m. Mh V Ljubljani, v petek 18. oktobra 1918. Ll. leto. v* Mg .Slovenski Narod" velja po poiii: za Avstro-Ogrško: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ K 50*— . 25 -p 13— . 4*50 celo ieto naprej .... K 55 - za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 60 — Vprašanjem glede ir.seratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, ffpravuištvo (spodaj, dvorišče levo). Snafiova ulica st. 5, telefon it 85. Izhaja vsak dan zvečer izvzemii nedelje in praznike. InseraU se računajo po porabljenem prostora ln sicer l ram visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte ln zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserciiah po dogovoru. Novi aaročaiki na] posijelo mroćtuaj veđuo &T pa nakaznici. ~~3M Mi samo pismene naroćbe brez poslatve denarja se ne moreno nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" teiefoa it. 85. celo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi poni: Četrt leta „ na mesec K 43*— - 24 = 1 . 12-. 4-- Posamazna Številka valja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica it S (v L nadstr. levo), telefon it 34 3? Ć^gg Mojim zvestim avstrijskim narodom! Odkar sem zasedel prestol, stremim neomajno za tem, da bi vsem Svojim narodom priboril zaželjeni mir ter narodom Avstrije kazal pota, po katerih bi brez zaprek in sporov blagovito razvili moč svoje narodnosti in jo mogli uspešno uporabljati za svojo duševno in gospodarsko blaginjo. Strašna borba svetovne vojne je doslej ovirala mirovno delo. Junaštvo in zvestoba, požrtvovalno prenašanje nadlog in stisk, vse to je v tem hudem času zmagoslavno branilo domovino. T ežke vojne žrtve so nam morale zagotoviti častni mir, na čigar pr^gu, z božjo pomočjo, stojimo danes. Sedaj se je treba nemudoma lotiti obnovitve domovine na njenih prirodnih in zategadelj najzaneslivejših temeljih. Želje avstrijskih narodov je treba pri tem skrbno spraviti v sklad ln jih izpolniti. Odločen sem, to delo ob svobodnem sodelovanju Svojih narodov Izvesti v duhu onih načel, ki so jih zvezni vladarji v svoji mirovni ponudbi sprejeli za svoja. * Avstrija naj postane po volji Svojih narodov zvezna država, v kateri tvori vsako narodno pleme na ozemlju, kjer je naseljeno, svojo lastno državnost. V združitev poljskih ozemelj avstrijskih z nezavisno poljsko državo se s tem nikakor ne poseza. Tržaško mesto s svojim okolišem dcbi po želji svojega prebivalstva posebno stanje. Ta nova uredba, ki se nikakor ne dotika ce'okupnosti dežel ogrske krone, naj vsaki narodni posamezni državi zajamči njeno samostojnost Uspešno pa bo tudi ščitila skupne koristi in jih uveljavljala povsod ondi, kjer je skupnost življenjska potreba posameznih državnosti. Zlasti bo treba združitve vseh moči, da se po pravičnosti in primernosti uspešno rešijo velike naloge, ki izvirajo iz vojnih posledic. Dokler ta preosnova ne bo zakonito izvedena, ostanejo sedanje naprave za varstvo splošnih koristi neizpremenjeno veljavne. Moji vladi je naročeno, da nemudoma pripravi vsa dela za obnovitev Avstrije. Do narodov, na katerih samoodločbi bo osnovana nova država, se obračam s pozivom, naj pri velikem delu sodelujejo z narodnimi svet!, ki naj — sestavljeni iz državnih poslancev vsakega naroda — uveljavljajo koristi narodov med seboj, kakor tudi v občevanju z Mojo vlado. Tako naj naša domovina, utrjena po slogi narodov, ki jih oklepa, JvOt zveza svobodnih narodov izide iz vojnih viharjev. Vsemogočni naj blagoslovi naš trud, da bo veliko mirovno delo, ki ga gradimo, na srečo vsem Mojim narodom. Na Dunaju, dne 16. oktobra 1913. Karel s. r. Ii u s s a r e k s. r. iUHl Istočasno z manifestom narodom monarhije je izdal cesar to - ie armadno in brodovno povelje. Ustrezajoči željam vseh narodov Avstrije se izvrši njih združitev v narodne države, zbrane v zvezni državi. S tem se na eni strani odstranjujejo ©vire, ki so obstojale v skupnem življenju narodov, na drugi strani pa naj bo v bodoče neovirano odprta pot združenem delu za blagor lastnemu narodu in domovini. V tem pomembnem trenutku se obračam do armade in brodovja. V Vaših vrstah je zvestoba in edinost neločljivo zvezala vse narode med seboj in z Menoj. Neomajno je Moje zaupanje, da bo od starodavnih časov in tudi sedaj v polni meri preizkušeni duh zvestobe in sloge neomajno obstojal nanrej. Tega duha hočemo ohraniti, on bodi novim državam Avstrije najdragocenejša dedščina, njim in Meni v korist in blagor; v to pomozi Bog! Schonbrunn, 17. oktobra 1918. Karel 1. r. Mrtvo dete se je rodilo včeraj na Dodajo. Včeraj ob 6. po>>ldne je bil ta zgodovinski trenutek. Naši državniki pa $o udarjeni s tako slepoto, da še vedno upajo, da bo mogoče temu otroku vdahniti življenje. Toda kadaver ostane kadaver. Na vseh znakih je bilo videti že vnaprej, da modrost naših državnikov ne bo skuhala ničesar, kar bi bilo sprejemljivo za avstrijske • narode. Že pred ^ievi bi bila vlada lahko izprevidela, da ^svojimi načrti o federalizaciji naše države ne bo imela sreče. Se v zadnjem trenutku, ko je bilo še čas, da se vlada premisli, je načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec v imenu Jugoslovanov in Cehov povedal ministrskemu predsedniku baronu Hussarelni v obraz, da za slovanske narode ni druge mnž-iiAi. kakor da vstrajajo neomajno pri sw\iih zahtevah, ki so znane tudi vladi. Toda vlada tega svarila ni hotela poslušati, pač si je vzadnjem trenutku še premislila glede Trsta,'sicer pa je vstra-jala pri svoiem sklepu, da stori poskas, o katerem bi morala vedeti že vnaprej, da se ji ne bo posrečil. Od vlade sestavljeni manifest določa, da naj bi poslanci konstituirani kot Narodni svet. odločali o usodi svojih narodov. Narodi so položili svojo usodo v roke svojih, med vojno izvoljenih Narodnih svetov, ki so edir: upravičeni govoriti v imenu narodov. Vsled te zahteve vlade in pa tudi iz principijalnih razlogov ne bo vlada doživela, da bi se sestala konstituanta nove' Avstrije. Edino Nimci. Rusini in Romuni so pokazali pripravljenost, ^ da izpolnijo vladi vročo njeno željo. Taka ostrižena konstituanta pa ne rrnre govoriti in sklepati v imenu avstrijskih narodov. Čehi in Jugoslovani so dosti jasno označili svoje stališče, od katerega ne bodo odnehali niti jfe* pičico. Sploh je z piiznaniem \Vilsonovih točk vprašanje samoodločbe narodov izločeno iz kompleksa notranjepolitičnih vprašanj ter ima odločati o usodi narodov v naši monarhiji tu in onstran Litve edino Ie mirovna konferenca. Nespametno ie bilo torej od naše vlade, da se je spustila v take eksperimente, o katerih je morala vedeti naprei. da bodo popolnoma brezuspešni.%Od VVilsona ni pričakovati takega veternjaštva. da bi govoril danes tako. jutri drugače. Ob odporu lastnih narodov in ob konsekvenci mirovnega posredovalca predsednika Zedinje-nih držav se bo ponesrečila nakana na-" še vlade, z lokavostio oslepariti slovanske narode in utrditi premoč germanskega elementa. Rodilo se je mrtvo dete. Pogreb bo prav kmalu. VTISK CESARJEVEGA MANIFESTA NA DUNAJU. Dunaj, 17. oktobra. Cesarjev manifest narodom se je izdal na Dunaju v posebni izdaji uradne VViener Ztg.