http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK 16.JUNIJ 2016 / ŠTEVILKA 1157, LETO XXII lim F rm 5/BLV tednik I POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA/CENA: 1,50 EUR 1157 9"7896 1 2ll44067 111 s'mobil V _ Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 "SSlA Za večino stvari nam je vseeno Ali mora krajana starega mesta skrbeti propadajoča cesta, ki pelje mimo lovske koče na Baredih v dolino? Kaj si Kortežani mislijo o pomanjkanju parkirnih mest v Livadah? Ali avtomobiliste skrbijo neurejene avtobusne povezave z bolnišnico? (Mef) Prepričan sem, da je večini Izolanov povsem vseeno, če je omenjena cesta vse bolj luknjasta, čeprav pelje do kar nekaj stanovanjskih hiš v katerih živijo izolski občani. Verjetno niti stanovalcev Livad ne zanima, če v starem mestu ni niti enega otroškega igrišča in nam iz starega mesta je verjetno vseeno, če otroška igrišča v Livadah uničujejo zdolgočaseni najstniki. »Mi imamo preveč lastnih skrbi, da bi se sekirali še za tuje« je slišati opravičilo za takšen menefregizem do tujih težav. Seveda nam ni čisto vseeno do vsega. Ljudje smo vendarle občutljivi na težave drugih ljudi, vendar predvsem na osebne, ko gre za človeka, ko pa gre za težave neke skupnosti, ki bi jim lahko rekli tudi javna skrb, takrat se raje delamo, da jih ne poznamo. Pravzaprav je človeško, da so nam bile naše težave blizu, tuje pa bi raje kar spregledali. Razen takrat, ko j e gre za življenja in premoženje ljudi, kot smo pomagali ob potresih v Skopju in Banja Luki, ko smo pošiljali pomoč otrokom v Vietnam in Zahodno Afriko in tudi, ko je bilo treba prispevati za pomoč tistim Slovencem, ki jim je zgorela hiša ali voda odnesla celo imetje. Toda, tudi naša solidarnost ima meje in na to sem pomislil, ko sem z razočaranjem prebiral vesti o tem, da so Švicarji zavrnili uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka, s katerim bi vsem državljanom zagotovili denar s katerim lahko preživijo sebe in svoje. Zmagali so tisti, ki so prepričani, da se jim bo, brez uvedbe tega »varnostnega plačila« bolje godilo. Pomislil sem, kako bi glasovali pri nas, kjer je število socialno ogroženih, da ne rečem, revnih, bistveno večje kot v Švici. Na pamet bi pomislil, da bi pri nas takšen referendum gladko uspel. Po temeljitem premisleku pa se nisem več strinjal sam s seboj. Slovenci smo namreč individualisti in zato se nam vedno zdi, da bi nam lahko šlo bolje, kot nam gre in se ne bi zadovoljili s tistimi 500 Evri mesečnega dohodka. Saj nismo luzerji, bi si rekli in glasovali proti temu, da bi denar dobili tisti, ki res nimajo nobene možnosti. Zanje nam je dejansko vseeno, tako kot nam je vseeno, če cesta na Baredih propada, če bodo onim v Jagodju zgradili viadukt nad glavami in če Šared nima kanalizacije. Samo da je pri nas vse skoraj OK. mn BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 POLETNA MUZEJSKA NOČ IZ(S)OLA V1Z(S)UAL(E) A.D.2016 Sobota 15.06.2016 Ob 20.00 Ga let pa Pleč Ob 20.15 Galerija Algi Ob 20 30 Galerije Inaiia Ob 20.45 Muzej Pareruana Ob 2100 Sončna dvorana Ob 21.15 Galerp Sataaverte Ob 21 30 Manzidfava Palača Prihaja Noč muzejev V soboto, 18. junija se bo zgodila Poletna muzejska noč, vsedržavna kulturna prireditev, ko so pozno v noč odprti vsi slovenski muzeji, v Izoli pa smo ji dodali odprtje razstav izolskih likovnikov in umetniških fotografov in obisk izolskih likovnih galerij. Dogodek so organizatorji poimenovali IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.20 16, ob spremljavi izolskega pihalnega orkestra pa se bomo, od 20 ure naprej, selili od galerije do galerije, odprli nekaj novih razstav in si ogledali nekaj že odprtih, obiskali tudi muzej Parenzana in ob koncu, na Manziolijevem trgu, poslušali še kratek koncert našega Pihalnega orkestra. Podrobnejši program prireditve je na notranjih straneh Mandrača, namenjenih kulturnim dogodkom. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. INTERPELACIJA INTERPELATORJEV Že dolgo tega je, kar sem napisal, da je hujše od pisanja o Janši, biti Janša. In zato o njem nisem pisal, ker je to samo ponavljanje pisanja o zarotah, falsifikatih, lažeh, prikrajanju in selekcioniranju dejstev in podobno početje, kot je obtožba prvega predsednika za veleizdajo. In vsi mu nasedejo - novinarji, del javnosti, propagandni stroj deluje in melje pred seboj vse. Ljudi, resnico, zgodovino, zločine spreminja v vrline, zločince in trgovce s smrtjo v junake, nezanesljiveže v komandante tipa Krkovič, ki je, kot uslužbenec občinskega štaba teritorijalne obrambe v Kočevju, kot prvi predal uskladiščeno orožje Jugoslovanski vojski, ko je ta prišla ponj. Nato se je, menda, tako napil, da ga v noči prihoda tankov z Vrhnike niso mogli strezniti. Zgodilo se je v noči osamosvojitve, potem, ko je predal svečani raport prvemu predsedniku Milanu Kučanu. Pa Krkoviča in Janšo, največjega trgovca s smrtjo v jugoslovanski moriji, nihče ne obtožuje veleizdaje, čeprav zdaj Janša obtožuje takratne člane predsedstva Slovenije, predsednika Kučana in člane - pesnika Cirila Zlobca, dr. Dušana Pluta in dr. Matjaža Kmecla. Cirila Zlobca je še prej obtožil veleizdaje - da je italijanskemu veleposlaniku »izdal« datum osamosvojitve, čeprav so o tem datumu čivkali vsi vrabci na strehah. Ko sem takrat Janšo vprašal, kako je to izvedel, je odgovoril, da je Zlobcu prisluškoval. To sem tudi dobesedno zapisal v podlistku, ki je kasneje izšel v Republiki in ga je citirala Spomenka Hribar v svoji knjigi Svet kot zarota. Kako je vedel, da mora prisluškovati prav Zlobcu, sem še vprašal, pa je odgovoril, da ni vedel komu prisluškovati, kar pomeni, da je prisluškoval kar vsem članom predsedstva Slovenije v času, ko so bili javni in skriti osamosvojitveni procesi še v teku. Seveda za to nepooblaščeno in nezakonito prisluškovanje ljudem, ki so na svojih ramenih nosili breme osamosvojitve, nikoli ni nikomur odgovarjal. Ne politično, ne sodno, ne moralno, ne civilizacijsko. Niti v lastni stranki. Podoben način obnašanja v odnosu do članstva stranke, ki je bolj interesno združenje kot politična stranka, je uvedel tudi Karel Erjavec, ki svoje politične eksibicije in eskapade zakriva z interesi upokojencev. Najboljši primer je njegovo obnašanje v interpelaciji proti ministrici Ani Kopač Mrak. Zaradi »koroških dečkov«, ki so postali predmet politične trgovine in nečloveškega odnosa do otrok in vseh, ki so skrbeli ali mislili, da skrbijo za njiju. Vrhovno sodišče je presodilo in že s tem bi morala interpelacija postati brezpredmetna, ker je odločba sodišča potrdila, da je ministrica pravilno (ni rečeno, da tudi pravično) ravnala, v skladu z obstoječo zakonodajo. Interpelacijo bi si zaslužila, če ne bi tako, torej zakonito, ravnala. Igre se nadaljujejo, kot bi bile otroške igrice - Miro in Peter sta naredila svojo železnico. Ko sta jo hotela pognati po tirih, se je naenkrat izkazalo, da ni elektrike, ki bi vlakce poganjala. In zdaj po novih tirih vozijo stari stroji, ali pa tudi novi stroji s tem, da mora za to elektrodistribucija izklopiti elektriko po mestih in vaseh mimo katerih pelje vlak, da bi zagotovili dovolj potrebne pogonske energije za njihove igrice. Pa je predsednik vlade povedal nekaj o svetli bodočnosti v katero bo nova železnica peljala Slovenijo, a Slovenija se pelje v preteklost, v kateri je že bila pred petindvajsetimi leti. Takrat, ko so vsi sanjali o svetli bodočnosti. Pa še eno nevarno igrico je začel igrati minister Peter Gaperšič, predsednik Miro pa o tem niti besede: igrico okoli nadzornega sveta Luke Koper in njegovega kandidata Jurgena Sogenfreia, ki je izdelal »strateško analizo« o tem, kako uničiti koprsko pristanišče in tisto »peščico« zaposlenih v njem prodati najboljšemu ponudniku. Minister je to kupil in plačal in nikomur nič. Čeprav je gospod dr. in strateški strokovnjak Jurgen Sogenfrei podobno analizo o Luki Koper pred nekaj leti izdelal za potrebe in po naročilu hamburškega pristanišča in v njej so povsem drugače ocene o Kopru. Kot o vrhunsko organiziranem in dobro vodenem pristanišču z vsemi pritiklinami, razen dobre železniške povezave z evropskimi železniškimi koridorji. Če bi imeli še to, bi Koper postal jadranski Hamburg. Namesto, da bi prebral to analizo, ki bi jo dobil brezplačno, je minister naročil in dobil drugo, svojo. Za velik (naš) denar. In če je jasno, da Hamburg nikoli ne bo Koper, krivdo za to da Koper nikoli ne bo jadranski Hamburg imata samo dva človeka, ki o tem odločata - predsednik vlade in minister. Sest koprivovcev v Jagodju Projekt Izola, zeleno mesto, ki sta ga meseca marca pričeli Občina Izola in Komunala Izola se aktivno izvaja. Do danes je bilo zasajenih že 15 dreves. Osnovni namen projekta je dodatno ozeleniti in polepšati izgled občine z zasaditvijo novih dreves. V sklopu projekta je bil sprejet načrt zasaditve dreves po mestu, tekom katerega bo Komunala Izola zasadila skupaj 64 novih dreves. Do sedaj je bilo posajenih 15 dreves in sicer na območju plaže Svetilnik in na otroškem igrišču v Jagodju. Na igrišču smo ravno prejšnji petek, 10. junija, zasadili šest dreves Celtis australis, t.i. koprivovec. Za drevesa koprivovca smo se odločili iz več razlogov. Gre za tradicionalna oziroma avtohtona drevesa našega območja, ki so že danes posajena v drevoredih ali posamezno. Drevesa so nealergena in prilagojena našim sušnim obdobjem, poleg tega pa dobro reagirajo tudi na obrezovanje. Zaradi svojih lastnosti je ta vrsta drevesa zelo primerna tudi z vidika namena zasaditve na otroškem igrišču, saj želimo v prvi vrsti uporabnikom igrišča zagotoviti več sence v vročih poletnih dneh. Koprivovec je namreč listopadno drevo, ki poleti s svojo krošnjo daje senco, pozimi, ko listje odpade, pa skozi veje posije sonce. V sklopu projekta Izola, zeleno mesto je predvidena zasaditev dodatnih dreves še na križišču Cankarjevega drevoreda (ob parkirišču pri ladjedelnici), na Tomažičevi in Morovi ulici (pri Gostilni Sonja) ter v drevoredu na Prešernovi cesti. Poleg koprivovca bodo zasajene še druge vrste dreves in grmovnic, s katerimi želimo čim bolj slediti zahtevam in značilnostim okolja ter namenu oz. funkciji, ki naj bi jih drevesa imela v našem okolišu. ŠOLANA POČITNICAH Letos bo Šola na počitnicah potekala od 27.6. - 31.8.2016, vsak delovni dan med 7. in 15.30. Cena varstva je 30 EUR/ tedensko, v ceno je vključeno kosilo, sadna malica, vsakodnevno kopanje ter spremljevalne delavnice. Prijava za manj kot teden dni ni mogoča, ravno tako letos ni možno samo varstvo brez kosila. Ker smo letos kadrovsko zelo omejeni, bo omejitev 20 otrok na posamezen termin, prednost bodo imeli otroci prve triade OŠ. