Stev. 87 Pos&meziia številka 20 stotink V Trstu« ¥ nedeljo 20. marca 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI a^aja — IzvzemSl poneddjeit — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Aslškcga Žtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured- aiZivu. _ Nefrank trans pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr*£aJo. — f^dsjateij In odgovorni urednik Štefan Godina. — L3stn4k konsorcij Usta SdlnesiL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol tet* L 32.— in cen ieto L 60.—. <— Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta In okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm*. — Oglasi trgovcev In obrtnikov niti po 40 stot. • osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dcna.ntti zavodov* mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot. beseia, najmanj pa L 2. — Oglasi f naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s/. Frančiška Aslškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Kriza ruske sovjetske republike Vesti, ki prihajajo iz Rusije, oziroma krožijo o dogocikšh v Rusiji, so si tako nasprotujoča, da sSi ni mogoče napraviti prave sodbe o pomenu in posledicah se n&J v*»č udeleževal ooVtičneea žffvliente. ko si ie bil vze^ svoi kos zemljišča. Pezneie se ie pričela močn« komunistična oronaganda tudi na dežeH. ki pa je imela razmero* ma maihen us-peh. Diktatura proWariata z n**«fetPmi so* viett ie povzročila zmedo. Zato se ie število izvševalniih orga nov vedno bol i krči V dokler se ni razv;, a centralistična m dikt^torična vVa nekaterih cne^'č« nih o«eb nod duševnim vodstvom filo* zofa Lenina in silnega organizatorja Tror-kega. Vs^'nd splošnega' razsula ie bil nofra* nionoKrični tx*?ožai silno tež^^n. Pos leg ie b:lo treba premagati Kolioaka in Heroina. Še«le z Wr^nge^ovm koncem se :e mogla sovjetska vlada od*h« niti. Prišel ie čas. ko 'e bi*o tr^a dik« ta turo ©fnč'i*®!. 7*kat d^iktnt-ra, ki r^kliu« čuje vsako kritiko, ne dovoliuie ustanov vitev novili strank, privede končno do katastrofe. V tem vprašan'u sta si nasprotovala Lenin in Trocki. TrockfJ, ki je uvedel v armado železno disciplino, je hotel dl* sciplinirati in »pokasamiti« vse delava stvo. Takozvani »delavski bataljoni« so njegovo delo. V tvornicah je uvedel vojaško discinimo, pravica stavkanja je bila ukinjena, skratka delavstvo ie bilo militarizirano. Pokazalo se je nasproti stvo med Troeki?em Cn Leninom tudi v vprašanju strokovnih organizacij. Vendar pa je Lenin vkljub temu dik* taturo omilil, svoboda tiska in svoboda mišljenja je bla de»oma dopuščena, za* čelo se je živahneiše politično gibanje. Množice, ki so toliko časa trpele vsled vojaške diktature Trockega, so se od* dahnile. To svobodo pa so nasprotniki1 komu* nis tov izrabili v svoio prorikomunistia čno propagando. Delavske množice za= htevajo zopetno vzposfavo sovjetov, ki jih je diktatura po večini odpravila, to* rej zahteva jo nekai. kar je v komunistih nem programu;. Vse protikomunistične struje izrabi ia j o namenoma in zavedno to agitatorično sredstvo, da bi vrgli se» dani o vlado s pomoči o sovjetov. To ie približno položaj današnje Ru* sn'ie. V teh resnih dnevih se vrši v Mo* skvi X. kongres ruske komunistične stranke. Lenin je podal sledečo zanimivo izjavo glede notranjega položaja. »Že meseca aprila leta 1918. se je zde^ lo, da bo meščanska vojna v Rusi i« kmalu končana. Tudi v marcu leta 1920. je bita sovjetska vlada končno u vene* na, da se prične doba m"Vxj, toda v aprilu je izbruhnila po^ska ofenziva. Dasi ni niti enega sovražnega v^oiaka na ozemlju sovietske Rust;c. nam vendar ni dano, da bi v miru živeli :Naše notranje tež« koče so povzročene po prehranjevalnih in prometnih razmerah in vsled demo* bilizaciie. V zadevi prehrane smo napra® viE pri) razdeljevanju žita napake, d?si so naše zaloge ved;e od lanskih. Sedanie težave glede premoga so nastale, ker smo obnovili industriiske obrate v ste* vilu. ki prekaša naše moči, in ker smo hoteli* prehitro preiti iz vojnega gospo* d^rstva v mirovno g-ospo^arstvo. Kmc* ti'stvo presta i a kritično dobo, ki ni sas« mo posledica imperialistične meščanske voine, ampak ie vezana tudi na r*>vi u* pravni rtsroj, ki je prenočavsen in povs zroca zaradi tega po rimi se mora boriti proleterska* diktatura v deželi malomesčanstva. Internacionalni položaj se odlikuje po prepočasnem revolucionarnem giban i u vsega sveta. Pri naših poetičnih ukrepih se ne smemo nikdar preveč zanašati na hitro zmago svetovne revolucije. In zato je sovjetska vlada spravila na dnevn* red vprašanje o sporazumu z meščan* skimi vladami, za kar je potrebna poli« t*ka koncesij kapitalistom. Ker nam je razpravliati o notranjem političnem položaju sovjetske Rusiie, ni mogoče, da ne bi govorili tudi o dogodkih v Kronstadtu. LJpor, ki je bil orga« nrziran s pomočjo Francozov in sociaK nih revolucionarcev, bo potlačen v ne^ kaj dneh. Toda ta dogodek nas morr vzpodbuditi, da resno razmišliamo o nor-traniem in splošnem ix>ložaju sovjetske Rusije.« Te Leninove besede dokazujejo resnost položaja, a izkljuČuje;o možnost da bi sedanji nentfri utegnili strmogla« viti sovjetsko republiko. Jygorlav§i3 Iz ustavnega odseka BELGRAD, 17. Na seji ustavnega od, seka dne 16. t. m., ki je trajala od 9. do 13., je bilo sprejetih pet členov socialno« gospodarskega oddelka ustave. Sporazum med vlado in muslimani BELGRAD, 17. Včeraj se je po dolgih pogajanjih dosegel sporazum med vlado in jugoslovensko muslimansko organiza* cijo. Pašičeva vlada se obvezuje, da bo država plačala 255 milijonov dinarjev onim družinam, katerih posestva so od« vzeli kmetje. Število teh druž:n, ki so obubožale, zna£a nad 15.000. Plačalo bi se takoj 60 milijonov dinarjev, ostanek pa v obrokih. Ministrski svet je na svoii včerajšnji seji ta sporazum sprejel in do« ločil, da se predloži v odobren i e vladnim klubom. Snoči se je že začela o terr razprava v demokratskem in radikalnem klubu. V demokratskem klubu so se mnogi poslanci izjavili proti taki rešit vi agrarnega vprašanja, kakor ga predvideva sporazum. Danes bodo klub' predložili svoje sklepe in po vsej prilik5 sprejeli sporazum. Jugoslovenska musli« manska organizacija bo dobila v vladi dve listnici Njena kandidata za mini« stre sta dr. Karamelimedovjič in dr. Spa« ho. Muslimani so zahtevali listnici za šume in rude ali trgovine. Dr. Karameh* medović bo menda postal minister za narodno zdravstvo. O razdelitvi listnic se bo vlada danes končnovelj avno spo« razumela z muslimani. Ravnotako se bo vlada danes končno veljavno sporazume« la s slovenskimi zemljoradnik! o tem, katero listnico bo dobil g. Pucelj, pred« sednik kluba samostojne kmetske stranke. Zagotovljena večin« za ustavo BELGRAD, 17. Ker so izjavili rnusli« mani, da vstopijo v vlado in ker je tudi predsednik zemljoradniškega kluba Av« ramovič izjavil, da bo njegova skupina glasovala za ustavo, so e/a vseh glasov vladi zagotovljene. Ustava bo sprejeta do srede maja BELGRAD, 17. Dopisnik »Riječi« ja« vi j a, da bo ustava do srede maja že £o« tovo sprejeta, čeprav Radić ne pride v skupščino. »Riječ« javlja tudi, da bo iz zemljoradniškega kluba izstopilo še ne« kaj poslancev. Definitivni izstop slovenskih kmetov iz zemljoradničke stranke BELGRAD, 16. Včeraj dopoldne je imel zemljoradnički klub važno sejo, na kateri je došlo do definitivne ločitve slo« venskih poslancev. Na čelu z dr. Vo* šnjakom je osem poslancev izstopilo iz zemljoradniškega kluba in ustanovilo svoj posebni klub pod imenom »samo« stojna kmetska stranka«. Dr. Vošnjak je že pred nekaterimi dnevi predložil de« mokratom pogoje, pod katerimi bi s svojimi tovariši podpiral vlado in vsto* pil v vladni blok. Glavni pogoji so, da dobi njegova skupina eno listnico i!n da se reši vprašanje svobodnega izvoza iz Slovenije. Ti pogoji so sprejeti. Od S!o« vencev je ostal v zemljoradničkom klu= bu samo en poslanec, namreč Drofenik. Govori se, da bo iz te skupine vstopil v vlado g. Pucelj. Dr. Vošnjak bo menda dobil mesto kraljevega poslanika v ino« zemstvu. Včeraj popoldne je izstopil iz zemljoradniškega kluba tudi bosenski poslanec Marko G ako vic. Pridružil sc bo novemu slovenskemu klubu aH pa demokratom. Zakaj so se osamosvojili slovenski kmetski poslanci? BELGRAD, 17. Dr. Vošnjak je izja« vil dopisniku »Riječi«, da so slovenski člani zemljoradniškega kluba uvideli, da so se prenaglili z vstopom v klub, ker so v tem klubu elementi, ki so blizu ko« munistom. To je razvidno iz načina pi« sanja organa tega kluba. Časopis »Selo« je neprestano napadal dr. Vošnjaka. Dr. Vošnjak je izjavil, da se ne poteguje za listnice, kakor se mu je očitalo. Pravi, da se voditelji zemljoradnikov nikoli niso resno pogajali z vlado, vsled česar je morala vlada skleniti sporazum z mu* slimani. Sedaj mora predsednik Avra* movič pod vplivom slovenskih članov k'uba izjaviti, da bo glasoval za ustavo. Slovenci zahtevajo, da se ustanovi vr« h ovni gospodarski sveč v okvirju eno« domneva