« ob 6. popoldne. Obenem je bil manifest javno nabit. Prebivalstvo Dunaja je sprejelo manifest povsem hladno in brez posebne, pozornosti, deloma ker Dunajčani pač nimajo prav nobenega razumevanja_za ta korak. Dunaj, 17. oktobra. Cesarjev manifest je bil še v zadnji uri predelan tako, da je upošteval v svoji novi obliki tudi Italijane. Ker je bila vsebina manifesta že v jutranjih listih precej nantančno podana, ni vzbudil manifest skoraj nobenega zanimanja. V političnih krogih smatraio. da se je ta prvi poskus že ponesrečil. Vladni krogi pa kljub temu še ne obupavajo in bodo najbrže uporabljali vsa sredstva, da pripomorejo manifestu do veljave. Tudi ta namen vladnih krogov se bo prav gotovo ponesrečil. Optimizem cesaria Karla. Berolin, 17. oktobra. »Tageblatt« poroča z Dunaja: Kakor se poroča iz dvornih krogov, je cesar Karol zelo optimističen glede razvoja položaja. Njegov optimizem ima svojo podlago v gotovih poročilih, ki jih je dobila krona iz VVashingtona in Anglije. Glasom teh poročil predsednik \Vi!son ni nasproten federalizaciji narodov Avstrije, izvzem-ši Poljake, ki naj dobe neodvisno državo*. Baje podpira to stališče tudi Anglija, ker se boji, da bi v slučaju popolnega razpada Avstro-Ogrske pripadle nemške pokrajine Nemčiji. Avdijence pri cesarja. Dunaj, 18. oktobra. Česar je sprejel včeraj v avdijenci kneza Friderika Lob- kovica. Skupna sesa Češkega in Jugoslovanskega kluba. Dunaj, 17. oktobra. Danes je bila skupna seja predsedstev Češkega sva-za in Jugoslovanskega kluba. V tej seji se je vršila debata o političnem položaju. Z ozirom na cesarjev manifest o preustroiu Avstrije in z ozirom na pričakovani VVilsonov odgovor na avstrijsko noto se je soglasno izreklo mnenje, da sta češko in jugoslovansko vprašanje mednarodni zadevi in da jih je mogoče rešiti samo mednarodnim potom. Češki kabinet Dunaj, 17. oktobra. »Volksblatt« poroča iz Basla: S privoljenjem entente in pod predsedstvom profesorja Masarv-ka se je v Parizu sestavil kabinet, ki tvori bistven del narodne češke vlade, ki naj se ustanovi na Češkem. Cehi gredo v inozem-. stvo. Dunaj, 17. oktobra. Češki poslanci so svoj čas zahtevali 20 potnih listov za potovanje v inozemstvo. Dobili so samo 5 potnih listov za potovanje na zapad, kamor odpotujeta med drugim tudi poslanca Klofač in Habermann. Krakovska manifestacija. Praga, 16. oktobra. Češko »Slovo« poroča, da bodo Poljaki v kratkem povabili Jugoslovane na manifestacijo, ki se vršf v najkrajšem času v Krakovu. O avdijencah pri ministrskem predsedniku« Dunaj, 16. oktobra. O konferencah pri ministrskem predsedniku poslanci niso povedali ničesar, kakor ono, kar je bilo razglašeno v strankarskih komunikejih. Očividno hočejo varovati posamezne narodne delegacije tajnost tako dolgo, da se razbistri položaj in da končajo posamezni klubi svoja posvetovanja glede podrobnosti propozicij in glede svojega stališča napram vladaim ponudbam. Poljaki niso bili povabljen, kef* jih avstrijska vlada očividno žq ne smatra več kot pripadnike te države. Z isto pravico smejo zahtevati drugi narodi, da vlada njih nc meri z drugim merilom. Tri konstituante. Dunaj, 18. oktobra. Izmed avstrijskih narodov sta sklenila samo dva sklicati Narodni zbor in ustanoviti Narodni svet. Ukrajinci se bodo sestali jutri v L vovu ter bodo ustanovili po predlogih manifesta svoi Narodni svet s programom združenja ukrajinskih pokrajin v vzhodni Galiciji, Bukovini in na Ogrskem. Nemški Narodni svet se bo sestavil v ponedeljek ter se je za sedaj sedaj sestavil tehnični pripravljalni komite. Dunaj, 17. oktobra. Tudi Romuni se bodo konstituirali v Narodnem svetu ter so romunski poslanci izvolili za predsednika svojega Narodnega sveta dvornega svetnika Izopescula. Romuni zahtevajo združitev Romuncev v Bukovini, na Sedmograškem in v Banatu v lastni državi ter bi taka romunska država štela nekako 4 milijone prebivalcev. Posvet nemSkih deželnih glavarjev. Dunaj, 17. oktobra. Štajerski namestnik grof Clary je povabil za ponedeljek v Gradec vse deželne glavarje nemških kronovin na posvetovanje, Tresić Pavičić o manifesta. Dunaj, 18. oktobra. Polanec Trestć Pavičić je izjavil napram nekaterim časnikarjem o manifestu in namerah vlade, razdeliti Jugoslovane, tole: Manifest pri nas Jugoslovanih ni našel prav nobenega odmeva. Jugoslovani moramo to mojstrsko dek> nezmožnosti naših državnikov v polnem obsegu odkloniti. Take rešitve, kakor jo namerava vlada v manifestu, odklanjamo v celoti, kakor sploh ne moremo izgubiti besede o razdelitvi Jugoslovanov v dva dela. Tako razdelitev ima manifest resnično v očeh, ker hoče odtrgati jugoslovanske pokrajine, ki leže danes v ogrski polovici države in ker bi eventualno priklo-pil temu delu še Bosno in Hercegovino. Pri Avstriji pa bi ostala Ilirija in Dalmacija, ki gravitira po svojem ustroju in po svoji legi bolj na Hrvatsko. — Kot samostojna država bi imela Ogrska svojo lastno armado. V tej svetovni vojni se je marsikaj tako nepričakovano iz-premenilo, da je mogoče danes, kar je bilo še včeraj mogoče. Tako bi moglo priti tudi do tega, da izbruhne pri nadaljneni stremljenju odločiti se od Avstrije med ogrsko državo in Avstrijo vojna. Zopet bi se bojevali Slovani proti Slovanom. Tudi iz tega vzroka je razumljivo, da v rešitvi, kakoršno ima v očeh manifest, ne moremo videti rešitve jugoslovanskega vprašanja. Mi moremo priznati samo rešitev, ki združuje vse jugoslovanske pokrajine v samostojni, neodvisni državi. Vsako drugo rešitev odkla njamo z vso odločnostjo. LISTEK. Dr. Milko Brezigar: Osnutek slovenskega m-rodnega ^spoteius. (Strani VII in 162. 5 K 50. Založba Omladine.) Po daljšem presledku je izdal dr. Milko Brezigar svoje dosegaj največje delo, ki ga je priprosto nazval »Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva« Knjiga je več kot samo nekak osnutek, lahko bi jo imenovali program našega narodnega gospodarstva, ki ga mora poznati vsak, ki hoče delati na tem poliu. Čutil je to tudi pisatelj sam in je poklonil knjigo dr. Korošcu »kot izvršitelju jugoslovanskega testamenta«, da izroči s tem mogočen kamen za našo jugoslovansko državo možu, ki je tudi na zunaj predstavite« ujedinjenja našega naroda, ter da omogoči zdravo gospodarsko podlago onega dela jugoslovanskega naroda, katerega predstavljamo mi Slovenci. Svojo knjigo je dr. Brezigar razdelil v dva dela, katera uvaja z raz- lago pojma Slovenske dežele, njenim obsegom, prebivalstvom in meiami, opravičuje, zakaj je izpustil Goriško in Primorsko, ter natančneje osvetli stališče Trsta do Slovenske dežele. Pod tem imenom namreč razume pisatelj vse od Slovencev prebivane dežele, ki so sedaj razdeljene na pet kronovin, izvzame oa za sedaj iz tehtnih vzrokov Goriško in Primorsko. Prvi del obsega ožji narodno - gospodarski program, ki ga postavlja na princip nacionaliziranja vsco:n gospodarstva. Ugotavlja