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon 030 344 683 ali na e-mail dpm.zvezdice@gmail.com. Tradicionalno srečanje invalidov na Nanosu Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bo dne 2.7.2016 Srečanje invalidov Obalno-kraške in goriške regije v gostišču Abram na Nanosu. - Točna ura in kraj odhoda bo znan teden dni pred odhodom. - Prijave sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka med 08.00 in 13.00 uro. Ob sredah pa med 12.00 in 17.00 uro. Vljudno vabljeni! Predsednik Dl Izola Franc Poropat Občina Izola Šared se je odpravil na trg Izolska občina bo s prvimi dražbami v juliju poskušala prodati prvih devet zemljišč s pogledom na Izolo na Šaredu. Sredstvi, ki jih bo pridobila na dražbi, pa bodo namenjena ureditvi infrastrukture prav na Šaredu. Na današnji novinarski konferenci je župan Občine Izola mag. Igor Kolenc predstavil projekt prodaje zemljišč na območju Šareda. Prav tako pa je predstavil prostorske aktivnosti v mestu, ki bodo vplivale na razvoj gospodarstva. Na seji Občinskega sveta Občine Izola bosta 30. junija obravnavana dva prostorska akta: ZN Kajuhova - Hudournik Morer in PUR Oprema. Vi 4>£ - ' " Občina Izola je po sporazumu, ki ga je julija lani sklenila z Istrabenzom, in po plačilu nekaj več kot 200.000 evrov za izbris hipotek, pridobila možnost za ureditev območja Kajuhova - Hudournik Morer. Na tem območju bo občina uredila pet parcel, ki bodo namenjene poslovno - storitveni dejavnosti. S pridobitvijo obalne ceste, maja lani, pa se je pokazala možnost za ureditev še enega območja, PUP Opreme. Tu bo predvidoma urejenih enajst parcel. »Na obeh območjih si želimo dejavnosti, ki bo prinesla dodano vrednost in pa nova delovna mesta,« je povedal župan Igor Kolenc in poudaril, da sta ti dve območji za razvoj izjemno pomembni, saj gre za ena redkih SE : ;y• • . - ^ .-27-c ‘ m • -« ' - ... » -a '»Siti 'p' p t-P 'T:. . .. >.. e ^1:-,-------------------- v-.'- 'i - . .. . •.yE- stavbnih zemljišč v Izoli, ki so v lasti občine. Oba prostorska akta bosta predmet obravnave na seji Občinskega sveta, 30. junija. »Akta bosta obravnavana v prvem branju, oba pa bosta tudi javno razgrnjena. Pričakujemo, da bo drugo branje nekje v jeseni, kar pomeni, da bi z aktivnostmi za potencialne interesente lahko pričeli že konec leta,«j e poudaril župan Kolenc. Občina ima v lasti tretjino Šareda Nadalje je izolski župan predstavil projekt prodaje nepremičnin na Šaredu. V prvem paketu se prodaja devet zemljišč v velikosti med 500 in 1.000 m2, ocenjena ■v . izklicna cena zanje pa se giblje med 70.000 in 130.000 evri. »Občina Izola ima v lasti približno 30 % zemljišč na Šaredu. V prvem paketu se prodajajo zemljišča na severnem delu,« je pojasnil župan. Največ zemljišč se nahaja ob cerkvi Svetega Jakoba, na lokaciji od koder so pogledi na Izolo še posebej lepi. Občina je sicer pristopila k fazni prodaji zemljišč, kar pomeni, da se trenutno prodaja prvi paket. »Sredstva, ki jih bomo pridobili iz naslova prodaj, bodo namensko porabljena za ureditev infrastrukture na območju Šareda,« je bil jasen župan. Tako prodaje kot urejanje infrastrukture bodo torej potekale fazno. Zainteresirani kupci lahko varščino za nakup nepremičnine na Šaredu vplačajo do 28. junija 2016, javna dražba pa se bo odvila 1. julija, ob 17. uri v sejni sobi na Kristanovem trgu. Informacije o nepremičninah oz. zemljiščih so dostopne tudi na spletni strani Občine Izola, wivw. izola.si, v rubriki Prodaje v Občini Izola (Izola.si / Občina Izola / Prodaje v Občini Izola). Tiskamo na skoraj vse površine 040/43-29-43 frislejprimus@gmaiS^ Smo pripravljeni na motoriste? Občina Piran bo konec tedna gostila veliko srečanje ljubiteljev motorjev Harley - Davidson. Dogodka se bo udeležilo, predvidoma, 3000 motoristov iz vse Evrope in čeprav je večji del prireditve na sporedu v Portorožu, lahko pričakujemo, da bo veliko motoristov v naslednjih dneh obiskalo Izolo, nenazadnje v soboto, ko je načrtovan velik sprevod skozi vsa obalna mesta, ki bo za skoraj tri ure povsem ohromil promet med Piranom, Izolo in Koprom. Glede na to, da niti občinska spletna stran, kot tudi ne spletna stran turistično gospodarskega združenja (TGZ) dogodka niti ne omenjata, se sprašujemo, če je mesto sploh pripravljeno na prihod velikega števila jeklenih konjičkov. Naprimer tako, da bi potencialne goste z opozorilnimi tablami usmerjali proti zanje namenjena parkirišča, ali pa jih iz Portoroža vabili na obisk našega mesta? ur Izola Muzej na lepe oči Ob sobotni akciji Noč muzejev, bo edini izolski muzej Parenzana ob 19.00 odprl razstavo čipk nove izolske čipkarske šole. In to kljub temu, da že vrsto let živi predvsem na ljubiteljski pogon. Na problem financiranja delovanja edinega izolskega muzeja je na seji Občinskega sveta opozoril Gašper Čehovin, svetnik Liste Izolani, župan pa je obljubil odgovor na vprašanje. Potem pa so iz občinskih služb prišle informacije, da muzej sploh ne dobi tako malo denarja. Iz tabele je bilo moč razbrati, da so prejeli v dveh letih nekaj več kot 43 tisoč Burov. Srečko Gombač iz društva Histrion, ki upravlja z muzejem, pritrjuje, vendar hkrati pove, da velike večine tega denarja niti videli niso. Muzej v najemu - O Društvu Histrion in o Muzeju Parenzana, ki ga društvo upravlja, običajno slišimo govoriti ljudi izven društva. Verjetno bi bilo prav kdaj pa kdaj slišati tudi drugo stran. Občasno namreč prihaja z Občino do nesporazumov pri financiranju muzeja. Vzrok je v hitrem razvoju tega muzeja in nejasnosti dogajanja ob tem, saj je muzej nastajal in rasel po neobičajni poti. Muzej namreč še danes nima nikakršnega statusa, natančneje povedano: muzej je površno opredeljen sklop predmetov v prostorih pritličja in prvega nadstropja hiše v ulici Alme Vivode 3, oboje v lasti Občine Izola. Namesto vzpostavitve odnosa, v katerem bi bilo v ospredju to, da je nase društvo prevzelo upravljanje muzeja, je bil s pogodbo društvu muzej dan v najem (brez najemnine za obdobje 5 let). Poudarek v pogodbi je na finančnih obveznostih Društva do Občine in dobaviteljev, o vsebini pa skoraj ni govora. Financiranje preko TZ Področje financiranja Muzeja je bilo in je še vedno popolnoma neurejeno, saj ni nikjer opredeljen ne obseg sredstev, do katerih je društvo upravičeno, ne dinamika izplačevanja teh. Sicer obstaja muzeju namenjena postavka v občinskem proračunu, vendar brez povezave z nami kot upravljavcem. Financiranje namreč poteka preko Turističnega združenja Izola; kateremu naj bi mi, na osnovi ustrezne pogodbe, izstavljali račune za mesečne dotacije. Te pogodbe za leta 2016 pa TZ še do danes ni predložilo, pa tudi plačil za preteklo leto še niso izvedli v celoti. Nejasno financiranje pa pomeni, da Društvo nima niti minimalnih osnov za načrtovanje poslovanja. Zato društvo ne more zagotavljati rednega delovnega časa ne promocije ne pridobivanja novih gradiv za zbirke niti urejanje teh. Pričakuje pa Občina, da bo Muzej stalno na razpolago tako domačim kot tudi tujim obiskovalcem. S svojo poslovnostjo smo problem blažili z opravljanjem storitev v okviru razvojnih sredstev EU. Vendar v teh projektih običajno ni bilo sredstev za tekoče poslovanje Muzeja, ampak samo za naložbe in dela po naročilu. Tako je bilo tudi v letih 2015 in 2016. Je pa ta oblika financiranja lahko predmet površnih navedb in zavajajočih interpretacij. Primer take nepopolne informacije je tabela ..plačila društvu Histrion v letih 2015 in 2016, iz katere izhaja, da je društvo v letih 2015 in 2016 prejelo okrog 50.000 Burov. Dejansko je leta 2015 Turistično združenje za delovanje muzeja od Občine prejelo 4.000 Burov, od tega je Društvu Histrion za delovanje muzeja izplačalo samo 1.600 Burov. V letu 2016 zaradi nepodpisane pogodbe s TZ društvo Histrion ni moglo izstaviti še nobenega računa za dotacijo. Zaključim lahko, da sta Občina Izola in TZ Izola, v letih 2015 in 2016, od Društva Histrion z evropskim denarjem kupila blago v vrednosti 28.540 Burov ter storitve za 11.400 Burov. Za delovanje Muzeja Parenzana pa je Društvo Histrion od obeh omenjenih, v letih 2015 in 2016, prejelo 4.821 Burov oziroma, dobrih 300 Burov mesečno. S tem zneskom, seveda, ne moremo zagotavljati rednega delovanja muzeja. S.G. Cas spominov na šolska leta Te dni se kar vrstijo srečanja nekdanjih sošolcev in sošolk. Eni slavijo obletnico mature, drugi konec osnovne šole, tretji se spominjajo valete in takjo naprej. Seveda ne gre brez izmenjave fotografij, pogovorov o tem, kdo je bil ta hud profesor in kdo je bil čigava simpatija, na koncu pa sledijo obljube, da se spet srečajo. Kot je zapisal Gorazd Budal je bilo tako tudi na srečanju nekdanjih učencev 8. c razreda. 45. let je že dolgo obdobje, vendar se nam je zdelo tako kratko, ko smo se srečali sošolci 8.c. razreda (1970-1971) OŠ Vojke Smuč iz Izole. Nekateri se nismo videli skorajda že toliko let, nekateri so se odselili, vendar, če imaš željo po snidenju, razdalje in leta niso ovira. Srečali smo se v Gostišču Jasna v Izoli. Vsi smo poskrbeli, da je bilo prijetno vzdušje, kot pred toliko leti v osnovni šoli. Popestrili smo ga s prijetnimi igricami in petjem ob glasbeni spremljavi, za kar se še po-sebaj zahvaljujemo sošolcu, ki se ukvarja z glasbo. Nekateri so znali pripovedovati zanimive “ štorije” iz razreda, katerih se pa drugi nismo več spomnili. Tudi zaplesali smo. Na koncu pa se posladkali s torto. In vse lepe stvari hitro minejo, tako se je tudi naše srečanje prehitro zaključilo. Ker si nismo utegnili še vsega povedati, smo si obljubili, da se naslednje leto spet snidemo. Prisotni so bili: Bakan Stane, Batelič (Stupar) Loredana, Bembič Savo, Budal Gorazd, Čuk (Mikulin) Sonja, Debernardi Edi, Droč (Pucer) Zdenka, Frančeškin Vojko, Furlan Neva, Golob Vesna, Hrvatin Nevenka, Pahek (Batelič) Vera, Popek (Zahtila) Laura, Prešeren (Radojko-vič) Lavinja, Prunk Igor, Rakar Vladimir, Šček (Kocjančič) Dragica, Šik Miran, Vuga Radovan, Zajc Miran Na stari fotografiji so še: Biodič Višnja, Gajič Lilijana, Gerič (Vodnik) Marija, Gunjač (Colja) Ingrid, Kovačič Jože, Markočič Danilo, Morata (Vatovec) Jelka, Povh Zlatko, Pucer (Škrubej) Silvija, Žnidaršič (Troha) Sonja Pokojni so: Kraševec Tine, Frank Tatjana, Kapelj Igor Upokojenska Upokojenci bi potrebovali sindikat Tako pravi predsednik južnoprimorskega združenja društev upokojencev Mirko Miklavčič, ki se zaveda, da bi upokojenci potrebovali močnejšo vlogo pri pogajanjih. Tudi o tem bodo razpravljali na sobotnem srečanju vseprimorskih društev upokojencev v hotelu Delfin v Izoli. Člani Društva upokojencev Jagodje - Dobrava smo se ponovno zbrali na letnem druženju v gostišču Jasna. Ob zelo dobri udeležbi, bilo nas je preko 140, smo na kratko preleteli dogodke iz prvega polletja tega leta in pregledali, kaj lahko pričakujemo v drugi polovici. Ker sta bili najbolj aktivni sekciji prostovoljk in prostovoljcev iz projekta Starejši za starejše ter moški pevski zbor Delfin, smo jim podelili priznanja društva - zahvale s šopkom rožic. Ja, če nas drugi ne hvalijo, se moramo pa sami. Šalo na stran, prostovoljke in prostovoljci so v svojem petletnem obstoju opravili več kot 1.500 obiskov, pomoči, prevozov, razgovorov, kar lahko ovrednotimo na 3.000 prostovoljnih ur, medtem ko so pevci v petih letih nastopili vsaj 150 krat na različnih prireditvah v občini, Sloveniji, Hrvaški in zamejstvu. Viktorija Dodič, ki je članica upravnega odbora društva že štiri mandate, pa je v teh letih sodelovala pri neštetih društvenih akcijah, za kar je prejela pred leti društveno priznanje, sedaj pa še zahvalo zveze upokojencev Slovenije, ki ji jo je podelil predsednik pokrajinske zveze g. Mirko Miklavčič. Do konca leta