sistema. Slovenska skupina bi dobila listnico za poljedelstvo. Brodovno oporišče aa Ohridskem jezeru BELGRAD, 17. Jugoslovensko ministrstvo za vojno in mornarico je ustanovilo na Ohridskem jezeru malo brodovno oporišče za ilo-t'.jo. obstoječo iz trcli motornih čolnov, ki služijo v obrambo meie proti albanskim napadom. Rusija Po padcu kronstadtske trdnjave —• Begunci HELSINGSFORS, 18. Vso noč so be> gunci iz Kronstadtaj prehajali na finska tla. Ulice v Terajoki in vse poti, ki vo* dijo v to mesto, so polne teli beguncev. Nekateri begunci se bodo postavili pod karanteno. Kako je Kronstadi pade! PARIZ, 19. Poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja iz Stockliolma: Po sil« nem obstreljevanju, ki je trajalo dva dni, je Trocki pognal proti Kronstadtu celo VII. armado, ki jo je najprej po« polnoma preuredil. Sestavljena je bila skoraj fz samih oficirskih pripravnikov. Napad se je zvrši! od treh strani, od se» vera, juga in vzhoda. Ob bokih so bili napadalci odbiti, toda rešila jih je me« gla. Topništvo je popolnoma razdejalo utrdbe, ki so okoli Kronstadta. Napa* lalci so imeli velike zgube, toda posre= čilo se jim je vdreti v mesto. Včeraj obj S zvečer se je predala zadnja kronstadtaj ska utrdba. Sest tisoč beguncev se je re«» šilo na Finsko. Med njimi je tudi gene* ral *Kozk>vski in revolucionarni odbor. Kozlovski v svojih izjavah kaj rad po* idarja nesoglasje, ki je vladalo med vo« aškim poveljniltvom m revolucionarnim odborom. Trgovinska pogodba med Rusijo in Nemčijo podpisana BEROLIN, 18, Nemški odposlanci so v Moskvi podpisali1 trgovinsko pogodbo med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Položaj v Batumo CARIGRAD. 18. Položaj v Bammu :e še vedno resen, Grjizinska vlada je Sila že vse pripravila, da se vkrca, a se e nato zopet začela pogajati z batum« sko vlado. Gruzinska vlada, ki se boji turških priprav v zasedenih pokrajinah, ic bo najbrže pogodil« & Rusi. Doscdaj ni se gotovo, ali bodo Rusi nastopili proti Turkom radi Batuma. Turčija Turki nezadovoljni z londonsko kona ferenco CARIGRAD, 18. Zdi sc, da Turki niso zadovoljni z izidom londonske kon« ference. posebno pa glede Smirne In Trakije ne. Grki pripravljajo v Mali Aziji ofenzivo in pričakuje sc, da bo začela, čim kemalisti v Angori odklonijo pred« loge zaveznikov. Med tem sc tudi Turki pripravljajo na boj. Turki nameravajo napasti Smlrno CARIGRAD, 18. Širijo se govorice, da bodo Turki v kratkem napadli Smlmo. Izzet paša interniran v Angori PARIZ, 18. »Intransigeant« je objavil sledečo vest iz Carigrada: Izzet pašo, načelnika odposlanstva carigrajske vla« de, so kemalisti zadržali v Angori kot ujetnika. Izzet pasa je po ovinkih ob ve« stil svojo družino, da ne sme ne pisati ne sprejemad pisem, dočim ravnajo z njim v vsakem drugem ozim zelo lepo. Grška Bojevita samozavest grškega glavnega stana ATENE, 18. General K ou ve lis načel* nik grškega glavnega stana je dal po* ročevalcu lista »Protevousa« sledečo iz« javo: Smem vam povedati, da je grška armada v vsakem ozira izborno organi« zirana, številno in moralno močna, pa« triotieno navdušena in da čaka prilož« nost, da zmrvi vekovnega in zopernega sovražnika, ki ga ima nasproti sebi. Ne dvomim prav nič, da bomo kemaliste spodili' onstran Angore, in če bo potreb« no tudi onstran Konie, čim dobimo pro« ste roke. Nobene rešitve ne bo tedaj več zanje. Narod —- je zaključil načelnik glavnega štaba —, ki ni nikdar izgubil zaupanja vase, bo še enkrat pokazal, da ;e vreden svoje zgodovine, najbolj pa v tem hipu; ko mu božje in človeške po« stave zagotavljajo zmago njegovih pra« vic. Aagllja Zakon o pobiranju pristojbin od nem* škega blaga sprejet v III. čitanju LONDON, 18. Doljna zbornica je sprejela v tretjem čitanju s 132 glasovi proti 13 zakonski načrt za pobiranje pristojbin od uvoženega nemškega blaga. Država zniža železničarjem plače. PARIZ, 19. »Matmu« poročajo iz L on« dona: Neko uradno obvestilo pravi, da se bodo železničarjem od 1. aprila dalje znižale plače za 5 šilingov na teden. To znižanje je v skladu z uredbo plač, ki ga je bila vlada svoj čas sprejela in ki do= loča, da morajo biti plače v razmeri u z draginjo. Osrednji odbor železniških društev in železničarjev se sestane v kratkem, da sprejme to uradno obvesti« lo na znanje. Zakaj je Anglija sklenila trgovinsko po? godbo z Rusijo LONDON, 18. Angleški uradni krogi izjavljajo, da od trgovskega sporazuma z Rusijo sicer ne bo takojšnje koristi, da pa je vlada imela resne razloge za čimprejšnjo sklenitev tega sporazuma. V prvi vrsti so seveda oziri na vzhodno vprašanje. Vprašanje boljševičke pro? pagande se je uredilo s posebnimi QOf ločbami tako, da bi Rusi prekršili po* godbo, čim bi hoteli organizirati p ropa« gando. Državno nadzorstvo nad premogovniki odpravljeno LONDON, 18. Zakonski načrt za od« pravo državnega nadzorstva nad pre« mogovniki z dnem 31. marca 1921, je bil danes predpoldne sprejet v III. čitanju. Delovanje Fenijaflcev v Londonu LONDON, 19. Včeraj je bilo v južnih londonskih predmestjih več požarov. Zgorelo je nekoliko zalog žita, sena in slame. Ena oseba je bila aretirana. Misli se, da so skladišča zažgali fenijanei. Bombe proti vojaškemu avtomobilu DUBLIN, 18. Včeraj ste bili vrženi proti nekemu vojaškemu avtomobilu dve bombi. Vojaki so na napad odgovor rili s strelianjem in pušek ter so baje ranili nekoliko oseb. bližno 38 milijard na račun .Nemjčije. Poročilo trdi, da je Nemčija v stanu pla> čati, Francija pa ne, ker se gospodarske življenje na Nemškem hitro obnavlja ter sc Nemčiji obeta veliko blagostanje Poročilo se zaključuje z besedami, da j* treba izvršiti vse kazenske odredbe pro* ti Nemčiji in Nemčijo prisiliti, da izpolni vse svoje obveze. Za 18 mesečno vojaško službo v Franciji PARIZ, 18. Komisija za armado je pretresala zakonski načrt za nabiranje novincev. Odobrila je določbo, ki pred* videva 18 mesečno vojaško službo, za* čenši z letnikom 1922. Komisija je skle« nila, da bo vprašala vlado, ali bo po letu 1925 mogoče dobo vojaške službe šo bolj skrajšati. Nemiija Francozi zasedli Miihlheitn in Speldorf BEROLIN, 19. VVolffova agencija je prejela iz Miihlheima vest, da so francoske in belgijske čete včeraj zjutraj ob 7 zasedle Muhlhoim in železniško posta« jo Speldorf. Vlada sklenila ustanoviti tajništvo za pore uske pokrajine BEROLIN, 19. Vlada je sklenila usta* noviti v ministrstvu za notranje zadevo posebno državno tajništvo za ohrenske pokrajine. Proti prisostvu angleških vojnih ladij v nemških pristaniščih BEROLIN, 18. Vlada le v odgovoru na neko vprašanje o prisostvu angleških ladij v nemških pristaniščih izjavila, da sc je s tem dejstvom resno bavila. Ni pa bilo še ni£ sklenjeno o zadržanju nemške vlade v tem o/iru in o ukrepih, ki jih zahteva slučaj. Za odpravo zasebnih obrambnih or^a^ nizacij BEROLIN, 18. Posebna državnozben ska komi.'i a se je sestala danes ter je razpravljala o zakonskem načrtu za od« pravo zasebnih obrambnih organizacij. Seje so sc udeležili državni kancelar Fehrenbach in minister za notranje za* deve Roch. Bavarski zastonnik Ber» ger je izjavil, da odpor proti temu za« kanu po mnenju bavarske vlade ni na» perjen proti edinstvu države in se ne more smatrati kot upor protli državi. Mi« nister Koch je rekel nato, da je ta zakon v sedanjem hipu zelo nuicn in da hi vsaka zakasnitev imela posledice, ki bi jih vlada ne mogla obvladati. Švica Pogodba med Italijo in Švico za podpis ranje brezposelnih delavcev BERNA, 18. Med Švico in Italijo je bil sklenjen sporazum za podpiranje brez« poselnih dclaccv. Glavne določbo tega sporazuma so: 1. Italija bo ravnala s sv!« carskimi delavci ravno tako kakor z do* mačimt; 2. Švica bo brezposelnim ita» lijanskim delavcem, ki so bili v švici 1. januarja 1920 in so tam nepretrgoma prebivali, plačevala takšne podpore, ka» kor jih določajo italijanski zakoni. Te podpore bodo deležni tudi tisti italijan« ski brezposelni delavci, ki so vsled mo« bilizacije morali zapustiti švico, a so so pred 1. januarjem 1921. zopet povrnili v Švico. Sporazum bo v veljavi do 30. ju* ni j a 1921. Ako sporazuma ne odpove j nobena stranka vsaj en mesec pred o* men j enim rokom, se njegova veljavnost obnovi sama ob sebi za nedoločeno dobo, toda s tem, da se bo sporazum vedno lahko odpovedal en mesec vna* P^j.