našo plačilno bilanco izza Časa pred vojno ter na podlagi teli številk in drugih merodainih podatkov izkleše smernice, v katerih naj se giblie naša gospodarska politika, ako hočemo, da bo aktivna. Načrti v tem delu so zanimivi in jih bo diskusija v marsičem poglobila, ker je umevno, da se v obsegu gospodarskega programa, kakor je bil pisatelju v tej knjigi na razpolago, ne more izčrpno takega gradiva obravnavati. Odstavki agrarne reforme, produkcijskih načel in zadnjega poglavja, ki obravnava socijalna načela narodnega gospodarstva in zadruge, morajo biti temeljito prerešetani v Gospodarskem svetu, ker bodo tvorila hrbtišče in ogrodje gospodarstva naše države. DoČim je torej v prvem delu teore- tična stran našega gospodarstva obdelana, nam pisatelj v drugem delu predoči posamezne panoge gospodarstva sploh v sledeči razdelitvi: zemljedel-stvo, industrija, obrt in trgovina ter denarništvo. Dasi so vsi {i oddelki sami po sebi iako zanimivi in vredni, da bi se globlje pečal ž njimi, jih hočem omeniti samo po vsebini in se dalje pomuditi samo pri onih, ki se mi zde za našo trgovinsko bilanco ali radi drugih posebnosti prav pomembni. Zemljedelstvo je razdelieno po svoji naravi na tri dele: poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo. DoČim tvori zadnje že sedaj visoko aktivno postavko naše bilance, bo treba mali aktivum poljedelstva z dalekosežnimi reformami zvišati. Nasvetovane reforme so velikega pomena, a so izvedljive, ter jim je naše zadrrtžništvo že pripravilo pot. Mnogotere bodo sicer kot novotarije težko našle svojo pot, posebno pri našem konservativnem in starokopitnem kmetu, ali s podukom in državnim sodelovanjem se bodo take ovire dale hitro odstraniti, posebno ko se bo videlo blagodejni vpliv izvedenih načrtov. V tem delu knjige leži njeno težišče, tu skuša pisatelj položiti temelj bodočega gospodarstva m večini prebi- ! valstva Slovenske dežele zagotoviti trden, gmotno neizpodbojen temelj. 1 Razmotrivanja o gozdarstvu zaključuje pisatelj v oddelku za industrijo, obrt in trgovino. Ob intenzivnem negovanju te panoge gospodarstva* — gozdarstva — nam objubuje pisatelj, da bomo dosegli v eksportu vsoto, ki bo naš aktivum trgovinske bilance povzdignila za okroglo 75 milijonov. — Ta oddelek nudi primeroma najzanimivejšo snov, ker zadene vsakega izmed nas skoro neposredno. Pisatelj razpravlja predvsem o železu in premogu ter preide nato k drugim rudam, o katerih bo marsikak bralec prvikrat natančneje izvedel, da in kje se kopljejo na naši zemlji. Bilanca kovinar-stva je za nas ugodna, manjkajo seveda tovarne za finejšo izdelavo: za raznovrstne stroje in drugo, ki so za našo gospodarsko osamosvojitev. Za tekstilno industrijo, stavbeništvo, industrijo jestvin in pijač, sladkor in druge panoge industrije je porabljen konec drugega oddelka, pri čemur bi moreoiti del, ki se obravnava v njem elektrificiranje dežele in izraba vodnih sil, z ozirom na velik pomen teh projektov lahko nekoliko obsežnejše izpadel. Vzgled severne Italije in malih severnih držav, ki so v tem pogledu prve, bi bil omeniti, da se pokaže njih izvedljivost in velik pomen za celotno gospodarstvo teh držav. Zadnji oddelek knjige se bavi z denarništvom in je v primeri z drugimi oddelki knjige skoro premajhen. Menim, da je hotel pisatelj to snov kasneje v posebnem delu obravnavati, ko bo politična situacija jasnejša in bodo tudi problemi, ki se iih je. dotaknil v zadnjem odstavku, zreli za rešitev. Pričenja svoj opis denarništva s stališčem slovenskih bank proti nemškim avstrijskim, do katerih je razmerje že odločeno vsled moči jednih in šibkosti drugih. Povdar-ja pravilno delitev dela med bankami in zadrugami, ki morajo pri nas vsled pomanjkanja velebank za razne transakcije prevzeti po svojih zvezah nalogo velekapitala. V tej zvezi bi bilo omeniti kot neobhodno potrebno skupno organizacijo celotnega zadružništva, ki bo dala našemu zadružništvu šele potrebno podlago za cilje, ki jih dr. B. navaja. V tem oddelku potegne pisatelj tudi denarrt\> bilanco slovenske dežele. Naravno so številke, ki jih on navaja, zelo negotove in bi jih bilo mogoče ugotoviti šele po dališem postopku, ki pa ni izvedljiv brez večjega aparata. Sicer pa tudi pisatelj sam priznava, da so njegove številke večalimanj problematičnega značaja. Po mojem mnenju je svota 4*5 milijonov kton iz vrednostnih papirjev, posestev zunaj mej itd. prenizka in bi bila z ozirom na precejšnje svote, ki so naložene v vojnem posojilu, zvišati * \ 1 4* Vojno psihozo Nemcev. Nikdar in pod nobenim pogojem ni dovoljeno nemškim Avstrijcem priznati odstop slovenskih pokrajin kot možen, niti priznati, da bi se dalo o tem sploh govoriti. To je stališče Nemcev, katero * zavzemajo napram cesarjevim besedam, izraženim v manifestu »Mojim narodom« z dne 16. oktobra t 1. Te lapidarne besede je zapisala snočnja »Ta-gespošta«. Kot psihozo označuje vsako misel, da so bili kdaj Nemci pripravljeni priznati tudi Slovencem združitev s Hrvati ter odklanjajo vsako ustanovitev države na jugu. Zase seveda zahtevajo vse, zahtevajo tudi dohod do morja. Zase zahtevajo ne le Trst, marveč tudi Istro, kateri priznavajo k večjemu kako jjfcarodno avtonomijo. Vplivi teh prepotentnih nemških zahtev se jasno kažejo v nasvetih naše vlade za bodočo ureditev federalistične Avstrije. Slovencem odrekajo vsako narodno in zgodovinsko pravico do združitve s Hrvatsko ter v svoji staroznani nemškonacijonalni omejenosti govoričijo o našem pismenem jeziku, da je nastal samo umetno in namenoma iz elementov, ki so kolikor toliko podobni hrvaščini. Radi verjamemo, da nemčtirji, ki informirajo »Tagespošto«, ne poznajo drugega slovenskega iezika, kakor oni, ki ga lomijo, kadar hodijo beračit okrog naših kmetov za živ*la. Zase zahtevalo »alpski Nemci«, da naj jim mirovna konferenca s polno žlico meče v zobe, kar jim ni bilo mogoče tekom stoletij ugonobiti. S hinavskim zavijanjem hočejo doseči, kar jim pravičnost ne bo nikdar prisodila. /.ato nimamo strahu pred takimi izbruhi obupane gospodstvaželjnosti in hodimo mirno in zavestno naprej svojemu cilju . nasproti po zedinjenju vseh dežela naroda SHS. V Avstriji iščejo držav- nika- Rekord, ki ga dosegajo naši državniki od nekdaj, je splošna polomija. Firma vsem diplomatičnim in državniškim nezmiselnostim nosi označbo »Made in Avstrija«. To priznava tudi »Berliner Tageblatt«, ki piše o močvirju avstrijske državniške modrosti: Brezuspešnemu trudu grofa Clam-Martinica, zbrati boreče se narodnosti okrog vodilne misli, je sledila era Seidlerja. Prvi ni rodil ničesar, drugi je dal od sebe nemogočo frazo o nemškem kurzu in je končal zaraditega s popolnim polomom. Jasno je bilo namreč, da bo konec vojne sam prinesel rešitev, drugače možnosti za Avstrijo ni bilo. Toda prišlo je hitreje, kakor smo mislili in danes stoje na stališču, da iščejo v Avstriji državnika. V trenutku, ko so proglasile centralne države sprejetje posameznih točk Wil-sona, je prišla za slovanske