Spomenik Ljubljani, mestu — heroju NOB Od odbora la izgradnjo PST smo prejeli obširnejše poročilo, ki ga našim bralcem posredujemo nekoliko skrajšanega. Ljubgana je edino mesto, Id jebilo v II. svetovni vojni v celoti spremenjeno v koncentracijsko taborišče. V noči z 22. na 23. februar 1942 je fašistični okupa-lor obdal meslo z bodečožico. dopolnjeno z žarometi in bunkerji s posadkami, misleč, da bo s tem zatrl vsdjudski odpor. Zato ima I jubljana možnoM in pra-vico, da to junaško obdobje trajno obdeži na poseben način. Sprejeta je bila pobuda IjuNjanske mladine, da v prostoru, kjer je tekla žica, zgradimo drevo-red, imenovan Pot spominov in tovarištva. S teffl je bila sprejeta politična odlo-čitev, da Ljubljana dobi živ spomenik NOB in revoluciji, ki so jo vsestransko podprli prebivalci mesta. ZAMISEL O PST Sedanji projekt PST je bil prvič predstavljen javnosti 22. julija 1972, odbor za gradnjo pod predsedstvom Franca Kimovca-Žige pa je bil usta-novljen 17. oktobra 1974. Pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta PST je bil sprejet 1. 1975 kot sestavni del odloka PST. Za zbiranje denarja je bfl 2. septembra 1977 podpisan poseben družbeni dogovor. PST bo 34.283 m dolg drevored, »zeleni prstan« okrog mesta s 4m ši- GRADNJA PST Pot spominov in tovarištva inten-zivno gradimo od 1. 1978, ko so za-čela pritekati večja sredstva po druž-benem dogovoru. PST gradimo skladno z zakoni in predpisi o inve-sticijah, ki jih odbor dosledno upoš-teva (gradbena dovoljenja, odpira-nje akreditivov, nadzoma služba in drugo). Dela izvajajo poleg mladin-skih delovnih brigad tudi Komu-nalno podjetje Ljubljana, tozd Ko-munalne gradnje in tozd Rast. Po Podpisniki, ki so že ali še bodo pristopili k samoupravnemu sporazumu za združevanje sredstev, potrebnih za financiranje gradnje Poti spominov in tovarištva, nakazujejo svoje prispevke na zbirni račun pri SDK: Prispevki za uresničevanje izgradnje Poti spominov in tova-rištva. Podpisniki v občini Ljubljana-Bežigrad Ljubljana-Centcr Ljubljana Moste-Polje Ljubljana-Šiška Ljubljana Vič-Rudnik na žiro račun št. 50102-842-024-67731 50100-842-025-67731 50103-842-026-67731 50104-842-027-67731 50101-842-028-67731 roko popeskano potjo, spomin-skimi kamni(102) ob poti inspome-niki (6) ob vpadnicah. Praviloma bo PST obdajala na vsaki strani 8m ši-roka zelenica. Skupna širina PST bo torej 20m. To bo sprehajalna pot s klopmi, brez motorizacije in brez ko-Iesarjev, eno od redkih območij miru. V končni izvedbi bo PST park, velik 680.000 kv.m. V urbaniziranih in zgrajenih nase-Ijih se bo PST seveda prilagajala ob-stoječi gradnji, glede poteka prek Golovca pa je bila naknadno sprejeta odločitev, da pot razširimo na 2 m in da povežemo vse spominske kamne, s čimer bo trajno omogočeni Pohod po poteh partizanske Ljubljane, živi obroč mladih, športne prireditve, pohodi itd. buda prvoborcev v preteklem letu, da bi večja gradbena podjetja v Ljubljani grddila posamezne odseke PST, še ni mogla biti uresničena za-radi vrste objektivnih težav pri pri-¦pravi gradnje. VLOGA MLADINE Aktivnost Ijubljanske mladinske organizacije (mestne in občinskih) v zvezi z gradnjo PST se je uveljavila predvsem pri pripravi vsakoletnih poletnih delovnih akcij. Lani in letos so bile organizirane tudi enodnevne akcije srednješolske mladine, ki so bile zelo dobro sprejete. Na uspeh