se bo zvrstilo kar nekaj prireditev, ki se jih bomo udeležili: prvo bo sobotno srečanje vseh primorskih upokojencev v našem hotelu Delfin, sledil bo izlet na Češko, pred tem še športne igre v Postojni, pa obisk festivala v Ljubljani konec septembra, ki bo zelo slavnosten, saj naša zveza upokojencev Slovenije slavi kar 70 let obstoja. Tudi v tednu starejših občanov Izole bomo aktivni, martinovali bomo kot vedno, pogostili 70-letnike in obiskali 80 in več letnike konec leta. Vmes pa bomo peli, predvsem pevci, si medsebojno pomagali, predvsem prostovoljke in sodelovali povsod, kjer bodo spreminjali stvari, ki pomembno vplivajo na naše življenjske pogoje, kot naprimer zdravstvo, pokojnine, in dolgotrajna oskrba starostnikov. j0Žica RadUjk0 1000 upokojencev v Izoli Priložnost smo izkoristili za pogovor s predsednikom Južnoprimor-ske Pokrajinske zveze društev upokojencev, Mirkom Miklavčičem, ki nas je, v družbi predsednika izolskega društva upokojencev, Alojza Pečana, obiskal v uredništvu. Med drugim je povedal, da so se letos odločili za srečanje vseprimorskih društev upokojencev v Izoli tudi iz logističnih razlogov. - Letos je za organizacijo srečanja na vrsti Južnoprimorska PZDU. Navadno smo srečanje organizirali na Mašunu, ampak glede na to, da pričakujemo okoli 1000 ljudi, smo se spomnili na hotel Delfin v Izoli. Zakaj ne bi izkoristili morja in hotel Delfin ter v sožitju organizirali prireditev v tem ambientu? Z županom Igorjem Kolencem smo se dogovorili, da bo častni pokrovitelj prireditve in bo pozdravil prisotne. - V času srečanja bo ravno potekalo srečanje motoristov v Piranu. - Ja, ravno v času, ko smo se nameravali pripeljati v Izolo z dvajsetimi avtobusi, je načrtovana vožnja 3000 motoristov mimo Izole. To bo verjetno zelo dolga kolona in nekaj bomo pač morali urediti. Sicer pa bomo okoli 13.00 ure začeli s kulturnim programom, ko bodo nastopili domači pevski zbori, ki bodo odpeli tudi Vstala Primorska, v programu pa je tudi nastop Slavka Ivančiča in prosto rajanje z glasbo v živo, kjer bo nastopil sin Ottavia Brajka. - Bo prireditev samo družabna ali tudi vsebinska? - Najpomembneje seveda je, da se družimo, a vseeno smo se tokrat odločili, da bomo pripravili manifest, ki ga bomo med prireditvijo tudi prebrali. Seveda bo v manifestu govora o trenutnem dogajanju v državi, če smo ali nismo zadovoljni. In povedali bomo svoje mnenje. - To je vendarle mnenje ki nekaj šteje. Omenili ste 1000 ljudi. - Ja, a to so samo tisti, ki bodo prisotni. Zveza društev upokojencev letos praznuje 70 let delovanja, v celi Sloveniji pa šteje okoli 240.000 članov. Ti so razdeljeni na 13 pokrajin, v naši pokrajini nas je okoli 10.000, v Severnoprimorski pa okoli 18.000. Torej skoraj 30.000 organiziranih članov, da ne govorimo o tem, koliko je vseh upokojencev v regiji, ali v državi. In ne smemo pozabiti na našo primorsko kri, ki je od vedno revolucionarna, tako da bomo verjetno povedali tudi kakšno takšno, ki komu ne bo po godu (smeh). - Pa ste v Združenju upokojencev politično složni? - Članstvo je povsem razpršeno po različnih strankah, a vedno smo delovali v našem interesu. Kaj kdo počne v popoldanskem času, pa ni pomembno. Dejstvo pa je, da bi v parlamentu potrebovali 46 glasov, in to je to. - Kaj bo še v manifestu? - Manifest je napisan,, dal pa sem nekaj svojih pogledov in dobil potrditev iz nekaterih organov tako v severni, kot tudi v južni Primorski. Mislim, da so nam določene elite ukradle državo in vse skupaj gre v smer interesnih skupin, pa ne samo znotraj, temveč tudi izven države. Dovolj je, da pogledamo na vpliv na dogajanje v Luki, na kadrovanje... vse to je zadaj povezano. Drugi del pa je tisti, da smo generacija, ki smo od svojih prednikov dobili v roke pošteno državo, a kaj bomo predali našim otrokom in vnukom? Zapravili smo jo že, pa nas ni niti malo sram. Kaj lahko še naredimo, da to vsaj delno ublažimo? Moje mnenje je, da bi se morali poleg organiziranosti Društva upokojencev kot civilne družbe, organizirati tudi v sindikat upokojencev, zato ker je ekonomsko socialni svet, kot ga pozna Evropska unija in ga poznamo tudi mi, sestavljen iz delodajalcev, delojemalcev in vlad. Torej tripartitno. Civilna družba, mladi in stari, ki nas je v državi največ, skoraj milijon, pa sploh nismo zraven. A ravno o nas odločajo! - Bolj kot stranko bi torej potrebovali sindikat? - Tako je. Stranke so trgovina. S sindikatom bi imeli neko pozicijo, postali bi pogajalski partner in ne bi nas mogli kar tako vreči na stranski tir. Zdaj se dogaja marsikaj brez nas. Še eno splošno sporočilo, ki sem ga vgradil v manifest, je, da poskuša država odnos do revščine, prenesti na civilno družbo. Slišimo, kako se nekateri vidnejši funkcionarji in politiki hvalijo v Evropi s projektom Starejši za starejše. Mene bi bilo sram! Ne moreš se s tem hvaliti!. V urejeni državi lahko z normalnimi prihodki normalno preživiš. Projekt starejši za starejše je izhod v sili, ne pa nekaj, s čimer-se lahko hvalijo. Naj pomagajo, ne pa se s tem hvalijo! ur ---------------------------------Kmetijstvo----------- Domače olje še ni v vseh domačih gostilnah Slovenija je tista zadnja najsevernejša lega, kjer oljke, kot mediteranska kultura še uspevajo. Seveda, zgolj klima ne prinese dobrega produkta in za vrhunsko oljčno olje je treba oljke tudi pravočasno obrati. Tako je nastala “Oljka županov” pravi ponovno izvoljeni predsednik društva oljkarjev slovenske Istre, Danilo Markočič. MEOUMKODNl jp, 18.“ DIPLOMA im SAN SIMON-EGIDIO KRAJCER rittlefAlnu« IVv>inistva za odcnjlutnk' Anita FVftit.1, tlipl Ing - Da bi iz tradicionalnega obiranja, ki se je običajno pričelo okoli dneva Sv. Katarine (konec novembra) prešli na optimalen čas, ki je, glede na sorto, lahko že v prvi dekadi oktobra, smo si omislili in spromo-virali »oljko županov«. Oljko, ki je je ime dal pokojni Prof dr. France Adamič in ploščo z imenom odkril Milan Kučan v vlogi predsednika RS, vsako leto pod pokroviteljstvom občine Izola, oberejo vidni gostje iz političnega in družbenega okolja. Ker je dogodek izjemno dobro medijsko pokrit, smo še tiste trde tradicionaliste prepričali o pravočasnem obiranju oljk. Nasploh je Izola z več dogodki povezana z oljko. Ob otvoritvi OŠ Dante Alighieri, sta predsednika R Italije in R Slovenije pred šolo zasadila oljko. Družbo ji dela oljka, ki je bila posajena s strani takratnega predsednika mednarodnega sveta za oljkarstvo dr. Fausta Lucchetti-ja, ministra za kmetijstvo in vseh treh obalnih županov. Oljka simbolizira leto v katerem smo v Sloveniji posadili 300.000. oljčno drevo, kar nas je vrnilo v čas pred veliko pozebo iz leta 1929. Tu imamo še oljko, ki jo je posadil predsednik turistične zveze Slovenije dr. Rožič ob 100. obletnici turistične zveze Slovenije, najmlajšo oljko pa so posadili člani društva novinarjev Slovenije ob 20. obletnici društva. V Izoli se je tudi začel »festival Zlata oljčna vejica«, ki mu je osnovno noto dal Studio pod vodstvom Marjana Starca. Morda v tistem času nismo popolnoma razumeli pomena festivala in promocije kraja, saj začetna ideja prireditve, ki je bila v Kortah ni bila v zadostni meri sprejeta. Nismo uspeli zmoti-virati domačij, da bi odprle »korto« in ponudile domače produkte, da ne omenjam strokovnih srečanj in etno glasbe. Zaradi dobre promocije in ideje, so v Korte na festival prišli gostje tudi od daleč, vendar tistega pravega lokalnega utripa in ponudbe ni bilo, zato tudi festival v takšni obliki ni obstal v Kortah. Morda smo bili z idejo preuranjeni, danes bi bilo zagotovo drugače. - Pred dnevi ste bili ponovno izvoljeni za predsednika DOSI-ja. - Izvoljen sem bil, ker sem bil edini kandidat. Res pa je, da je delo v DOSI-ju potekalo intenzivno in da verjetno živimo v času, ko volonta-rizem izginja iz našega vsakdana in je vedno manj članov pripravljenih delati za skupno dobro. Po drugi strani pa ob dejstvu, da je bilo ob odprti listi od 8 članov potrjenih kar 7 članov starega Upravnega odbora govori o tem, da so bili člani z našim delom zadovoljni. - Brda so oljkarsko dokaj novo območje, zdaj pa se zdi, kot dohitevajo istrske oljkarje predvsem v ustvarjanju »zgodb« in promocij njihovih izdelkov. Ali je tam morda več povezovanja med oljkar ji in vinarji, kot pri nas? - Priznati moramo, da so rezultati Briških oljkarjev morda bolj medijsko izpostavljeni, saj je za lokalne novinarje velika vest, če Brici dobijo kakšno oljkarsko priznanje. Da Istrski oljkarji kar po tekočem traku dosegamo vrhunske rezultate pa je itak že stara zgodba, ki ni deležna take pozornosti in se od nas tudi pričakuje šampionske in podobne naslove. Seveda pa to ne pomeni, da Brici ne delajo zelo dobro. V občini Brda s 6.000 prebivalci in kmetijstvom kot načinom življenja je morda dobro delo lažje izpostaviti in tudi podpreti. Istra pa je zagotovo drugačna zgodba in prioritete so različne, zagotovo pa ni kmetijstvo tista gonilna sila, ki bi bila tako pomembna in deležna večjih spodbud. - Zduževanje istrskih vinarjev v konzorcij ni bilo posebej uspešno. Vi vztrajate pri društveni organiziranosti. - Združevanje oljkarjev je pomembno predvsem zaradi skupne promocije in trženja. Konzorcij, zadruge ah organizacije pridelovalcev so asocijacije, ki so organizirane v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Društvo pa je kot neprofitna nevladna organizacija organizirana v skladu z zakonom o društvih. Seveda podpiram združevanje za dosego boljšega rezultata dela, ki je želja vsakega člana posebej, vendar samo združevanje zaradi združevanja pa že v startu nima podlage in je obsojeno na propad. - Kaj za letošnjo letino pomeni sedanje vreme in kaj je trenutno glavna skrb istrskih oljkarjev? - Star pregovor pravi, da ne hvali dneva pred nočjo in v tem smislu lahko iz lastnih izkušenj ocenim, da je stanje v Istrskih oljčnikih do sedaj dobro. Pred nami je poletje in s tem »obisk« oljčne muhe. Zato v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravljamo praktične delavnice, od oljkarjev pa je odvisno, če bodo upoštevali navodila stroke in se podučili o racionalni zaščiti. - Veliko govorimo o povezovanju lokalnih turizma in javnih zavodov z lokalnimi pridelovalci hrane. Kako pa je v resnici? - V naši družbi smo odlični pri sprejemanju pozitivne zakonodaje, slabo oceno pa bi dobili pri realizaciji le-te. VSloveniji imamo pravilnik o pakiranju oljčnega olja, ki med drugim določa, kako mora biti pakirano oljčno olje npr. v gostinskih lokali. Zelo počasi se gostinci odločajo za ponudbo tako pakiranega oljčnega olja (zamašek ki onemogoča dota-kanje) in s tem prikrajšajo potrošnika do sledljivosti živila. Verjamem, da se bo tako kot pri ponudbi vina zgodba preslikala na področje ponudbe oljčnega olja. Sicer pa je v svetu še vedno trend po izvirnosti lokalne ponudbe in zgodbe v smislu »kilometer nič« še zdaleč niso izpete. - Je naše oljčno olje vrhunsko? - Menim, da smo s pridobitvijo zaščitene označbe porekla v letu 2007, postavili standarde zelo visoko. Tudi pri tem smo oljkarji orali ledino, saj je bila zaščitena označba porekla za ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (ZOP) prva Evropska zaščita živila v