narode v Avstriji poročna noč. Kakor v viharju je zaneslo vse, krono, vlado, stranke, v malo urah preko razvoja, ki si ga je bilo prej mogoče misliti samo kot počasne korake evolucije. Malo tednov je še le, da so smatrali celo napredni avstrijski politiki misel federalizma za naravnost revolucionarno in za konec Avstrije. Danes se bavijo že samo z vprašanjem, ali se da s hitrim in močnim uveljavljenjem federalizma še zmanjšati nevarnost ter ustvariti nova podlaga za nadaljno eksistenco monarhije. Tako hitro so se izpremenile razmere. Gre za biti ali ne biti stare habsburške države, gre za zadnjo preizkušnjo, ali je še mogoče držati to državno borbo iz skupne volje njenih narodov, ali pa naj se sprejme odločitev o usodi te nekdaj tako mogočne države kot diktat od zunaj. In v Avstriji v tem resnem trenutku nimajo nobenega državnika. V Avstriji se išče državnik. V Avstriji se lovi vlada v svojih starih grehih in ne najde izhoda. Vedno še se drži starih načel federalizma, s katerim bi bila morda zadovoljila narode leta 1848., ne pa več danes. meta. Dr. Korošec predsednik, Svetoiar PrtbiCevit in dr. Pavelit podpredsednika. Danes popoldne se je prvič sestal osrednji odbor Narodnega vijeća v Zagrebu in sicer v trenutku, ko na Dunaju in v Pešti rešujejo jugoslovansko vprašanje po svoji stari smešni metodi ter celo izkopavajo ubogo Ilirijo, da bi uveljavili nad našim narodom svoje staro nasilno načelo »divide et impera«. V tem trenutku so se sestali zastopniki našega edinstvenega naroda, v kolikor živi v mejah naše monarhije, iz vseh jugoslovanskih pokrajin v znamenju nezlomljive volje storiti vse, da se težnje in zahteve tega narodapo enotni, neodvisni in samostojni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev uresničijo. Današnja seja osrednjega odbora Narodnega vijeća je bila namenjena konstituiranju in notranji organizaciji vrhovne narodne instance, v katere roke je položil troimenski narod SHS. edino in odločilno moč nad vso svojo usodo. Na predlog srbskih članov osrednjega odbora je bil soglasno in z velikim navdušenjem izvoljen kot predsednik* Narodnega vijeća SHS. dr. Anton Korošec Soglasno in z burnimi pozdravi sta bila izvoljena za podpredsednika dr. Ante P a v e< IĆ in Svetozar P r I b i č e v i Ć, prvi načelnik Starčevićeve stranke prava, drugi član srbsko-hrvatske koalicije. Seja osrednjega odbora se nadaljuje jutri. Oficijozno sporočilo o konstituiranju Narodnega vijeća in o sklepih osrednjega odbora se bo izdalo šele po končanih razpravah. ★ Spletke Frankovcev. Zagreb, 18. oktobra. Neka korespondenca javlja, da bosta odšla na Dunaj v imenu Frankovcev dr. Aleksander Horvat in dr. Pazma. Iti hočeta h kralju v avdijenco. Po cesarjevem manifestu avstrijskim narodom je ta avdijenca zelo aktualna. Pomagala jima bosta seveda dr. šusteršič in Pilar reševati jugoslovansko vprašanje. Ta štiriperesna deteljica se je pač precej prepozno zmisJila na take korake. Ufilsonov odgovor pričakujemo. Wilsonova nota je Ze Dunaju. Dunaj, 17. oktobra. Pričakovanje naznanjene note VVilsona Avstro-Ogr-ski se je stopnjevalo danes v neskončno Najrazličnejši oficijozi namenoma in vztrajno trosijo vest, da je z vso gotovostjo znano, da na Ballhausplatzu poznajo \Vilsonovo noto in pregovarjajo vse politične kroge. Češ, de se vsebina note krije kolikor toliko z vsebino cesarjevega manisesta. Vendar pa je moral zunanji minister Burian v odseku delegacij izjaviti, da to ni res in da je nota šele na pori. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, note še nekaj dni ni pričakovati. Dunaj, 17. oktobra. »Der Abend* poroča iz Ženeve: VVilsonova nota Avstro-OgrskJ vsebuje natančen opis narodnostnega vprašanja v monarhiji in ima tako obliko, da uvaja in omogoča razgovor o miru med monarhijo in Ameriko. Odgovor Nemčije VVIlsonu preložen. Berolin, 18. oktobra. Odgovor na zadnjo Wilsonovo noto je bil od nemške vlade zopet preložen, ker pogajanja z vojaškimi krogi še niso končana. V Be-rolinu se mudita general Ludendorff in admiral Scheer. Plenum nemškega državnega zbora se bo vsled tega sestal še le koncem prihodnjega tedna. Ententa proti mešani komitiji. Chiasso. 16. oktobra. (K. tO >Cor-riere< piše o neki london3ki vesti, da se ententa ne more spuščati v to, da bi mešana komisija določila način izpraznitve zasedenega ozemlja. Ententa je mnenja, da bi v taki komisiji delegati Viljema in cesarja Karlar zavlekli pogajanja ter se okoristili iz eventualnih nesporazumlieni ali iz popustljivosti v ententnem taboru. Zato ie ena kardintl-nih zahtev entente. da ona sama določi poeroje premirja in poeraiani za premirje ter da moraio centralne države Krezpoerojno in brez ugovora sprejeti te poeroie^ sicer bi prišla končno ententa v položai. da bi morala zopet pričeti s sovražnostimi pod mnosro boli neugodnimi pogoji, kakor si iih more izvoje-vati sedaj. VVilsonov odgovor Avstriji. MIlan, 17. oktobra. »Epoca« navaja kot pogoje za premirje z Nemčijo izročitev topov, municije, transportnih sredstev in konj v zasedenih pokrajinah. najmanj na 10 milijonov. Istotako cenim, da je svota, ki so jo pošiljali domov izseljenci, mnogo prenizka in sicer za najmanj še enkrat toliko kakor navaja dr. B., namreč 22 milijonov. S temi popravki bi bila naša denarna bilanca skoro v redu, ako so pasivne postavke točne. Konečno ostane še vprašanje državnih dolgov, ki jih bo morala naša država sprejeti in ki se jih je pisatelj v zadnjem odstavku svoje knjige dotaknil. Dr. B. pride namreč po daljšem raz-motrivanju do zaključka, da dolgovi, ki bi jih prevzela naša država, ne smejo presegati eno milijardo kron. Temu je gotovo pritrditi, dasi bi bilo morebiti še preje ugotoviti, koliko vojn. posojila se nahaja v rokah našega naroda in koliko je pridobilo naše gospodarstvo vsled morebitnih vojnih dobičkov. Je to sicer slab denar, ki je naredil precej draginje in poslabšal tudi dober denar, a ga bo vendar treba porabiti za plačilo dolgov potom davkov, ne potom premo-y ženjske oddaje. 