__ Perzija Program nove narodne vlade TEHERAN, 18. Program nove narodne vlade vsebuje sledeče načrte: Pre* uredba vojske in uprave v modernem smislu, tako da se bodo stroški znatno zmanjšali; preuredba pravosodja, raz« delitev- državnih zemljišč med kmete; uredba agrarnih zakonov, s katerimi se bo zboljšal položaj poljedelcev, finan* čnu reforma, pospeševanje trgovine, šol-* stva in občil. V zunanji politiki: ohranitev prijateliskih odnoŠajev s sosedni j mi in z drugimi državami, odprava kapitulacij, preuredba pravosodja, tako da bodo tujci imeli zadostno zaščito«, odprava zadnjega angleško s perzijske« ga sporazuma in slednjič izpraznitev Perzijo s strani inozemskih čet. Francija Švedski kralj v Parizu PARIZ, 18. Švedski kralj Gustav je prišel v Pariz. Jutri priredi kralj v pro« štorih švedskega poslaništva pojedino v čast predsedniku republike Miilerandu in njegovi soprogi. PARIZ, 18. švedski kralj jo opoldne obiskal predsednika Milleranda. Francoski državni dolg pred vojno in sedaj PARIZ, 18. Poročilo o proračunu za leto 1921, ki ga je predložila finančna komisija, pravi, da je francoski državni dolg znašal 1. avgusta 1914. leta 27 mi« lijard, dočim je znašal 1. marca 1921. že .307 milijard. K tej svoti je treba dodati pokojnicie in vojno škodo, ki se cenijo s podporami .za pohabljence vred na 218 milijard. Francija je plačala dosedaj pri« mm KMETIJSKA IN VRTNARSKA GO* SPODARSKA ZADRUGA opozarja vse poverjenike, ki nabirajo člane v Toa maju, Kazljah, Avberju, Koprivi, Vo* loški, Lovrani, Prestranku, Kalu, Gočah, Štjaku, Vipavi in drugod, da pošljejo imenik in deležnine zadrugi v Trst, Via Raffineria 7, I. nadstr. (za trgom Barrie« ra), in sicer do velike noči. Tam pa, kjer podružnice niso še ustanovljene, naj se kmetovalci, ki si že* lijo nabaviti modro galico, umetna gno» jila in druge kmetijske potrebščine, vpišejo naravnost pri zadrugi v Trstu. Delež znaša 20 Lir. — Kmetje, združimo se! V slogi je moč! SiraaH »EDINOST« \ V Trsiu duc 20. mare* 1921 ItBlVmnl Sit Jusesloveni v času Efslilanskega „fUsorgimenfa" Nikolaj Tomma^o Nadaljevajc pripoveduje Anzilotti, kcu JvO se je Tommaseo zavzema! za avto? nomijo Dalmacije z oziroro na njene posebne razmere. Tu da žive skupno Italijani in Slovani, eni pod vplivom drugih, in zato da Dalmacija m ne slo* vanska ne italijanska. Ta Anzilottijcva trditev pa je v odkritem navskrižju z drugo njegovo pripombo, v kateri je re* čeno, da je Tomrnaseo v spisu »L& cjuestione dalmata, riguardata nei suoi nuovi aspetti« (leta 1865) nanašal, da je Dalmacija »vkljub dvajsetim tisočem gospodu jočih Italijanov vendar bolj slovanska kakor kraljevina Hrvatska!!« Tommaseo je — pripoveduje Ajtzi* lotti dalje — vedno priporoča! »Ilir* cem«, naj spoštujejo latinsko kulturo; nikakor pa ni hotel, da se Dalmacija spoji z Italijo (senza per questo voler affaito dire che si debba legare la Da U mazia ali" Italia). Kar pa se tiče K e k e — govorimo vedno z An z i lotti jem — meni Tommaseo, da Reka, dpsi hoče biti italijanska, vendar noče pripadati k italijanskemu kraljestva (tutto chc non voglia appartenere al rečno d' Italia). Pač pa bi se Reka po Tommaseovem mnenju mogla priključiti k dalmatinski pokraiini. Znamenita je tudi ta4e iz j a* va Nikola i a Tommasea: »Z dr uge strani je neoporečno, da je prišel najboljši del ilirske« kulture iz Dalmacije, kjer go= vore jezik, ki ie najbližji srbski govo* rici in ki ie najčistejši med jeziki južnih Slovanov!« Tudi v drugih spisih ie Tommaseo — tako ugotovila Anzi'ont! — sodil, »da mora postati Srbija središče preporoda in sporazuma med južnimi Slovani!« V zvezku »II secondo esilio« pravi Tommaseo: »Srbsko pleme, ki se razširi a ob Donavi, bo eden glavnih nosi tel i ev bodoče civilizacije. Srbi so nameščeni med vzhodom in zapadom in segajo do jadranskega morja. To ponos* no pleme ima romanske in grške trudi? cije, v največjo čast si pa šteie, da mu je bila v borbi krščanstva proti turške* mu nasilju poverjena najtežja, a ravno zato tako plemenita naloga.« Anzilotti pripominja: »Dočim ni ime! Mazzini jasnih idej o uedinienii* Jugos'o-venov, je bil Tommaseo povsem na jas* nem: združijo naj se sorodna, plemena, ki tih on — Tommaseo — prisofa Srbiji. Srbija ima državne tradicije in ie že »razvite kal za dovršeno državo.« Tom> inaseo je sodil, da se Srbiia, Dalmacina in druge pokrajine pobratiio, čim pride prilika za to! Kar se tiee Bosne in Her* cegovine, ju je prisojal ali Srbiji aH MM v Trstu In cKolicl! Preglejte takoj volilni imenik in če niste vpisani, reklamirajte svoj vpis! Čas za reklamacije je samo do 29. marca t I. Kdor vloži reklamacijo za vpis, mo? ra priložiti domovnico in krstni list aii pa drugo listino, s katero lahko dokaže, da ie v anektiranem ozemlju rojen in pristojen. Ker si bo marsikdo Sede moral preskrbeti te listine, naj se vsak ta= ko j potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, Če so njegov? znanci in prijatelji vpisani; če niso, naj jih opozori. Volilni imenik je na vpogled v našem uredništvu od ponedeljka, 21. t. m. na= p-ej vsak dan izvzemži nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. Razen tega je volilni imenik do 25. t m. na uvid v Lonlerju, na Oočinah, v Skednju in na Prošeku. Od 2* in spodnja okolica 42. sekcija: obsega tarbolo zgornjo in sicer: frakcijo Pon-zano zgornjo, pol, št. 1 - 136. Volišče III: Šola via deli Istria 22, 45. sekcija: obsega Carbolc zgornjo in sicer: frakcije Pon-zano spodnji, pol. št. 150-246; Ospizio Marino, pol. št, 280 - 355; Siara smodnišnica, pol. št. 380-467 in Skedenj, frakcije: Ronka, pol. št. 833-649; Ponte S. Ana, pol. št. 860 - 994. Volišče: Otroški vrtec v via deli' Istria št. 386, v Z^or '.j« Ćarboli. 44. sekt i)*'. obsega Skedenj in sicer frakcije: Vas, pol. št. 1 - 5S0; Topilnica žel., pol. št. 1210 - 1247. Volišče: Ital. Šola v .Skeduam St. 46. 45. sekcija: onsega Škedcaj La sicer frakcije Skedenjski grič, pol. št. 620 - £20; Nižina, pol. št. 1020-1131; Vrti. pol. št. 1150- 1194 in Sv. M. Magd. Spodnjo v frakcijah: Planjava sv. Ane, pol. Št. 1-231; Sv. Sobota, pol. št. 280-374; Žavlje, pol. št. 400-457; M. Castiglione, pol. št. 500-563. Volišče: Ricreatori« Lega Nazicnale« ške4et»j št. 183. 46. sekcija: obsega Sv. M. Magd. Spodnje v frakcijah: Sv. Ana, pol. št. 610 - 954; MontebelJo zgM pol. št. 980- 1120; Katinara, pol. št. 1130-1143; Zagata Sv. Jožefa, pol. št. 1150- 1152 in Sv. M. Magd. Zgornjo v frakcijah: Nižina Magd., pol. št. 240 - 477; Montebello spodnji, pol. št. 740-817. Volišče: Šola na Katlnari. Sv. M, Magd. Spod. št, 1141. 47. sekcija* obsega Sv. M. Magd. Zgornjo in sicer v frakcijah: Bi vio, pol. št. 1 - 79; Sv. Ana, pol, št. 96 - 206; Campanelle, po!, št. 491 - 739. Volišče: VUIa Sartorio, Sv. M. Magd. Zg. št. 722.! 48. sekcija: obsega Rocol in sicer v frakcijah: Moiino a vento, po.l št. 1 - 146; Dirkališča, pol. ši. 340 - 343; Kalaja, pol. št. 370 - 385; Katinara, pol. št. 406 - 416; Melara, pol. št. 440 - 443, v zvezi z Sette Fontane, pol, št. 170-228. Volišče II.: Villa Sartorio, Sv. M. Magd. Zg. št, 722. 49. sekcij*: obsega Rocol in sicer v frakcijah: deloma Sette Fontane št. 229 - 317; ceia Rocolska nižina, poL št. 460 - 812; deloma Rocol in monte, pol. ŠL 990- 1195; Lovec, poL št. 1200- 1217. Volišče: Ricreatorio com. G. Padovac, a!. Sette Fontane 216 (dohod z desne). 50. sekcija: obsega Rocol v frakcijah: deloma frakcijo Rocol in mente št. 8-10 - 985 z delom Kjadina in sicer frakcijai Kjadin na hribu, pol. št. 1-311. Volišče II.; Ricreatorio com. G. Pa-dovan, nI. Sette Fontane 216 (dohod z leve). 51. sekcija: obsega Kjadin v frakcijah: Sv. Alojzij, pol. št. 371 -838; Bošket, pol. žt. 861 - 874. Volišče: Občinski rikreatorij, Kjadin (Sv. Alojzij). 52. sekcija: obsega Koioajo v frakcijah: Nova cesta, Novi svet, Monte Fiascone, Kolonja na hribu in Konkonel in Vrdelo v delni frakciji: Scogliet-to, pol. št. 1 -20. Volišče: Občinski rikreatorij, ti!. Scoglio Vrdel«. 53. sekcija: obsega Vrdelo in sicer v frakcijah: Scoglietto, pol. št. 21 - 356; S. Cillino spo2. »ckcrja: obsega cele Opčine in KontovcLj. . ^ Ljudska šola na Opčinab poL Št. 46 i. 63. sekcija: obsega kraje: Ban?, Trebčc, Padričc, Grop&" da, Bukovice, Lipicu. Volišče: Ljudska šoU: v G;opa4i št. 92. Pred razpustom poslanske zbornice ? Državnozborcke volitve po novem sorazmernem volilnem redu, ki so se vršile meseca novembra 1919, so priaesie zmago tistima dvema strankama, ki sta se postavili na čelo širokim ljudskim slojem, t. j. kmetom in delavstvu. To sta ljudska stranka (popolare) in socialistična. Obe stranki sta izrabili povojno razpoloženje množic v propagandne namene. Znano je, da so demokratske meščanske stranke pred vstopom v vojno množicam obljubljale, da se bodo izvršile po končani zmagoviti vojni dalekosežne agrarne in druge reforme. Vojna je bila zmagovita. Italija je udejstvila svoje politične cilje, toda dežela se je nahajala v težk' povojni krizi, ki ji je bilo pred vsem vzrok slabo gospodarsko stanje. Draginja in pomanjkanje sta po vojni naraščali, lira je padala z veliko naglico, preti! je gospodarski polom države. Poleg tega se je boljše viški duh širil v množicah, ki so pričakovale v udejstvitvi komunizma svojo rešitev in blagostanje. Obstoj komunistične Rusije je to upanje podžigal in tako so bile množice silno dovzetne za vsako agitacijo, ki je delala z demagogičm-mi obljubami. Posebno socialistična stranka je s svojim tiskom, govorniki in agitatorji spravila množice v silno valovenje, ki je nekaj časa grozilo, da poplavi vso deželo. Meščanske stranke so bile brez vodstva, vlade v Rimu slabotne, ni bilo človeka, ki bi bil s trdno in smotreno roko tedaj