Sloveniji. Prepoznavnost Slovenskega oljčnega olja je stalnica na tekmovanjih v regiji in na raznih svetovnih ocenjevanjih. Slovenski oljkarji so po pravilu uvrščeni v sam vrh in prejemajo šampionske nazive ter zlate medalje in pri tem Izdani nismo v ozadju. Tako so, na Zadarskem tekmovanju 18. dani Masline, ki je bilo konec aprila, zlate medalje prejela olja, Hotelov Belvedere d.o.o., Jadrana Furlaniča, Mirjane Klo-dič, Egidija Krajcarja, Lilijane La-ganis, Dušana Moljka, Ivana Zadela in tudi naš, družinski vzorec olja je bil nagrajen z zlato. Sicer pa bo naše društvo drugo leto praznovalo 25. obletnico delovanja in za to priložnost bomo pripravili poseben zbornik. Iz društvenih primarnih načrtov se umika trženje, kar se že izvaja v okviru Slovenske oljkarske zadruge, konec leta pa se zaključi delovanje skupine EFOOSI ZOP. Seveda bomo še naprej sodelovali na raznih prireditvah, sejmih in drugih aktivnostih za prepoznavnost in spodbujanje naše panoge. Prav zaradi tega bomo spodbudili delovanje sekcije - klub ljubiteljev vrhunskega oljčnega olja.. D.M. I %IYI l_ I UV_/ Čakajoč na ministra Zidana Pred kratkim so predstavniki Civilne iniciative za kmetijstvo v izolski občini, skupaj z našim uredništvom, na Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano naslovili povabilo za srečanje in pogovor s predstavniki Ministrstva glede zagotavljanja pogojev kmetovanja v izolski občini. V prvi vrsti gre za pogovor o tem, kako razsrešiti problem kažet, pa tudi o licitiranju kmetijskih zemljišč.. Predlogi za razpravo so plod razmišljanj in ugotovitev skupine zakupnikov na območju Pivola in Polja in ne obsegajo vseh specifičnih potreb npr. večjih vinogradnikov in oljkarjev, ki pa bodo svoje poglede zagotovo predstavili na razgovoru s predstavniki ministrstva za kmetijstvo. V gradivu, ki so ga poslali na ministrstvo so se izognili širše obravnave problemov kmetijstva ter se osredotočili na zakupnike in njihovo glavno težavo: “legalizacijo objektov.” Legalizacija objektov Kmetje v slovenski Istri imamo težave pri legalizaciji naših pomožnih kmetijskih objektov, brez katerih dejansko ni možno kmetovati, predvsem zaradi tega, ker so nekateri zakupniki iz notranjosti, morda pa tudi kateri od domačih, izkoristili te pomožne objekte kot izgovor za gradnjo vikend in celo stanovanjskih hiš. Zaradi ukrepov, ki naj bi preprečili tovrstne gradnje smo se znašli pod udarom različnih inšpekcij tudi vsi tisti kmetje, ki zemljo dejansko obdelujemo in pomožne kmetijske objekte potrebujemo za spravilo orodja in spravilo pridelka. Seveda so ti objekti odvisni od velikosti površin ki jih obdelujejo pa tudi od vrste kultur, ki jih imajo na teh površinah. Gotovo vinarji in oljkarji potrebujejo drugačne površine od sadjarjev ali tistih, ki gojijo zelenjavo. Toda, težave imajo zdaj enake. Pravzaprav je več kot 600 takšnih objektov na območju izolskega amfiteatra zdrajenih brez ustreznih dokumentov, saj Sklad kmetijskih zemljišč pa tudi Občina, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Upravna enota, takšnih dovoljenj niso izdajali. Zdaj imamo sprejet občinski prostorski akt, ki dopušča gradnje v določenih okvirih, Zavod za varstvo kulturne dediščine pa s svojimi omejitvami, v gabaritih in načinu gradnje, dejansko zahteva rušenje skoraj vseh objektov.Tako smo se znašli v pat položaju iz katerega ne vidimo izhoda, prihajajo pa nove in nove odločbe inšpektorjev o rušenju objektov. O tem bi se želeli pogovoriti z vami in s tem v zvezi vas seznanjamo z nekaterimi konkretnimi zahtevami, ki nas postavljajo ob zid. - Vkop v zemljišče in vzidani te- melji so posledice 23- letnega(bolj točno 21+2) “moratorija” države in sklada. Zakupniki-kmetje, ne morejo nositi odgovornost in posledice neizpolnjenih normalnih pogojev za delo ( glej predlog v prilogah, o območju 8,9 izolskega amfiteatra). Nerazumno vztrajanje na “rušenju” ne bo mogoče realizirati, ker praktično ni zemljišča, ki bi zadovoljilo zahtevam treh ustanov z izvedbenimi pristojnosti zakonov. Seveda bi rušenje temeljev in objektov za večino kmetov predstavljalo tako velik strošek, da se enostavno ne bi več odločili za kmetovanje in še več istrske zemlje bi ostalo neobdelane. - Tloris objektov - Trije temeljni dokumenti so v neskladju in sicer od občinskega odloka do skladovega pravilnika in pravil, ki jih postavlja Zavod. Posebej določilo Zavoda o maksimalnem tlorisu 15 m2 je povsem neživljensko, prepoved vkopavanja temljev na celotnem območju izolskega amfiteatra pa je enostavno neracionalna. - Določba o prenočitvah: Na prvi pogled težava, ki to ne bi smela biti pa je. Nerazumljiva so določila o prepovedi ležišč, saj je jasno, da tisti, ki ves dan dela na polju po-trenuje ležišče, da si odpočije med ali po končanem delu. Ne moremo verjeti, da inšpektorji ne morejo ločiti med ležiščem za oddih in ležiščem na vikendu. - Prodaja in oddajanje kmetijskih zemljišč v zakup: Pričakujemo, da bo Sklad ustavil prodajo izolskih kmetijskih zemljišč (zdaj nekatere prodaja kot stavbna zemljišča, po ceni 250 Evr/m2, ter da bo prekinil prakso licitiranja zemljišč. Na ta način že veliko istrske zemlje končalo pri zakupnikih iz notranjosti Slovenije, ki tukaj očitno nimajo zgolj kmetovalnih namenov. - Vračanje kmetijskih zemljišč občinam: V Civilni iniciativi se pridružujemo pobudi obalnih občin in županov, glede vrnitve zemljišč, sicer bo šlo izolsko kmetijstvo po poti industrije in ribištva. Sedanja ureditev je privedla do tega, da na občini sploh nimamo več zaposlenih, ki bi skrbeli za področje kmetijstva, posledično je tudi vse manj subvencij in podpore namenjene temu področju. "V Čakajoč na odgovor V Civilni iniciativi in Mandraču zdaj pričakujejo odgovor Ministrstva ali so pripravljeni na pogovor in soočanje mnenj z željo, da bi istrskemu kmetu, malemu in velikemu, dali možnost, da tako kot drugi kmetje po Sloveniji delajo v normalnih pogojih in na ta način prispevajo k povečani samooskrbi Slovenije s kmetijskimi pridelki. Hkrati vse izolske kmetovalce pozivamo, da svoja razmišljanja in pripombe, že pred srečanjem, posredujejo Civilni iniciativi, da jih bomo lahko vključili v naša gradiva, hkrati pa vabimo, da se udeležite srečanja o katerem boste, vsaj preko Mandrača, pravočasno obveščeni. Civilna iniciativa za kmetijstvo: marjan.miklosic@gmail.com ali tel.: 041 885 297 Mandrač: urednistvo@mandrac.si ali 040 211 434 Zupanovo vino je muškat Na Manziolijevem trgu se je v sklopu Praznika oljk, vina in rib zaključila razglasitev Županovega vina 2016. Izolo in njene enogastronom-ske značilnosti bo v letošnjem letu zastopal rumeni muškat letnik 2015 iz vinske kleti Robija in Dorjana Korenike. Prva spremljevalka Županovega vina je malvazija 2015, prav tako iz kleti Robija in Dorjana Korenike, drugi spremljevalec pa refošk 2015 iz kleti Slavec s Kocine, ki je naslov županovega vina osvojil lansko leto. Na natečaju za izbor Županovega vina je letos sodelovalo sedem izolskih vinarjev (Steras, Slavec s Kocine, Robi & Dorjano Korenika, Žaro, Kmetija Kranjci, Vinska klet Franko Markovič in Vinska klet Gregorič) s šestnajstimi vzorci belih in rdečih vin. Ocenjevalna komisija v sestavi Boštjana Zidarja, Ingrid Mahnič, Darka Cerkvenika, Tamare Rusjan in Majde Brdnik kot predsednice komisije je izbrala zmagovalno Županovo vino 2016 ter prvo in drugo spremljevalno vino. Svečana razglasitev zmagovalcev je potekala na Prazniku oljk, vina in rib. Leta 1993 sta brata Robi in Dorjano zgradila novo klet in nadgradila znanje svojih prednikov, ki sicer sega že dobrih sto let v pretekle čase. Na približno dvanajstih hektarjih površine, ima vinska klet Robija in Dorjana Korenine v vinogradih posajenih 40.000 trt. Iz njihovega grozdja pridelujejo predvsem sveža vina. Trte belih vin (predvsem malvazije) se nahajajo v dolini Dragonje, ostale pa v okolici njihove domačije na »Rajulu«, kot domačini pravijo temu področju, ki leži med Šaredom in Kortami. Največji delež predstavljata avtohtoni sorti slovenske Istre: refošk in malvazija. Robi in Dorjano sta ena redkih, ki imata posajen chardonnay, ki je tretji po deležu vseh trt. Sicer pridelujeta še cabrnet souvignon, rumeni muškat, merlot, sivi in modri pinot. Vinska klet je vključena tudi v inte-erirano predelavo grozdja. I 1 Menolaši še vedno najboljši Prvi vtisi po koncu sezone Vodjo mladinskega pogona in trenerja kadetske ekipe Nedžada Ok-čiča, ki se je našem klubu priključil v drugi polovici sezone, smo vprašali za prve odtise v klubu in pogled v naslednjo sezono. - Kakšni so vaši prvi vtisi po nekaj mesecih v klubu? Kje so možne izboljšave? - Kot prvo lahko povem, da sem prišel iz prvoligaškega kluba kjer je vse na višjem nivoju in da so prvi vtisi neprimerljivi na vseh področjih tako, da je to le pozitivno za Izolo, saj je veliko rezerv za napredovanje v vseh pogledih. Pogojeni smo vsekakor s finančnimi sredstvi, ki so pogoj za boljše delovanje kluba. Izboljšave so predvsem možne na infrastrukturi ter na pogojih dela, ki so potrebni za nemoteno in kakovostno delo z mladimi. Tu predvsem mislim na razsvetljavo na glavnem igrišču, ter zelo slabo stanje umetne trave na obeh pomožnih objektih. Največ pa lahko naredimo sami trenerji z več kakovostnejšega dela kjer bom vsakodnevno nadziral in zahteval večjo odgovornost ter doslednost pri trenažnem procesu. - Če potegnemo črto po sezoni, ki je za nami, kako ocenjujete nastope mlajših kategorij? - Če potegnem črto po pravkar končani sezoni smo generalno lahko le delno zadovoljni. Lahko rečem, da so mladinci bili tisti ki so bili naš “paradni konj” v klubu. Ti so s svojimi odličnimi rezultati zadržali status igranja tudi drugo leto v dosti močnejši drugoligaški konkurenci, saj se liga drastično zniža iz 14 na 10 klubov. Ekipa kadetov letos ni pokazala tistega pravega karakterja, ki je potreben za doseganje boljših rezultatov. Tukaj predvsem mislim na resnost, doslednost in odgovornost na treningih in tekmah. Samo z delom bi tudi rezultati in njihov razvoj bil dosti bolj viden kot do sedaj. Starejši dečki so skozi celotno sezono imeli nekoliko okrnjen kader igralcev kar se jim je vsekakor poznalo tudi na tekmah. Šele v drugem delu, s priklučitvijo nekaterih mlajših igralcev, so bili enakovredni in konkurenčni osta- lim ekipam v ligi ter z nekaj zelo dobrimi predstavami pokazali da so tudi oni v tem letu napredovali. Ekipa mlajših dečkov se je skoraj do konca prvenstva borila za prvaka v svoji starostni skupini in lahko rečem, da gre za zelo dobro generacijo fantov, ki jo je potrebno skrbno in načrtno pripraviti za igranje na najvišjem nivoju. Prav tako lahko trdim za generacijo U-ll, ki so v samem prvenstvu in na turnirjih pokazali, da se lahko primerjajo z najboljšimi v naši regiji. Pri najmlajši selekciji v klubu je vidno da otroci radi trenirajo in ni nobenega osipa kar je zadostni razlog za lepo prihodnost v klubu. - Kakšni so načrti za naslednjo sezono? Ali se lahko v enem prestopnem roku mlajše selekcije bistveno okrepijo in ciljajo na boljše rezultate? - Cilji za naslednjo sezono so vsekakor višji saj nas čaka ogromno dela predvsem v selekciji U-15, ki bo že v letošnji sezoni poskusila prit do