2al da temu vprašanju ni pisatelj posvetil nekoliko pozornosti, ker bo treba naše gospodarstvo tudi v tem oziru ozdraviti, da ne bodemo bolehali predolgo vsled obilice slabega denarja. Prešel sem, skoro preko okvirja te zanimive knjige, prve in edine te vrste, kar smo jih imeli v svojem gospodarskem svetu. Število problemov, ki jih vzbudi, vprašanj, ki jih stavi na bodočnost, je nepregledno. Našim podjetnim ljudem odpira pota za njih delavnost ter jim zagotavlja uspeh s tehtno logiko gospodarskega razvoja. Da ne živimo v takih časih, bi bila pač pred- met javni diskusiji in obsežnejšim razgovorom, kakor bo sicer. Naj bi jo pač vsak naš človek, ki mu je na srcu blagor duše naše bodoče države in našega naroda, Čital in zopet čital, da si njeno vsebino prisvoji in jo porabi v svojem delokrogu. Namenjena je predvsem gospodarsko delavnim krogom, zanimiva je pa za vse, ker zadene vsakogar. Obravnavati bi jo bilo v višjih razredih srednjih šol in na trgovskih šolah, ker tvori važno dopolnilo našega domovin-stva in praktičnega gospodarstva. Gradivo, ki ga je zbral pisatelj s temeljitimi študijami in neumorno pridnostjo v teh poldrugsto straneh, obsega celo knjižnico in je res del naše zemlje, ki jo imenujemo revno, ker je dovolj ne poznamo in ie*nismo mogli izrabiti. Ko nam bo mogla dati svoje zaklade in bogastva, nas bo ž njimi obogatela in tisočer-no plačala naš trud. Želeti bi bilo, da v kratkem izide enako delo za ostale dele jugoslovanske celote, ker bi imeli s tem pregleden narodnogospodarski program za našo celotno državo. Upam, da bo v kratkem treba druge izdaje, v kateri naj bi se popravilo nekaj formalnih stvari, ki motijo v marsičem pregled. Tako naj bi bili vsebinski napisi odstavkov ob strani natinnje-ni in z manjšimi črkami, ne pa v tekstu, saj niso naslovi odstavkov. Pri tabelah za posamične panoge gospodarstva manjkajo sklepne črte, ki tembolj motijo oko, ker imajo nekatere tabele take črte, druge so pa brez njih, posebno v drugem delu. Dr. Iv. C Rotterdam. 17. oktobra. »Daily News« poročajo iz Zedinjenih držav: Ameriška diplomacija bo stavila Nemčijo pred alternativo, da voli med mirom in cesarjem Viljemom, kar pomeni nadaljevanje vojne. Največji mož sveta. Čarih, 17. oktobra. Ko le prišel predsednik Zedinjenih držav Wilson prvič po odgovoru Nemčiji v gledališče, mu je prirejalo občinstvo velikanske ovacije ter so zadoneli z galerije klici: »Wilson je največji mož sveta!« Glasovi listov k Wilsonovemu odgovoru. Haag, 17. oktobra. »Dailv Mali« pišejo: Narod, ki dovoljuje svojemu vladarju, da postopa s pogodbami, kakor s cunjo papirja in ki izjavlja, da lomi potreba tudi železo, ne sme pričakovati, da bodo hoteli zavezniki nositi kakršenkoli riziko. Nadaljevati je treba vojno z vso močjo. — »Dailv Express« pravi: Dokler bo ostal cesar na prestolu, je mir nemogoč. Nemcem je na prosto dano, da žive kot svobodni ljudje ali kot sužnji. — »Times« pišejo: Nota konča vsako prerekanje o sporazumnem miru. Pogoji, ki so potrebni, da se vzdrži vojaška premoč zaveznikov, bodo najbrže +flkjt da bo Nemčiii nemogoče nadaljevati vojno. — »Agence Havas« pravi, da uradni krogi v VVashingtonu naglašajo, da je glavno vprašanje, kdo reprezentira sedanjo nemško vlado. Če jo vlada zopet kak Hohen-zollern, ni dvoma, da bodo ententne države odklonile nemške ponudbe. — »Temps« vidi v VVilsonovem odgovoru stremljenje nastopati hitro, da se politični in vojaški pogoj v Nemčiji hitro in temeljito izpreme-ne. Če si pripravlja Wilson poseben odgovor za Dunaj, hoče samo odtrgati monarhijo od Nemčije.,Tudi hoče videti, ali bo Nemčija dala svojim podmorskim čolnom nove instrukcije in ali bo razrušila Lille in druga francoska mesta. — »Auguste Cau-vina, ki velja za prijatelja Nemcev, piše v »Journal des Debats«: Ali bodo Hohenzol-lernci posegli po formuli, ki so jim jo gotovi krogi nasprotovali ter bo odstopil cesar Viljem II., cesarjevič se odpovedal prestolu in se izklical najstareišl cesarjevičev sin za cesarja In kralja pod svojim regentom. Naglašal! smo že in moramo ponoviti, da je morda taka kombinacija za Hohen zollerne izborna, za nas pa ni sprejemljiva ter bi nas navdala le z novim nezaupanjem. Cesarievičevi sinovi so vzrasli v sovraštvu proti Franciji, v plemenskem ponosu, v imperijalizmu in v ljubezni do vojne. Kar se tiče regenta, bi bil tak regent prav sposoben igrati tako vlogo. Bil bi to knez Bu-low, učenec Bismarkov, toda bolj plitev, bolj dvorianskl in bolj premeten, kakor niegov učitelj, fanatičen za velikost Pruske, navdušen In ravnotako brezvesten kakor niegov mojster. Htli o politim položaju. London, 16. oktobra. (Kor. ur.) Reu-ter poroča: Asquith je izvajal v govoru v klubu narodnih liberalcev v Londonu med drugim: Hrbtišče sovražnega odpora je zlomljeno. Cilje, za katere smo vzeli pač najhujšo preizkušnjo naše zgodovine, bomo dosegli, če se jim ne bomo namenoma in brez prevdarka odpovedali. Asquith se je spominjal na to velike odločitve, kateri je stala angleška vlada začetkom 1914. nasproti ter Je izvajal: Lahko bi se bili temu izognili, toda ni-kdo v Angliji ne bo želel, da bi se bila dežela takrat tako odločila. S tem, da je sledila Anglija svoii vesti, je rešila svet. Ce bi se bili ognili, bi bila Nemčija trajno ogrožanie na političnem in ko-mercijalnem polju za ostalo Evropo in ves svet in materijalna škoda bi bila razmeroma še majhna v primeri z usq-depolno škodo, ki bi jo trpeli višji interesi človeštva. Priznali smo vso svojo hvaležnost našim zaveznikom, zlasti Belgiji, ki Je morala vzdržati prvi naval nemškega vdora in ki se danes pod osebnim vodstvom neupogljivega kralja udeležuje bojev in uspehov zaveznikov. Brez ponosa in slavohlepnosti smo pokazali svoje zadovoljstvo z deli naše lastne armade in mornarice. Ne smemo pozabiti, da so bile med tem, ko je Haig s svojimi hrabrimi četami očiščal Belgiio In Francosko, nasilnikov brodovje in njegove pomožne sile iz trgovskega brodovja s počasnim in tralnim delovanjem neprestano zmanjševale agresivne in defenzivne sile sovražnika. Nikdar prej v zgodovini se ni izkazala sila, ki leži v gospodstvu nad morjem, bolj kakor v tej vojni. Glede mirovne ponudbe je izval Asquith: Mirovna ponudba je odkritosrčna. Izšla je očividno iz naroda, ki je v notranjosti svojega srca opustil igro. Če je bilo dejstvo, da mirovna ponudba ni bila naslovljena na eviopske zaveznike, marveč na našega ameriškega zaveznika, preračunjena na to, da se, če mogoče, zaseje spor in ljubosumnost med zaveznike, moremo samo reči, da je to nov primer za kronično nerodnost nemške diplomacije. Nikogar ni, ki bil bolj sposoben za zagovornika naše skupne stvari, kakor VViJson. Oba njegova odgovora Nemčiji sta bila v duhu in v vsebini popolnoma ono, kar ie zahteval trenutek, bila sta kratka in jedrnata ter dostojna odgovora ter sta zadela jedro zadeve. Wil-sonova odgovora nista pustila nobenega izhoda za diplomatične in retorične iz-mike. Glede zadnje note, ki je Wilson ni poslal Avstro-Ogrski. marveč samo Nemčiji, je naglašal Asquith pomen in pravičnost njenih pogojev ter naglašal nemožnost pogajati se s sovražnikom, ki je potipil ladjo »Lainster«, ki hudobno uničuje mesta in vasi na Flandr-skem ter je izvršil neverjetna barbarstva na vjetnikih. Asquith je končal: Ustvariti si moramo garancije, da vlada, ki nas poživlja, da naj se z njo pogajamo, ni stari pruski militarizem pod demokratično krinko. To ie glavno vprašanje. Odgovor nam morejo dati edino le Nemci sami. Izjava Cehov in Jugo* Slovanov k nameram vlade. Dunaj, 17. oktobra. Danes se je vršila seja odseka za zunanje zadeve v avstrijski delegaciji. Početkom seje je v imenu čeških in jugoslovanskih članov podal dr. Korošec izjavo, v kateri se je skliceval na interpelacijo z dne 15. oktobra v plenarni seji poslanske zbornice, da vztrajajo Cehi in Jugoslovani brezpogojno na svoji zahtevi, da se mora Čehoslovaško in jugoslovansko vprašanje rešiti le kot mednarodno vprašanje. Z