▼ gotovim. Leto LXVII., št. 224 Ljubljana, sreda 3* oktobra 1934 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, ume mil nedelje in praznike. — InseratJ do SO petit vrst a Din 2.-, do 100 rrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Laeeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D« UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kjtafljeva ulica it. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 ROMUNSKA VLADNA KRIZA REŠENA Titulescu se bo šele v prihodnjih dneh odločil ali naj prevzame ponovno vodstvo rumunske zunanje politike Bukarešta, 3. oktobra. Kralj Karol je odobril listo nove vlade, ki mu jo je včeraj predložil v Sinaji Tatarescu. 2e zvečer so odpotovali člani nove vlade v Sina jo, kjer jih je kralj takoj zaprisegel. Tatarescu je prevzel poleg predsedništva tudi ministrstvo za oboroževanje, obenem pa začasno ministrstvo za zunanje zadeve. Dosedanji notranji minister Incules je ostal na svojem mestu, dočim je portfelj vojnega ministrstva prevzel Ando-lescu. Do izpremembe je prišlo v ministr. stvu za industrijo. Bivši minister za industrijo Teodorescu je izpadel iz vlade ter je prišel na njegovo mesto dosedanji državni podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Manolescu-Strunga. Do izpremembe je prišlo tudi na pod-ta j niš ki h mestih. Za državne podtajnike so bili imenovani: v ministrstvu za notranje zadeve Titeanu, v ministrstvu za delo Valer Roman, v ministrstvu za kmetijstvo Kancikov, v ministrstvu za industrijo Leon, v ministrstvu za finance Constatinescu in v ministrstvu za promet Juca. Nagla rešitev vladne krize je dokaz, da ne gre za izpremembo zunanje politične smeri. Zunanji minister Titulescu, o katerem trdijo, da je prav za prav izzval vladno krizo vlade, ker ni našel v nji popolnega soglasja za svojo politiko v Ženevi, zlasti glede na odnosa jo s Francijo in Poljsko, še ni pristal na sestavo nove vlade in je ostalo mesto zunanjega ministra začasno še nezasedeno. Kakor znano, je Titulescu že v prejšnjih vladah prevzel zunanje ministrstvo samo pod pogojem, da ostane povsem izven strank. Zadnji dogodki v Ženevi, v katerih je nastopila poljska delegacija na zasedanju skupščine Društva narodov, čeprav ne direktno vendar pa oči vi dno proti obveznostim, ki so jih sprejele vzhodne evropske države z vstopom Rusije v Društvo narodov, zlasti pa s svojim napol negativnim odgovorom na povabilo Francije k podpisu vzhodnega pakta, so izzvali v Rumuniji kot neposredni sosedinji Rusije debate o smotre-nosti rumunske zunanje politike. Titulescu, ki je bil vedno pristaš sodelovanja Male antante in la si je za izvajanje svoje zunanje politike znal obdržati pravico do povsem svobodnega postopanja v prid ne samo Rumunije, temveč vseh držav Male antante, ni hotel, da bi njegovo stremljenje po ustvaritvi močnega mirovnega bloka v Podunavju postalo odvisno od slučajnega razpoloženja notranje političnih okoliščin v Rumuniji. Titulescu je veljal v vsej evropski javnosti kot razsoden aalekoviden državnik, ki je prav zaradi tega tudi neštetokrat zastopal celotno Malo antanto v Ženevi in povsod, kjer so se reševale zadeve vzhodne Evrope. V tej politiki, ki je uživala polno odobravanje kralja Karola, je dosegel mnogo uspehov. Notranja politična kriza je bila naglo rešena. Izpremembe v rumunski vladi, ki ji še nadalje načeluje Tatarescu, niso velike. Titulescu. ki si je že za sodelovanje v prejšnjih vladah zagotovil popolno neodvisnost od političnih strank, si je tudi to pot pridržal pravico, da prouči položaj, v koliko mu bo mogoče še nadalje zasledovati dosedanjo smer v zunanji potiliki. Gre predvsem za to, da se zunanja politična vprašanja ne izrabljajo za notranje politične spore, kar je bilo tudi povod za ostavko, ki jo je morala podati Tatarescova vlada iz zgolj formalnih razlogov. Titulescu se bo prihodnje dni vrnil v Rumunijo iz Montre-auxa, kjer je bil na v>ddihu po zasedanju skupščine Društva narodov v Ženevi, in kakor zagotavljajo politični krogi, bo vsekakor prevzel zopet portfelj zunanjega niinistrstva, ki ga je vodil doslej s toliko spretnostjo. Macdoitaldov povratek Priprave za zasedanje angleškega parlamenta — Nesoglasja v angleški delavski stranki London« 3. oktobra. Jutri se bo vrnil Macdonald v London. Bil je tri mesece na oddihu in je v tem času prepotoval Kanado in Novo Fundlandijo. Njegov povratek v London pričakujejo v političnih krogih s precejšnjim zan manjem, ker pričakujejo od njega oživljenje politične delavnosti v Angliji. Angleški parlamept se bo sestal 30. oktobra. Za njegov sestanek se pripravljajo vodilne politične stranke z veliko živahnostjo. Te dni je b lo v South Portu vsakoletno zborovanje delavske stranke, čegar voditelji so imeli predvsem nalogo, da omogočijo sodelovanje socialistične lige, ki jo vodi siT Staford Cripps s strokovnim organizacijami delavske unije. Mnogo skrbi je v vodstvu delavske stranke povzročila tudi ostavka sira Ar-thourja Hondereona, ki je bil dolgo let njen glavni tajnik. Predsednik kongresa Smith se je sicer Hendersonu zahvalil za njegovo delo, obenem pa je izrekel obžalovanje, ker ga je njegovo zdravstveno stanje prisililo v ostavko na mestu, ki je eno izmed najvažnejših v strankini organizaciji. Henderson je v svojem odgovoru zagotovil, da bo skušal vedno podpirati delavsko stranko, nikakor pa še ne misli podati ostavke kot namestn k predsednika razorožitvene konference ker je prav raz-orožitveno vprašanje zadeva, ki jo more rešiti samo pokret, kakor ga predstavlja angleška delavska stranka Na kongresu so izključili iz stranke iorda Marleva, Hellena, VVilkinsona in nekatere druge voditelje, ker so prešli h komunizmu. Jutri bo otvorjen kongres konzervativne stranke, ki bo letos v Bristolu. Baldwin bo imel ob tej priliki važen političen govor o smernicah bodočega dela v novem parlamentarnem zasedanju. Španska vladna kriza Pariz, 3. oktobra. AA Iz Madrida poročajo, da se Lerrouxu, ki mu je bil poverjen mandat za sestavo nove vlade, še ni posrečilo sestaviti novi kabinet in še sam ni na čistem, kakšna bi bila njegova vlada. Lerroux čaka. da se Robles, ki se mudi zunaj Madrida, vrne v prestolnico, potem šele bi sestavil listo svoje vlade. Ni izključeno, da bo nova španska vlada se danes sestavljena. Madrid, 3. oktobra. Po včerajšnjih posvetovanjih predsedn ka republike Zamore z voditelji političnih strank je dobil mandat za sestavo novo vlade vodja radikalne stranke Lerroux, ki je takoj pričel pogajanja za ustvaritev zanesljive večine v parlamentu. Lerroux bi rad sestavil vlado, ki b se naslanjala na desnico. Sam bi prevzel tudi ministrstvo za narodno obrambo. Po vsem negotovo je še, kakšno stališče bo zavzel vodja katoliške agrarne stranke Gil Robles, s katerim se bo sestal popoldne. Če bi Robles odklonil mesto v novi vladi in če bo prešel popolnoma v opozicijo, je Lerroux, kakor zatrjujejo v poučenih političnih krogih, pripravi jeo, da sestavi vlado tudi bre* sodelovanja katoliških agrarcev. Velika milijonska poneverba na Poljskem Varšava, 3 oktobra. aa. Meseca j j lija je uprava posestev pokojnega grofa Po-tockega vložila tožbo za-radi poneverbe zoper pooblaščenca grofa Potockega, brata Rosenberg. Obtoženca sta izvršba celo vrsto transakcij, pri čemur sta zaslužila velikanske denarje, razen tega pa sta poneverba še nekaj milijonov zlotov. Skupna višina njunih poneverb znaša 10 milijonov zlotov. Ko >ta brata Rosenberrg zvedela, da ju bodo aretrali, sta pobegnila v inozemstvo. Eden K medtem umrl. drug' pa je odprl v Parizu banko Pred kratkim jo preiskava ugotovila, da je v poneverbe zapleten rudi baron Nolke. ki so ga zda? aretiral. Baron Nolke se je pripravljal, da pobegne v inozemstvo, ra so ga še v poslednjem treocrtfcu prueij v botein. Obisk francoskih letalcev v Italiji Saint Raphael, 2. oktobra. aa. Včerai ob S. je tu pristalo devet letal sedme letalske eskadre z Dijona. Letala lete v Rim čez Piso. Sledilo jim bo tud: štirimotorno ve-teletaJo. V Rimu bo sprejel francoske letalce minister za letalstvo, v četrtek pa jih bo v Milanu pozdravil predsednik italijanske vlade Mussolina. V soboto se bodo vin'la letala v F rane-; j o. Otvoritev kmetijske razstave v Mariboru Maribor, 2. oktobra V soboto dopoldne je otvoril po prihodu podbana sreski kmetijski referent g. Vladimir Kuret veliko kmetijsko razstavo ob navzočnosti predstavnikov vseh mariborskih državnih oblasti, društev in korpora-crj. Nato je povzel besedo g. podban dr. Pirkmajer in dejal: >Ce se v današnji dobi sestanemo k gospodarski prireditvi, vidim v tem dogodek, ki je pomembnejši kot katerikoli drugi, ker živimo v dobi gospodarske stiske. V taki dobi je treba, da si poiščemo take svetle točke, da se sestajamo, se bodrimo in premišljujemo, kako bi prišli iz te dušeče atmosfere v boljšo bodočnost. Tudi današnja kmetijska razstava, katero otvarjamo. naj služi tem ciljem. Čutim občutek hvaležnosti do Stvarnika, ki nam daje dobre letine in hvaležen sem žuljavim rokam našega kmeta, ki v potu svojega obraza dela ne samo za sebe ampak za nas vse. Vselej se moramo zavedati, producira le zase temveč zalaga in hrani svojo okolico Tega se dobro zaveda banovina, ki skrbi za razvoj in napredek kmetijstva saj je izdelala natančen program, kako je treba povsod širiti agrarni duh in pri vsak' priliki nudi našemu kmetu praktična navodila ter dejansko pomoč. Ce preeledamo bilanco našega kmetii. stva v celoti, moramo z žalostjo priznati, da pri nas še v kmetijskem gospodarstvu nismo dosegli onega viška kot nekatere druge države, ki so še pred nekaj leti žito uvažale, danes pa preplavljajo svetovni trg s preobilico svojega pridelka. Prav zato pa so primerne take kmetijske razstave, da premišljujemo o vzrokih, ki nas ovirajo na poti do še večjega napredka. Se je nad 1000 kmetskih edinic v naši banovini, ki so gluhe za vsako sistematsko delo v poedi-nih kmetijskih panogah. Zakon je pravilno zajel ta problem, da je treba v teh vzbuditi smisel za napredek v kmetijstvu. Zato naj ne bodo nobene občinske uprave, ki ne bi pokazala največje pažnje baš temu vprašanju. Navzočim občinskim predsednikom pa kličem, naj se s kar največjo vnemo posvetijo kmetijstvu v svojih občinah in lepša bodočnost nam je zagotovljena. Z vsem prepričanjem lahko na prvi pogled ugotovimo, da nam ta razstava budi najlepše upe in nade, da gremo napredku naproti. Veseli me, da smo si izbrali Maribor za to razstavo, ker je tu širše zaledje in večji promet s kmetijskimi pridelki. Čestitam odboru k tej prireditvi, ki bo nedvomno v vseh ozirih sijajno uspela. Vesel sem te prireditve v Mariboru še tem bolj, ker vidim v tem na severu naše države velik nacionalni moment in je tu prebivalstvo zvesto v sklopu naše velike državne organizacije ter stoji zvesto in budno na strani našemu prevzvišenemu vladarju. Zato pozivam vse, da zakličemo v duhu vdanosti: 2ivel prevzvišeni kralj Aleksander, živel naš presvetli kraljevski dom!