vodil državo. Gospodarsko razsulo, ki se je zlasti kazalo v državnem proračunu, je naraščalo, ker so delavci in javni uslužbenci zahtevali in tudi izvojevali znaine gmotne priboijške. bili so to časi, ko so mnogi meščanski listi odkrito pi-saii, naj prevzamejo vodstvo države tisti, ki največ kriče proti vladi, in nai oni rešijo po-lozjj. Pod takimi pogoji pač ni čuda, da so ppraviii socialisti 156 poslancev v zbornico. Uspeh je bil nad vse pričakovanje velik, da celo prevelik. Socialistična stranka je zmagala na podlagi najbolj intransigentnega programa, ki je bil: skrajna opozicija ne samo proti vladi, ampak proti parlamentu in vsemu meščanstvu sploh. In ta.ko je parlamentarna skupina nadaljevala svoje razdiralno delo, ki pa ni imelo stvarnega smotra. To so dokazali poznejši dogodki. Stranka je na ta način morala priti v težek položaj. Znani so nam porazi, neuspeh, in izgube socialistov v zadnjih časih, zato ni potrebno, da to ponavljamo. Ko so socialisti v mesecu novembru 1919 poslali v zbornico tako veliko število poslancev, bi jih bila vlada z največjim veseljem sprejela. Po številu poslancev bi bili dobili socialisti več ministrskih s?olcev, toda število zmernih in za sodelovanie vnetih članov v stranki je bilo neznatno. Tako so ie stranka v parlamentu ie izčrpavala, D.agoceni čas se je nespametno tratil. Ni bilo niti prave opozicije niti prave volje za nobeno delo. Pa to ni nič čudnega, Maksimalistični propram stranke je bil neizvedljiv, tisti, ki so pronovedovali komunizem ali t>a druge korenite družabne izpre-membe, sami niso verieii vani«. Toda ja\no od tetfa proprama odstooiti, je bila težka elvar, in *ako je moralo priti do poloma. Kakor smo žc poročali, traja kriza v-stranki dalje. Zborovanje oarlamentame skupine, ki smo o nj*»m poročali, se je končalo z zmurfo desnice, katera se hoče o^loči+i za sodelovanje v parlamentu in morda tudi v vladi. To odločitev je pa meščansko časopisje zelo sovražno soreido. Skoraj vsi so edini v tem, da očitaio socialistom zahrb+nost in skrite namene. Skratka, meščanske stranke, ki bi bile še pred pol leiotu sprejele takšno odločitev socialistov z velikim veseljem, so ja^no povedale, da ne rabijo njihove pomoči. To je nov udarec, ki dokazuje slabost socialistične stran-ke. Vodsrvo stranke se je morda ravno vsled tega izreklo za Lazzarijev predlog, ki noče nič (popuščanja v dosedanjem opozicioualnem ■ > ! lišču, Pa tudi v ljudski stranki imamo razne kri^c. j Tudi tam sta dve struji, med katerimi je stru.-a j skrajnežev v znatni manjšini. Tudi ta strank.; je šla v boj z demagoškim programom, ki g;1 seveda ni mogla udejstviti, dasi je stopila v vlado. Tudi druge stranke se morajo boriti z notranjimi nestrpneži. Povsod so skrajni elemen i bodisi desničarji ali levičarji, ki eo nezadovoljni z zadržanjem svojih voditeljev. Izpremenjen političen položaj v noti. < dežele, razkrojerost velikih strank, u' -v državne avtoritete, vse to so činitelji, 1. htevajo novih volitev. Država potrebuj« »r-lament z gotovo vladno večino, in kur v« kaže, da se je politični položaj iz prem t, :> v dobro meščanskim strankam, bomo imc: brže nove volitve. Ne da bi hoteli v • rovati, vendar je verjetno, da poj^.eta i. vinilnega boja znatno oslabljeni dve največji stranki Italije: socialistična in ljudska. Priaobiic p«*, bodo najbrže skrajne stranice, tc je: komunisti in bojevniki. Zato so pač največji nasprotniki novih volitev pripadniki liud.di strank in socialisti, Zlasti se ti poslednji boje — morda tudi upravičeno — da bodo fašisti s krv »-vimi nasilji preprečili voLino agitacijo svojiu nasprotnikov. Vsekakoi pa je strah pred volitvami znamenje slabosti in zavest lastne nemoči. Ako pride do razpusta zbornice, bi se vršile tudi volitve v nažih krajih istočasno z o-nimi v vsej ostali Italiji. Politični razvoj dogodkov \ Ital"-" f-a je na v s.»k i.ačin za n*1* zelo poučen. Dontafe vesti Vedno lojalnu in iskrena povspeševatcljica miru med obema narodoma v tej deželi je «Era Nuova« — če bi smeli verjeli njenim besedam. Ali, kako naj jim verujemo, ko vidimo, kaka porabi »Era Nuova vsako priliko, da bla'i naše ljudstvo in r» tem zavaja italijansko javnost k zaničevanju našega plemena. Morda ? nikoli ni bila dnevna kronika tako polna raz> nih poročil o tatvinah, vlomih in drugih zločinih, kakor je v zadnjih časih. Ob sedanjih razmerah je čisto naravno, da večina zločincev ni naše narodnosti. Nam pa ne prihaja na misel, da bi to izrabili in žalili kako drugo narodnost. Drugače /-Era«. Kadar-koli se dogodi, da je pri kak"m nelepem činu udeležen kak naš človek, je »Era« žc tu in opozarja na njegovo narodnost. Tako je te dni v svojem poročilu o neki tatvini telefonskih žic izrecno naglašala, da so aretirali dva ju^oslovenska rudarja! Namen je jasen: italijanska javnot*. naj misii, da smo mi n^rod tatov in zločincev H Na tak načina skuša xEra* vzbujati mržnjo proli našemu ljudstvu. Zabeležili smo tu zn slučaj, ko bo Era^ zopet govorila sladke besede o potrebi medsebojnega spoštovanj*, m; -nega soživljenja in pomirjenja duhov. še eno vprašanje! Prejeli smo: Vslcd očitu-nja v listu »Emancipazione«, da bi »Edinost« ne smela nastopati samo proti dejanjem fašistov, ampak tudi proti nezmernosti slovensko, ga nacionalizma, ste stavili rečenemu listu vrsto vprašanj, oziroma, ste ga pozvali, naj vendar konkrettio pove. v čem prav za prav obstoji ta neimernost. Vsa tista vprašanja so bila upravičena in umestna in pošten, pravičen in res svobodoljuben človek ne bi in ogel dati drugega odgovora, nego da vse naše zahteve, označene v tistih vprašanjih, temeljito v božjem in človeškem pravu. Ali, jaz bi stavil že eno vprašanje, ki je po moji fodbi najvaznejc v tem trenotku, ko stojimo pred volitvami. Vprašal bi, je-li nezmornost slovenskega nacionalizma v tem, da se tudi mi pripravljamo za volilno borbo na podlagi volilnega zakona države, ki ji sedaj pripadamo? Mari je ne- poni. 1-5 TF K H IV. NESREČE. Veselje in žalost sreča m nesreea se vrsti na svetu. V teku 400 let je to sku-išal tudi naš rudnik. Bilo je o potresu 1525, ko so sc na vzhodni strani Koba-lovili planin ale velike cikale ter ^RTiriele navzdol v Idrijco. Voda ni mogla odtekati, se pri skalovju zajezila, naraščala proti mestu, stopila v rove in stanovanja. V zgoranjem delu mesta je segala do sedajne kapelice sv. Janeza Nep. Delavci so hiteli na kraj nesreče, odpravljali skalovje iz struge, prihiteli so kmetje iz okolice na pomoč, a kamenitim velikanom niso mogli do živega. Vsa Idrija je b:la kakor veliko jezero, iz katere so molele v spodnjem delu le strehe, v gorenjem na polovico Iii£. Za» stalo je vse kopanje v jamah, ker jih je voda zalila; tudi po rovih je bilo ne* varno delati, ker bi se rudarji ne mogli rešiti, ako bi voda tudi tja pri drl a. Zato so delali vsi rudarji pri1 nakopičenem skalovju in okoli 500 ljudi iz okolice jim je pomagalo; vspeha le ni bilo. Imeli so le preprosto orodje, smodnika in di« nami ta niso še poznali. Tudi je bilo ! zelo nevarno za dclavce. Na eni strani sc | lahko kamenje p osu je in globoki tolmun : preti pogoltniti onega, ki bi se mu spo* drsnilo. Polagoma si je pa voda »podaj sama napravila odtok in s časoma je zabela voda upadati. Sedaj bo kmalo minulo 400 let od one nesreče in še vidimo na istem kraju v strugi in poleg nje ogromno skalovje, katerega ni moglo razrušiti ne zob časa ne narasla voda. V spomin na to nesrečo so postavili seda5® no kapelico sv. Janeza pri mostu pod gradom in pri procesiji na dan sv. Aha* cija se pred blagoslovom moli, najr vse* gainogočri na priprošnjo sv. Janeza ob* varie rudnik in mesto pred nalivi in po* vodnijo. Leta 1709 je bilo obilo snega in pak tak mraz, da so zamrznile sesalke, ki so dvigale vodo iz i ame. Radi snegar ni bilo mogoče iz Vrhnike dobiti živeža, 4 tedne so delali pot gozdarski delavci in kmetje ob cesti, da so za silo odprli pot in omo? gočili dovo-z. Ko se je pa voda tajala, je potok Nikava tako narastel, da je nas pravil za več sto gld. škode. 