kvalifikacij za uvrstitev v prvo ligo. Pri obeh selekcijah U-17 in U-19 pa bo prihajajoča sezona precej težja, saj se je število nastopajočih ekip drastično zmanjšalo iz 14 na 10 klubov, kar posledično privede do kakovostnejšega ranga tekmovanja. Pri vseh treh selekcijah bomo poizkušali pripeljati tudi nekatere druge igralce, ki bodo konkurenčni za igranje v našem klubu. Prioriteta pa nam mora biti vseeno več dobrega in načrtnega dela z igralci ter boljši odziv samih igralcev v trenažnem procesu. - Ali vidite možne okrepitve članske ekipe v naslednji sezoni tudi v mlajših kategorijah ali bo po- trebno iskati izboljšave drugje? - Tudi v članski ekipi lahko rečem, da so možne dosti večje okrepitve saj je na tržišču ponovno veliko igralcev, ki končujejo mladinski staž. Tu predvsem mislim na Koper. Veseli pa tudi dejstvo, da je v našem klubu 4 do 5 igralcev, ki so končali igranje v mladinski ekipi in se lahko po svojem znanju in sposobnostih priključijo v članski pogon. - Menite, da je člansko moštvo gonilna sila kluba in vzor za mlajše selekcije ali se da klub bazirati samo na mlajših kategorijah? - Članska ekipa je vsekakor gonilna sila kluba, višji kot je rang tekmovanja večji je magnet za mlajše kategorije, tukaj ni nobenega dvoma. Vse je ponovno pogojeno s financami, lahko pa povem in si želim, da bi mestna občina Izola nekaj več naredila na tem področju in se vključila v projekt za dvig nogometa v Izoli. - Kje vidite Izolo v naslednji sezoni, tako člansko moštvo kot ostale kategorije? - Člansko ekipo Izole v naslednji sezoni vidim veliko boljše kakor letos saj se v klubu že sedaj trudijo pri selekcioniranju ekipe, ki bi se borila za zgornji del lestvice. Kar se tiče mlajših selekcij pa bomo skušali rezultate ponoviti (mladinci) in celo izboljšati. - Kje vidite klub kot celoto čez 3 leta? - Klub kot celoto čez 3-4 leta s podporo mestne občine vidim v vseh selekcijah skupaj s člansko ekipo v najvišjem rangu tekmovanja. mnkizola.si Štiri prva mesta Arrigonija na Otočcu V soboto se je končalo še zadnje tekmovanje v letošnji tekmovalni sezoni v Sloveniji. Na mastersu, ki je obenem svečan zaključek tekmovalne sezone je nastopilo po šestnajst najboljših tekmovalcev in tekmovalk v vsaki od kategorij. Igralo se je po sistemu izpadanja, od prve do zadnje tekme. Za naše tekmovalce in tekmovalke lahko res rečemo, da so se izkazali, saj so se domov vrnili s štirimi prvimi mesti, kar je največji dosežek med vsemi klubi na letošnjem Mastersu. Pri mlajših kadetinjah nas je razveselila Manca Paljk, ki je v finalu s 3:1 premagala Nušo Kadiš iz Raven na Koroškem. S tem rezultatom je postala tudi najboljša mlajša kadetinja v letošnji tekmovalni sezoni na državni rang lestvici. Lea Paulin je bila prva pri kadetinjah, v finalu pa je s 3:2 premagala Laro Opeko iz Ljubljanskega Kajuha in je tako sezono končala na drugem mestu rang lestvice. Prvi je bil tudi Matija Novel, ki je s to zmago še bolj utrdil prvo mesto na državni rang lestvici za kadete. Še četrto prvo mesto je klubu tokrat priigral Kristjan Ludvik, v kategoriji veteranov od 40 do 50 let. Poleg teh prvih mest pa smo dosegli še tri uvrstitve med najboljših osem. To je uspelo Urški Čokelj pri članicah, Minei Ljuci pri kadetinjah in Mihaelu Kocjančiču pri mlajših kadetih. Za dosežene rezultate velja pohvaliti vse naše tekmovalce in tekmovalke, ki so se tako na najlepši možen način poslovili od letošnje zelo uspešne tekmovalne sezone. Optimisti na regati Trofeo Marce Rizzoti V Benetkah so se jadralke in jadralci razreda optimist med 2. in 5. junijem pomerili na mednarodni regati za optimiste v ekipnem jadranju. Tradicionalne, že 30. regate Trofeo Marco Rizzoti, se je udeležilo 23 posadk iz Italije, Nemčije, Turčije, Rusije, Španije, Švice, Alžirije, ZDA in Slovenije. Za mlade slovenske jadralce, del reprezentance razreda optimist je bila regata tudi pripravljalna regata za prihajajoče evrop- sko in svetovno prvenstvo razreda. Slovenske barve sta zastopali dve ekipi, in sicer Slovenija 1 v sestavi Daniel Cante, Martin Fras, Luka Zabukovec, Peter Milivojevič in Janez Zabukovec ter Slovenija 2 v sestavi: Matej Planinšič, Jaka Romih, Gašper Strahovnik, Špela Hajdinjak in Caterina Sedmak. Organizatorjem je nekoliko ponagajalo vreme, predvsem v soboto je potek tekmovanja krojilo pomanjkanje vetra in zelo spremenljive razmere na regatnem polju, zato niso uspeli izpeljati vseh predvidenih dvobojev. Ekipa Slovenija 1 je na koncu zasedla šesto mesto, Slovenija 2 pa je regato končala na 13. mestu. Zmage se je veselila ekipa ZDA rdeča, drugo mesto je osvojila ekipa Švica 1, tretje mesto pa Švica 2. Brez naših v zaključnih regatah Zaključila se je regata svetovnega pokala v jadranju v angleškem Weymouthu. V razredu laser edini slovenski predstavnik Žan Luka Zelko po sedmih odjadranih plovili regato končuje na skupnem 34. mestu. Regato je zmagal brita-nec Nick Thompson pred rojakom Elliotom Hansonom in avstralcem Tomom Burtonom, ki je vodil vse do zaključnega plova. Slovenski jadralci na Italia Cup Laser Na Gardskem jezeru je ta konec tedna potekala regata "Italia Cup Laser” za razrede laser 4.7, laser radial in laser, na kateri so se v razredu laser 4.7 pomerili tudi mladi slovenski jadralci iz JK Burja Izola in JK Pirat Portorož. V razredu laser 4.7 so organizatorji uspeli izpeljati štiri plove. V konkurenci 145 jadralk in jadralcev je Taš Kolman (JK Burja Izola) osvojil končno 10. mesto, Nicolo Kravanja (JK Burja Izola) 43. mesto, Sandra Lipovec (JK Pirat Portorož) 67. mesto in Luka Lovrič (JK Burja Izola) 78. mesto. V ponedeljek 13.junija je bilo v kavarni hotela Delfin Izola odigrano 23. kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike. Do konca spomladanskega dela nas ločijo še trije turnirji. Tokrat je ves izkupiček pobral Sp** Cveto Ličen s 6 točkami in odlično razliko +1103. Na drugo mesto se je zavihtel Ivica Grdič s 5 točkami in razliko +329. Po 4,5 točke sta osvojila Miro Mezgec in Anton Sevčnikar s tem, da je prvi zbral razliko +169, drugi pa +34. Peto mesto je zasedel Jože Bolje s 4 točkami in razliko +212. Naslednji turnir bo v ponedeljek 20.6.2016 v kavarni hotela Delfin s pričetkom ob 16.00 uri. 30.junija bodo športne igre društev upokojencev Južne Primorske v Postojni. Izola bo sodelovala z dvema ekipama. Ena bo zastopala DU Izola, druga pa DU Jagodje Dobrava. Po športnih igrah upokojencev Južne Primorske bo še turnir v počastitev praznika občine Izola. Odigrali bodo tri kola po 15 iger. Prehodni pokal bo branil lanskoletni prvak Loris Šukljan, ki sodi med najboljše tarokaše Slovenije in nosi najvišji naslov »škis mojster«. db 20. državno prvenstvo v trnkarjenju V nedeljo 12.6.2016 je v Strunjanu potekalo dvajseto državno prvenstvo v trkarjenju iz zasidranega čolna, ki ga je izpeljal ŠRD Kit Kranj. Tekmovanja se je udeležilo enajst ekip iz Slovenskih klubov. Ekipo so sestavljali po trije člani iz posameznega kluba. Ob nenehni grožnji , da se bo s celine iz temnih oblakov sprožila nevihta je tekmovanje v Strunjanskem zalivu potekalo nemoteno. Ulovljene ribe je bilo količinsko malo, kar je pokazalo tehtanje po končanem tekmovanju. Morda je temu botroval močan tok ,ki je bil stalno prisoten v zalivu. V posamični konkurenci je zmagal Benjamin Martinčič, RD Solinar Strunjan, drugo mesto je zasedla Kristina Mattias, MRK Menola Izola, tretji pa je bil Milorad Škro-kov, RD Oradela Piran. Skupinsko je ekipa Menola 1, v sestavi Vesna, Vida in Janez Pucihar zasedla četrto mesto, ekipa Menola 2, v sestavi Kristina Mattias, Valentin Valenčič in Edvard Marinšek pa peto mesto. Praznik dežja in dobre volje Letošnji Praznik oljk, vina in rib je bil polovično uspešen. Organizator, Center za kulturo, šport in prireditve, je kljub neugodni vremenski napovedi poizkusil izpeljati tradicionalno izolsko »fešto«. Oblaki so se sicer usmilili petka, ko so se Ljubljanska in Verdijeva ulica ter Manzi-olijev trg povsem napolnili z obiskovalci, večinoma domačini. Odlično vzdušje, dobra glasba domačih »trubadurjev« in odlični izdelki večinoma domačih vinarjev in oljkarjev, pa tudi gostincev, so poskrbeli, da je bil petek, po mnenju obiskovalcev, eden boljših Praznikov doslej. Žal pa ni prišlo do sobotne ponovitve, saj se je organizator tako zelo ustrašil črnih oblakov, da je že v zgodnjem popoldnevu odpovedal prireditev. Najemniki stojnic (več se jih je tudi pritoževalo nad ceno najema, čeprav bodo menda dobili polovico le tega vrnjeno) so tako ostali brez polovice »zaslužka« in promocije, Izolani pa brez polovice »fešte«. Zanimivo pa je, da jih je veliko (obiskovalcev, namreč), kljub občasnem deževju vseeno prišlo na »kraj zločina« in napolnilo okoliške lokale. Vprašanje, ali se je res tako mudilo s pospravljanje stojnic, je tako povsem na mestu. Kultura Pravljične ilustracije Kaje Berden V juniju bo v Mestni knjižnici Izola na ogled razstava mlade slovenske ilustratorke Kaje Berden. Vabljeni na otvoritev razstave v petek, 17. junija 2016, ob 18. uri. Kaja Berden je Ljubljančanka, diplomantka FDV z diplomsko nalogo: Povezava rock glasbe s političnim dogajanjem Združenih držav Amerike v obdobju med leti 2000 in 2011. Zanimalo nas je, kaj jo je iz družboslovja pripeljalo v svet likovne umetnosti, ilustracij in pravljic? - Že pred vpisom na fakulteto sem veliko razmišljala o študiju slikarstva, saj me je risanje vedno veselilo, toda ko je napočil čas za izbiro fakultete, sem se odločila za smer kulturologija. Morda še ni bil moj čas. Študij je bil super, zanimiv in interdisciplinaren. Vpisala sem se še naprej na magisterij kulturologije, toda tam se mi je ustavilo. Začela sem bolj resno razmišljati o tem, kaj bom počela in kaj me sploh veseli početi. Tako sem poleti, pred tremi leti, sama sebi zadala projekt, da eno leto narišem eno risbico na dan, in takrat se mi je odprl nov svet. Ugotovila sem, kaj me izpolnjuje, kaj osmišlja moje življenje. Zdaj si ne predstavljam več življenja brez risanja in pravljičnih svetov. - Vaši škratki ponoči merijo gobe, lovijo kresničke za razsvetljavo, barvajo travo na srebrno, se kregajo s sovami, ob zori pa trudni zaspijo ... - Pravzaprav je serija »Kaj škratje delajo ponoči« začela nastajati v obdobju, ko mi je manjkalo navdiha. Včasih je po daljših ustvarjalnih obdobjih človek dolgo brez inspiracije in potrebuje nekaj spodbude od zunaj. V tem primeru mi je pomagal eden od domačih in prav ta odriv sem potrebovala, da so mi tudi lastne ideje stekle. - Kje ste nabirali znanje? - Nekaj let sem se učila pri Zmagu Modicu, nazadnje mi je pri slikanju pomagal akademski slikar in profesor Darko Slavec. Njegovi nauki so neprecenljivi, saj me ni učil le o umetnosti, ampak o vzorcih narave, vesolja in življenja. - Nekdo, ki zna tako pravljično slikati, bi znal pravljico tudi napisati, mar ne? - To je moja prva razstava in zelo sem je vesela. Sicer pa se mi v mislih ves čas prepletajo ideje za nove ilustracije in vzporedno z njimi tudi različne zgodbe, ki jih bo treba enkrat zapisati. Trenutno pa z mamo. Majo Vrhunc, pripravljava ilustriran priročnik oziroma knjigo, katere tematika pa naj za zdaj ostane skrivnost. Špela Pahor. Kdo je