« Đve policijski odredbi Ljubljana, 3. oktobra. Na naših cestah je še vedno mnogo kolesarjev brez ev denčnih številk, kar dokazuje, da koles še niso prijavili oblast m Prvič to krši tozadevne predpise, na drugi strani pa otežkoča tudi evidenco koles, ki jo vodijo oblasti. Policija bo ustavila vsakega kolesarja, ki ga bo zalotila brez štev tke na kolesu, in obdržala kolo vse dotlej, dokler ne bo ugotovila njegovega lastnika. Vsak kolesar, ki ne bo imel prometne knjižice, bo občutno kaznovan. V zadnjem času se tudi množe avtomobilski karamboli, ker v mnogih primerih šofirajo ljudje, ki so nesposobni za samostojno vodstvo avtomobila. Polcija opozarja vse lastnike avtomobilov, da so soodgovorni za vse posledice v primeru eventuelnih karambolov. če bodo prepustili svoje avtomobile drugim, ki za to niso poklicani ali nimajo dovoljenja. Za-rad: tega je tudi izdala uprava svojim organom strog nalog, naj kontrolirajo vse vozače, ali imajo v redu listine, zlasti pa vozna dovoljenja. Šoferj; ali pa vozači, ki ne, bodo imeli voznega dovoljenja za samostojno vodstvo avtomobila, bodo morali zapustiti voz, ki ga bo pol cija zadržala toliko Časa. dokler ne bo njegov lastnik poslal za vožnjo upravičenega šoferja. Seveda pa bo v takem primeru policija tudi kazensko postopala proti krivcem ♦ V mestu so se pojavili razposajeni otroci, k: se na ulicah kamenjajo, mečejo divji kostanj m drugo in tako resno ogrožajo telesno varnost pasantov .Pred dnevi se je pripetilo da je bila s kamnom občutno poškodovana neka deklica, poročali smo pa tudi. da je zadel kamen neko perico tako močno v glavo da je nezavestna padla v Gradaščico Uprava policije opo zarja, da bo v bod'""'" strogo postopala proti mlad m divjakom na odgovor pa bodo poklicam rudi starci ali pa varuhi ker ti odgovarjajo za 5kodo in eventuel-ne nosledice ki nastanejo po krivdi otrok Uprava rK>'ic'?e naproša tudi Šolska vod stva. da mladino prm em o pouče, kako se mora vesti na ulicah Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strosamayerjeva uh ca X, telefon it. 66. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvora ML Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Musorgskij in njegova „Hovanščina" ,.Hovanščinou je treba čuti in videti vsaj dvakrat, trikrat, da jo moreš do dna užiti in razumeti Ljubijana, 3. oktobra. Fanatičen umotvor fanatičnega umetnika Verski in politični fanatiki, pravoslavni pravoverci pravoslavni staroverci. lute-ranci. konservativn bojarji. napredni Pe-trovci: z vseh strani plamen; strasti, ljubezni, mržnje, nasilstev, zločinov, obupa, blaznost^ in kot zaključek grmada, na kateri se v ekstatični verski fanatičnost sama sežge truma moških in žensk. Prepevajoč poginejo v gozdu spričo prodirajoče carske garde. Strašni, nam neznani in nepojmljivi ru-sk misticizem; njegova grozna pogonska sila se je izražala v vsi ruski zgodovini in je v svojih fanatičnih izbruhih večna in stalna, kakor je stalna zveza Azije in Rusije. Musorgskj. glasbeni Dostojevski j, umetnik najvišje genijalnosti, originalnosti in produktivnosti, je bil fanatik, ki mu je bila glasba in komponiranje največje razkošje n obenem najhujša bolest. Rojen leta 1839. se je učil klavirja pri svoji materi, nato pri učitelju, začel že kot deček komponirati in postal vojak in častnik. 2e z 18 leti ie napisal pesmi, hranjene kot dragocenosti v pariškem konservatoriju kažejo že popolno svojskost in močno izraznost kasnejših mojstrovin. Elegantni gardni častnik salonski lev. ljubljenec na najbolj razkošnih plesih. oa )c zavrgel uniformo in vojaško kariero, se ves posvetil le glasbi stradal, pop val m propadal telesno in socijalno. Kot rolbiazen samotar, neozdravljiv alkoholik, v materijalni in moralni bedi od vseh pozab' jen. ie zaključil svoje življenje v oeterburški bolnišnic prav na dan svojega 42 leta jedva 25 let, odkar se je fanatično vdal komponiranju. Sele po smrti so strokovnjaki spoznali njegovo genijalnost in glasbeno pionirstvo. Einsteinov novi glasbeni slovnik ga označuje z besedami: »Z njegovo m rt j o se začenja polagoma ceniti njegova umetnut izraza. antiformalistične. naci malno naglašene .ekspresije*, s katero je postal resnični oče vse .nove muzike'. Njegovega zgodovinskega pomena n: mogoče dovolj priznati in je ustvari] vsaj v nekaterih svojih ciklih pesmi dela najvišje, trajne vrednosti.« Musorgskij. Rus Slovan, je torej začetnik nove, moderne, sodoone glasbe. »K novim bregovom!« mu je bilo geslo in neprestano je iskal nove glasoene zrazne možnosti. Čisto se je vdal na:;iu prijatelja skladatelja Dargomiškega, da »bistvo glasbe ni v formalni lepoti, nego v resničnosti izraza« Skoro nikoli se ni utegnil brigati za obliko, praktično stran svoje umetnosti, za skladbeno tehniko. Njegova glasbena domišljija ie bila tako bujno bogata vedno novih misli in motivov, da jih skoro n'k-dar ni utegnr prilagoditi akustično-meha-ničnim pogojem godbenih sredstev. Na svojih deHh je neprenehoma spreminjal, črtal, pripisoval in ni bil ž njimi skoro nikoli gotov. »Končno se mi je posrečilo, da sem videl naso Jeriho! Kremelj, čarobni Kre-melj! Pr bližal sem se mu s svetim spoštovanjem . . Katedrala Baziljska je navdihnila mojo domišljijo čudovito . . Bil sem kozmopolit, ali zdaj kakor bi se bil duševno prerodiI: vse, kar je rusko, je stopilo vame!« Tako je pisal leta 1859. in tako je delal do svoje smrti. »Vse, kar je rusko« je stopilo in ostalo v njegovi glasbi. A tega je bik* dosti več, kakor dandanes slišimo rz »Borisa Godunova« in zdaj iz »Hovanšči-ne«. Zakaj prijatelj Rimskij Korsakov je obe njegovi open priredil pred 50 leti za tisto dobo, a glasba je medtem zopet napredovala in danes želimo, da bi končno spoznali originalno glasbo Musorgskega brez retuš, ki so bile potrebne pred pol stoletjem. Musorgskij je torej korakal daleč, daleč pred svojim časom, a koraka še zmerom daleč pred večino ljudi sodobnosti ... »Hovanščino« je ponudil Korsakov v svoji priredbi L 1885 peterburški operi, ki jo je pa odklonila, češ da je preveč »adi-katno modernistična Šele 1. 1911, tridesy let po avtorjevi smrt. jo je uprizoril pr\| šaljapin, ki je pel Dositeja prvi, kakor Borisa Godunova! Saljapin torej je uveljavil obe operi Musorgskega v Rusiji, pa tudi v zapadni Evropi. L. 1913 je bila »Hovanščina« upr zorjena v Parizu, L 1933 v Brnu in Zagrebu, a letos v Ljubljani. »Hovanščina« (ime označuje zaroto ali upornost dveh mogočnih bojarjev rfovan-skih proti carju Petru in njegovim relor-mam) je silna drama ruskega ljudstva, mistiki vdune duše Dasi v v»e. oper skoro ni čistih ijud«Vih napevov. ie vendar vse delo take navdahnjeno z rusko ljudsko melod ko m rtmiko da je težko razločevati kaj je plod Musorgskega in kaj je pristno ljudsko Preprostost ljudskih zborov, česte le eno ali dvoglasnih. večinoma homofonih = preprostim spremljanjem včasih kar v unisonu je edinstvena v vsej E*la<:b2ni literatur' Vokalna melodi-ka se uveljavlja močno zlasti v samostalnih, zaključenih točkah, ki so tc številnej- še kakor v »Godunovema, dočim je roci-tativov manj in zato več arij. Kako velikanski je Musorgskij v izrabljanju kontrastov, v individual ziranju in karakteriziranju, kako razločuje Nemko Emo od Rusov, ljudsko figuro pisarja od knezov, kako visoko dviga Dositeja m Marfo nad strelci, za vse to v dnevniku ni prostora Ponavljam: za veličastno rusko opero enega največjih mojstrov smo lahko hva-ležn Poliču in Debevcu! In vse priznanje mojstru Betettu, ki ima v Saljapinovi partiji Dositeja zopet priliko dokazati, da je velik pevec in umetnik. ki zasluži nase najgloblje spoštovanje. Lahko si čestita naša opera, ci* ima Bern o t-Golo bovo ?n Marjana Rusa. dva pevca zlatih grl. Resnično, ponosni smo lahko na uprizoritev tega opernega veledela. Vsi solist (razen že navedenih Še Gostič, Marčec, Janko, Banovec Ribičeva. Petrovčič in Franci), zbori (mogočno pomnoženi) m naš balet so odlični Ali — ali .. Brez tega »ali* tukaj res ne gre: ali »Hovanščino« je treba čuti in videti vsaj dvakrat trikrat da jo moraš do dna užiti in razumeti! — Pr jatelji resne opere, ne puščajte idealizma in stremljenja po najboljši umetnosti na cedilu! Fr. G. Bolgarski zadružniki v Ljubljani Ljubljana, 3. oktocra. V ponedeljek ie prispela v Zagreb skupina bolgarskih zadružnikov, ki so se udeležili kongresa Glavnega saveza s rombih zemljoradničkih zadrug v Liubliani. Bolgarski gostje, k. j h vodi univ. prof. Grozja •Dikov iz Sofije, so si v Zagrebu ogledali razne kulturne ustanove Jn tvornico mes-n-ih izdelkov. V Zagrebu so prenočili in so si včeraj dopoldne ogledali še zanim vesti mesta, opoldne se je pa 22 zadružnikov odpeljalo v Ljubljano, drugi pa na morje. Bolgari so prispeli v Ljubljano z brzo-vl-kom ob 17. ,\Ta kolodvoru so iih pričakovali predstavni*: tuka.