25. jan. 1775 je padlo zopet toliko enega, da ta* kega najstarejši ljudje niso pomerili. Dva dni je nepretrgoma na debelo snežilo. Noben ni mogel iz hiše, preden si nI ishoda skozi okno izkopal. Ceste so bile na vteoko zadelane in voda, speljana po »rakih« ni mogla delovati. Vsi stroji so se ustavili, pretilo je po plavi j en i c do jame. Vsi rudarji, gozdni delavci in paz* niki so nepretrgoma brez jedi delali od 7 Zjutraj do Vi9 zvečer. Se le zvečer, ko so videli, da voda vendar odteka, so se podali k počitku, in Sli malo ležat. Strah pred nesrečo je podvojil ljudem moči. Poročilo omenja, da se jc bilo ie vstraj* nosti in nadčloveškemu naporu delava cev zahvaliti, da ni bilo večje nesreče, kajti nekaj novih strojev so bili ravno malo prej upe!j ali, in ti bi bili vničtoi in zaslužek bi radi tega zaostaL 26. avgusta 1782. se poroča zopet o groznem viharju. O kob 4. ure popoldne so se kopičili temni oblaki, nato se vsu* je dež in toča. Ko toča preneha, nastane tak vihar, da je strehe odnašal kozolce prevrnil, močna drevesa izkoreninil. Ma-loktera hiša je ostala nepoškodovana. Ko nastane temna noč, se vsuje toča in udriha kakor Se nikoli. Vse drevje je okle&tila, na polju in v vrtovih je bilo vse vničeno. Toča, debela, kakor orehi, je še 4 dni na kupu ležala po Ledinah. V Kanomlji je ubilo dva pastirja in nekaj živine. Nastala je grozna beda ne le v mestu, temvdč tudi po okolici. Rudniško ravnateljstvo prosi podporo, češ da je beda velika. Res je Hotkam? mer dovolila 2000 gkL podpore, a ker so od te svote dobili o66 g ki poškodovanci iz okolice, so na Dunaju smatrali to za samovoljno postopanje. Svota 2000 da je bila namenjena le za rudarje, kmetje ali delavci iz okolice naj si drugod išče* jo pomoči. —• Da, pri zeleni mizi lahko odločujejo^ a oni, ki jc na licu mesta vidi in sodi drugače. V oktobru 1780 se zopet poroča, da ie narasla voda, raztrgala grabi je, odnesla mostove in poškodovala ces-te. Dcžes valo je 14 dni. Za napravo grabelj in za nagrado rudarjem je dovolila vlada 3326 gld. — 28. jan. 1815 je več dni za* pored tako snežilo kakorprej že 30 let ne. Na rakah je bilo toliko snega, da je teža snega trla strehe. 25. okt, 1820 je voda pretrgala »grab* Ije« v Idriji in v Spodnji Idriji ter raz-orala ceste in njive. Škodo so cenili na 10.000 gld. Enako je bilo 21. nov. 1826, ko je voda pretrgala v dolgosti 52 sel-ne v »grabi je«. Poročilo o letu 1842 govori o zelo eud^ nem vremenu. Že na spomlad je več tednov trajal močan veter in piš, ki je veliko škodoval kmetom, potem so na? stopili grozni nalivi. Posebno hudo deževje je bilo 20. oktobra in 26. novem? bra in v noči od 15. s 16. januarja, v zimi brez snega. Škoda je bila ogromna. V jami je bilo v primeri z drugimi rudniki v 400 letih malo nesreč. Prva večja nesreča sc jo zgodila 1532. Takrat so še vse 3 družbe kopale, katera bode več pridelala. Hiteli so za bogato žilo na pošev in v globočino. Niso pa zavaro* vali rovov s podporami, kar se ie brit* ko maščevalo. Ker so vihravo kopali m urno vozili kamenje iz jame, ni bilo časa gledati, kakšne so stene pri rovih, ie H trda skala, ali razpoka, ali samostojna plast peska ali celo prst. V rovu sc od? trga kamenita zaseka oc na »Haupt* nvmsfeldu« ponesrečila rudarja Gregor Kobal in 27Ietni Matej Mlakar. Zasul jih je pesek in sta se zadušila. 13. marca 1*33. je v rovu sv. Frančiška padla na rudarja Toma j a Vidmar težka plošča in g« ubila, star je bil 41 let. 17. julija 1912. je ubilo 44letnega pas* nika Lovra Rrumna. Vozil se je na kvi? &ku i z jame in ko se mu je zdelo, da nekaj zastaja, se je malo sklonil čez o* grajo in v tesnem juŠku je zadostovala mala neprevidnost, da mu je odtrgalo glavo. Truplo se je vozilo navzgor, a glava je padia na dno jame. Vendar nesreča ne počiva, primeri se celo tam. kjer bi jo človek ne pnčako? val. 27. jan. 1816 so bili otroci zbrani v Soli poleg sedanjega gledališča. V pr< vem razredu I. oddelka zaslišijo otroci nenavaden ropot. Ker je bila hiša stara in na slabem glasu glede trdnosti, so me* nili, da se podira. Ko je celo ena učenka eadla na tla, je vse naenkrat vstalo in ežalo iz sobe. Zastonj je bil ves trud učiteljev. To je prestrašilo Šolsko mla? dino tudi v drugih razredih. Zato je vse hitelo na prosto in drk> divje po stop* nicah. 8 let staro učenko Jero Novak so pohodili, da je tam mrtva obležala, več otrok pa je postalo radi strahu božjast* ni', I .n n.tn k*r vprll. da ne Vipava, dne 13. marrca t. L Danes je bil tukaj v hotelu »Adrija« drugi shod znrprnkov vipavskega sod? nega okraja. Udeležba je hila dobra. Za? stopane so bile vse občine (15), razen podkrajške, ki pa jc res preveč odda? Ijena. Navzoč- h zaupnikov smo našteli 127. Kot novost smo gledali pri pred? scdiuski mizi zastopnika naše nove dr? zave — vipavskega kr. maršala. Spored je bil jako obširen. Najprej poročilo o potovan ju dr. j a Wilfana fo dr.ja Slavika v Rim, kjer sta tmtervem? rala glede najnujnejših naših zahtev in želja; pri GiolittLfju, Salari in v tajništvu finančnega ministrstva. Nadalje, da se je bavil ministrski svet d, da iih poveri en ik i za sedai nalože v posebni knjižici v obeh trških pos*)* MJnicah. o^krv^er jiii potem vsak Čas lah? ko dobi dotično osrednje tajništvo. Volivni odsek?! posameznih občin (16) nc.i sedaj ze dini j o vso ^»vojo moč in po-zoiocist na neJcfeimacnsko delo. Roki se skoro pov^l koneaio z dnem 21. marca, /e'eti bi bVo, da bi se volivne prrnrave, kakor sploh trdna politična organizacija trga Vipava kremkeje izveHla. Vipava, ie ven d?- zemVerfisno politično in go«io? dartko j>ie^išče in mora ostati zyf\>ta svoiim častnim naro^r/in sporočam. Pustimo tuie m meglene komunist.'one teociahiei/a, etičneta in gosnoda-* ske^a i'^eha ie iSn r.stane: ^drava, k*-en» ka in složna narodna politika. Da bi pa naš maM n^rod mv^il v pmsld, zhorrici veer.o ? ?rwnotni Pribor, da bi; le eden niej>ov fVt'eč proč od v*? grslovenske««. med vrstami tu Is cev in1 pod tui^odno komando — ne, te<*a bi nam zgodovina ne mogla odpu* stid. Nf :zrinLr'"vetsa v spor^edu tega sho^a pa ie ^t1^ — naravno — ona o nas rodnih kandO^atih. Dosegel se ie pa eno> glasni sri^razum a'ede 3 kandidatov. .Va? leri nride'O v po^ev v s^vemm olc^vv^'ti .htliteve (ne m^ske'« Benečije s"-»1oh, kakor tndfc nosen ei še za gorenj o virvfv? Iz-vohli so sc tudi posebni delegati za občni zbor poL društva »Edinost«, kp t eri bojo sestavili tozadevne predloge in resolucije za omenjeni občni zbor. Sprejete p*, so bile soglasno te?!e re-solucije: 1. Predsedniku mirustrskega sveta, kot neposrednemu šefu centralnega urada za nove dežele, ki ima vsled kr. odloka z dne 30. dcc. 1920, št. 1866 pravico, ure> diti vse potrebno, da se razvejejo redno in točno vse priprave za volitve: Vaša Ekseelenca! V Vipavi, dne 13. marca t. 1. zbrani zaupniki ? volivci vseh 16 občin vipavskega sodnega okraja; za* htevajo, da nstAuri vlada za vse ItaJrji priključeno jugo'.loverisko ozemlje eno edino in skupno voiivno okrožje, ker le na ta načm se da doseči državi tako po> trebni m od kr. vlade zaželjeni notranji mir, veekr. obljubljeni svobodni, na^ rodni razvoj in gospodarski in kuiti'-rni napredek v iio\Th deželah. 2 Kr. generalni civilnd koimsarijat v Trstu, kot izvršilni organ volivnega za> kona z dne 18. novembra 1920., št. 16to, naj ukaže [Urejenim političnim obla* stvom v jugoslovenskem ozemlju, da določćt^o za volivne komisarje osebe, ki so zmožne jeziki- Jugoslovenov v besedi in pisav;', ter jim naroči da Ie?p do? ločiio na nje spadajoče člane vorvmh komisij iz volivcev, veščih jezika Jugo* sV- o-t- - besedi in pisavi. — Dalje, da skrbi kr. generalni civilna komisariiat za popolnoma svobodno vofcvno gibanic, bodisi glede shodov in kandidatur, bo> disi glede vezivnega akta. Sploh naj skrbi za popolno varstvo mira jn reda in svobodno vršemje zakonov. 3. Polit, društvo »Edinost« na i te re> sckie:':e odobri in fc&ostavl pristojnim mestom. Obenem naj pol. društvo »Edinost« poskrbi, da se vs* jugoslavenski volivci, organizirani po sodnih okrajih, izrečejo v najkrajšem cšasu za iste resolucije. Kaiti volivci, kateri so od pristoimih po? litičnili oblastev uradno poti jeni v urad? nili volivmli imenik:h, imajo postavno zaidrnčeno pravico, da se svobodno o? g^r«e s svonmi programi in strankami pri ^'sch pohdčnih oblastih, tudi pri vi? šjih v Trstu in najvišjih v Rimu. .Nas program je: Jugoslovenski klub, klub narodne avtonomije. Ccz vse važno, težko in odgovornosti polno delo pa bodo imeli na§"! -n^slanci v Rimu, ko ee bo šlo še z-a kako raz* mejitev Ita'j'1 novoprikliučenega ozem? lia. Če razmotrivamo sedanii re^: ložai našega juaoslcvenskega naro ^ v Try.Hu. moramo biti v polni za vesti težke odgovornosti, ki ]eži na naMh ramenih, naši volivci, politik? in pos!*nH so od? oov.