tu umetnik? V četrtek so v galeriji Alga odprli razstavo del nekaterih članic likovnega društva Tuba iz Izola, ki sojo likovnice, skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Ganijem Llalloshijem naslovile UMETNIK iN JAZ. Zdenka Petek, Helena Balentič, Katja Debevec, Danjela Bucaj Paradiž, Suzana Zorč, Saša Kuder in Veronica Sedevcic so upodobile nekaj znanih izolskih in drugih osebnosti iz sveta kulture in zabave. Med drugimi so se na stenah galerije znašli upodobljeni: Tinkara Kovač, Rudi Bučar, Jan Plestenjak in Drago Mislej Mef, ob njih pa še tržaški pisatelj Boris Pahor, gledališki igralki Ita Rina in Nikla Petruška Parižan ter mentor Gani Llalloshi, Na odprtju razstave je mentor Ghani Llalloshi povedal, da gre za dolgo tlečo željo članic likovne skupine, da se preskusijo tudi v portretiranju znanih oseb, seveda vsaka na svoj način in to jim je tudi uspelo. Vsaka je v svoj portret vnesla nekaj povsem svojega in gotovo je kateri od portretov vreden naslovnice knjige ali zgoščenke. Izolski pevci v središču Slovenije Po prijetnem petkovem večeru, ko so izolski pevci, člani Moškega pevskega zbora Izola, znova ponesli svojo pesem med množico, zbrano na prazniku vina in oljk, jih je v nedeljo 12.6.2016 čakal zahteven nastop: nastopili so na GEOS-u na Vačah pri Litiji, na praznovanju 15. obletnice GE-OS-a, geografskega središča Slovenije Kot pravijo snovalci tega “srca Slovenije”, je to kraj, na katerem naj bi vsak Slovenec, ne glede na ideološke razlike, začutil ponos nad preteklostjo slovenskega naroda in spodbudo za delovanje v skupno dobro slovenske države. To je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik izolskega zbora Zorko A. Cerkvenik. Z njenega sredozemskega dela so izolski pevci prinesli primorsko pesem, svoj nastop pa pod vodstvom zborovodje, prof. Antona Baloha, seveda sklenili s primorsko himno Vstajenje Primorske, ki postaja vse bolj prepoznavna tudi pri vseh dobro mislečih ljudeh v notranjosti države. Zato ne preseneča, da jo občinstvo sprejme kot slavnostno pesem in se ji stoje poklini. Da bi s seboj odnesli delček bogate slovenske zgodovine, so se izolski pevci na poti proti domu ustavili na gradu Bogenšperk in s pomočjo vrhunskega vodiča spoznali izjemno dediščino polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja, ki je tedanjo Kranjsko postavil na zemljevid Evrope in po svoje prispeval pomemben kamenček v mozaik slovenske državnosti. Miran Kljun V nasledstvu Romilda in Borisa V soboto, 18. junija bo v sklopu vseslovenske akcije POLETNA MUZEJSKA NOČ potekala tudi naša, izolska akcija IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.2016. Gre za prireditev, ki v enem večeru prinaša obisk več izolskih galerij in odprtje razstav izolskih umetnikov. Pred štirimi desetletji sta mlada izolska umetnika Romildo Pustetta in Boris Benčič polepila drevesa v Drevoredu 1. maja s plakati na katerih je bila preprosta fotografija drevesa in napis »to je drevo«. Konceptualistična akcija j e bila radikalna in je upravičeno vznemirila predstavnike tedanje lokalne oblasti, ki si absurdnosti dejanja niso znali drugače razložiti kot v smislu subverzije. V duhu razumevanja »boemske norosti« nosilcev umetnosti se je vse skupaj srečno končalo, vendar ostalo je dejstvo, da je tudi »droben« izolski umetniški akt dveh mladih kreativcev v polovici sedemdesetih let zazvenel kot dejavni akter v razvoju družbene stvarnosti. Veliko podpomenov vsebin in vizionarstva je bilo prisotnega v takratnem hotenju umetniškega para in morda je njuna pot začrtala določeno usmeritev. TO JE DREVO! izola,23:X.'76 Torej, kaj pa danes? Štirideset let kasneje je umetnost precej drugačna. Formalno razgrnjena v sfero neomejenega, izpolnjena z oblikami in načini, ki segajo preko vseh meja je verjetno manj radikalna, kot štirideset let nazaj. Radikalnost se je danes preselila na ozemlja Sirije, Iraka, Libije, Sudana ... med južne valove sredozemskega morja, v grozoto, ki je nobeno umetnostno dejanje ne more doseči. Radikalnost umetniškega akta je nekako zvodenela v času. Vendar, kljub njeni nemoči v vlogi družbeno sugestivnega akterja ostaja družbeni dejavnik, ki ima poslanstvo odrešitve. Lahko bi rekli, da je »brezfunkcionalna« vloga umetnosti danes usmerjena v posameznika. Deluje, oziroma, delovala naj bi, kot nekakšen »stabilizator posameznika«. Osveščenost na podlagi čutno čustvenega profila, torej na ravni individualnosti subjekta je verjetno edini način, ki vodi v normalizacijo in stabilizacijo civilizacijsko doseženih humani- Četrta izvedba IZ(S)OLA VIZ (S) UAL (E) praznuje četrti rojstni dan. Izolska vizualno-likovna kreativnost je konstanta. Nastavljena v omenjeno poslanstvo korektno izpolnjuje lastno vlogo. Glede na množičnost sodelovanja pa očitno dosledno in spontano prodira v širšo družbeno zavest. Na tokratni Poletni muzejski noči sodelujejo: Aljoša Križ / Barbara Jurkovšek / Barbara Kastelec / Boštjan Mejak / Damjan Lako-šeljac / Davorin Marc / Dušan Ambrož / Eduard Belsky / Fulvia Grbac / Izolske čipkarice - Mer-lettaie isolane / Izolski ljubiteljski ustvarjalci - Artisti amatori-ali isolani / Jadran Posinkovič / Jack Lorget / Katja Smerdu / Lea Bernetič / Likovno društvo Tuba / Maja Mavrič / Marko Zelenko / Marlene Zorjan / Martin Zelenko / Milan Obradovič Karp / Oskar Jogan / Paride di Stefano / Predrag Žvab / Primož Mislej / Re-migio Grižonič / Rok Kleva Ivančič / Rok Zelenko / Sanja Tošič / Saša Sergej Merkandel / Simon Kocijančič Od galerije do galerije nas bodo vodili godbeniki Pihalnega orkestra Izola, ogledi pa bodo potekali po naslednjem vrstnem redu: Galerija Plač Izolanov ob 20.00 Galerija Alga ob 20.15 Galerija Insula ob 20.30 Muzej Parenzana ob 20.45 Sončna dvorana ob 21.00 Galerija Salsaverde ob 21.15 Manziolijeva palača ob 21.30 LAInarija iz Studia LAI V petek, 17. junija ob 19.00 bodo v kulturnem domu svojo letno produkcijo predstavile plesalke Plesnega studia Lai, ki v svojih delavnicah predvsem pomaga lepim gibom, da se lažje izvijejo iz teles mladih plesalk. V škatlo plesnih točk - koreografij so vstavljali nove in nove. Podobno kot to počno lajnarji na svoj »instrument« , bodo tudi v Plesnem studiu L A I letos obrnili ročico te namišljene skrinjice LAIne, in iz nje bodo brzele plesalke v mnogih plesnih koreografijah, med katerimi so nekatere ustvarile tudi same. Vse to bo povezano v večerno plesno predstavo, ki jo podpisuje mentorica in koreografinja Lilijana Ujčič. Vstopnine ni! Dve podobi človeka prihodnosti O tem, kakšen bo človek prihodnosti pa se s svojimi deli sprašujeta armenski slikar in oblikovalec, Bagrat Arazjan in italijanski umetniški fotograf Matteo Bosi, katerih razstavo so odprli v soboto, 11. junija v galeriji Plač Izolanov. Čeprav gre za dve zelo različni tehniki likovnega upodabljanja pa je vendarle razstava zelo enovita, saj je iz nje moč razbrati, da umetnika vidita človeka prihodnosti precej drugačnega od tega, ki ga poznamo danes. Fotograf ga upodablja na način uniformiranega humanoida s skritim obrazom, slikar pa ga je spremenil v napravo, kjer je tudi um le del neke visoko razvite tehnološke aparature, ki je včasih prav zabavna na pogled, drugič pa človeka navda s strahom. Bagrat Arazjan je izdelal tudi manjše kopije svojih tehniciranih ljudskih bitij in jih opremil s certifikatom in originalnim podpisom, tako da so lahko prav lepo darilo za tiste, ki v umetnosti vidijo tudi odnos umetnika do sveta današnjega in prihodnjega časa. 16.6. četrtek 18.00 Manziolijeva palača Koncert udeležencev tečaja violine Mentorici: Sonja Horvat in Cristina Verita. 17.6. petek 19.00 Kulturni dom L A Inarija 2016 Letna produkcija plesne šole L AI Podobno kot to počno lajnarji na svojem »inštrumentu« bodo plesalke tudi letos obrnile ročico njihove namišljene skrinjice LAIne, in iz nje bodo brzele v mnogih plesnih koreografijah, med katerimi so nekatere ustvarile tudi same. Sobota, 18. junija 10.00 Kulturni dom BALERIMA - Letna produkcija plesne šole 20.00 do 22.00 - več lokacij po centru Izole POLETNA MUZEJSKA NOČ Odprtje skupinske razstave IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.20 16 Otvoritve bodo ob spremljavi Pihalnega orkestra Izola. 20.00 Galerija Plač 20.15 Galerija Alga 20.30 Galerija Insula 20.45 Muzej Parenzana 21.00 Sončna dvorana 21.15 Galerija Salsaverde 21.30 Manziolijeva palača Razstavni projekt, ki v široko zastavljenem krogu „izolske skupine" predstavlja dela več kot dveh dukatov likovnih ustvarjalcev je vsekakor pokazatelj bogate aktivnosti na tem področju. Izola, ki seveda ni zaprt prostor, ampak sodobno „živa struktura" v kateri aktualno poteka kulturno dogajanje v povezavi z bližnjo in daljno okolico, ima nedvomno dolgo tradicijo likovnega dogajanja. Privlačnost obalnega prostora je v preteklih desetletjih, kar nekaj pomembnih slovenskih, pa tudi tujih likovnih umetnikov, pripeljala prav v Izolo, kjer so v daljših ali krajših obdobjih izvajali svoje poslanstvo. Tako tudi pričujoča razstava kot nekakšno zrcalo razkriva širok spekter umetnikov, ki so ustvarjalno aktualno ujeti v naš prostor. Aljoša Križ / Barbara Jurkovšek / Barbara Kastelec / Boštjan Mejak / Damjan Lakošeljac / Davorin Marc / Dušan Ambrož / Eduard Belsky / Fulvia Grbac / Izolske čipkarice - Merlettaie isolane / Izolski ljubiteljski ustvarjalci - Artisti amatoriali isolani / Jadran Posinkovič / Jack Lorget / Katja Smerdu / Lea Bernetič / Likovno društvo Tuba / Maja Mavrič / Marko Zelenko / Marlene Zorjan / Martin Zelenko / Milan Obradovič Karp / Oskar Jogan / Paride di Stefano / Predrag Žvab / Primož Mislej / Remigio Grižonič / Rok Kleva Ivančič / Rok Zelenko / Sanja Tošič / Saša Sergej Mer-kandel / Simon Kocijančič 21.30 Hangar Bar Koncert ReS NulliUS Po več kot dveh desetletjih neprekinjenega delovanja in 4 studijskih izdelkih (No one can like the drummer man, Dead town dogs, Zdravo je biti divji in Revolver ljubezni), skupina Res Nullius leta 2010 posname peti studijski izdelek (Prekletih bazar), ki nastane v sodelovanju z producentom Žaretom Pa ko m in je v celoti posnet v Glasbenem centru Pavarotti v Mostarju. 19.6. nedelja 19.30 Lonka javna vaja 3 Big Band Orchestra v okviru priprav na koncert ob 25 - letnici (ki bo 09.07. na Manziolijevem trgu...). 20.6. ponedeljek 18.30 Kulturni dom Izola Plesna predstava PK Titty Dance Izolai ZAČETEK POLETJA Zaključno srečanje plesalcev PK Titty Dance Izola —1^— 20.00 Manziolijeva palača V sklopu Praznika glasbe, koncert z orkestrom Nuova orchestra da camera »Ferruccio Busoni«, Massimo Belli - dirigent, Pavel Kašpar- klavir, Lucio Degani-violina. 23.6. četrtek 18.00 Kulturni dom KRESNIČEK-Spevoigra Otroci obeležujemo 25.rojstni dan Slovenije z mladinsko spevoigro »Kresniček« Radovana Gobca. V vlogi solistov in skupinskih vlogah se bodo predstavili učenci OŠ Livade. 21.00 Manziolijeva palača V sklopu Primorskega poletnega festivala bo predstavljeno gledališko delo »La cameriera del Rex« V soboto, IS.junija vas od 20.00 ure naprej vas vabimo ob POLETNI MUZEJSKI NOČI na otvoritev skupinske razstave IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D.20 16 Otvoritve bodo ob spremljavi Pihalnega orkestra Izola. 