ozirom na to neomajno stališče in z ozirom na to, da je brez vsake praktične vrednosti raz-govarjati se o predlogih, stavljenih v cesarjevem manifestu, predno se ne objavi VVilsonov odgovor, odklanjajo delegati vsako tozadevno diskusijo kot nepotrebno. Deleeat Wasilko se bavi obširneje z Burianovo politiko in stavi predlog: Ker ie grof Burian z demokratičnim stremljeniem vseh narodov monarhije v popolnem nasprotiu. ie potreba, da zasede mesto zunanjega ministra druga oseba. Burian oooreka VVilsonovi trditvi, da nima nikake zveze s prebivalstvom. Glede ukrajinske er a vprašanja pravi, da on teera vprašanja ni označil za sanje bodočnosti in zavrača tudi očitek, da mu ie avstropoliska rešitev postala fiksna ideia. Del. Pi 11 o n i se obrača proti načrtu ministrskeera predsednika, da bi se nacijonalno vprašanie rešilo tako. da se ohrani intesrriteta Oerske. Za Trst zahteva, da mora biti samostojen pod varstvom lige narodov s pravo demokratično ustavo. Izključno ali pretežno italijansko ozemlje Furlanije in Istre se ima oriklopiti Trstu. Delegat Langenhan ugotavHa. da so bile podane iziave deleg. Korošca samo v imenu čeških in ne tudi nemških delegatov iz Češke, ki so člani odseka. Delegat vit. P a n t z stavi na zu> naniesra ministra več vprašani, ali more minister izposlovati od na^ih nasprotnikov odpravo boikota. ali zahteva samoodločbo tudi za narode, ki so pod oblastjo naših nasprotnikov, ali misli, da hoče Wilson s svojo zahtevo samoodločbe postaviti tudi za ententne narode veljaven nov svetovni red. ali hoče zahtevati rudi izpraznitev ozemlia, katero so zasedle ententne čete, ali misli da namerava Wilson skleniti mir. ki bo z izključitvijo svetovneera gospodstva kakega naroda zasrotovil vsem narodom istočasno možnost uživania blaera na svetu. Samo' tako bi moerli Nemci prenesti vstop v novi svet. Končno pravi, da s strani deleg. Korošca zahtevana pravica zastopstva slovenskesra naroda na mirovnem kon-erresu mora biti tudi zahteva 10 milijonov Nemcev v Avstriji z zastopstvom, številu primernim. Zunanji minister errof Burian ie izjavil, da bo odgovoril na vprašanja v ierlni prihodnjih sei. Deleg. Dr. Korošec izjavita v imenu Čehov in Jueroslovanov, da izražalo politiki srrofa Burima naieloblie nezaupanje. Ker pa se skupnost vzrokov, ki iih ie podal del. V7assilko. ne kriieio z vzroki ^ehov in Jugoslovanov, se bodo vzdržali crlasovania in si pridržujejo, da povedo svoje vzroke ob primernem času. Pri glasovanju se TVassilkov predlog odkloni. Vasllkova nezauprlca Burianu. Dunaj, 17. oktobra. V današnji seji de-Iegacijskega odseka za zunanje zadeve Je govoril slaboznani poslanec Vasilko govor proti grofu Burianu, ki Je bil očividno Inspiriran od dr. Seidlerja in grofa Czernina. Poslanec Vasilko je v svojem govoru hva-Hsal grofa Czernina In napadal na nesramen način Pollake. Navajal je tudi razne pikanterije o grofu Burianu ter se bavil rudi s svojim lastnim sodelovanjem pri brest - litovskem miru. Delegatom češke in Jugoslovanske opozicije so je gnusil ta Izbruh starega fntriganta tako, da so odrekli njegovemu predlogu za nezaupnico grofu Burianu svoje glasove. Pri tem Je govornik Jugoslovanov In Cehov dr. Korošec Izjavil, da. Imajo Čehi In Jugoslovani sicer zelo globoko nezaupanje napram Burianu In da bodo to vedno Izražali v svojih jrovorih in pri glasovaniu. ker pa se ne nridnižujejo motivom predloga poslanca Vasilka, se bodo pri tem glasovanju absentirali. Pred- log je bil vsled tega odklonjen in stari mešetar, kl je vsak čas pripravljen, prodati vse, kar je kakšnemu narodu sveto, je doživel zopet novo blamažo. Tisza govori. V ogrskem državnem zboru je govoril včeraj k položaju grof Štefan Tisza. Rekel je, da se dualijem ne da več vzdržati spričo razmer v avstrijski državni polovici. Med Madžarji — tako meni grof Tisza — ni nobenega dvoma, da je praktična konsekvenca tega avstrijskega položaja neodvisnost ogrske države na podlagi personalne unije. (Klici: Hočemo popolno neodvisnost! Popolno ločitev zahtevamo!) Treba je, da se razločimo tudi v zunanjem zastopstvu, kar naj se zgodi takoj, da bo na mirovnem kongresu zastopal Ogrsko mož s polnimi pooblastili. Karolvij-ni stranki pritrjuje Tisza v tem, da smo mi to vojno izgubili. (Klici: Povedali bi bili to pred pol letom, pa bi bili stotisočem Ogrov prihranili živlienje!) Izgubili smo to vojno, pa ne v tem zmislu. kakor da bi ne mogli še naprej razvijati junaške obrambe, tako da bi sovražnik moral draga odkupiti končno zmago. Izgubili smo jo zato, ker se je razmerje moči premeknilo tako. da nismo imeli več upanja, doseči zmago. Grof Tisza odobrava, da se mirovna ponudba opira na 14 VVilsonovih točk. (Klici: Korist dežele zahteva poseben mir!) Zveza narodov bo storila nepotrebno vsako zvezno razmerie. Naša zveza je temeljila zgolj na nevarnosti pred caristično Rusijo. Prvo, kar naj Ogrska doseže, bodi integriteta ogrske države, ki je Wilso-nove točke niti ne izpodbijajo. Pri tem bo pa varovati tudi enotnost ogrske države. Nesramno obrekovanje je, označevati madžarski narod za sovražnika na ogrskem ozemlju bivajočih narodnosti (?!). Takozvano Češko-slo-vaško stališče se mu zdi absurdno. (Verjamemo! — Op. ur.)' Glede demokratizacije pravi grof Tisza: Ni nam treba, staviti se na stališče demokratizacije (Burni ugovori Ka-rolyijeve stranke in klici: Z volilno pre-osnovo ste ljudstvo ogoljufali, ker ste mislili, da zmagajo Nemci!), ni se nam treba postavljati na to podlago, ker že stojimo na njej. (Smeh in hrup. Klic: Stojite na stališču razrednega gospodarstva! Junkerska banda!) Tisza opisuje nato pričetek vojne in trdi. da je Ogrska do zadnjega trenutka poskušala mimo razrešitev in že naprej izključevala vsako zavoje valno misel (?!). Govornik konča z zaupanjem, da bo ogrski (madžarski?) narod uspešno dovršil svojo misijo. Dr. Karel Triller: Ponesrečen nacrt. J* appelle nn chat tm chat (Geslo Sukljejeve rudeče brošure.) ltfaš bivši deželni poglavar je mno-gostranski talent. O tem gotovo nihče ne dvomi, kdor količkaj pozna zgodovino njegovega dolgoletnega in v mnogem velezaslužnega javnega delovanja. Toda končno ima vsaka človeška mnogostranost tudi svoje meje in tako je naletel g. pl. Šuklje sedaj na snov, ki mu absolutno ne »leži«; čim se je namreč lotil razmislievanja o demokratični upravi naše bodoče ujedinjene Jugoslavije. — Kar v treh slovenskih dnevnikih je priobčil seri in člankov »V zaželjeni deželi«, v kateri nam podaja načrt o upravi države S. H. S., ki naj bi njegovi želji služil za podlago podrobni diskusiji o stvari. Po mojem mnenju načrt po večini v to ni prikladen, ker preočitno greši zoper vodilni načeli Jugoslavije, to je zoper jedinstvenost našeea troimen-skega naroda in zoper demokrat-s k i značaj bodoče države. Prav zaradi tega je Sukljejeva razprava vzbudila pred vsem v hrvatski javnosti, potem pa tudi v ožji slovenski domovini brez vsake potrebe, toda po vsej pravici precej razdraženja in nikakor nisem osamljen, ko