šnjega zadružmštva in sncer ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Trček s tajnikom Šaiarjem, za Zadružno zvezo pa dr. Basaj in ravnatelj Gabrov-šek. Bolgari pod vodstvom univ. prof. Di-kova in urednika »Kooper-torja« so biii snoči povabljeni na »Beilevue«, prenočili pa so v Umonu. Davi so si bolgarski gostje v spremstvu predstavnikov našega zadružništva ogledali razne tukajšnje zadružne naprave tako tiska-rne. Kmetijsko družbo :n tudi zanimivost mesta. Navdušeni so bili zlasti za naš nebotičnik, pohvalno so se pa tudi izrazili o našem muze>u ter drugih lepotah Ljubljane, ki jim Je zlasti ugajala po svoji čistoči. Opoldne je bilo gostom na čast pr rejeno kosilo pri SUmiču, popoldne se ^a Bolgari z avtobus: odpeljejo na Bled, nazaj grede pa si bodo ogledali razne zadruge ob glavni cesti, a zvečer se del gostov vrne v Sofijo, drug*: del pa odpotuje v Split. Bivanje v Sloveniji ie napravilo na bolgarske goste ni'jboltjsi vtis in lepote kra-'jev so jih očarale. Najdba bomb v Sofiji Sofija, 3. oktobra. A A V ponedeljek popoldne so otroci naši pod lesenim mostom na križišču bulvarja Slivnice in Siivenske ulice več železnih krogel in ^e začeto t njimi igrati. Mimo so slučajno prišl stražniki in si krogle ogledali. Ugotovili so, da so bombe, ki so se izgubile iz vreče, katero so naši nekaj korakov dalje. Pokcija je vrečo preiskala Jn našla v n>ej tri avtomatske puške italijanske znamke, 5 bomb. mnogo vžigalnikov za bombe, več -to re-volverskih nabojev in več sto značk VMM z napisom »Svoboda ali smrt«. Polici.i a a i mogla ugotoviti, kdaj so vrečo s temi stvarm vrgli v reko. Sodijo, da je kak član nezakonite organizacije VMRO neopaženo vrgel vrečo proč. nato pa zbežai. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2303.46 — 2314.Si Berhn 1366.25 — 1377.05. Bruselj 793^85— 796.79, Curih 110635 — 1113^6, London 165.97 — 167.57, Newyork 3347.16-3375.42, Pariz 22333 — 225.05, Praga 141.62 — J 42.48, Trst 290.63 — 293.03 (premija 38.5 odst). Avstrijski Sfltng v privatnem klirin-•gu 8.35 — 8.45. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.2050. London 15.01. New York 30450. Bruselj 71.6250, Milan 26.2660, Madrid 41.8750, Amserdam 2O7JB280 Berlm 123.45, Praga 12.7860, Vatflm 57.90. Stran 2. >SLOVENSKI NAROD«, dne 3. oktobra 1934 Stev 224 Seja ljubljanskega mestnega sveta Na dnevnem redu so bile samo tekoče zadeve občinskega gospodarstva Ljubljana, 3. oktobra. Snoča ae je po daljšem odmoru zopet sestal ljubljanski mestni svet. župan dr. Puc je po otvoritvi seje sporočil, da je v početku avgusta praznoval mestni pogrebni zavod 20-letnico svojega obstoja, ki se je ves čas uspešno razvijal, kar je bila predvsem zasluga upravnega odbora s predsednikom Josipom Turkom ter ravnatelja dr. Šaplja, ki mu načelujeta že od prvih po-četkov in ki jima je zaradi tega izrekel svoje iskrene čestitke. Nadalje je sporočil, da je 6. septembra praznoval 50-letnico svojega rojstva velik dobrotnik ljubljanske mestne občine, znani industrijec Franc Medic, ki mu je izrekel zahvalo za vse njegove usluge mestni občini ter najiskrenejše čestitke k njegovemu jubileju. Nadalje se je spomnil 25. julija na Uncu umrlega osvoboditelja Maribora generala Rudolfa Maistra ter prečita! zahvalo njegove soproge mestnemu svetu ljubljanskemu za lepo počastitev spomina zaslužnega pokojnika, županov spominski govor je poslušal občinski svet stoje ter se je pridružil tudi njegovemu vzkliku >SlavaSlava<. Ker proti zapisniku zadnje seje mestnega sveta ni bilo nobenega ugovora, ga je župan proglasil kot odobrenega. Nov član mestnega sveta Nato je župan zaprisegel novoimenova-nega člana mestnega sveta učitelja Josipa Ambrožiča, ki je prišel v mestni svet na mesto pokojnega mestnega svetnika Antona Lakozarja. Zaobljuba novega meščana Nadalje je župan slovesno zaobljubil novega meščana Teodorja Koma ter mu iskreno čestital k njegovemu imenovanju. Novi ljubljanski meščan g. Teodor Korn se je mestnemu svetu zatem na kratko zahvalil za zaupanje in čast, ki mu jo je izkazal. Odprava municijskih skladišč Za finančni odbor je načelnik mestni svetnik Ivan Tavčar poročal, da se je občinska uprava že dolgo prizadevala za odstranitev mumcijskih skladišč z Ljubljanskega polja. Skušala je že večkrat dobiti zanje primeren prostor drugod, vendar pa so se marsikateri poizkusi ponesrečili. V zadnjem času se je zadeva premaknila z mrtve točke in se more pričakovati, da bodo murucijska skladišča prenesena z Ljub-Jjanskega polja na drug primernejši prostor. Mestna občina je že sklenila začasno pogodbo s posestniki zemljišča, na katerem nad bi se zgradila nova mumcijska skladišča. Gre za dve parceli v izmeri 26.0OO kvadratnih metrov po 6 Din. Na teh parcelah bi morala mestna občina zgraditi štiri municijske objekte, stražnico, zboljšati dovozne ceste ter napeljati električno razsvetljavo. Stroški bi znašala okoli 2,500.000 Din. Mestna občina bi dobila v zameno stara mumcijska skladišča, poleg tega pa še 9.700 kvadratnih metrov sveta. Ža kritje stroškov bo najela dolgoročno amortizacijsko posojilo pri Državni hipotekami banki. Stara municijska skladišča in pridobljeni svet ne predstavljajo tolike vrednosti, kakor bodo znašali stroški za nova skladišča, in se more računati, da bo ostalo 1,500.000 Din nepokritih. Ta primanjkljaj se bo deloma pokril s prirastkarino, ker je verjetno, da bo vrednost stavbisč v bližini sedanjih skladišč znatno narasti«.. Pri tem pa ne gre samo za gmotno stran te transakcije. Treba je upoštevati tudi veliko korist, ki jo bo deležno vse prebivalstvo severnega dela Ljubljane, ker bo rešeno večne nevarnosti, ki so jo predstavljala doslej municijska skladišča Z njihovo odstranitvijo bo Še bolj omogočen razvoj severnega dela Ljubljane. Predlog finančnega odseka v navedenem smislu je mestni svet odobril soglasno. Reforma uredbe o prirastkarini Finančni odsek je nadalje predlagal razne izpopolnitve uredbe pravilnika o prirastkarini. ki se odmerja od čistega dobička pri prodaji nepremičnin. Med drugim določajo te izpremembe, da se oproščata prirastkarine Sokol kraljevine Jugoslavije ter društvo Rdeča križ kot splošno koristni ustanovi. Po krajši debati, ki so se je udeležili mestni svetniki Rebek, Seunig In dr. Fet-ticb-, je bil predlog finančnega odseka sprejet z večino glasov. Mestni svet je rta to rešil razne prizive zoper predpis prirastkarine ter je že v smislu novega pravilnika ugodno rešil prošnjo Društva za zgradbo sokolskega doma v ŠiSki za odpis prirastkarine. Zavrnjen je bil priziv zavarovalne zadruge »Croatia« proti odmeri 50 odstotne občinske doklade k državni dopolnilni prenosni taksi. Nadalje je bilo sklenjeno, da cd prod a mestna občina zaradi regulacije meje Joel. pmi Bahovec parcelo 300/19 v Poljanskem predmestju, in sicer v obsegu 27 m- po 300 Din. Novi tramvajski vozovi MaJoželezniška družba je prejela, kakor znano, ugodno ponudbo za nakup tramvajskih voz v Opatiji. Strokovnjaki so ocenili njihovo uporabnost za najmanj 15 let. Vozovi so za 1 m daljši kakor stari tramvajski vozovi in bo znasa-a kupnina* zanje 75 odstotkov cene novega tramvajskega voza. Vseh voz je 20 za potniški in tovorni promet. Finančni odsek je predlagal, naj te tramvajske vozove opatijske tramvajske družbe kupi mestna občina ljubljanska, ker Maloželezniška družba ne razpolaga 8 potrebnim denarjem, izdatek pa na*| se vnese v proračun za 1. 1935/3«. Ta nakup tramvajskih vozov pomeni prvi pričetek akcije, da pride mestna občina v popolno last ljub-rjanskaga tramvaja. 1 . Predlog finančnega odseka je bal soglasno sprejet. Okrevališče za mestne delavce Občni zbor mestne delavske zavarovalnice je sklenil, da ae naj kupd od posestnika Antona Cadeža v Srednji vasi nad škof jo Loko 12.000 kvadratnih metrov sveta po 2.50 Din za napravo okrevališča članov zavarovalnice, v neposredni bližini ob Poljan-ščici pa zemljišče posestnika Cirila Mraka iz žabje vasi v obsegu 260 kvadratnih metrov po 2.50 Din za napravo kopališča. Ti zemljišči bosta formalno Last mestne občine, ki pa ju ne sme uporabljati v druge namene kakor mestne delavske zavarovalnice. Mestni svet je kot nadzorstvena oblast odobril soglasno tozadevno pogodbo. Nadalje je občni zbor mestne delavske zavarovalnice sklenil, da kupi od posestnika Antona Pogačnika v Posavcu pri Oto-čah posestvo v izmeri 222 m* z enonad. stropno stavbo za osnovanje počitniške kolonije mestne de'.avske zavarovalnice. Odkupnina bi znašala 315.000 Din pod pogojem, da daruje posestnik Pogačnik še primeren znesek za mestne uboge. Mestni svet je ta nakup načelno odobril. Posestvo bo formalna last mestne občine, ne sme pa se uporabljati v druge kakor navedene namene. Stroški za okrevališče in počitniško kolonijo se bodo krili iz bolniškega sklada mestne delavske zavarovalnice. Predlog finančnega odseka je bil soglasno sprejet. Nato je mestni svet še sklenil, da se odpišejo nekatere najemnine, ki so neizterljive, kakor tudi. da se odpiše športnima kluboma Iliriji« in »Primorju« dolg za porabljeno vodo. dobavljeni koks in navrtal-na dela. Gradbene zadeve Za gradbeni odbor je poročal njegov načelnik inž. Bevc. Soglasno je bila sklenjena zgraditev zbiralnih kanalov v Šiški, na Ambroževem in Vrazovem trgu. Dela bo izvršilo stavbeno podjetje inž. Dukiča, in sicer v Šiški za 1.024.000 Din, drugo serijo del pa za 459.000 Din. Dela morajo biti končana do konca 1. 