mladinskih delovnih akcij za gradnjo PST seveda ne smemo gledati samo z vidika renta-bilnosti, čeprav tudi prihranek pri gradnji ni zanemarljiv. Delo v bri-gadi je za udeležence posebno doži-vetje tako v delovnem, družabnem, družbenem, vzgojnem in še v marsi-katerem pogledu. Vse pojave v bri-gadirskem življenju, pozitivne, a tudi negativne, je treba gledati skozi to prizmo. Zato lahko rečemo, da je bil končni rezultat delovnih akcij v mi-nulih letih pozitiveri. Letos — žal — nismo mogli pri-praviti mladinske delovne akcije, ker smo imeli na voljo eno samo grad-beno dovoljenje za odsek Murgle III v doižini 591 metrov. Strokovna služba ježe 11.9. 1980 vložUa vob-činah Moste-Polje in Vič-Rudnik zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za 7 odsekov v skupni dolžini 9.391 metrov, vendar uspeha v času, določenem za akcijo, ni bilo. Prostih, enostavnih odsekov, ki bi bili idealni za delo mladinskih brigad, pa praktično ni več. Zato bo bodoče delo mladine in brigad predvsem do-polnjevalo gradnjo PSTv okvirudela izvajalcev, kot ga bo določil odbor za izgradnjo PST. Omeniti pa velja prispevek mla-dine in starešin JLA, ki je tudi to pot dokazala svojo .-tesno povezanost z delovnimi Ijudmi in letos spomladi zgradila 1.300 m dolg odsek na Go-lovcu. DENARNA VPRAŠANJA V letih 1977/78, 1979 in 1980 in v prvih petih mesecih t.l. smo na pod-lagi družbenega dogovora o izgrad-nji, urejanju in vzdrževanju PST zbrali 37,131.424,20 din in porabili 29,831.916,05 din. S porabljenimi sredstvi smo zgradili in bolj ali manj hortikulturno uredili 12.476 mPST. V lokacijskem in premoženjsko-pravnem postopku je 9.847m PST. Pdeg tega je izdelanih idejnih na-črtovše za 3.707m. V izdelavi so načrti za 3.825 m. Odseki po obstoječih ulicah so dolgi 2.35Om. Dolžina odsekov, ki jih bodo zgradili drugi investitorji, je 2.068m. Začeto 1981 imamo — poleg zaostankov, ki jih bomo še zbrali — z družbenim dogovorom zagotovljenihše 12,500.000 din, po-trebnopa bozgraditi 21.8O7m poti. Sestavljavci družbenega dogovora pri oceni straškov za gradajo PST niso mogli upoštevati nekaterih ne-predvidenih stroškov, podražitev in inflacije. Na tej osnovi je cena do-končne izgradnje še 125,039.388 din. Cena za tekoči m PST pa se je povečala od prvotnih 1.500 din na 6.167,50 din. KAKO PRITI DO MANJKAJOČIH SREDSTEV Dokončna izgradnja PST je vne-sena v srednjeročne plane občin in mesta. Občinske konference SZDL, občinski sveti ZS in občinske konfe-rence ZSMS se morajo polruditi, da zagotovijo večještevilo podpisnikov samoupravnih sporazumov, kajti po prvem odzivu (60 %) se stvari niso bi-stveno spremenile.^Tu je najboljša Šiška, najmanjši pa je uspeh na Viču — Rudniku. Ž družbenopolitičnimi skupnostmi (splošna poraba) in sa-moupravnimi interesnimi skup-nostmi) bomo po solidarnostnem načelu sestavili anekse oz. posebne sporazume. TEŽAVE PRI NADALJEVANJU AKCUE Ob trasi PST se pojavljajo po-trebe po novih stavbah, rastejo nova naselja, v načrtih so družbeni objekti (vrtci iz samoprispevka II., stano-vanjska naselja, most nad Kamniško progo, vojaška bolnišnica) in po dobno. Pri teh stroških bo odbor PST prispeval sredstva v višini po-prečne (nove) cene za tekoči m, ra-zlika nad to ceno pa naj bremeni in-vestitorja objekta, saj bi v nasprot-nem primeru stroški za gradnjo PST še naraščali. Prav tako otežkoča hi-trejšo gradnjo dejstvo, da