trdim, da bi bil že tz taktičnih razlogov velik del Sukljejeve razprave ostal boljše nezapisan. Popolnoma jasno je dokazal g. dvorni svetnik le eno dejstvo, to namreč, da tudi najboljša volja, tudi najsvetejše navdušenje ne more kar čez noč pretvoriti moža, vzraslega in osivelega v šoli in v jarmu staroavstrijskega birokratizma — v modernega demokrata. Naturam si expellas . . .! In sedaj k načrtu samemu! Z vrh Triglava gleda in opisuje pl. Šuklje uvodoma v res lepih besedah pestro in bogato lepoto jugoslovanske zemlje; toda to kar objema z enim ljubečim pogledom njegovo slovansko oko, to mora takoj razcepiti njegov avstrijski razum, ponlžavajoč ga s skalnatih strmin triglavskih na ponižno ljubljansko Smarnlo goro.»Upravna sistema, docela primerna Ercegovl-niali Sremu, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Soči aH Krki« — tako modruje naš zaslužni bivši deželni glavar, ergo — »pridem do zaključka, da bi kazalo jugoslovansko našo skupino deliti na tri spravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu In Bosno - Ercegovino združeno z Dalmaci jo«. Opozarjam mimogrede na mogočno gesto, s katero rešuie tu g. pl. Suklje državnopravno vprašanie dalmatinsko, za kar je žel v zagrebški iavnocti že zasluženo zahvalo. Ampak načelo samo! Breton In Oaskoniec, v demokratični Franciji Lombard in Siciliianec v Italiji sta deležna brez ugovora in odpora, brez škode iste »upravne sisteme«, uprav ^932 8733^8 242. štev. »SLOVENSKI NAROD" dne 18. oktobra 1918. Strm 3 jta. si v vsakem pogledu veliko bolj tuja, nego Srb iz Srema ali ercegovski noslim in naš bohinjski kmet; ampak aaša Jugoslavija naj sprejme že v zi-oeli na svojo življenjsko pot v krstni dar tisti prokleti bič, ki jo je tepel stoletja: divide et impera! Mari se tega res ni zavedal g. pl. Suklje tačas, ko je zahteval kot kardinalno načelo ustavi Itt upravi naše bodoče domovine im-plicite ohranitev onega zloglasnega avstrijskega partikularizma in provinci- } Jalizma, ki je bil vendar živa negacija ; vsake narodne jedinstvenosti? Z levo ; ruši te pogubne rneje, z desno jih pa j na novo u postavlja! Naravno, da taka premisa ne more ' In ni mogla roditi zdravih zaključkov, t PL Šuklje nadaljuje: »V državni celoti j obravnavajo naj se skupne zadeve m one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodaj-stvu in upravi posameznih državnih skupin.« Na mesto preperelega avstro-ogrskega dualizma naj torej stopi jugoslovanski trializem, obtežen že a priori z vsemi še potroicnimi hibami takega ustavnega sistema — to je cela državnopravna modrost, prihajajoča nam s Kamna. Exemnli gratia: Celo na enotnih načelih zgrajenega ljudske-g a šolstva g. dvorni svetnik ne pozna v jedinstveni državi S. H. S„ celo le-to najf se drugače razvija »pri nas v poljedelski Sloveniji, nego na primer v Boki Kotorski«. In drugi vzgled: *Niri vrhovno upravno sodstvo ne sme biti pri nas centralizirano, kakor je tudi v največjih kulturnih državah. Kar troje vrhovnih upravnih sodišč zahteva Šu-kljejev načrt za tri različne >^deželc« naše Jugoslavije. Seveda s trojno različno judikaturo, ki mora dovesti v najbližjem času do naihujše konfuziic in naravnost do pravne anarhije. —Hvala lepa, ampak tako si narodnega in kulturnega ujedinienia našega troimei-skega naroda res ne smemo predstavljati. .Mi ne. morda lažje gospodje, živeči v politični atmosferi dimajski in budimpeštanski. Tn s tem mislim da je zadostno odpravljen načrt g. pl. Šn-kljeja, v kolikor greši zoper načelo narodne jedinstvenosti. In sedaj si oglejmo Šukljejevo demokratsko upravo v njegovi ^Sloveniji«. Na čelo naj jej stopi deželni glavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ, pod predsedstvom deželnega poglavarja pa >naravnost kot kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbora« (mari bi ne bilo boljše, da vržemo oboje čez most?), deželna vlada, obstoječa po polovici iz imenovanih državnih in izvoljenih deželnih svetnikov. Jaz si sicer složno delovanje te »kombinacije« dveh ponesrečenih avstrijskih sistemov le težko predstavljam in dvomim, je - li ta načrt pomeni v resnici odpravo naše nesrečne in drage dvojne uprave In demokratizacijo javne uprave sploh — pa bodi! Svojo Slovenijo« razdeljuje potem gosp. pl. Šuklje v tri okrožja, seveda točno v okviru sedanjih provincijalnih mej ne glede na geografično in gospodarsko gravitacijo posameznih pokrajin. Samo da ostanemo Kranjci, Štajerci in Primorci, kakor se spodobi. Bog ne daj, da bi priklopili n. pr. cerkljanske gorjance gorenjskemu okrožju, kamor z vsemi štirimi gravitirajo, ali pa n, pr. iz istega razloga Vipavsko dolino obmorskemu okrožju. Naj tudi živa potreba zahteva več in manjših legopisno, gospodarsko in prometno bolj zaokroženih okrožij — »zgodovinske« meje nad vse! Vsako okrožje imej po tem načrtu zopet svojo okrajno vlado z izvoljenim okrožnim svetom in z dvojnim uradništvom, kakor ^dežela«, toda le z normativno kompetenco. i— Glavni steber javne uprave pa je pl. Šukljeju upravni okraj y priliČnem obsegu sedanjih manjših okrajnih sodišč z okrajnim glavarjem {izvoljenim ali uradniškim?) na čelu in z okrajnim svetom, izvoljenim (čuj-mo m strmimo!) po interesnem zastopstvu. Okrajni svet naj bi porazdeljen v razne sekcije prevzel tudi posle sedanjih okrajnih šolskih svetov, cestnih odborov, zdravstvenih okrožij itd. Torej zopet »kombinacija« sedanjega vseskozi birokratičnega av-strejskega političnega okraja in svobodne in avtonomne velike občine, kakršna edino sodi v demokratsko državo. Bastard kat' eksohen. Zadnja celica Žukljejeve javne uprave bodi potem mala, čisto brezpomembna kmečka občina, o čije delokrogu nam pove pravzaprav le to, da župan ne sme biti hkrati krčmar. Po vsej krivici se sklicuje KOSP. dvorni svetnik v obrambo svojega »okraja« na svojedobni Wink-lerjev nacrt ki je slonel pač na načelu: mala sodišča, velike občine z istim teritorijalnim obsegom, ki pa danes, ko gre za vprašanje uprave modeme, vseskozi demokratske države in za samovlado ljudstva, osvobojeno vsakega državnega birokratskega jerob-Stva, sploh ne more biti več aktualen. _ In to je ravno rak - rana Sukljeje- vega načrta, da s »ko m b i n a c i -Sami« sedanjega birokratičnega sistema In resničnega demokratizma skuša rešiti prvemu, kar se pac rešiti da. Toda voda se ne da spojiti z ognjem! ... S tem sem se dotaknil temeljnih točk študiie gosp. pl. Sukljeja, v kolikor ta greši zoper vodilni ideji, svobodne Jugoslavije, zoper jedinstvenost in demokratizem. In sicer v toliki men, da se postavlja vsaj po večini izven podrobne stvarne diskusije. Naj mi g. dvomi svetnik oprosti to trdo besedo, toda v načelih moramo biti tvrdi in ne- proti atavističnim pojavom na lastnem izprosni proti vsakomur in pred vsem organizmu. Če je spadalo končno v okvir take študije v resnici tudi velikansko vprašanje, je - H naj v Jugoslaviji uradnik sam piše ali narekuje in v koliko naj rabi pisalni stroj, ali morda tudi tintni svenčnik — tega res ne