1335. Občina bo plačala v šestih enakih polletnih obrokih po 247.000 Din pričenši z julijem 1. 1935. Mestni svetnik Kosem je zahteval, naj se pri teh delih prvenstveno zaposlijo brezposelni delavei iz Ljubljane in ne rušijo minimalne mezde. Poročevalec je sprejel te zahteve, nakar je bil predlog odbora soglasno sprejet. Občinski svet je nato rešil več vlog za nove parcelacije in za izpremembo starih parcelacii. Stavblšče za novo gimnazijo Mestna občina je ponudila banski upravi razna sta^Mšča za zgraditev poslopja za UJ. drž. realno gimnazijo v bežigrajskem okraju, med drugim prostor v mestni gramoznici nasproti novi osnovni Šoli, ki ae sedaj dokončava. Banska uprava je vse te ponudbe odklonila in zahtevala prostor v bližini artiljerijske vojašnice, in sicer poleg sveta na »Pekovskih njivah«, ki ga je občina namenila za gradnjo ubožnice. Prostor obsega 6000 m2 in je bil prvotno določen za osnovno šolo. ki se zdaj zida v gramoznici. župan dr. Puc je pojasnil, da je banska uprava zagotovila, da bo takoj začela z gradnjo poslopja, čim jI občina odstopi stavbiščo Nato je občinski svet soglasno sklenil, da odstopi zahtevano zemljišče na »Pekovskih njivah«. Nadalje je občinski svet ugodil prošnji Ivanke in Kristine Mikuš za vrnitev sveta, svoječasno odstopljenega v cestne namene v izmeri 800 m2 v Kolodvorski ulici, kakor tudi prošnji Franje Kačičeve za zamenjavo parcele z mestno občino v kat. obč. Sv. Peter I. v izmeri 570 m2 in odprodaji Ivani Božič del parcele v kat. obč. Sv. Peter po 50 Din za m2. Nakup električnega omrežja v Šiški Načelnik upravnega odbora mestne elektrarne in plinarne, mestni svetnik Rado Hribar je poročal o načrtu pogodbe mestne občine ljubljanske z električno zadrugo za Sp in Zg. Šiško, na podlagi katere proda zadruga ljubljanski občini svoje električno omrežje visoke in nizke napetosti z vsemi hišnimi priključki, transformatorskimi postajami ter v njih se nahaja-jočimi aparati in števci. Omrežje bo izročeno v last občine dne 1. januarja 1936. Odkupnina bo znašala 1,350.000 Din. Mestni svetnik Podgoršek je zahteval, naj se vsi dosedanji uslužbenci elektrarne sprejmejo pragmatično v službo mestne občine. Ko je poročevalec zagotovil, da bo uprava elektrarne upoštevala te zahteve, je bila pogodba sosrlasno odobrena. O odstopu šentpeterske vojašnice za bolnico O tej zadevi, o kateri so v javnosti že mnogo razpravljali, je podal načelnik policijsko-zdravstvenega odbora dr. Ti čar obširno poročilo, v katerem je ugotovil, da želi upravnik državne bolnice odpomoči pomanjkanju prostora v državni bolnici s tem, da bi ljubljanska občina odstopila šentpetersko vojašnico za razširjenje bolnice, in sicer predvsem oni trakt, v katerem se sedaj nahaja Vajenski dom. Državni bolnici primanjkujejo prostori v vseh oddelkih. Zdravstveni odbor je odločno nasproten temu načrtu pač pa je mnenja, naj se prostori v šentpeterski vojašnici drže v rezervi za bodoče razširjanje bolnice in medicinske fakultete, vendar v prvi vrsti le za upravne prostore. Državna bolnica ima že primeren prostor za razširjenje onkraj Ljubljanice na bivšem prostoru Kmetijske družbe. To zemljišče bi se lahko zelo dobro porabilo za gradnjo infekcijskega in tuberkuloznega oddelka ter tudi za Higijenski zavod. Predvsem pa je treba spoznati splošni načrt za preureditev bolnice, da se bo moglo razpravljati o odstopu zemljišča. Poleg teh merodajnih razlogov, ki s higijenskega stališča absolutno govore proti uporabi vojašnice za bolnišnico, se ne sme pozabiti, da bi občina prevzela z odstopom vojašnice velika bremena tn si nakopala velike težave. Z Vajenakim domom, M si je primerno adaptiral prostore z večjimi otroški, ima občina 10-letno pogodbo, ki je ne more kar tako krto ti. Nadalje je v vojašnici tudi državna protezna delavnica in določeni prostori za policijske zapore. Iz vseh ten načelnih tn stvarnih razlogov odklanja zdravstveni odbor odstop šentpeterske vojašnice za namene državne bolnice, strinja pa se s tem, da obdrži občina vojašnico na razpolago za morebitne bodoče upravne prostore bolnice in za razširjenje medicinske fakultete. Predlog je bil po kratkih opazkah obč. svet. Rebeka ki ga je toplo zagovarjal, soglasno sprejet. S tem je bil dnevni red izčrpan, župan je pa prosil mestni svet, naj izven dnevnega reda sklepa še o par predlogih personalno pravnega odseka glede sprejema v domovinsko zvezo in posebno o predlogu, M ga je pojasnil načelnik personalnega-pra-v-nega odseka dr. š u b i c , da namreč občinski svet v smislu novega zakona o mestnih občinah pooblasti za pravno-vel javn o podpisovanje v imenu mestne občine poleg župana dva mestna svetnika, in sicer načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja ter načelnika personalno-pravnega odseka dr. Bohinjca, kot namestnika pa dr. Fetti-cha in dr. šubica. Doslej sta smela poleg župana pravno-vel javno podpisovati v imenu občine dva poljubna mestna svetnika. Mestni svet je predlog soglasno sprejel. Samostojni predlogi Župan je prečita! še par samostojnih predlogov, in sicer mestnega svetnika D a c h s a za preložitev javnega stranišča ob šentjakobskem mostu in mestnega svetnika Podgorška, ki se je pritožil, češ, da dohodarstveni organi delajo težave pri umivanju vinskih sodov v skladiščih in vršijo v tem pogledu razne preiskave in zahtevajo ne všečne formalnosti. Prvi predlog je župan odkazal finančnemu in gradbenemu odseku, glede drugega predloga pa je obljubil, da bo dal preiskali zadevo in da bo skušal odpraviti nevšečnosti, če bi bdio šikane. Ob 19. je župan zaključil javno sejo, ki ji je sledila tajna. Nove ceste v mariborskem področju Maribor, 2. oktobra. S pomočjo banovinskih in javnih sredstev gradijo v širši okolici Maribora več cest, ki bodo vezale mesto in njegovo zaledje z zelenim Pohorjem. Pred vsem je vredna omembe nova cesta, ki bo spajala Reko s Sv Arhom na Pohorju. Tu so s 1. septembrom začeli na novo z zemeljskimi deli v dolžini za nadaljnjih 700 m, tako da sega ta cesta že v višino 750 m nad morjem. Važna je ta cesta predvsem zaradi zveze z Mariborsko kočo in Pohorskim domom. Do odcepa dovozne ceste k obema planinskima postojankama je samo še 1 km. Tudi na tej dovozni cesti je izgotov-ljen že večji del zemeljskih del. Druga zveza, ki jo tudi sedaj delajo, je banovinska cesta Slov. Bistrica—Oplotnica. Na tej progi so dogradili že prvih 500 m ceste, ki bo dolga 12 km. Cesta bo tekla po prijazni lozniški dolini, ki se bo z novo cestno zvezo gospodarsko znatno dvignila. Letos bodo cesto zgradili do vasi Spodnja Ložnica. Prava dobrota za slovenjebistriški okraj bo nova občinska cesta Levic—žabi jek, s katero bo omogočena zveza z banovinsko cesto Loče—Sv. Jernej—Levic. Letos so dogradili 1 km te ceste, in sicer do križa v vasi žabljek. Ko bodo končali dela še na preostalem kosu te ceste v dolžini 1200 m. bo ustvarjena cestna zveza Loče—Sv. Jernej—Levic—žabljek — nato banovinska cesta Slov Bistrica—Poljčane. Prav tolike važnosti bo tudi nova cesta, ki bo spajala Sv. Martin na Pohorju s počitniško kolonijo istotam. Letos bodo dovršili preureditev te ceste v dolžini 3 km. Ta cesta je važna predvsem zaradi tega, ker bo hkrati sestavni del bodoče ceste Sv. Martin—Sv. Areh na Pohorju. In še eno pohorsko cesto gradijo, namreč Fram—Koprivnik. Dovršili so letos že okrog 750 m zemeljskih del in to v najtežavnejšem terenu ob vznožju Pohorja. Na tej cesti bodo drugo leto z delom nadaljevali do Koprivnika. V slovenjebistriskem okraju popravljajo na banovinskih cestah propuste, ki so mestoma v zelo slabem stanju. VRNI MI SVOBODO... | Po noveli od Marie Beloc Lovvndes: I >Letty Linton«. V glavni vlogi lepa: I JOAN CRAVVFORD, Nils Asther, Ro- ■ bert Montgomerv. Metro Goldwyn M Maver film v nemškem jeziku. Da- H nee ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer v n ZVOČNEM KINU IDEAL*. Vstopnina I najnižja: 4.50, 6.50 in 10.— dinarjev. jg Še o nesreči na Triglavu Jesenice, 2. oktobra. Naš poročevalec se je osebno informiral o nesreči pri ponesrečencu g. Francetu Vovku, ki je v torek ležal v bolnici bratov-ske skladnice. G. Vovk je o nesreči pripovedoval takole: Večja družba jeseniških Skalašev nas je šla v soboto popoldne v Vrata, da naslednje jutro naskočimo severno steno Triglava v dveh novih varijantah. V Aljaževem domu smo se spoznali s sestro znanega nemškega plezalca Schmidta, ki je pred leti prvi preplezal severno steno Matter-horna, in njenim spremljevalcem dr. Cue-lom iz Monakovega, ki je izrazil željo, da bi plezal z nami V nedeljo zgodaj zjutraj smo odšli iz Aljaževega doma in se pri vstopu v triglavske stene razdelili v dve skupini, ki sta potem plezali v dveh različnih varijantah. V prvi skupini smo plezali dr. Cuel, Homovec in jaz ki smo se na vrv navezali tako, da sem prvi plezal jaz, drugi dr. CueJ in tretji Homovec. Ko smo priplezali skoraj na vrh Triglava, mi je nenadoma spodrsnilo, da sem v loku padel kakih 12 metrov globoko in obležal na polici. Le duha-prisotnosti dr. Cuela se imam zahvaliti, da nisem treščil v strašen prepad in da nisem tudi njega in Homovca potegnil za seboj Na polici smo se dobro zavarovali in jeli klicati na pomoč. Iz druge smeri nas je slišal Skalaš More z Jesenic, ki je tekel čez Prag do studenca, obvestil turiste o nesreča, ki so to sporočili v Aljaževem domu v Vratih, dočim je More sam preplezal znova Slovensko varijanto in ostal pri nas čez noč. Dobro amo se zavarovali in se odeli v odeje, ki so nam jih vrgli preko stene iz doma na Kredarici in v neprehudem mrazu v stani prebili noč. Naslednji dan ob 10. je prišla rešilna ekspedicija Jeseniških Skalašev, ki »ta jih vodila Jože Cop in dr. Miha Potočnik- Po skoraj 10.