20.00 Galerija Plač / 20.15 Galerija Alga / 20.30 Galerija Insula / / 20.45 Muzej Parenzana / 21.00 Sončna dvorana / 21.15 Galerija Salsaverde / 21.30 Manziolijeva palača Galerija Alga razstava KDLU TUBA IZOlX IJsM&tAuJc iM/ Razstavljajo: Zdenka Petek, Helena Balentič, Katj^Debevec, Danjela Bucaj P: Zorč, Saša Kuder, Veronica Sedevcic / Mentor: akademski slikar Gani Llalloshi Galerija Plač Ljubljanska32 razstav dveh umetnikov iz Italije in Armenije, Matteo Bosi in Bagrat Arazyan Antropologija Galerija Insula Ob 120. obletnici odkritja spomenika Giuseppeja Tartinija (1682-1770) v Piranu vas vabimo na ogled razstave JAKA VARMUŽ "Družinski album" Razstava bo na ogled do 17. junija 2016. Kava bar TISA razstava fotografij Arrigoni - Grafiti KRISZTINA DOLTAR www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola 1 petek, 17.6., ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesnega studia L Al LAINARIJA (org.: PS L AI, CK5P Izola, JSKD 01 Izola, Občina Izola). Vstop prost. 1 sobota, 18.6., 20.00-22.00, več lokacij: večer odprtih vrat galerij in muzejev POLETNA MUZEJSKA NOČ (org.: CK$P Izola, ISNS Izola, Ol JSKD Izola, Galerija Insula). Vstop prost. ■ ponedeljek, 20.6., ob 18.30, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesnega kluba Titty Dance Izola ZAČETEK POLETJA (org.: PKTDI, CKSP Izola, Občina Izola). Vstopnina: 5 €. NAPOVEDUJEMO... ■ četrtek, 23.6., ob 18.00, Kulturni dom Izola: spevoigra KRESNIČEK v izvedbi učencev OŠ Livade (org.: PS L AI, CKŠP Izola, JSKD Ol Izola, Občina Izola). Vstopnina: 3 €. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.7. je na ogled razstava KDLU TUBA Izola UMETNIK IN JAZ. Vstop prost ARTKINOODEON IZOLA ■ četrtek, 16., petek, 17., in torek, 21.6., ob 1830 ter sobota, 18., in nedelja, 19.6., ob 21.00: dokumentarec ODPRTO MORJE; • četrtek, 16., petek, 17, In torek, 21.6., ob 21.00 ter sobota, 18, nedelja, 19, in sreda, 22.6., ob 19.00: triler DENARNE IGRE; ■ ponedeljek, 20.6, ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: igrano-dokumentarni HOUSTON, IMAMO PROBLEM!; • ponedeljek, 20.6., ob 21.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: komedija PLANET SAMSKIH; ■ sreda, 22.6, ob 21.00: drama MOJ KRALJ. Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ f & www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; e: galerija@center-izola.sl), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, UL Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.sl), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Povezujemo, malo tudi Izolo Primorski poletni festival se je rodil v novi državi. Le nekaj mlajši je od nje. Njegova velika želja je bila uresničiti gledališče v času, ko ga ta prostor ni imel, in dati tudi mestom ob morju nekaj tistega posebnega šarma, ki ga lahko ponudi le umetnost pod milim nebom. Velika je bila tudi želja po povezovanju; občinstva ob enkratni izkušnji, ki jo pomeni predstava, a tudi umetnikov in krajev, od koder so prihajali, z našim prostorom in ljudmi. Vedno smo si prizadevali za preseganje meja, kar se je v mladih letih festivala slišalo morda kot kliše, izrečen iz prijaznosti ali ker se je tako spodobilo. Toda bilo je veliko več kot zgolj omikana fraza, ker je prihajala od srca in iz trdnega prepričanja, da je to edina prava pot. Danes je povezovanje še veliko bolj pomembno, saj spleta dragocene, čeprav krhke vezi v svetu brez trdnosti in zanesljivih opor, v času egoizma in razvrednotene skupnosti, ki živi v krču nerazumljivega strahu pred drugačnim. Primorski poletni festival se s svojim skromnim prispevkom upira nerazumnim dejanjem sebičnosti in se znova podaja na pot povezovanja krajev ob našem morju in njihovih ljudi, obnavlja prijateljstva iz nekdanje skupne domovine in odpira vrata ustvarjalcem, s katerimi še naprej neguje dobre stike. Trdno smo prepričani, da je to edina prava pot, ki z umetnostjo in kulturo v najširšem pomenu besede gradi most do boljšega življenja in boljših ljudi. Neva Zajc 20.00 Foyer Gledališča Koper Predstavitev knjige Mila vsestranskega umetnika Boža Vreča, ki jo posveča svoji materi. 21.30 Vrt Gledališča Verdi, Milje (Italija) Marzia Postogna in Eduardo Contizanetti: BaTNO de TangO 7 Sobota, 25. 6. 2016 10.00 Vrt Gledališča Verdi, Milje (Italija) Teatra Matita / Matija Solce: POZOT, los! 21.00 Dvorana sv. Frančiška, Koper Koncert Slovenski mendoški oktet (Argentina) Nedelja, 26. 6. 2016 21.00 Gledališče Koper Koncert BOŽO VreČO Ponedeljek, 27. 6. 2016 21.00 Plaža v Valdoltri Jure Ivanušič, Marko Vezovišek: Od tišine do glasbe Koncert za anekdoto in klavir 23. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL 16. junij -3. julij Četrtek, 16. 6. 2016 21.00 Dvorana sv. Frančiška, Koper Kamerni teatar 55, Sarajevo (BIH) / Dubravko Mihanovič: Žaba Sobota, 18. 6. 2016 od 10.00 - 20.00 Dvorana sv. Frančiška, Koper Razstava slik hrvaških umetnikov, živečih v Sloveniji 20.00 Martinčev trg, Koper Hrvaško kulturno-umetniško, prosvetno in športno društvo "Istra" Piran 5. zbor hrvaške kulture v Sloveniji 21.30 Vrt Pokrajinskega muzeja, Koper Gledališka predstava (glasbena) '99 RiCO V3 alla gUBrra Nedelja, 19. 6. 2016? 21.00 Plaža v Valdoltri zijah a. sokoiovič: Igralec ... je igralec... je igralec Ponedeljek, 20. 6. 2016 21.30 Vrt Gledališča Verdi, Milje (Italija) Orkestrska delavnica 3.0, Šola jazza Konservatorija G. Tartinija iz Trsta Koncert pod zvezdami Torek, 21. 6. 2016 10.00 Vrt Gledališča Verdi La Contrada, stalno gledališče iz Trsta / Livia Amabilino, Lorella Tessarotto Lepotica in zver ali vrtnica ni samo vrtnica ... ob 21.30 Gledališče Koper Mikser Kouse, SKC Novi Sad, Fast forward (Srbija) / Lars von Trier: DogvMIe ■BEa, 22. 6. 2016 21.00 Križni hodnik Minoritskega samostana sv. Frančiška v Piranu Collegio del Mondo Unito delTAdriatico ONLUS, Luther College, Associazione Mozart Italia -Trieste, IMFA (International Musič Festival of the Adriatic) Gost Festivala: Robert Stanič, klarinetist in profesor na GŠ Koper in Piran Koncert IMFA Četrtek, 23. 6. 2016 20.00 Vinakoper, Koper Večer z Iztokom Mlakarjem 21.00 Gledališče Koper I stars ko narodno kazalište-Gradsko kazalište Pula / Milan Ra kova c: Blak Režija: Ines Pletikos 21.00 Manziolijeva palača, Izola Golden Show, Trst (Italija) / Pietro Spirito: Natakarica Z ReX3 Monolog : Sara Alzetta / Glasba : Francesco De Luisa Petek, 24. 6. 2016 10.00 Vrt Gledališča Verdi, Milje (Italija) Teatra Matita / Matija Solce: Pulclnella — E be? Četrtek, 30. 6. 2016 20.00 SNG Nova Gorica Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Iztok Mlakar: PaŠjon Režija: Vito Taufer 21.00 Martinčev trg, Koper Novosadsko pozorište (Srbija) / Po motivih Laszla Vegela: Neoplanta Režija: Andras Urban Petek, 1. 7. 2016 21.00 Park Arrigoni, Izola Režija : Jaka Ivanc Gledališče Koper / Gašper Tič: Trlo Sobota, 2. 7. 2016 21.00 Plaža v Valdoltri Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan: Kako postati Slovenci v 50 minutah Režija : Sabrina Morena Nedelja, 3. 7. 2016 21.00 Dvorana sv. Frančiška, Koper Slovesni zaključek Primorskega poletnega festivala Obalni komorni orkester Program: Morricone, Piazzola, Mancini, Bernstein, Koder, Lesjak, Hartman. Sobota , 27. 8. 2016 20.00 Vrt Pokrajinskega muzeja Koper ShakeSOneti Scenarij in dramaturgija: Primož Vitez Zorko Dežjot v Ilirski Bistrici Izolski slikar, kipar in rezbar, Zorko Dežjot, te dni razstavlja svoje odseve v izolskem mandraču v ilirskobistriški galeriji Dom na Vidmu. Na odprtju razstave, ki so se je udeležili tudi številni Izolani in člani likovnega društva Lik, katerega ustanovni član in dolgoletni predsednik je Zorko Dežjot, je o avtorju govoril upravljalec galerije, Rajko Kranjec, Mef je zaigral nekaj pesmi, reportažo o dogodku pa je pripravila tudi lokalna televizija. Slišati je bilo, da bo tam kmalu razstavljala še ena članica izolskega Lik-a. Naj vrže kamen, kdor je brez greha V sklopu bralnega kluba Kira knjiga se je predstavila pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti. Predstavila je svoj roman Kameno seme, ki govori o namišljenem kraju, kjer domačini in turisti živijo vzporedne eksistence. Bi lahko to bila tudi Izola? Veronika Simoniti je romanist-ka, književna prevajalka in lektorica italijanskega jezika, ki je do sedaj izdala dve zbirki kratke proze Zasukane štorije ter Hudičev jezik, predlani pa še roman Kameno seme. V petek, 10. junija je bila Veronika Simoniti gostja literarne prireditve »Kira knjiga v živo« v Mestni knjižnici Izola. Z avtorico so se pogovarjale Diana Pungeršič, prevajalka in literarna kritičarka ter voditeljica bralnega kluba Kira knjiga, in ostale sobralke v bralnem klubu, ki so ob prebiranju njenih del postavile in ta večer preverjale domnevo, ali je Veronika Simoniti ta hip najbolj »mediteranska« pisateljica v Sloveniji. Veronika Simoniti je že za svojo krstno kratko zgodbo prejela prvo nagrado revije Literatura. Kasneje se je teh literarnih lovorik ter nominacij zvrstilo še precej: leta 2005 je bil njen prvenec Zasukane štorije dvakrat nominiran za nagrado fabula ter za najboljši prvenec, osvojila je enkrat drugo in kar trikrat prvo nagrado kratkoproznega natečaja Radia Slovenija ter nagradi revij Mladika ter Primorska srečanja, in nagrado Sessan-ta percento - nagrada Premio Consulta femminile Citta' di Trieste. Njen romaneskni prvenec Kameno seme je bil ožji finalist kresnika 2015. Pohvali se lahko z bogatim prevajalskim opusom, iz italijanščine oz. francoščine je denimo prevedla dela Calvina, Magrisa, Mara-nija, Galimbertija, Todorova, Camillerija in Niffoia. Kot predana medkulturna posrednica je vzpostavila tudi slovensko-italijansko spletno stran Papirnata hiša/La časa di carta, kjer objavlja prevode slovenskih in italijanskih avtorjev. Dejstvo je, da v Sloveniji ni prav veliko takih ustvarjalcev, kot je Veronika Simoniti, torej avtorjev, ki bi v sebi tako učinkovito in na tako visoki ravni združevali prevajalsko in pisateljsko osebnost. Kira knjiga odslej pod oljkami Srečanja bralnega kluba Kira knjiga se v poletnem času selijo v Knjižnico med oljkami, ki bo v juliju in avgustu obratovala v Arheološkem parku v Simonovem zalivu v Izoli. Med arheološkimi ostanki antične rimske obmorske vile bo beseda tekla o manj znanih delih antičnih avtorjev. Že 7. julija se bomo lotili starogrškega komediografa Aristofana, ki si je v svoji Lizi-strati zamislil, kaj bi se zgodilo, če bi se ženske odločile ustaviti vojskovanje tako, da bi svojim možem in ljubimcem odrekle posteljne radosti. Ksenija Orel Namišljena Izola? Zgodbe Simonitijeve so svetovljanske, časovno in prostorsko daleč presegajo tukajšnji prostor in čas. Neredko imajo prostori, v katere postavlja svoje like in njihovo prtljago, dvojno naravo, to so pogosto tudi obmejni prostori, pa tudi otoki - denimo v Dalmaciji, kamor je umeščen tudi roman Kameno seme, ki je bil ta večer žarišče pogovora. Roman govori o turistih, ki se vsako leto vračajo na namišljen otok v Dalmaciji in tamkajšnjih domačinih. Na tem otoku vsi živijo drug mimo drugega, vsak je namreč skoraj egoistično obremenjen z lastno bolečino. Zdi se, da ta otok nosi težo vsega