vem. Tudi predlog, naj se vpelje za jugoslovanske uradnike poleg gotove plače nekaka bira v živilih in drugih porabnih stvareh, po vojni morda ne i bo več tako aktuvalen in nujen, kakor se boji g. pl. Suklje. Morda se vendar zopet vrnejo časi. ko javni činovnik v moderni državi ne bo vezan na to, da sc mu zagotovi za Božič par Čevljev in za Veliko noč novo, praznično obleko in natura. Upamo! Sklepno naj bo pribito le še dejstvo, da študija g. pl. Sukljeja tudi inicijativna ni. Na glavni skupščini JDS dne 29. in .30. junija t. 1. se je v nolitičnem odseku temeljito in obširno razpravljalo o ustavi in upravi Jugoslavije ter so se na glavnem zborovanju soglasno sprejele in tudi Objavile resoluciie, obsegajoče vodilna načela, ki nikakor ne soglašajo z načrtom r dvornega svetnika. Dotično poročilo izide v najkrajšem času v tisku in mo-tem bo prilika, izpregovoriti o stvari kaj več. Na to bi se usojal opozarjati zlasti tudi gospoda člankarja v »Slovencu- z dne 15, oktobra, ki je na načel:!, sprejeta v JDS., vezan. Umikanja Nemcev. NEMŠKO URADNO POROČILO. Beroiin. 17. oktobra tKor. ur.) Zapadno b oj i š č e. Skupina gfm. Rup-rehta. Na bojišču smo umaknili svojo fronto v črto vzhodno od Thourout-Cookeamp-Ingelniunster, in sosedno od tam za Lyso. Po kar naisilnejšem ognju na zapuščeno ozemlje ie tipal sovražnik proti našim novim pozicijam. Na obeli straneh Coolseampa jih je napadel z močnimi silami, pri Thourotu in Ingel-rmmsfru pa v delnih sunkih. Tudi proti fronti ob Lysi pri Kortryku in Meninu jc izvršil silne napade. Povsod smo so vražnika zavrnili. Proti naši novi fronti med Lillom m Daiiaiem je sovražnik sledil tja v črto Capinghem-Allennes les Marais - Carvin - Oignes. V odseku Selle ie vdrl nasprotnik pri Hu^ssvu v naše črte. Odde!! i kolesarjev so vrgli sovražnika v protinapada nazaj ter zopet zavzeli s'are pozicije. Obstreljevanje mesta Denain, S km zapadno od Va-lenciennesa, s strani angleške artiljerije traja ter je zahtevalo nadaljne žrtve med francoskim prebivalstvom in begunci. — Skupina nemškega - cesarjevi-ča. Na fronti ob Oisi vča?ih artilJeriinki boj. Nove napad? Francozov severno od Orignya smo zavrnili. Ob Aisni in Airi so se ponesrečil! močni francoski napadi pred našimi novimi črtami zapadno od Grandprea. — Skupina generala von Gallvvitza. Vzhodno od Aire smo zavrnili ameriške napade, kaierih glavni sunek ie bil naperjen proti Champigneulu in Landresu. Oba kraja smo držali, višina jugovzhodno od Lambresa ie ostala po izmene polnem boju v sovražnih rokah. Tudi na vzhodnem bregu Mose so se ponesrečili novi sovražni napadi. Pri •zavrnitvi zapadno od Flabasa z oklop-niki prod?raiočega sovražnika se je posebno odlikovala prva domobranska divizija. Jugovzhodno bojišče. Pred našo novo fronto med Jagodino in Nisem je dospel sovražnik do zapadne Morave, Kruševca in Aleksinca. Delne napade, ki jih ie izvršil iz te črte, smo zavrnili. — v. Ludendrrff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Beroiin, 17. oktobra. Med Le C a -teauem in O i s o je sovražnik iznovanavečkot3Skmširoki fronti napadel. Preprečili smo poskušeno prebiti e, izvršeno z velikimi sredstvi. Sovražni napadi so se zlomili deloma pred našimi črtami, deloma smo jih vjeli pred našimi artiljerijskimi pozicijami. Na Flandrskem in ob Airi ter ob Mosi samo krajevni boj i._ Na Flandrskem se Nemci niso umaknili še nadalje proti severu, pač pa proti vzhodu, kjer poteka njihova nova fronta od točke 7 km vzhodno od Thou-routa na jug tesno ob ravni veliki cesti, ki veže Bruges (Briigge) in ob Lvsi ležeči Kortryk. Blizu te črte ležita v poročilu omenjena kraja Coolscamp (skoro 10 km južno - vzhodo od Thourouta ob železnici Lille - Bruges, ki ni glavna, ampak stranska proga) ter vas Ingelmunster (2 km vzhodno od Iseghema ali dobrih 9 kilometrov Južno - vzhodno od Rousselae-ra). Ker je nasprotnik ljuto napadal tudi ob Lysi, torej od zapada na vzhod potekajočo nemško fronto, so se Nemci med Meninom in Kortrykom čez Lyso umaknili na njen južni breg. — Med Lillom in Douai-j e m so se Nemci umaknili proti vzhodu. Zasledujoči sovražnik se je ustavil ob črti, ki poteka od Capinghema (5 km zapadno od citadele francoske trdnjave Lille) v južni, nekoliko pošev proti vzhodu naravnani smeri do Douaija. Ob tej črti leže vas Allenes Ie Marais (9 km vzhodno od La Basseeja). trg C a r v i n (kakih 9 km severo - vzhodno od Lensa ob železnici iz Lensa v Lille) ter vas Oignes rpičle 3 km južno - vzhodno od Carvina, ob železniški progi Douai - Lille). Vobče so se na tem delu fronte Nemci to pot umaknili za 5 km. — Vas H a u s s v leži. kakor smo že pred par dnevi zabeležili,, ob reki Selle, 16 km južno od Valenciennesa, s katerim jo veže ravna velika cesta. Nasprotnik torei sili na vzhod, v smeri na mesto Ouesnov. Mestece Denain leži 8 km zapadno od Valenciennesa. Nasprotnik je ljuto obstreljuje, ker je izredno važno križišče. Pri Denaimi se namreč stekajo železniške proge z joga, zapada, severa in vzhoda. — Vzhodno Aire (Aisninega desnega pritoka) so Amerikanci napadah' vas C h a m -p i e n e u 11 e, ki leži par kilometrov vzhodno od Grandpreja, ter vas Lan d res, ki leži nekaj kilometrov še bolj proti vzhodu. Teh vasi niso mogli vzeti, pač pa so se polastili med Landresom in Romagno ležeče gozdnate višine. — Vzhodno od Može so Amerikanci zavzeli vas F 1 a b a s, ki leži 15 km severno od Verduna, m skušali prodreti više na sever. * En milijon Angležev padel. London, 16. oktobra. (Koresp. urad.) Reuter izve, da je izgubilo dosedaj življenje v tej vojni skoro 1 milijon angleških podanikov. Za ohranitev Luksenburga. Luksenburg. 18. oktobra. Velika kne-ginja Lukscnburška se je obrnila do papeža s prošnjo, da naj zastavi svoj vpliv v to, da bodo sovražniki njeni deželi prizanesli s sovražnostjo. Srbi v Smederevu io na takih tleli NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 17. oktobra. (Kor. ur.) Na Sette Comnuini smo zavrnili italijanske iz vidne sunke. — V Albaniji so se odigravali severno od Tirane boji poslednjih čet. Srbi so prodrli do zapadne Morave. Njih napade zapadno od Kruševca smo zavrnili. — Sef generalnega štaba. Mesto Tirana leži v srednji Albaniji vzhodno od Drača (Durazzo). — Na Srbskem so se čete osrednjih sil umaknile više na sever. Nasprotnik je dosegel dolino Zapadne Morave, ki se običajno imenuje (iolijska Morava, izvira na srbskih tleh vzhodno od Sarajeva, teče proti vzhodu skozi Cačak in Kraljevo ter se kakih 10 km severno od Kruševca izliva v Moravo, ki se blizu Sme-dereva izliva v Donavo. Srbi so si osvojili A 1 e k s i n a c, ki leži v dolini Morave približno 30 km severo - zapadno nad Nisem, ter Kruševac, ki leži v dolini Zapadne. Morave, 30 km zračne črte zapadno od - Aleksinca. Jagodina, ki je glasom nemškega uradnega poročila najjužnejša točka nemške fronte na Srbskem, leži v dolini Morave, približno 45 km severno nad Kroševcem, kakih 25 km vzhodno od Kraljevca. Od Smedereva je Jagodina proti jugu