-urni nevarni poti navzdol smo prispeli v Aljažev dom in od tam na Jesenice, kamor smo dospeli ob pol 3. zjutraj v bolnico bratovake skladnice, kjer sem dobil prvo pomoč. Po izjavi zdravnikov slomljeno desno nogo v gležnju in bom jutri zjutraj prepeljan v splošno bolnico v Ljubljano. Davi so Vovka prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da Ima zlom-rjeno desno nogo in >ažje poSkodhe po telesu. Živilski trg Ljubljana, 3. oktobra. Za telesni blagor meščanov je bilo tudi danes dobro preskrbljeno na živilskem trgu. Zadnje Čase ni več tako hud naval tia zelen jadni trg, zato je pa preOMožen sadni trg, kjer je velika sezona za jabolka in kostanj Tudi gosoodinje imajo največ opravka na sadnem trgu. Sadje precej kupujejo, zelo se pa zanimajo tudi za gobe, ki so pa precej drage, danes jih sploh ni bilo po 3 Din merica kot prejšnje dni, vendar jih je bilo na izbiro. Na Poaračarjevem trgu dovaža-jo dan za dnem večje količine jaibolk s štajerskega im jih prodajajo po precej zmernih cenah na defoelo. Toda ni tre/ba kupiti velikih zabojev jabolk, »na debelo« je že, če kupiš kakšnih 10 kg jabolk. Prodajajo precej lepe kanadke po 3 Din kg. kosrnače in druge vrste zimskih jabolk, ki so na drobno na kmečkem sadnem trgu po 4 Din kg. po 2.75 Din. Kljub temu prodajalci ne morejo spraviti jabolk tako lahko v denar. Na drobno je na izbiro sadja kot ob najboljši sadni letini. Najcenejša jabolka so Po 2 Din kg. a niso za drugo rabo kot za kuho. Zadnje čase je na sadnem trgu tudi precej orehovih jederc. ki so poceni v primeri s cenami pred božičnimi m velikonočnimi prazniki, namreč po 24 Din kg, dočim so jih spomladi prodajali po 32 Din Kostanj je najcenejši po 2 Din liter. Grozdja je mnogo. Najlepše je sme-derevsko, ki ga prodajajo branjevci po 6 Dio kg. Paprike je toliko na trgu, kot da smo kje sredi Madžarov, zato je tudi počepni, zrela je celo po 15 komadov za dinar, sicer je pa lepa zelena po S komadov ea dinar Ljubljančani so se zadnja leta precej navadili na južne specijalitete, zato gre tudi paprika v denar Branjevci še prodajajo melancane, ki so po 4 Din kg. Kmetice na zelenjadnem trgu so najbolj založene z zeljnatimi glavami endivijo in krompirjem. Trnovčanke so pridelale lepo cvetačo ki ni posebno draga, srednje velika glava stane 4 Din. Kumar je še vedno mnogo in se niso še skoraj nič podražile od prejšnjih mesecev, ko so bile največji ko mad po 75 par. Malo je pa paradižnikov in dragi so po 4 Dim kg Tudi stročj! fižol je zadnji in ga prodajajo po 4 do 6 Din kg. Jajca so se zopet podražila. Najcenejša so po 14 komadov za 10 Din. nekoliko lepSa po L25 Din komad, v splošnem jih pa prodajajo po dinarju komad. S piškami se meščani ne morejo posebno mastiti, ker so lepe patke po 20 Din komad. Nekoliko cenej-Se so stare kure. ki niso več za pečenko ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠISKI. — Telefon 33-87. V sredo in četrtek ob 7. In 9. uri kriminalni velefllm TlCiER V glavnih vlogah: Scharlote Snza. Trude Berliner in Hary Frank. Zanimiva in napeta vsebina. V dopolnilo nov »Foxov<£ zvočni tednik in kratek zabavni film. PRIDE! PRIDE! Henrik VIII. in njegovih šest žena. Veličasten pogreb Jerneja Vengusta Celje, 3. oktobra. Včeraj dopoldne so se pričele zgrinjati v Celju velike množice gasilcev, da spremi, jo tragično umrlega višjega postnega kontrolorja Jerneja Vengusta, podstarosto Gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije, k zadnjemu počitku. Ob 16.30 se je zbrala v Prešernovi ulici ogromna množica ljudi. Po blagoslovitvi trupla na dvorišču mestnega poglavarstva se je poslovil od pokojnika g. Konrad Go log rane, starosta gasilske župe za celjski srez. Nato se je formiral pred magistratom dolg žalni sprevod. Na čelu sprevoda je nosil podnarednik križ z vencem, sledila je celjska železničarska godba, častna vojaška četa, nižji postni uslužbenci z dvema vencema, sledilo je 36 v črno ovitih gasilskih praporov, in okrog 1000 gasilcev z gasilsko godbo iz Krškega in godbo iz Trnovelj. Gasilec, je nosil na blazini številna pokojnikova odlikovanja, za njim pa so nosili gasilci 24 krasnih vencev, med temi tudi venec bana dr. Marušiča, gasilskega saveza, gasilskih zajednic, celjske gasilske župe in Jugoslovenske nacionalne stranke Za duhovščino in vozom s krsto so stopali pokojnikovi svojci, pod ban dr. Pirk-majer. poštni direktor dr. Tavzes, predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, narodni poslanec Ivan Prekoršek. zastopniki JNS, celjske mestne in okoliške občine, gasilskega saveza in gasilske zajednice, raznih korporacij in društev, poštni uradniki in poduradniki ter dolga vrsta občinstva iz Celja in drugih krajev. Sprevod je zaključa? vod vojaštva. Ob 17.45 je sprevod prispel na mestno pokopališče. Prapori, gasilci in ostalo občinstvo se je razprostrlo okrog grobnice. Po cerkvenem obredu je oddala četa vojaštva častno salvo. Od pokojnika so se v lepih besedah poslovili gg poštni direktor dr. Tavzes starešina gasilskega saveza Vlado Andraševič. starosta Gasilske zajednice dravske banovine Josip Turk in Hrastelj. predsednik prostovoljne gasilske Čete v Gornji Radgoni. Nato je gasilski rof zatrobil zadnli pozdrav, prapo. ri so se trikrat poklonili pred grobnico, godba pa 1e zaigrala žalostinko. Gost mrak je le legel na zemljo — bilo je ze 18.30 — ko so začele padati na krsto grude prsti. Veličastni pogreb je bil najlepši dokaz splošne priljubljenosti in globokega spoštovanja, ki ga je užival nepozabni Jernej Vengust med narodom, prav posebno pa še med gasilsko armado, ki ji je posvečal toliko ljubezni in dela. Koledar Danes: $re*ia. 3. oktobra katorieami: Kan-did. Vitomir. Današnje prireditve Kino Matica: Viktor in Viktorija Kino Ideal: Vrni mi svobodo... Kino Dvor: Dovedi jih žive... Kino ši&ka: Tuzer Dežurne lekarno Danes: Mr. Ustar. £olonbun^ova uhca 7. dr. Kmet, Tyr?eva cesta 41 in Trnkoczv. Mestni trs 4. Oni dan sem videl v nekem inozemskem šaljivem lisi u v ljubljanski kavarni sledečo sliko: »Ogromen morski pes drvi / odprtim gobcem proti potapljaču, ki drži v roki v obrambo velik nož. Pod sliko pa besedilo: »Sram Vas bodi! — Z nožem nad ribo!« Velika \*ečina Ljubljančanov tega »vica«- najbrže ni razumela. V dokaz sledeče: Odkar dobivamo z Jadrana rib kar na cente, je postala riba tudi pri nas neke \nrste ljudska hrana. Servira se v prvih hotelih, v matih lokalih kot v }a\*nih menzah. Pred kratkim je bila riba tudi na jedilnem listu neke ljubljanske menze, kjer se hrani sama inteligenca. — Izmed 25 gostov — med njimi dame v zadnjih pariških krojih — samo dva nista šla z nožem nad ribo. Dalmatinci, ki nam dobavijajo ribe, to še bolj navajeni obče\\mja s tujci kot pa mi. Da ne bo kakega spodtikavanja med tujci, pa tudi med nami. bi ne bilo slabo, če bi prodajalci rib delili tudi brezplačne knjige o »bon fonu«. .Vi vse, kar se je, kranjska klobasa. Pa brez zamere! Za modernizacijo Ljubljane Ljjbluuia, 3. oktobra Pri urejevanju okolice Rl*»iwoisove cesle bodo gotovo vse razveselila pogajanja, ki jih vodi mestna občina z Listnicami nun-kaecra vrta. Po teh po-ajanjih naj bi lastnice dovolile nuvtni občini podaljšati preko njihovega vrta Bubioevo ulico do snonad stropne hiše (ki nai bi «o v bodoče jodrla) v Šelenburuovi ulici, N in^ko ulico do Kon-gn**neea trga in (lledališko ulico do novo Nunske ulice. V zameno za te temljiške pasove pa bi mestna občinn odstopil i večje zemljisčo na periferni mu . Tako bi dobilo aršulinke vol i ki vrt n.t periferiji motata, od prodalo pa bi lahko fSC parcele ob novih restah: pridržale bi si 6amo stavbne parcele med Subičevo, Gleda liško in Nunsko ulici proti rorkvi in i^iii" stanu. Tako bi mestna občina nadaljevala pr hodnje leto re*rulacij^ka dok« v tem okolišu Veliki vrt. ki nastaju volika zapreka pri razširjanju sredinca mesta, pu bi po zman šal na velikost, ki jo v rpntm zadostna. Tadi vrt Narodneca doma nima več ono tra pomena, kot sa je hne! poproj. Ljubljanski Sokol je dobil lepo telovadile v Tivoliju rn ne rabi več tega vrta za manj*^ letne prireditve. Zato nai bi s»' t*edaj slepa Gajeva ulica, ob kateri ntoje največje palaca, podaljSala prek-o vrta do Rl<»iwoi«ovo ceste . S to ureditvijo bi Ljubljana dobila niz lepih ulic med Keivveisovo resrto in r^di-š?em-&elenburr©vi bo premiera AoJiardove trode. janke: Migo, dekle z Montparnasa. Avtor nam slika z vedrim humorjem in solnčnim optimizmom mizerijo montparnaških bohe. mov: girlsov iz Folies Bergeres in njihovega korepetitorja Corcorana, ki ga predstavlja g. Kralj. Glavni figuri sta girl Migo, ki jo kreira ga. Vida Ju van ova in fotograf Raphael g. Danes. Njegov prototip je Rodrigruez, gigolo in tihotapec kokaina, ki ga igra g. Drenovec. Nove dekoracije po osnutkih inž. ar h. Franca je izvršila gleda-liška slikama. Foxtrott v TJ. dejanju je kompozicija g. V. fiušteršiča. Režija je prof. šest ova. Primera bo izven abonma m OPERA Začetek ob 20. uri. Sreda, 3. oktobra: Hovanščina. Red Sreda. Četrtek, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B. Petek, 5. oktobra- zaprto. Sobota, 6. oktobra: Rlgoletto. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 7. oktobra: Tičar, opereta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Opera ponovi Verdijevega »RJgolet-ta«. Naslovno vlogo poje baritonist g. Primožič, ki je dosegel v preteklih sezonah poln umetniški uspeh. Gildo pa poje gdč. Zvonimira župevčeva. ki se nam je predstavila v lanski sezoni v tej vlogi ter je dokazala s svojim nastopom izredno darovitost. Gospodična je absolventka glasbene akademije v Berlinu m je uspešno debuti-rala tudi v Zagrebu. >Rigolettoc se poje v soboto 6. t. m. kot predstava izven abon maja po znižanih cenah od 30 Din navzdol Iz repertoarja prejšnjih sezon se ponovi v nedeljo 7. t. m Zellerjev »Tičar<. To je zabavna opereta, ki se je priljubila občinstvu 9 svojimi prikupnimi melodijami in živim dejanjem Zasedbo javimo prihodnje dni. Predstava se poje izven abonmana po znižanih cenah od 30 Din navzdol. Naročite — čftafte LJUBLJANSKI ZVON« tev 224 /6LOVBN6K1 NAROD«, dae 3. oktobra 1934 Strni * Smeh je zdravje Smeha na mernike vam nudi opereta # NE ZAMUDITE PRILIKE ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Predstave danes ob 4-, 1M in 9*4 SAMO SE DANES VIKTOR IN VIKTORIJA v kateri nastopata Herman Thimig in Renata Mtilfer DNEVNE VESTI — Z banske uprave. Ban g. dr. MarusiČ jutri ne bo sprejemal strank, ker bo sIjž- beno zadržan. — Nova uredba o monopolskih taksah. Finančni minister je izdal predlog monopolske vlade naredbo o monopolskih taksah, ki se določi v vseh primerih ko zahteva zakon o državnih monopolih plačevanje monopolske takse. Ta uredba se bo raztegnila tudi na vse kršitve pred njenim u veljavi j en jem, v kolikor dotične zadeve še niso urejene, odnosno v kolikor odločbe še niso postale pravomoćne. Nova uredba stopi v veljavo te dni. — Odlok o uradnikih pripravniških skupin. Na plenarni seji državnega sveta je bilo sklenjeno da se mora § 2.V) v zvezi s § 113 odstavek 4. in § 116 točka 2 uradniškega zakona razumeti tako, da stalni drž. uradniki pripravniških skupin po zakonu o uradnikih iz leta 1023, čeprav so bili po določbi § 230 uradniškega zakona z dne 31. marca 1931 prevedeni na prejemke uradniških pripravnikov s tem niso izgubili značaja državnih uradnikov in imajo pravico do pokojn:ne. čim dosežejo 10 let efektivne državne službe ne glede na določbe od-stav 4. § 113 odnota 300.— do 620.— Din Nejpremočljivi hubertusi od Din 130 — dalje Tovarniška Prodaja »SOKO« oblek LJUBLfcJANiA Sv. Peara cesta 23, Celovška ceeta 63 ICftAiNJ: Glavni trg 102 — 'Za enotno farmacijo v slovanskih državah. Včeraj dopoldne je bil v Beogradu otvorjen Mi. kongres slovanskih lekarnarjev. Svečani otvoritvi so prisostvovali kraljev zastopnik general Kostič, minister socijalne politike m narodnega zdravja dr. Fran Novak, zastopnik vojnega min stra general Popovič, zastopnik prosvetnega ministra dr. Dvorn kovic, češkoslovaški poslanik VV-ellner. bolgarski poslanik Kjuseivanov itd. Kongires je otvoril predsednik federacije slovanskih lekarna-r-jev Cimerman. Za njim je povzel besedo m nister dr. Fran Novak, ki k v svojem pozdravnem govoru omenil, da ie bilo najvažnejše delo njegovega resora enotna lekarniška zakonodaja v naši državi, ker smo imeti prej pet razHčnih zakonodaj. Poleg tega smo dobili tudi enotno jugoslo-ven>ko farmakopejo, dočim smo imeli prej štiri. Vlada bo tudi v bodoče posvečala vso pozornost lakarnarjem kot važnemu •stanu. — Delo dobe. Borza dela v Ljubljani spre ime takoj voznika, 3 hlapce, izdelovalca krtač. 4 pletilce. Čevljarja za škornje, 5 pleskarjev in soboslikar je v, puškarja, ste-kloslikarja. — Zvonimir Rogoz in Ita Rina v Splitu. V Splitu se mudi že več dni Vasilije Za-rič, ki bo v imenu državne filmske centrale nadziral nadaljnje izdelovanje filma »A življenje gre svojo pot«. Film so izdelovali že lani, pa so morali delo prekiniti, ker ni bilo denarja. V ponedeLjek je krenila iz cu je ubil svoio ženo Adelajdo Elzo in njenega Ijubčka vpokojenega policijskega uradnika Edvarda Polaka. potem si je pa končal življenje. Njemu je bilo 35, ženi 28, njenemj ljubčku pa nad 45 let. Najprej je ustrelil Polaka. za njim ženo, končno pa še sebe. — Ne ve, da avstrijske krone ne veljajo več. V ponedeljek se je vkrcala na parnik v Šibeniku SO-letma starka, ki je hotela plačati vozni listek z avstrijskimi kronami. Starka že nad 20 let ni potovala in zdaj je vzela s seboj 700 avstrijskih kron. Blagajniku je pomolila 20-kronski bankovec in nemalo se je začudila, ko ji je povedal, da ta denar ne velja več. Iz Ljubljane —lj Čiščenje tivolskega ribnika je končano, samo še v zahodnem delu pri lopi izvažajo blato z dna na breg. v ribnik j je bilo izredno mnogo blata, kar se pozna že po tem, da &o navozili na mestni vrt velike količine materijala in ga ie še ostalo za ravnanje bregov. Ribniške bregove bodo lepo zravnali ter regulirali, da ribnik ne bo veg podoben vaški mlaki. Bregove že urejujejo na vzhodni strani. Zdaj je za to delo idealno vreme, vendar pa ga ne bodo mogli končati tako hitro. Zaposlenih je okrog 50 delavcev na račun Dednost nega fonda. _lj Združenje trgovcev t Izubijani obvešča vse gg. člane, da sklicuje za v ponedeljek dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliko dvorano Trgovskega doma sestanek vseh trgovcev, na katerem se bodo razpravljala vsa važna gospodarska vprašanja in so vabljeni vsi trgovci, da se tega sestanka udeležijo. Posebnih vabil uprava ne bo razpošiljala- —lj Mestna pftnarna naznanja, da se vrši v četrtek ob 30. uri predavanje o kuhanju s pl:nom v lokalu v prehodu palače Viktoria. —I j Učni tečaji češkega jezika. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Jugoslov-če-škoslov. liga v Ljubljani brezplačne nčtne tečaje češkega jezika za dijake vseh tukajšnjih srednjih šol. kakor tudi posebni učni tečaj, ki je pristopen vsakomur. Banska uprava je, kakor vsako leto, tudi letos blagohotno priporočila te tečaje vserm ravnateljstvom tukajšnjih srednjih šol. Lansko leto je tmeto JČ liga t Ljub- ljani 11 učnih tečajev, ki jih je obiskovalo nad 400 učencev, in upa da se bo tudi letos odzvalo srednješolsko dijastvo njenemu vabilu v čkm večjem številu. Vsak dijak naših srednjih šol naj ai zastavi nalogo, da se nauči vsaj se enega slovanskega jezika. Glede razpisa, pricetka itd. občega tečaja, ki je pristopen vsakomur, bo JĆ liga še posebej sporočila. Tečaji 90 določeni ta&o za začetnike, kakor tudi za one, ki bo že napredovali. —U Z. K. D. film. V pete* bo Z. K. D. predvajala v Elitnem kimi Matici sijajno glasbeno opereto >2ivrjenje je lepo< v kateri poje slavni Piccaver. Važno vlogo ▼ tetu filmu ima tudi komik Szoke SzakaH kakor tudi ljubka Nora Gregor. Film obeta biti svojevrsten glasbeni užitek za oaze občinstvo- Pa tudi oni, ki fim je do smeha, pridejo na svoj račun. —lj Sofani! Društvo >TabOT< priredi sporazumno z odborom klube Koroških Slovencev v Četrtek i t a, fl| pol 9. zvečer na realki predavanje. Govoril bo tajnik kluba Koroških Slovencev g. Fran Uršič >0 bilanci ob 14. obletnici koroškega plebiscita«. Sočani udeležite se polno številno tega sestanka. —lj Družabni plesni tečaji >Jenkove šole v Kazini« se pričnejo 8. oktobra z za-četniškim tečajem. Oficijelni »otvoritveni plesni večer« vseh teoajev bo v torek 9. okt Informacije, vpisovanje za tečaje in posebne plesne Mre vsakodnevno od 11 do 13 in od 17 do 19 ure v Kazini. Dijaki-nje imajo popust - —lj Plavalna sekcija SK IHrija. Seja eekcijskega odbora danes ob 18.30 v kaverni Evropi. Pozivajo se na aeio gg. inž. Blou-dek, Poschl. LavrenčMč m Otruba. NaČelstvo. —U Očala, daljnogled], barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pr*. Fr. P. Zajcu, izprašanam optiku. Ljubljana, Stari trg 9. Cen'ki brezplačno. 3-T —lj Beg od doma. Pred dnevi je po-be^rn la od doma iSietna Elizabeta T., stanujoča na Ambroževem trgu 9. Dekle je srednje, šibke postava, okroglega obraza^ plavola-sa, modrih oc* in zdravih zob. Na sebi je imela belo kriJo in rdečo jopico s Črnimi rožami. — Nedavno je pobegnil od doma tudi 161etni brivsk: vajenec Stanko S., stanujoč na PoBamski cesti 28. Fant je srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih las, rjavil oči. Oblečen je v kratke športne hlače in črn športni suknjič, na nogah ima nizke rjave če vije. Iz Celja —c Obi*k tujcev, v septembru je ob-iskaJo Celje 1134 tujcev (nasproti 1466 v letošnjem avgustu in 1299 v lanskem septembru), in sicer 780 Jugoslovenov in 345 inozemcev, med temi 173 Avstrijcev, 81 Cehoalovakov 44 Italijanov, 18 Nemcev, 12 Madžarov, 8 Poljakov, 5 Švicarjev, 3 Rusi, 2 Angleža, po 1 Američan, Belgijec, Bolgar, Francoz, Grk, Nizozemec ln Runa un. —c Brezposelnost. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. do 30. septembra na novo prijavilo 34 brezposelnih (21 moških in 13 žensk), delo je bilo ponujeno za 23 oseb (10 moških in 13 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 12 (za 6 moških in 6 žensk), odpotovalo je 12 oseb (8 moških in 4 ženske), odpadla sta dva moška. Dne 30. septembra je ostalo v evidenci 273 brezposelnih (243 moških in 30 ženak) nasproti 265 (238 moškim in 30 ženskam), dne 20. septembra. Delo dobijo; 2 hlapca. 1 pekovski pomočnik, 1 raznaša-lec peciva, 4 kmečke dekle, 3 služkinje in 1 kuharica —c Redna Seja. me*tnega s\-eta celjskega bo v petek 5. t- m. ob 18. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu —c Upokojeno učiteljstvo Iz Celja in okolice bo imelo svoj redni mesečni sestanek v soboto 6. t m ob 16. v prostorih uradniške nabavljal ne zadruge v Celju. Iz Maribora — Motocikli stična dirka na PonOrju. Za nedeljo 7. t m. nam pripravlja agilna motosekcija 3>Peruna< prijetno presenečenje. Na Pohorju se bo vršila prva motoci-klistična dirka, na kateri bodo star tali najboljši dirkači iz naše države. Dirka se bo vršila na 5-5 km dolgi progi Zgornje Hoče— Reka—Pohorski dom. Prireditev, ki je pač redek športni dogodek, bo nedvomno tudi najboljša propaganda za naše prelepo Pohorje. — Novo vodstvo mestne hranilnice. Nedavno je bil izpopolnjen odbor mestne hranilnice v Mariboru z novimi člani. Te dni je imel odbor svojo sejo, na kateri so prevzeli izvoljeni člani svoje funkcije. Predsednik direktorija je g. Franjo Bureš, njegov namestnik pa šolski upravitelj g. Viktor Grčar. Upravnemu odboru predseduje g. Vladimir Pušenjak, direktor >zadružne zveze«, njegov namestnik pa je industrijec g. ing. Oskar Dračar. Sicer pa je vodstvo Mestne hranilnice v Mariboru razen nekaterih sprememb ostalo isto. — Seja mestnega *veta, poglavarstva mesta Maribor se bo vršila po določilih novega zakona o mestnih občinah prihodnji torek 9. oktobra. Na dnevnem redu, ki je precej obširen, so nekatere zelo zanimive zadeve, o katerih bomo še poročali. — Drago Je plačal zabavo a prostitutko. V nedeljo zvečer je povabil Jože B. mlado prostitutko v neko mariborsko gostilno, kjer se je z njo zabaval pozno v noč. Oba sta se precej okajena vračala v lepi noči proti domu mlade izprijenke. Vino je storilo svoje in zvezdnato nebo ju je zvabilo na temno dvorišče, kjer sta se zabavala do mile volje. Dekle je pa izmaknilo med tem od sreče omamljenemu Jožetu z žepa 800 Din. Sele naslednjega dne je fant opazil, da je okraden. Toda bil je iznajdljiv in znal si je poinagati. Odšel je na dom prebrisane Amalije in jo povabil na izprehod. Res se je tatica odzvala povabilu, misleč, da ji bo tudi tokrat uspelo kaj izmakniti. Toda izprehod je bn kaj kratek, kajti že pri prvi stražnici je okradeni Jože izročil tatico stražniku. Kljub temu, da Je ničvredni ca dejanje odločno zanikala, so jo vtaknili v zapor. Jože si bo nedeljski večer pač zapomnil, saj je drago plačal svojo nočno zabavo. — Nameatu v solo Je pobegnil v »vet. Zasebnica Marija Ferkova iz Dajnkove ulice je prijavila policiji, da je njen vnuk in varovanec Friderik Ferk, učenec IV. razreda osnovne šole. že pred tednom neznano kam pobegnil Varuhinja je izjavila, da je pogrešanca izpridila slaba družba tn je često tzostajal iz šole ter se potepal. Trgatev Ljubljana, 6. oktobra. Ker Je letos letina vaeh pridelkov nenavadno iZigodnja. je tudi trgatev z malimi izjemami že končana. Pri trganju k sreči ni motilo slabo vreme in solnce je Urdi tako oslartiilo grozdje, da bomo uneli vino izredno dobre kvalitete. Kar se količine tiče, so vinogradniki seveda ne morejo pohvaliti, saj je na mnogih krajih pobila toča, v drugih goricah se pa letos poznajo Se tudi poeledice lan&ke toče. V glavnem je na Dolenjskem po krajih, kjer ni bilo toče, približno toliko pridelka, kakor lani. vendar ima pa most v splošnem več sladkorja, zlasti pa manj kisline. Ker so se ljudje bali deževja in ker je že ob zadnjem deževju grozdje pričelo pokati in so se pokazale tudi bolezni, so začeli ljudje trgati prav zgodaj, saj kmet rabi tudi denar in komaj čaka, da bo prodal vino. Napredni in pre«nožnej>ši vinogradniki so čakali 0 trgatvijo do zadnjega, vendar pa sedaj tudi ti bero ln so z večino tudi ie grozdje obrali. Ker je krasno solnčno vreme, bi bili umni vinogradniki še radi čakali s trgatvijo, da M bili imeli še boljše vino, vendar pa ni bilo mogoče, ker so njih vinogradi popolnoma osamljeni med drugimi že obranimi. Ker so kmetje v okolici takih vinogradnikov že opravili trgatev, so se z vseh vinogradov natepli ptiči in še druge žuželke v že neobrane vinograde in delali tako veliko škodo, da ni bik> mogoče več čakati s trgatvijo. Podobno je pa tudi s krščenimi tatovi grozdja, ki so 'e-tos delali po vinogradih povsod prav veliko škodo Kakor vse kaže, bomo letos pili prav dobro vino, ki bo pa gotovo dražje od lanskega Kakor smo v soboto poročali o drugem cvetju sadnega drevja in drugih rastlin, tako smo tudi že pisali o zrelih rdečih jagodah. Seveda so zrele jagode redke, zato je pa tembolj presenetljivo, ko lahko v naši sloviti Dolini gradov na vrtu rakovniškega gradn vidite gredo žlahtnih Jagod vso v evetjn, med cvetjem je pa tndi dosti kakor oreh debelih zrelih jagod. Tudi pri najvažnejših žlahtnih vrtnih Jagodah je ta pojav zelo redek, na vrtu rakovoiške graščine so pa sedaj dozorele jagode, ki so prav bogato rodile že zgodaj pomladi. Z Jesenic — Cvetje v jeseni. Na vrtu posta jena-čelnika 2- Franceta Maierja se je razcvetela mlada jablana. Vrt leži med železniško postajo in Prešernovo cesto, odkoder se lahko vidi cvetoče drevesce. — Franceta Šmajdka sadnia pot. V ponedeljek popoldne se je vršil izpred hiše žalosti pogreb Franceta ftmajdka, bivšega ključavničarja in posestnika na Jesenicah. Na čela doleeea žalnega sprevoda je svirala žalne koračnice jeseniška sokolska £odba. sledila ie jeseniška rrasilskn četa z zaetavo ter četa tovarniških gasilcev. Za krsto in sorodniki so korakali v velikem številu jeseniški in okoliški obrtniki, člani JNS m Sokola ter mnogih drugih društev, katerih Man ie bil pokojnik. Za članstvom raznih društev in organizacij pa je spremila na zadnji poti izmučenega in težko pre-iskušenega moža. dolga vrsta Hudi. prijateljev in znancev, ki so prišli k pogreb j od blizu m daleč. Iz Trbovelj — Velika župna gasik'ka vaja- Uprava gasilske župe laškega sreza je zasnovala za gasilske čete trboveljskega okrožja veliko zaključno gasilsko vajo. pri kateri bodo sodelovale vse trboveljske gasilske čete. Vaia bo danes (v sredo) ob pol 4. uri popoldne na poslopju gostilne Forte na Vodah in vs* sosednjo objekta. Vaji bodo prisostvovali tudi višji gasilski funkcijonarji iz Lfjbliane. Vzbuna Eraeilcev bo izvršena potom rudniške sirene naGvidi. — Sprememba delovnih dni. Iz tehničnih ozirov je rudniška uprava spremenila dva delovna dneva in sicer se bo praznovalo jutri, dne 3. in v sredo dne 10. L m. namesto v četrtek, dne 4 m v četrtek dne 11. t. m,, kakor je bilo prvotno odrejeno-Ostah" dekjvni dnevi ostanejo neizpremen-jeni, tako da bo v tem mesecu 90 delovnih dni. — Občinski proračun. Novi obči neki odbor je šel takoj po potrditvi na delo in je že sestavil občinski proračun za drttgo proračunsko polletje (prvo polletje se je zaključilo z dvanaJBtinami). Polletni občinski proračun bo po vsej priliki že jutri razgrnjen občanom na vpogled. Takoi nato pa bo občinski odbor začel s sestavo novega proračma za prihodnje proračunsko leto, — Kost se je podrl. Ko je v ponedeljek vozil podjetnik g. Šešler s svojim tovornim avtom polno naloženim z vrečami moke preko starega lesenega mostu čez Trbo-veljSčico pri gostimi Veber v Sv. Urhu pri Bevskem, ie slabotni most pod silno težo naenkrat popustil, tako da je zadnji dei avtomobila s tovorom zdrknil v potok, ki k sreči na tem mestu ni bil globok. Vseeno pa je blo okrog 20 vreč moke uničene, ostalo pa so spravili iz vode nepokvarjeno, ker ie bila na vrhu. Skoda je znatna, kdo jo bo trpel in na čegave stroške bo novi most zgrajen, se pa še ne ve. Most je bil sicer že star in bi se ga moralo itak v kratkem bodisi temelrito popraviti ali pa novega zgraditi, vendar se pa tudi po novem most j, če ne bo iz betona, ne bo smelo voziti tako težke tovore- — Otvoritev sezone sokolske drame. Priljubljena sokolska drama je otvorila z današnjim dnem svoio zimsko sezono. Danas se ie sestal ansambl sokolskega gledališča k svoji prvi vaji po poletnih počitnicah. Kot prvi pride na sokolski oder >Drzni pla-vač<, ki bo zadovoljil tudi najbolj razvajeno gledališko publiko. »Drzni plavac« je burka Drveča reda; igrala se bo koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca. Podrobni program letošnje sokolske gledališke sezone objavimo v kratkem. 1 Iz Kamnika — Rudolf Debevec na zadnji poti. Vrvte starih Kamničanov se redčijo in grob ee z* grobom vrsti. Kar po vrsti so odšli od nai Lojze Benković, Ante Pmtar, Jerica §in- I kova, ljubljanski trgovec Josip Pollak m sedaj Rudokf Debevec. Velike so bile žrtve, ki jih je moral doprinesti z ognjem narodnega navdušenja prožeti moft pred avstrijskimi oblastmi, velike so fbile njogo»« aa-sluge za mesto, ti ai jih je stekel kot dolgoletni delavec v gasilnem daxwdtvu, kot svetovalec in odtbomiTc v občinskem »vetu, kot odbornik in dolgoletni načelnik kamniške meščanske korporacije. Da ljudstvo visoko ceni zasluge tn se s hvaležnostjo spominja zaslug, je pokanal včeraj po^rre^i g. Rudolfa Debevca. katerega je spremil na zadnji poti prav ves Kamnik. V dolgem sprevoda je korakala mestna godba »Lira«, gasilstvo iz Kamnika m okoHcc za rupnrm praporom pred krsto, katero so spremljali gasilci s prižganimi svečami, so nosili dolge vrsto vencev in šopkov. Za krsto se je za sorodniki razvrstilo kamniško občinstvo z najoffličnejSimi predstavniki naše Javnosti. Korporativno pa so se pogreba twiel« žili uslužbenci ln delavci korporacije. Lira je ob odortem grobn sapela -žHi k večnemu počitku v grob prerano umrle ljubljene hčerke Dike. Naj bo vrlemu možu lahka domača zemlja, KamniČa-ni mu borno oh ran tli hvaležen m trajen spomin. — Občinska seja. Včeraj zvečer se je kaanniSki občinski odbor seistal k seji, na kateri je obravnaval nekaj tekočih probi cmo*v. V uvodni se je žapan g. Kramar v lepem govoru spomnil smrti g. Radotta Debevca. Občinski odt>or je počastH njegov spomin, nato pa se je obravnavala glavna točka dnevnega reda sisteanlzira-nje mest pri občini. Po živahni debati je odlbor sprejel statut, kakor ga je izdelala uprava. V discipTlneko raaaodi.Ve pri sre-skem načelstvu je Ml ts^oljen g. noter Anton Zevnfk, namestnik Fomao SHrafa. Iz Ptuja — Umri je v Ptnjn v 66. letu starosti obče spoštovani Alofz Pogrije Soteki u*>ra-viteri v pokoju. Pokojni je študiral