človeštva, ker so vsi problemi strnjeni v istem prostoru. Liki se soočajo s spomini na vojno, pijančevanjem, sprejemanjem homoseksualnosti, prevaro, rakavim obolenjem in še marsikaterim drugim navidez povsem vsakdanjim bremenom. Ko ena izmed protagonistk skrivoma zaluča kamen v oko nekega moškega, sproži interakcije med ljudmi, ki so se do tedaj pretvarjali, da drug za drugega ne obstajajo. Roman odlikuje izbran občutek za jezik, zlasti posebna pazljivost pri izbiri besed. Avtorica dejansko obvlada danes v literaturi redek razpon registrov - od narečnih, kulturno specifičnih do arhaizmov, ki jih v besedilo razporeja mestoma in ne, kot je ta večer poudarila avtorica - »baročno«, po principu »chi piu' ne ha piu' ne metta«, kar daje njenim knjižnim delom vrednost prefinjene filigranskosti. Prebrano • • • Poslušano 1 Videno « Doživeto Barbara Motoh: Družinsko podjetje (v večnem stečaju) Ilustracije: Marjan Motoh Izola: Graffit Line (zbirka Kapučinarke), 2016 V pričujoči zbirki krajših zapisov, kolumen in člankov se Barbara Motoh ponovno razkrije kot pronicljiva in občutljiva avtorica. Njeno dosedanje literarno delo obsega dve samostojni pesniški zbirki (Stopinja za stopinjo, založba Knjižni krog, Piran, 2011 in Bojazni, založba Amalietti & Amalietti, Ljubljana, 2013) ter zbirko poezije in grafik Dotik dveh svetov, kjer sta z očetom Marjanom Motohom prvič združila moči v prepričljiv preplet likovnosti in poezije. Zbirko je izdala založba Mandrač (Izola, 2014) v butičnih 100 izvodih. V Družinskem podjetju (v večnem stečaju) spoznamo Barbaro Motoh kot avtorico angažiranih, čustveno močnih in dobro osredotočenih besedil, v katerih slika podobe sveta, ki ga je današnja realnost zbila v tla, sveta, ki je dober in funkcionalen, tudi pravičen, sveta, ki mu je res mar, a kaj, ko je - ta svet zdrave pameti - neprilagojen na disfunkcionalno morbidnost naše, lahko bi rekli kar kafkovske realnosti. Skozi zgodbe Barbare Motoh potujemo po »osvobojenem ozemlju« med izolskimi ulicami, kjer pretvarjanje ni potrebno, kjer biti reven ne pomeni biti luzer, kjer se ti lahko zgodi, da ti sosed, ko si v stiski, kupi »špežo«, kjer se otroci ne podijo po ulicah zato, ker so socialno ogroženi (socialno ogroženi so tisti, ki drugod tega ne počno), temveč zato, ker je tako prav, ker je to del otroštva, del svobode, ker je to močan gradnik bodoče osebnosti, ki se bo v življenju znala odločati in delovati. Vse zgodbe preveva ljubezen do človeka, do iščočega posameznika, do skupine ljudi, ki je, morda celo zaradi svojih moralnih imperativov, z nejevernim pogledom in odprtimi usti obsedela na postaji, ko je v naše kraje pripeljal neoliberalistični avtobus in zmetal politike vseh barv na svoje sedeže in jih odpeljal v svoj talilni lonec, ki ga zdaj poosebljajo banke kot simbol novega, lobotomiziranega sveta. Barbara bank in politikov ne mara. Raje ima navadne ljudi, pa pošasti, ki se delajo, da so mačke, pse, deževnike, ki ostanejo živi, če jih domov prineseš v kozarcu ... Vsekakor vredno branja, zares! Vanja Pegan M/MTOM^Č 15 Četrtek, IG.junij 2016, št. 1157 -------------------------------------------------------------- Predzadnja Od četrtka, 16. 6. 2016, do nedelje, 19. 6. 2016, bo v Portorožu potekala javna prireditev European H.O.G Rally 2016 oziroma srečanje lastnikov in ljubiteljev motornih koles Harley Davidson. Prireditev bo potekala na različnih prireditvenih prostorih v Luciji, Portorožu in Piranu. Organizator si je pridobil vsa dovoljenja, ki so potrebna za izvedbo prireditve. Z dovoljenjem občine Piran bo izvedena tudi delna zapora ceste v središču Portoroža, zato bo v mestu in okolici spremenjen prometni režim. Poleg zasebne varnostne službe bo za red v prometu skrbelo tudi redarstvo Občine Piran in policisti Policijske uprave Koper. Obiskovalce in udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo usmerjevalne table in navodila varnostnikov, mestnih redarjev in policistov. Pričakovati je tudi povečan promet in občasne zastoje na vpadnicah v Lucijo, Portorož in Piran ter na glavni cesti med Strunjanom in mejnim prehodom Sečovlje. Organizator je javnost že obvestil o podrobnostih spremembe prometnega režima in tudi o možnosti brezplačnega parkiranja v Sečovljah ter organiziranih prevozih v Portorož in Piran. Policija svetuje, da se obiskovalci javne prireditve poslužujejo možnosti, ki jih je organizator predvidel z namenom lažjega in varnejšega obiska prireditve. Podrobnosti so razvidne tudi na spletni strani Občine Piran. Policija bo v času javne prireditve okrepila nadzor na javni prireditvi in okolici. Policisti bodo pri tem pozorni tudi na kršitve točenja alkohola mladoletnim in vinjenim osebam, varstvo mladoletnikov, obratovalni čas lokalov ipd. Policijske naloge bodo v Portorožu in Piranu izvajali tudi policisti konjeniki. Večji zastoj prometa pričakujemo v soboto, 18. 6. 2016, med 11. in 14.00 uro, ko bo izvedena panoramska vožnja z motornimi kolesi Harley Davidson na območju obalnih občin. Policisti bodo organizatorju pomagali pri urejanju prometa. Občasno je pričakovati zastoje, zato je zelo pomembno, da se udeleženci ravnajo po navodilih in ukazih policistov. Od četrtka 16. do nedelje 19. junija je torej na naših cestah pričakovati večje število motornih koles. Poleg prihodov in odhodov velikega števila voznikov motornih koles je pričakovati tudi različne skupinske vožnje v notranjost Slovenije in obratno ter proti Hrvaški. Udeležence v prometu zato dodatno opozarjamo in prosimo, da dosledno upoštevajo pravila vožnje, ki zagotavljajo varen potek prometa. Predvsem pravila glede strani in smeri vožnje, hitrosti, prehitevanja, vključevanja na prednostno cesto ter spremembe smeri vožnje in premikov z vozili. Policisti, ki bodo na različnih lokacijah izvajali nadzor prometa, bodo dodatno pozorni tudi na ustrezno psihofizično stanje udeležencev v prometu. Akcija 0,0 Policisti so med 6. in 12. junijem po vsej Sloveniji preverjali vožnjo pod vplivom alkohola in vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoak-tivnih zdravil. Prvi del poostrenega nadzora je evropsko usklajen in je potekal v več evropskih državah hkrati, akcijo pa bomo ponovili še v novembru in decembru (od 4. do 13. novembra in od 2. do 20. decembra). Akcijo koordinira Ministrstvo za zdravje, poteka pa v okviru Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022. Namen akcije je osveščati o nevarnosti udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi ter zmanjševati število prometnih nesreč, povezanih z alkoholom in drogami. Na območju Policijske uprave Koper so v tej akciji policisti odredili 535 preizkusov alkoholiziranosti. Pri tem so ugotovili 15 primerov, ko so vozniki vozili v času, ko so imeli v organizmu več alkohola kot ga dovoljuje zakon o pravilih cestnega prometa. Od 15 pozitivnih preizkusov je bilo 11 takšnih primerov, ko je bila voznikom izmerjena koncentracija alkohola v organizmu do 0.52 miligrama v litru izdihanega zraka, in 4 primeri, ko je bila izmerjena koncentracija alkohola nad 0.52 miligramov v litru izdihanega zraka. Dva voznika sta odrejeni preizkus alkoholiziranosti odklonila. V tej akciji so policisti pri štirih osebah odkrili posest prepovedanih drog in v enem primeru odredili strokovni pregled, da se ugotovi morebitno prisotnost prepovedanih drog v organizmu. Alkohol zmanjšuje koncentracijo voznika, kar pomeni slabšo zbranost in nepravilno zaznavanje razmer v cestnem prometu. Policija svetuje voznikom, naj ne uživajo alkoholnih pijač, ko nameravajo voziti motorna vozila. Naj Slovenija piha 0,0! Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... PRODAMO - Prodam staro samostoječo hišo v Kortah-Medoših. Notranjost obnovljena pred 10 leti, bivalne površine 50 m2, skupno zemljišča 550m2. Cena 125.000 Eur. Tel.041345984 - Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924’ ODDAMO - Za daljše obdobje oddam garsonjero v Izoli. Cena po dogovoru. Informacije na gsm: 041-670-085 - Oddam povsem opremljeno stanovanje v izolski obrtni coni (45 m2) za daljše obdobje. Najemnina 350 Eur in stroški, tel 041 687 127 KUPIMO - Kupim stanovanje od 60.000 do 65.000 Eur (od 35 do 40m2) v Izoli, tel 070 780 530 NAJAMEMO -Iščem garsonjero ali manjše stanovanje za daljše obdobje Gsm 070 351 135 - Iščem garsonjero/enosobno stanovanje od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja) v Izoli. Tel. 041 909 615 (Nina) - Upokojenka najame opremljeno enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali okolici. Nudim 1 letno predplačilo, tel 051 321 415 - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 Podarim pohištvo (omare, postelje, mizo, stole in otroško posteljo) za prevoz poskrbite sami. tel 068 670 142 Poceni prodam sobno kolo”Mistral” Tel. 041 280 771 -Prodam dobro ohranjeno vrtno gugalnico z zaščitnim pregrinjalom, tel 031 532 701 - Prodam nov televizior FIN-LUKS 32, novo moško športno kolo Giant in kamin na drva (90x30x35). Tel. 070 740-228 V SPOMIN PIRJEVEC DIN0 13.6. 2016 je minilo 10 let odkar te ni več med nami, a tvoj humoristični duh je pri nas doma še vedno prisoten! Vsi tvoji +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Valeta na gledališkem odru V torek, 14. 6. 2016, se je na Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola poslovila generacija učencev letnik 2001. Na valeti, ki so jo pripravili na odru Kulturnega doma in jo poimenovali »Iz nerodnih, sivih vrabčkov v prekrasne, zlate fenikse«, so učenci 9.a in 9.b oddelka povedali: »Omejitve, zapovedi, zastraševanja, ki smo jih kdaj slišali, nas niso in nas ne bodo nikoli ovirale v našem življenju. Ko smo bili majhni, so nas večkrat opominjali, kaj je dobro za nas in kaj ne, naši možgani so to sicer sprejeli - ker so odrasli tako rekli, vendar živeli bomo po svoje, se učili z lastnimi izkušnjami, kot so to storili oni, ko so bili naših let. Ampak kasneje, ko bomo odrasli, se bo glas, ki smo ga spoštovali, oglašal v naših možganih. In zaradi tega glasu že danes vemo, kako premagati strahove. Ja, nas ni strah, ker mi imamo mladost, ljubezen, poštenost, iskrenost, zdravje, spoštovanje, znanje in družino, ki nas varno vodijo skozi življenje. In imeli smo učitelje, ki so nam dali krila, da smo lahko poleteli, korenine, da se bomo lahko vračali, in razloge, da nam bodo vedno ostali v spominu.« Patrizia Galbiati Pohajač Filipinska delegacija na obisku v Izoli Včeraj so v gostilni Doro gostili Filipinsko delegacijo, ki jo vodi nekdanji častni konzul iz Konzulata Republike Slovenije v Manili, gospod Jose Luis U. Yulo. Gospod Yulo, častni konzul, je kot časni konzul Izolo prvič obiskal pred tremi leti, ob podelitvi pomembne mednarodne nagrade Gusi Peace Frize, ki jo je novembra 2012 v Manili prejel izolski predavatelj in mislec dr. Timi Ečimovič. Tokrat je gospod Yulo obiskal Izolo nekoliko manj formalno, obkrožen z družino, po kosilu pa jih je prof. Barbara Dobrila vodila na ogled našega mesta. Rex, kot ga, vsaj mi, še nismo videli Zračna fotografija potopljenega Rexa na boku je znana vsem. V uredništvo pa smo dobili fotografijo, last Benita Battaglie, ki je še nismo videli. Verjamemo, da nismo edini.