— »Oh, kjerkoli lahko!« — »Ali so zakladi povsod zakopani?« je -spraševal Huck. — »Ne, seveda ne! Ponavadi so skriti na prav posebnih krajih. Včasih na otokih, včasih v trhlih zabojih pod kakim starim drevesom, prav tam kamor pada senca okoli polnoči. Največkrat pa so zakopani v hišah, kjer straši...« »Kdo skriva zaklade, Tom?« fle jkar naprej vrtal Huck in si v mislih in domišljiji gradil najbolj nenavadne podobe. —• »Kdo neki! Roparji, kdo pa misliš?« — »Ce bi bil jaz našel zaklad ali če bi bil moj, bi ga že znal tako uporabiti, da bi so mi dobro godilo. Domačih nimam.« — »Tudi jaz bi tako storil,« je dejal Tom. »Toda roparji delajo drugače. Zaklad skrijejo in na tistem mestu tudi obleži.« — »Ga potem pridejo iskat?« — »Prvotno že imajo tak namen, toda navadno pozabijo znamenja, kam so ga zakopali.« »Dobro, Tom! Povedal si, kaj nameravaš in jaz sem pripravljen sodelovati s teboj. Toda povej, kje bova najprej kopala?« je dejal Huck in videti je bilo, da svoje odločitve ne bo preklical. — »Ne vem še, Huck. Recimo, da bi se lotila tistega starega suhega drevesa na bregu onkraj potoka. Se strinjaš?« — »Strinjam se, Tom!« — Tako sta poiskala šepast kramp in lopato in se podala na pot. Tja sta prišla razgreta in se brž ulegla v senco sosednjega bresta, da bi se odpočila.