zaščiteni koridor PST postaja mesto lociranja predvidenih komunalnih napeljav. Ponekod nam to povsem onemo-goča gradnjo, dokler ne bodo ko-munalno opremljena cela območja (Rakova jelša). GRADNJA PST V LETOŠNJEM POLETJU IN JESENI Zaradi zahtevnih postopkov za pridobivanje zemljišč in gradbenih dovoljenj je letošnji rokovnik grad-nje razddjen na poletno in jesensko obdobje. V poletnem obdobju de-lajo na odsekih, ki so bili delno zgra-jeni še lani, in na odseku Murgle III. Jeseni pa bodo gradili na odsekih, za katere je predvidena izdaja grad-benega dovdjenja v avgustu in sep-tembru, kar je v skladu s stališčem predsedstva MK SZDL Ljubljana, da najprej »prebijemo« traso PST v celoti in jo zatem postopoma dogra-dimo. Glede sajenja dreves ob PST ob-staja možnost, da se povežemoz ak-cijo »88 dreves za tovariša Tita«, zlasti v tistih KS, ki nimajo moenosti najti ustreznega prostora za posadi-tev parka ali drevoreda. VZDRŽEVANJE IN OHRAMANJE PODOBE PST Vzdrževanje PST postaja eden izmed osnovnih nalog odborov pod-pisnikov dogovora o varstvu spome-nikov NOB, ob podpori občinskih skupnosti in zveze komunalnih skupnosti ter v sodelovanjju stro-kovnih organizacij. PST je objekt, ki povezuje Ljubljano in terja enotno vzdrževanje. Pripravljenost šol in delovnih organizacij za vzdrževanje Enodnevn« aktife srednje*olske ndadine so sestavni deii gradnje PST (Fotoar-Uv odbora za izgradnjo PST) PST je potrebno pozdraviti in spre-jeti. PST mora biti vzorno urejena vsak dan ne samo enkrat ali dvakrat na leto. Hkrati je treba na vse mažne načine preprečiti, da bi PST postala poligon za objestne motoriste in mopediste ali celo avtomobilska ob-voznica, kar je v nasprotju z njenim spominskim in rekreacijskim name-nom. Tudi sajenje raznih drevesc in sadik (primeri v Murglah), je treba preprečiti, saj — ne glede na ver-jetno dobro voljo posameznikov — kazi podobo enotnosti in monumen-talnosti celotnega objekta, ki je dre-vored. ORGANIZACUSKE ZADEVE Odbor za izgradnjo PST, ki šteje 30 delegatov, vodi vsebinski del ak-cije pri gradnji PST. Ob njem delu-jeta še sekretariat kot izvršilni organ in operativni odbor, ki skrbi za izvedbeni del akcije. Operativni odbor vodi generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. V minulem ietu so bili v vseh obči-nah formirani odbori podpisnikov družbenega dogovora o gradnji PST, ki pomagajo pri reševanju proble-mov v posameznih občinah. Pred-sedniki odborov so: v občini Beži-grad Janez Alič, v občini Center Emil Troha, v občini Moste-Polje Srečko Čož, v občini Šiška Jaže Še-tina ih v občini Vič-Rudnik Janez Grašič. Strokovna služba šteje sedaj 3 Ijudi: Franci Kastelic, dip). inž.. Mitja Omersa in Anča Smrekar. PST PRODRLA V ZAVEST UUBUANČANOV Zamisel o Poti spominov in tovari-štva že globlje prodira v zavest Ljub-Ijančanov. PST je sicer spomenik, ki bi moral govoriti sam zase, toda iz-kušiqe kažejo, da brez nenehnega in aktivnega, mobSizacijskega deia ne bomo uresničili prajekta, ki smo ga sprejeli. Brez podpore vseh druibe-nih dejavnikov, ki že imajo moralno podporo vdike večine Ljubljanča-nov, si ni mogoče zamisliti racio-nalne in učinkovite gradnje PST, še posebej ne v današi^ih razmerah, ki niso naklonjene akcijam te vrsle, če-prav z gradnjo PST — dokaj pozno — poravnavamo dolg junaški vlogi LjuUjane za našo nacionalno in so-ciataio osvobodilev.