^rn' svojemu narodu! Nikakor pa ne kakemu revolueionadrnednu odboru aH oiiDslvaii Anenin, Alp ali Kfkr-gpa naših nekaj razdrap^iirih r»r-1i5 učnih razmer ie ravno pomfln?V«aiie čuta nf^ne odifovo/nosti. Posebno pa ae popacana sedai naša da stopa nei'strašeno na čelu našega rta> ro^a, za obstoj nahoda, iz katerega je izšla. Shod se je v-^šil v zgledno. Vsi navzoči so pa^zno sled'iH poročevalcu. Po s^r^--so tudi nekateri merodami . komunisti zatr?e\ aH, da bo navsezadnje ven*4' r'e potrebno, da gremo pri teh nrvih volit? vah »v«{ skupno 2a narod1« Na »vir*etri e na velikem, reaj ja'VTiem shod"! Dosefi« nautonomije je vredna rjaiboliših. J. M. Vesti Iz Goriška I* Kobarida. Po lipi sredi trga pred ccrkvijo nam j« vedno ža!. Bila ni samo našo drevo, bila je naš ponos. Zakaj imela ie lepo rast, ravno deblo, košate veje in svetlo perje, da sc je je razveselil vsakdo, ko jo je zagledal od daleč. Imela je zdravilno moč v lepo dišečern cvetju in po njenih vejah skakljali so poredni vrabci. Njena senca je Širila prijeten hlad. Marsikateri trudni popotnik sc jc spočil v nje.ii senci. Njena starejša sestra pri sv. Antonu je bila izo pst avl je na raznim ujmam. Trpela je sicer hudi mraz, pa pozebla ni niti tedaj, ko so pokali od mraza najmočnejši hrastje, bukve in gabri. Večkrat je tudi treščilo vanjo, pa nikoli se še ni primerilo, da bi sc razčesnila in posušila. Strela ji je siccr odbila vrh ali vejo, za nekaj let pa so se {i rane zopet zacelile, drevo je zabrstelo in sc zagostilo — tako, da se malokje pozna škoda. Pred leti je imela tako razopklino (^štrhol- ) ob strani, da so se zatekali otroci ob nevihti vanjo. Zdaj je popolnoma cela in zdrava, kakor da bi ji ne bilo nikoli nič. Zato ne moremo razumeti, zakaj da je začela pred dvema letoma ta cerkvena lipa hirati, ko smo jo varovali kot dragoccn spomin Gregorčičevega časa. L^ni jc popolnoma vsahnila. Sovražen človek je to storil! — Takoj potem utaboril se je na njenem mestu tuj prodajalcc sadja. Dosti nam je bilo tega! Pretekli torek, sredi t. m. in sredi aneksijskih slavnosti, vsadiii smo skoraj ravno tam lipico {tilia parvifolia) — vpričo starega in mladega sveta. Tri domačini, ki so prisostvovali, ko so sadili poprejšnjo, bili so tudi zraven — ter so; »eleli s sosedi vred boljših časov našemu mlademu drevesu, ki naj se vkorenini, razcvete in zgosti. Roka pa, ki bi se kd*i približala, da bi ji stregla po življenju, naj se posuši! Iz Nabrežiae. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice v Nabrcžini vprizori na Velikonočni ponedeljek dne 28. marca 1921 v dvorani g. Fr. Grudna dramo v treh dejanjih »V Ni-£avi«. — Začetek točno 0*0 16. uri. KOZO brejo proda Sinigoj v ulici Morerl 8?, ' 64, Rojan. 429 MIRODILNICA Mislej Franc, Trst. ulico S. Michslc 26, prodaja vsakovrstne mirodi!=» niške izdelke po zmernih cenah. laneno olje, barve, čopiči, modra galica, Sveplo, kemični izdelki, zdravila, kisline, krtače, metle, sveče i. t. d. 431 ŠTEDILNIKE za vridanje, vsake velikosti. Eclidno domaće delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. IzdelovalrJca štedilnikov, »Kranjec Ludo vik, Trnovo pri 11. Bistrici. 381 POZOR! Srebrne krone po cajviSjih cenab plaCufe edini grosist Belelli Vito, via Madoanina 10. I. 38*J CUNJE čiste, belo iu barvane po L 1-4, ter voktu in žimo, kupujem vtak dan. Solitario 1. 403 ZLATO IN KRONE plačuje po uajviijih cenah I« Pertct, via S. Franccsco 15, H. 388 FOTOGRAF ANTON JERKIC, tRST, ulica Rc ni (pojtna ulico) 21, Gorica, Corjo Verdi (vrtna ulica) §t. 36 priporoča se svojim »orojakotn. (31 NAZNANJAM slarremu občinstvu, da sem p«»Ui«i delavnice odprla tudi salon za Ugotovljene zim-ake obleko in letne plaSčc ter rizr.ovrstne obleke. Priporočam se za obilen cbisk. A. molja Rieier, uH*:a Ćemir.erdale 3. 58*1 kG AN JE na drebno in debelo, po«ebco priaten alivovec, »iobite v Iganjami, ulica Trento Fran Szolik, lastnik. 33 ZLATO i» srebrne krone plačam vefi kot dru ji kupci. Albert Povb, urar, Mazzini 46 (v blilinJ drvenega trga). 3 ■ SfcGANJARNO v ulici Media it. 22. kjer sc JuM vsakovrstno pristno žganje ic rai.ni likerji pO zmernih cenah, oriporoča lastnica Manja Szolik. 34 237 Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Hita Kcma nosa! al. MazziBi. — Lastna palača. Đelniftka K:«vnlca !n rcxervnl zakua K Č. SI. 221,000.000 izv&ije kulake m ia mealalsitne ... Ura4nt ur« ođ 9« 13 ■ ■ Pozor Slovenci! HALI OGLASI sc račon&jo po stotfiik beseda. — Nieiaianiie prisioibica L 2.— B«b«!e črke 40 stotipU besedo Na§s:»£j3a L 4.—. S.čct £iče alsažba plača polorižoo rtr.a. VELIK PLES se vrži na belo nedeljo 3. aprila pri postaji Du(ovije - Skopo. K obUni ude~ ležbi vabijo železničarji-postaje. 430 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via Udine 28. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 Radi izselitve v Avslrijo sc proda lepo posestvo, v provincijalcem mestu južne Štajerske, obstoječe »z naslednjih objektov: 2 cno-nadstropni gospodski kisi «17 parketiranje^ sobami, velikim trgovskim lokalom, v katerena sc nahaja najboljša speljana veletrgovina » mešanim blagom na drobno In debc'o z letnia» večmtljonskim prometom; 1 hiša v kateri jc hlev, 2 stanovanji in 2 skladišči, 1 hi$a z TeU-kim skladiščem, avto - garažo in kletjo, 1 ledenica, 2 svinjaka, divaroicc io remlsa za vozove, vse v najboljšem »tanju. V hiii }c električna razsvetljava, !a*tea vodo* od z* mrzlo ia toplo vodo, »troja« pralnica z elekltičniin obratom. — Polje, travnikov, sadovnjakov in gozda jc približno 25 oralov. Posestvo, kakoi tudi trgovina z zalogo »c lahko takoj odda. — Potreben kapital z« vs« skupaj 600.000 lir, Natančnejša pojavila daje iz prifazao.ti LUDO VIK REM1C, trg. SLOVENJlGRAD£C Štajersko. ODLIČEN GOSPOD sc želi seznaniti z gospodično radi vaj v slovenski ali srbohrvaški konverzaciji. V zameno bi dajal lekcije iz francoske, romunske ali nemške konverzacije. Pod •-'Carigrad« na upravo '-Edinosti*. 432 KROJAčNICA Avgurt Stular, uL S. France s co D'Aasisi «t. 34. III. nad. jt eniiia dobro^nan« kroiačnica v Trstu. 23 POSESTVO 50 oralov orane zemlje v Slavoniji pri Slatini sc proda. Naslov pri uprav-ništvu. 420 prve vrste; nsjN krmilo za alimentacije in odebelenje ii produkcija prve tovar e. Prodaja sl cicbelo in drobno po ZftlŽanB tovarniški ceni pri ?van i $l»l-koviš, Via M8 m no 25 (cx Molino piccolo) Min m—■ i f > ■■■»ir«nir tf tmmm s GentilU S m I mat I Trst — Via Mazsinč Jiev. 40 — Trt«« j S Vgl ka skladišča ^atiifakturr^ga buga Velika izbera bla^a * S za mo^ke in žens-e obleke. Oprava za nev€8te. Drobnarije | Na debelo ^ drobno J Schidif Sila nas uči šiediii! golo uporabljajo Iskuiene gor.poolnje umo kot naJbotJSe prefskuS^no, pravo Schichtovo milo 2 znamko „Jelen", Schich( j>r®o;e ^Eilia, kakor taci ta v§«ke drugo jnaicnje v kuhinjJ in hiš?. Milo i „JEtENOM* dobiva ce cedoj povsod v naslednjih velikostih: io tornadi, 2-delnL Va bg komadi, 4-delnL Zastopniki FRATELLi FINZI — Trst, Via Tlntore štev. 5. - Telefon iiev. 11-64 bodo več pošiljali otrok v šolo, tiri ali so naj se raji zapuščena cerkcv sv. Troji* ee za šolo priredi, tam ne bo stopnjic, pa tudi ne strahu, da se podere. V. Večjo nesrečo je povzročil ogenj v jami. Nasta! je večkrat, vendar ni bilo nič posebnega, nekateri so se opekli, ko so v naglici zaduševali plamen. Le dve taki nesreči so še v živem spominu in te so zahtevale več žrtev. V no£4 od 14? 15. marca 1803 je nastal o^enj na zgor* nem Klementijevem polju, in sc razširil tako naglo na okrog, da ga niso mogli zadušiti. Vse priprave v ta namen so bk le brez. uspeha in trud rudarjev, ki so vztrajno in z nevarnostjo svojega živ? ljenja se bližali plamenu, ni vspel. Be? žali so naglo iz jame, da jih plamen ne doseže ali dim ne zaduši. Zadelali so shode z gnojem in plahtami že drugi dan, da bi se tako ogenj zadušil. Me? nili so, da bode brez znaka ogenj kmalu pojenjal. Pa ko so zopet deloma odkrili vhod (20. marca, potem 14. aprila in 2. maja) je skozi odprtine prišel zrak do ognja in ga znova poživel. Iz Dunaja je prišel dvorni svetnik Leirtner, ki je u* kazal, naj se voda spusti v jamo. Od 15. maja do 21. maja je tekla nepretr* ^om^^dn^^^ake^pri rovu Terezije v jamo. Množina vode je bila 3 milj one vedrov. Ko sta sc ogenj in voda spri jela, je bil v jami tak boj, da se je še na zu*j naj čutil. Zc-mlja se je tresla, 3 hiše so dobile razpoke in v jami so pozneje do* gnali da so trde skale imele globoke špranje in se je veliko skal odločilo od tovarišic. V začetku je hitelo 100 rudar* jev gasit, pa so jih nezavestne spravili na prosto. Le zidarski mojster Lovro Albreht, oče 7 otrok je bil mrtev. Tudi jamski merjevec Voranec je bil dolgo časa v nezavesti, a je vendar okreval. Počasi so potem pet počenjali delo, ko so vodo spravili iz jame. Me6eca sept. so začeli na nekaterih krajih zopet de? lati; 4 scsalke so pa cele dve leti dvigale vodo iz rovov in šele 19. maja 1805 so bili v jami brez vode. Zaobljubili so se takrat, da bodo sv. Florijana dan praz? novali in imeli pri sv. Antonu sv. mašo s pridigo in prosili sv. Florijana, da jih varje take nesreče. Do novejšega časa so res obljubo držali. A novi tok, ki se za* naša le na svojo spretnost in moč, je to opustiL Soc. demokrati so tirjali prvi maj za svoj delavski praznik in mini? strstvo jim je ugodilo. Da bi pa 1. maja in zopet 4. maja, na dan sv. Florijana, praznovali, se je zdelo odveč. Zdaj le se žgahriiko osobi e praznuje z mašo isti dan In drži obljubo svojih predal« kov, v jami se pa ta dan dela kakor na? vadno. Večja nesreča se je zgodila dne 3. no* vembra 1846. Jahrbuch fiir den Berg u. Huttenmann iz leta 1848. poroča: Bilo je 2. novembra 1846., ko sta rud* niska uradnika Stražaj in Lušan v spremstvu višjega načelnika tercher*ja in drugih paznikov zaračunala akordno delo ter pri tem obšla celo jamo, ne da bi pri tem zapazila kaj sumlnve^. Na večer je zopet obšel jamo p„„..i nas mestnik Eggenberger, ne da bi v Leopol* dovem rovu kaj opazil. Delavcev po noči ni b^o na delu, v jami sta ostala le čuvaja Vidmar in Margreitner in 4 te? sarji pri rovu sv. Barbare. Čuvaja sta marljivo opravljala sluz? bo. Vidmar je prehodil spodnjo jamo, Margreitner zgornjo. O polnoči sta se pri Jožefovem predoru sešla in tam o* pazila dim. Nista še vedela, kaka nesrc? ča preti, zato sta šla za dimom in opa^ žila. da na Klementovem polju v 6 e? taži gori. Šla sta takoj iz jame in ob 2 in pol zbudila jamskega načelnika Fer» cherja, ki je stanoval nad Antonijevem rovom. Fercher je takoj šel v jamo, da si ogleda nezgodo, medtem so zbudili tudi nam. oskrbnika Stražaj a. Tudi on je takoj ustal in tekel k rovom Barbare in Terezije in ukazal nabijati na leseno desko — »šina kljuka«, da bi zbudili Iju? di. Potem pa je hitel v grad k prostoj? niku Alberti»ju. Bila jc šele 3 ura, ko ga jc zbudil in ves zmeden poročal, kaj jc v jami. Alberti bil je žc 5 tednov bolan, noge mu niso pustile, da bi šel iz grada. Po? trebne uredbe jc tudi sedaj dajal iz svo« je ^obc. NaroČil je 1. naj se vsi vhodi v jamo preiščejo, in tam kjer je mogoče iti brez nevarnosti, naj se ogleda, kako daleč že ogenj razsaja, 2. delavci naj porazdelijo na posameznih odprtinah, da pripravijo opeko, les, gnoj, ilovico, če bo treba jamo zapreti. Za sedaj ni treba še zatrobiti vhodov, da ne žrt\u? jemo ljudi, ki so v jami ostali Ko štra/aj pride na odkazani mu prostor, vidi, kako se iz nekaterih jam vali gest dim. Zdravnik in duhovniki so čakali v An? tonijevem rovu, Če bi bilo potreba nji* hove pomoči, delavcev se je bilo mnogo nabralo. Marsikateri je hotel pogledati v jamo skozi dim, a m bilo mogoče. Skrbelo jih jc za one, ki o čli v jamo, pa se še niso vrnili. Uradnik Ferches in rudar Raztresen sta šla skupaj, pa iih še ni nazai, Stražaj se je vrnil iz gradu, po* vedal Alberti jeve vkaze in šel v jamo s uradnikom Griiblerjem, paznik Vinkler tesar \Vinkler in strojevod?a Kobal so ju spremljali. (Dalje prih.) biran IV. »EDINOST« V iratu One marca 1921. Vesti Iz Notranjske le St. Patra ua Krastu. Zadnji dopis iz našega kraja glede znanega »Čajevega večera«, S jer se je vršilo pobratimstvo med Italijani in ^zavednimi« Slovenci, je našel splošno pozor-aost in splošno odobravanje. Je že prav, da se Laka gospoda postavi na javni octer. To bo mvuk za prihodnjič, čc so Še sploh značaji med nami. Ugotovljamo pa, da se tistega slavnega večera ni udeležila ne duhovSćina. ne učitelj-stvo. Iz Idrije. U?- 3. 1921.) V Idriji smo imeli v zadnjem času štiri požare. Pri vseh jc bila polarna bramba nemudoma na mestu, pa kaj po-žnaga, ko je vse orodje nerabno in posebno Se cevi puščajo na vseh koncih in krajih. Govoriti se more še o sreči, da je ogenj nastal na periferiji in ne v središču mesta. V mestu samem bi bil požar naravnost katastrofalen, ker je večina hiš lesenih in z deščicami kritih in tudi hidranti niso več za rabo. Poživljamo mestno županstvo, da ali samo ali s pomočjo dežel* oziroma države nemudoma nabavi požarni brambi vse potrebno gasilno orodje in ji da tudi primeren prostor za shrambo tega orodja. Naj se makari zvišajo občinske do-klade, ako drugače ni mogoče dobiti kritjal i o toči zvoniti bo prepozno! _ Književnost in umetnost »Narodna galerija«. V Ljubljani obstoja društvo Narodna galerija«, ki je za slovensko umetnost velikega pomena. Ker bi moral vsak Slovenec poznati to organizacijo, navajamo nekaj točk iz pravil. Točka 2. se glasi: Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo javne slovenske umetnostne galerije, t, j. zbirke slikarskih, plastičnih, £r&fičoih in stavbarskih umotvorov umetnikov slovenskega pokoljenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe. Izključeni tudi niso umotvori drugih umetnikov, zlasti ne teh, ki so etali v zvezi z domačo umetniško produkcijo, oziroma, ki so vplivali na razvoj slovenske u-podabljajoče umetnosti. Društvo ima tudi nagnan vse 2e obstoječe umetniške zbirke, spadajoče v navedeni okvir, združiti v celoskup-nosL Poleg ustanovitve zbirke same ie društveni namen naposled tudi zgradba ali pridobitev poslopja za slovensko umetniško galerl/o oziroma začasna prdiobitev prostora za nastanitev zbirk. — Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajoče umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti, prirejanje sestankov, predavanj, delitev nagrad ter izdavanje spisov iu reprodukcij — vse to, kolikor je potrebno v namen, izražen v prejšnjem odstavku, — § 3. V dosego navedenih smotrov _ § 2. — zbira društvo denarna sredstva z darili, testati in članarino, obenem pa tudi umetnine z nakupi, darili in testati. — Redna članarina znaša 30 kron letno; enkratna ustanovnina 500 kron. — Umetnostna zbirka ^Narodne Galerije^ je bila otvorjena 7. marca 1920. __ IV. BALOH: mm (alarmom u album (Satira.) Krvav motiv. Kri, kri, sama kri — se še kadi, vroča na tleh leži, leži — i, i, i. — Nož za nožem sc bliska, in pritiska, ker se mudi, mudi. če sovražnik uide, in sohicc zaide, nam morda še h iS o zapalf. ? Ne, ni£ hudega, le prešita so zaklali. Drrr, drr, dr. — Po cesti hiti kočija, ostarija. Pozor — odmor —-sveta poezija., * Svet« noč«. Zvezda vrh neba kot blata na dnu mor j 3 — aprovizacija —1 — -— Kaj nebo in zvezde in blato in morje. ko jc prazen želodec in se mi ne širi obzorje! Sedim pri peči. — Gorka? — :Ne! Mrzla kot kamen, Amen, amen, a, a, a. in za narod trpi, trpi. Oh, hi —I (Z robcem v roki.) i Iz dna globočin. I. — O.-- U.--- Hu. —--- Moj sosed je hlapec Joža, tudi njega Muza boža, pa se ga nič ne prime, ker je trda njegova koža* Sklep. Čitatelj? Razumeš? O ja! Jaz — ne! Žli/Ila oprouizacijske komisije za teden od 20. do 26. marca 1921. (Preščipne se štev. 2. živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: 40 dkg po 2'50 lir kg; Riž: 50 dkg po 2'20 Ur kg; Bela ameriška moka: 50 dkg po 2'60 lir kg; Češki sladkor v kockah: 40 dkg po 9.— lir kg. — Sladkor se dobi šele od torka, 22. t. m, naprej. Izjemoma so dobili nekateri trgovci z živili dovoljenje, da smejo prodajati sladkor brez živilske izkaznice po 13*— lir kg. Sladkor, ki ga dobava aproviza? cijski konsorcij, je kristalni sladkor v kockah, dočim je sladkor, kateri se dobi brez izkaznice, kristalni sladkor tako« zvane mastne vrste. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Gospodarstvo Železniška konferenca med Jugoslavijo in Rumunijo. Uprava romunskih železnic je prosila jugoslovensko ministrstvo saobraćaja, da čim prej pošlje svoje delegate na konferenco o direktnem železniškem prometu med obema državama. Steklarska industrija v Bosni. Po inicijativi ruskih inženirjev beguncev SocijeviČa in Dobr-žanskega se je osnovala na Visokem v Bosni steklarska industrija. Delniška glavnica znaša 1,600.000 kron, ki se po potrebi še poviša. Inženir Sociievič je našel v bližini Visokega izboren kremon. Podružnica Narodne banke v Niša. Narodna banka SHS je otvorila v Ni5u svojo podružnico in imenovala za vodjo Vukašina Antića. Delokrog podružnice je razširjen na 6 jugovzhodnih okrajev Srbije. Podružnica Jugosloveogke banke v New-Yorku. Jugosiovcnska banka v Osjeku, ki ima več podružnic na Hrvatskem, je dobila od <*-meri&ki* vlade dovoljenje, da ustanovi v Nevrvorku tvojo podružnico, ki je že otvorena. Za. Šeia podružnice je bil imenovan Lotar Berks, sin bivšega »lov. poslanca Berksa. — Bosenska deželna banka si namerava pripojiti večje število malih zavodov in zvišati svojo glavnico na 100 milijonov dinarjev. Kakor pa čujemo, jugoslovanska vlada do sedaj Še ni privolila v zvišanje glavnice. Najmanj črnila zahteva pika. Mnogi pa je bil že hvaležen, ko jo je zagledal, ker je storila konec njegovemu trpljenju. e Kadar sem Se! po širokih krasnih stop* njicah in po mehkih preprogah, po raz* ličnih prostorih in hodil in trkal od vrat do vrat, tedaj so bili moji korald težki in počasni, ker sem vedel, da povsod, trkam na zaprta vrata in na zadrta srca. o Kadar primem svinčnik ali pero v ro= ko, me vedno vpraša: Pomisli, kaj bom zapisal, ker jaz nisem kriv, ker sem le tvoj suženj. c Čudno je, da mnoga palma pod naj* skrbne j šim vodstvom, vzgojo in skrbjo tako rada usahne, mej tem, ko se cve* tica na prostem kot otrok prirode brani za svoj obstanek z vsemi močmi. o če se roži preveč priliva z vodo. 11 to* nejo v njej njene korenine, kakor če se srcu preveč priliva z ljubeznijo, o Okvir je pri sliki včasih vec vreden kot slika sama; kakor zunanjost pri človeku, ki ga občuduješ na prvi hip, e Zgodilo se je že, da je človek klečal pred človekom in ga solzami v očeh prosil, katerega je v srcu smrtno sovra* žiL c Kadar ljaibezen do vrha prikipi po mnogih težavah, gre hitro niz doli. V razsvetljenih dvoranah gori na le* stencih na tisoče lu5i, ko išče nesrečna duša skritega, temnega kota, da zakrije svoje solze. Povetenia od 10 L naprej samo v FotojPDflčnem zavodu DflGUERRE Ceno Vlitorto Emauuele it. 39 Dl. MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso VIttorio Emanuele III. 24,1. sprejsma M MJ In od 13-1B, Brezbolestno izdiranje zob, zlate krone, zlati mostovi brez neba. — Vse po modemi tehniki, ameriški fn švicarski sistem JOSIP STRUČKE L Trat. vojel Via NiMva-l. (altrtn«. Vel ka isbt-ra va&It ovntoega blaga z a metke in ienake. - B ago za DUitnja, iamet, bi hant, 0 ilo. atarain tar raznih predmetov xa okras oblek. V«# po saitaa h koakaraG*%ih caaah. Bogats zalog* VM& potrs-jiiln. M«iuutčn delavnica z« Vilko Slrej m šivanja in v??anje pravi Rrniif aisrci Seidel & Neumann In fSInger* Gast & Gasser TvrdVa iistar*.ov!j-n 1. !87 Za direktno dobavljanje Izbornega, čistega ali baker vsebujočega, naj-Izdatnejšega In najbolj ekonomičnega 1 ŽVEPLA ALNANI (tara) 54 obi tlite se samo na zastopnike P* Rocco & Nipotl, Rovinj M— Hi lUMiiUiii.i I m Po-estva, grajščine, hiše, vile premogokop, hotele, gostilne in trgovine v Sloveniji prodaja pisarna nepremičnin Zagorski« Msrl« bor, Bavarska ulicu 3. 216 Za tiskovni sklad „Edinosti" I. M. Senožeče 6 L, Josip Buretič, Buzet, 10 L. Nabrano v gostilai Bric (Idrija) 27 L. — Darovali 30: po 5 L: Lipuiček, Kobal, Didi-i in Beseljak; po 2 L: VajŠel, Zerjal, Zelene in neimenovan. V počeSčenje spomina pok. Ivana Cwha nabrano v Rodiku 150 L. — Darovali .ao: Pevsko društvo »Jurčič« 20 L; po 10 L: Peter Tavčer, Počkaj in Sosič in Seluucar A; po 5 L: Šturm Fran, Cerkvenik Ivan, PodbrJek Ivan, Muha Anton, N. N. in Komar Anton; Bernetič Fran 4 L: po 3 Li Gombač Josip in Gombač Ivan, E o 2 L: Skok K^rl, Bradač Jožef, Rapotec Fr„ ►obrila, Čebokin Martin, Race Fran, Ccrgonja Jožef, Race Dragotin, Fooda Franc, Skok Jos., Fuk Franc, Babič Anton, Babič Anton št. 77, Čebokin Jožef, Godina Martio; Cepar Ivan, Babuder Anton, Race Franc, Cepar Rudolf,' . Velika zaloga In tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri Stev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 3 In u!. del Fab^ri 10 Velika zalega spalnih in jedilnih sob. ktihlnjskcga pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. plača vedno par c-nt. več nego vsak drugi — kupec, edi- ole — Alojzij Povh, trgovina Piazza Ga-rlbaldl fit 3, tet. 3-29 (p'eJ trg Barr!era> (14 Soda v kristalih Lfm za mizarje - Rižev Škrob - llltra-marfn - Stnla soK ay - Octovava ki5et4na Barve in lake -Pralna mila - Rafija - G'auberjeva sol COLONIALE OL AN DESE Uružba za uvoz izvoz Mc^žalkL S«a*in(«za ind3itTij?feB nte. trii«. hlifo Trst - Pier Luigi da Palestrina št. 2 zahtevo cct.lkl U ALARICO LMTSCMNER Lastnik UGO de VIŠIN TiNi Trti ¥la Rfma (blizu Poste Telefon 193) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles in potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa In avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — ^ — TVRDKA — StauUeno društvo u Renfdlt Mt. n rcgrstrovaca zadruga, z omejenim jainstvom izvrSu]e vsa v stavb a no stroko spadajoča dela, j Race Jožef, Počkaj Anton, Filip Bagatel, N.. . , ... N., Jožef Počkaj, Babič Franc. Race Cudovik;1 stmrb^. L,dd»fc »aerta >a Prora- po 1 L: Svetina Jožef, Jc-lušič Valentin, Povh čun«. VHi ceuitva t«r »prejema obii©TO po Oa« (231J 1 IAS19 i DOMEfllS! i EŽKE steklenihe j po- ■ 33 g l«J Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoCa cenj. sg odjemalcem, trgovcem in gostilničarjem za ugtden nakup Porcelan, lončevlna, cilindri, raznovrstne steklenice, kozarci za vino, pivo in žganje. Sipe, raznovrstne svctUjke in drugo kuhinjsko sodo. po konkurenčnih cenah. IVAN BALOH: Hoje večerne misli Pesem* ki je izpeta, je kakor čaša, ki je izr>ita. Omami, zaboli, rani in — molči. o Veliko krožnikov sedaj počiva, ker nimajo nobene službe, še veliko več pa lačnih ust in rok, ki krožnikov trebujejo. Martin in L. Golfara. Fran ŠkerI 5 L, Bodolo, kralj hlodov iz St. Petra, 6 L. Stari prijatelj v počeščenje spomina pok. Antona Kalistra 50 L. — Doseda} izkazanih L 40.230*35; v današnjem izkazu Lf 254'—. Skupno L 40.4Š4'3S. poškodovanih stavb 11a podlagi cenitve^ smerne. ne pO* DAROVI Podpornemu društvu zrn dijuke ▼ Idriji so darovali: Neimenovani po prof. Jos. Lebenu 25 L, Savnig Franc, Gorica 20 L, Kavčič Marija, ravnateljica v Idriji 20 L. Dr. Kržišnik, dekan. Trnovo 20 L, kaplana Kalan in Gre-gorec po 10 L. V Tolminu jc nabrala gdč. Zora Gabersči- kova znesek 169 L in sicer so prispevali: Ca-zaiura Adela 10 L, Ivana Lipušček 2 l« Marija Pressl 5 L, Vida Vrtovee 10 L, Alojzij Sorli Najlepši slavnostni govor in najkras* 2 L, Justi Mrak 5 L, GaberSČik Josip 5 L, Li-nejša pridiaa škodita največ, če sta — zi^5a dr. Serjunova 5 L. Devetak 5 L, Laharnar i 2 L, Zarli 1 L, Presl Marija 4 L, Eliza Kavčič ' ^ o ■ 5 L, Bravničar 2 L, Klemonte Jožef 5 L, Bren- čič 5 L, Berlot 5 L, Danev Danilo 5 L, Bratu ž Za veseli predpust. Gremo na veselice! Na prepelice m potice. — Pa! Čevelj ima luknjo, in krojač je zase obdržal suknjo. O, o, o! In luknja >e velika, kot vladna črna piku, in suknjo so rekvirirali, vse drobtine konfiscirali, seveda hirali, umirali — ne visoki, iimpak mladost sekirali, secirali! Naj bo! Molči še ti nebo! V postelji se sladko spi, Z najmanjšim koščekom krulia si* je lažje dobiti človeka zase, kot z najbolj* šim kosilom, ako ne pridć od čistih in dobrih rok. o Ko bi konj pred gostilno stoječ celo uro zamogel govoriti svojemu gospo* darju, to bi bila mirijonska pridiga. o Nobena vreča ni tako globoka, da bi šle v njo vse želje, ki jih občuti hrepe* neča duša. o Crne črke v Časo>i>is}h in pismih nam sežejo včasih tako globoko v srce, ker ranijo našo srčno rudečo kri. Zaprta neprečitana knjiga bi Lihko re» kla: Hvala, da imam mirno vest, ker me ni nihče prebral. o Ob slovesu na kolodvorih se je že iz* vršilo mnogo prizorov stisnjenih rok in poljubov, ki so ostali nei!zbrisljivi samo za par trenutkov. o Radar ugaša luč življenja človeku, mu prižgejo luč; še več jih prižgejo, ko je že mrtev. A če bi oživel, bi mnoge ugasnile, ker bi bilo škoda olja. C Pastirska palica je veliko lepša in več vredna kot srebrna ali zlata, ne zato, ker je dragocena, ampak zato, ker je priprosta. KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Odine it. 49 (27) (prej Bel ve dere) Priporoča se f. CINK mim L180.— S"za tipeS lf 1 I Pik! mTm U fi^i (belic m rumenlc). Kupujem tudi kože lisic, vi ler, dihujev itd. po najvišjih cenah. Za ve je množi ie pridem osebno na lice ms^ta. PSite takoj na D. WINDSPACM, Trst, V* ce«ar« Battistl (Stadion) It 10, II. nidstrckpje Na prodal le elektrarno o Idriji z vodno tur-Dlns in 9!essl38!R! motorjem vse v dofcr m stanju. Poleg je tudi žaga na tri kline z elvkt ićnim obratom. Več se izve Marija. 10 L, N. N. 3 L, Stres 5 L, Herman Hal lys 5 L, Šorli Alojzija 5 L, dfckan Roicc 5 L, Maver 2 Lt Batistutti 3 L, Padoliai 5 L, Kast-ner 5 L, Tereza Kanalec 3 I.t N. N, 3 L. G. Maks pl. Premeršteia je nabral v Cer- fetar^O1IVfveuŠLio'^ foTFcipold P" '»Stnici Ivanki W MfiJI Gorjup 10 L, Adolf Nabtrsi« iO L, dekan Kun- St« 216, ki prodaja tudi v sredi-Cu mesla čič 10 L, Andrej Podreka 25 L, Franc Jerarn f>b g,3Vfli cestj dvonadstropno hišo, 10 L, Kosmač Friderik 30 L, Prernrov Maka & _ M , 10 L. Kenda Gabrijei 10 L, Kojic Emest 10 L. v kater, se izvršuje g •sttlnićarska In mesar- Tvrdka Teod. Hriberja in nasledniki. Gori- ska obrt. 2il ca, Je darovala 25 m raznega blaga. Požrtvovalnim nabiraikam in nabiralcem ter darovateljem izreka odbor \r imeni* dijaštva najiskrenejšo zahvalo z željo, da ostanejo društvu v naprej naklonjeni in uaidejo mno^o posnemovalcev. f KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« rosa v registrovana zartr. z neomejenim Jamstvom ul. PStr Luigi da Palestrina št. 4, K. n. mitm Hranilne vloge od L 1 dalje Navadne vloge obrestuje po 4 fla°!o, po dognuoru. Trgovcem otvarja tekoče Čekovne relunc. - Posoja hranilne pučica ns dom. - RentnI davek plačuje Iz svojega. Oajm posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseono por>št ^o, na gastftve vrednostnih listin, vsak dan IzvzemU ned*l| In Uradne praznikov nd 8 do l* V144 ODLIKOVANI ZAVOD ZA VRTNARSTVO BN CVE1LIČAFSTVO M. <3ERMANN9 Trst, V^i^l Nasadi v Redfpulji pri Rcnkiti, — Semena za vrtove krmo, travo, deteljo in cvetlice vseli vrst. — Sadni čebulček. — >adna drevesa, sadike jagoJ in £pa gljev. Maline, kresno grozdiiče (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Ceniki zastonj. 170 Pošiljalve v tu- In Inozemstvo. Kupujte pršu vsem u onih trgoulnoh, HI terlrajo v našem lista —— IIKiilHEinBlllffilllSHlSili^H^IIOIIISliaill iiimsiiiiisiiBiiisBiiissiii podrulnlca w Trstu. Centrala v 1 jubljtuii. FoinaSnice: Celje, iinirtie. Mil Sara].. Split,Tnt, Staribsr PtnL MMto vrnti 8 srnim Btsrva K HMM Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3', na žlro-račune proti 37* "i"™«1 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel St. 5 18. Blagaj »a je odprta od 9-11. HBSBiiHiimiieaiii ANSKA ANKA m ] Beograd, Celje. DaMk, Kotar, Kranj, LluH-■ j Ijana, HariHor, HetMt, Opatija, Saraleuo, I, sprejema uloge na hranilne Knjižice, žiro in tfruse ulo:e pod najusodnejšimi pogoji.! Split, imenik, Zadar, Zasreft, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Poslovne zoazezosemi sefjlmi M«tu- in Inozemstvu lili " iimBaiisniHiiBiiramBRiiB^nsaiiBaiiBiiii