oŠle-ljisče v Mariboru in »kižboval 37 let na Hajdini pri Ptuju, kjer ga je takratno občana leta 1910 v znak njegovih zasrjg imenovala častnim občanom. Pokojni zapo&n soprogo ter ab*. medicinca Stanka. — Pri vasovanja $a je teiko poškodoval. Posestnik Hazimađi Jrrr+i iz Skorbe fe več noči ni imel miru, ker so tantfe vasovali pri njegovi dekli, ki je s*o4a v poseiMri kamri* Dočim je Hazitnali prvi večer nočne vasovalce prepodil, io fe že nseiednjegu večera izku-pil. Posestnikov sin T. F_ is Slovenje vasi, ki je rad videl domačo deklo, ;e pripeljal k vasovanju 6 seboj svojega prijatelja V. M. tndi iz Slovenje vasi. Oba s*a se pcetavila na prežo pred hišna vrata po-sestnika Hazimalila ter tako 6akađa do 1 •are ponoči. Ko je prišel v tem času Haxv mali pogledat pred bi£o, kdo mu zopet kali nočni mir, sta ga oba agrabfta, ga vrgla po tleh in ga pošteno pretepla, da sta mu prizadejala težke telesne poškodbe tako da je moral iskati zdrarvniSke pomoči. Oba nočna gosta sta sedaj ovadena sodiSSn. _ V ptujski bolnici fe umrl cfeHnflfa revež 58 letni Herdenfk Anton doma H Makol. SPORT — KK Radomlje je imek> v nedeljo v gostih simpatično moštvo docnžalakega Diska. Gostje so igrali 1 velikim elanom kot smo to že navajeni od starega domžalskega rivala. Tndi domačini so se odlikovali na polhi- Obramba je bila zek> dobra posebno pa se je odlikoval vratar Sesek. Dobro in povezne je igral tudi napad, dočim ie bila krilstka vrsta slaba- Tekma je bila vseskozi zanimiva, kar odcovar>a tudfi rezultat 4:4 f2:2). SOKOL Srebrni jubilej jezdnega odseka LS Glavna svečanost proslave srebrnega jubileja jezdnega odseka Ljibljanskega Sokola bo v nedeljo 7. t m. ob 16. na letnem telovadisču v Tivotrjn z javnim nastopom jezdnih odsekov. Zek> zanimiv in pester spored bo obsegal naslednje točke: 1. Vafe na konju (vol trii ranje) izvajajo člani iezdnega odseka Sokola Vič pod vodstvom br. Maseka, 2. četvorka (2 dela) izvajajo člani in članice jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola ped vodstvom br. Franketa. 3. vaie s sabljami izvajajo člani Sokola Ljubljana 111, pod vodstvom br. Gorazda. 4. jej de barree, izvajajo Člani jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola pod vodstvom br. Franketa, 5. skoki čez zapreke, izvajajo člani in Članice jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola pod vodstvom br. Pavlov-čiča, 6. karakol, izvaja 33 članov jezdnega odseka Ljubljanskega Sokota pod vodstvom br. Franketa. Kakor je iz sporeda razvidno, bo to eden najzanimivejših nastopov, kar smo jih videli v Ljubljani. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo trud in napore naših jezdnih odsekov, ki so zlasti v letošnji poletni dobi radevolje obiskovali prireditve naših draštev in tako dvignili tudi na zunaj sijaj sokolskih nastopov. V nedelK> v»i na letno telovadišče v Tivori, Zdravo 1 Pri starinarju. — Torej shtžbo iščete. Ali se razumete oa našo stroko? — Pa še kako! — No, dobro, takoj se bomo prepričali. Poglejte te čroke. Kaj je to? — Ovratnik Madarne de Pomrpa-donre. — kneoKoo, s*e ie spoeieti. Strmo 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. oktobra 1934 224 10 Jarmey je nepremično zrl na EUery-ieva usta. Oster pog/led je vrgel mimogrede naMJTjchena. — Vidim, da se temu ne bom mogel izogniti. Povejte točno, kaj bi radi od mene. Kaj naj vam povem? — Ne mnogo. Vse! Jairney je prekrižal noge in si prižgal cigareto. — Danes ob četrt na devet so me poklicali k stopnišču v tretjem nadstropju, baš ko sem bil na prvi inspekciji kirurgičnega oddelka. Tam sem našel gospo Doornovo, ko so jo baš pobirali. Padla je brila po stopnicah hi si pretrgala žolčnik, ker je bila priletela na trebuh. Površen pregled je pokazal, da je dobila tipičen diabetični napad v trebuhu, ko je šla doli po stopnicah. Onesvestila se je hi padla. — Res je, — je za še pet al Eflery. — Ce se ne motim, ste jo dali takoj odnesti. — Seveda, — je pritrdil kirurg. — Daj sem jo odnesti v privatno sobo v tretjem nadstropju, kjer so jo slekli in položili na posteljo. Poškodba je bila zek> težka. Potrebna je bila takojšnja operacija, toda diabetične komplikacije so nas prisilile znižati količino sladkorja v krvi z nevarnimi, toda neobhodno potrebnimi Lnsulinovimi injekcijami. K sreči je bila v comatičnem stanju, nar-kotiziranje bi bik) samo povečalo nevarnost operacije. In tako smo potisnili z injekcijami sladkor na normalo. Jaz sem bil ta čas zaposlen z neodložljivo operacijo v operacijski dvorani *A«. In še predmo je bila končana, je gospa Doornova v predsobi. — AK morete reči. doktore, da je bila gospa Doornova še živa, ko so jo perja M v predsobo? — je vprašal Ellery naglo. Kirurgove Četju^fci so se krčevito stisnile. — Tega ne morem trditi, Oueen — vsaj iz lastne izkušnje ne. Na bolnico je moral pazrti asistent, doktor Le-slie, ker sem imel jaz opraviti z operacijo v dvorani »A«. Saj lahko vprašate asistenta samega. Toda sodeč po zunanjosti trupla lahko rečem, da ni bila mrtva nad dvajset minut, morda še torrko ne v trenutku, ko smo opazili žico na njenem vratu. — Razumem . . Doktor Leslie. ste dejali. — ErJery je zamišljeno pogledal v tla. — Johne, ari bi hotel poklicati asistenta Leslia? Se strinjate s tem, Janrjey? — Seveda se. — Jartnev je malomarno zamahnil s svojo mišičasto roko. Mirnchen je odšel in kmalu se je vrnil z mladim belo oblečenim zdravnikom, BiH ie Jannevev pomočnik. — Doktor Leslie? — Artihur Leshe, — je odgovoril prišlec Pozdravil je Jarmeva. ki je sedel ves nervozen na stolu in kadil cigareto. — Kaj pa je to? Inkvizicija? — Nekaj takega. — Ellery se je sklonil naprej. — Doktor Leslie, ali ste boli pri gospe Doornovi ves čas, ko je bil doktor Janmev odsoten v operacijski dvorani »A« do trenutka, ko so jo odpeljali v operacijsko dvorano? — Ne, nisem bil. — Leslie se je vprašujoče ozrl na Minchena. AM sem osumljen umora, Johne? . . . Ne, gospod, nisem bil ves ta čas pri nji. Pustil sem jo v predsobi in gospodična Priče je pazila na njo. — O, že razumem. Toda bili ste pri nji vsako minuto od trenutka, ko so jo pripeljali sem v predsobo, je-li? — Da, to ste uganili. — Ali bi mogli priseči, da je bila gospa Doornova živa, ko ste odhajali iz te predsobe? Zdravnik ga je ironično pogledal. Ne vem, kakšno vrednost bi mogla imeti moja prisega, toda prisežem lahko. Pregledal sem jo, predno sem odšel iz predsobe. Srce ji je utripalo normalno. Bila je še živa. — Dobro, dobro, končno smo nekaj zvedeli, — je dejal Ellerv. — To nam imenitno omejuje čas in obenem potrjuje Janneyevo domnevo, kar se tiče približnega trenutka smrti. To bi bilo vse, doktore! Leslie se je nasmehnil in obrnil, da bi odšel. — Ah. še nekaj, doktore, — ga je zadržal Eltery. — Koliko je bila ura, ko so pripeljali bolnico sem v predsobo? — Vprašajte me kaj težjega. Bilo je točno dvajset minut na enajst. Pripeljali so jo iz sobe v tretjem nadstropju tjale k dvigalu. — Doktor Leslie je pokazal čez dvorano na vrata z napisom >Dvigalo k amfiteatru«, — iz dvigala so jo pa prenesli sem Da bo vse točno povedano, naj omenim, da sta me gospodična Priče in gospodična Clay-tonova spremljali po stopnicah doli, potem je pa ostala gospodična Priče pri bolnici. Jaz sem odšel v operacijsko dvorano, da bi pripravil vse potrebno za operacijo, a Claytonova je odšla po drugih opravkih. Gospodična Priče je asistentka doktor Janneya, kar gotovo veste. — Pomagala je Jarmevu več let pri lečenju gospe Doornove, — se je oglasil Minchen. — Je to vse, kar ste hoteli zvedeti od mene? je vprašal doktor Leslie. — Vse. Bodite tako prijazni m pokličite obe gospodični. — Prosim. In doktor Leslie je odšel. Janney je vstal. — Gospod Oueen, mislim, da me ne potrebujete več. Dovolite, da odidem. Tudi Ellerv je vstal. Obžalujem, doktore, toda potrebovali vas bomo še . . . ah. kar vstopita, prosim. Minchen je na stežaj odprl vrata, skozi katera sta vstopili dve mladenki v belih strežniških oblekah. Ellery se je galantno priklonil in njegov pogled je begal z ene mladenke na drugo. — Gospodična Priče, gospodična Clayton? Ena izmed strežnic, vitko dekle s koketnimi jamicami na licih, je brž vzkliknila: — O, jaz sem Clavtonova, gospod. Tole je pa gospodična Priče. AK ni to strašno. Midve . . . — Zares! — Ellery je stopil korak nazaj in pokazal na dva stola. Janney ni vstal. Sedel in zrl nepremično na svojo levo nogo. — Ali nočeta sesti . . . Tako, gospodična Claytonova, slišal sem, da sta z gospodično Priče pripeljali gospo Doornovo z doktorjem Leslie iz tretjega nadstropja. Je to res? — Da. gospod. Doktor Leslie je prišel potem v amfiteater operacijske dvorane, jaz sem pa morala nazaj na oddelek »G«, to je v tretjem nadstropju, gospodična Priče je pa ostala tu, — je odgovorila vitka strežnica. — Je to res, gospodična Priče? — Da, gospod. Druga strežnica je bila čmolaska, srednje postave, sveže rožnate polti in jasnih oči. — Dobro, gospodična Priče, aLi se morete spomniti, kaj se je zgodilo v času, ko ste bili tu sama z gospo Doornovo? Iz cowf»oya general Karijera ameriškega gospodarskega diktatorja rala Johnsona, ki je te dni odstopil Ameriški listi poročajo, da je vodja in ravnatelj Nire general Hugh S. Johnson odstopil in prezident Roose-vefr je njegovo demisijo sprejel. Ves svet ve, kdo je general Johnson, v Evropi je pa malo znana življenjska pot tega pitoresknega Američana. Njegovi predniki so se naselili v državi Kansas in živeli so sredi divjega zapada, ko je Hugh S. Johnson zagledal leta 1582 v Fort Scottu luč sveta. Mali John je pa doraščal že med pomirjenimi Indijanci, jahal je kot cowboy ne-osledlane konje po preriji m ni čuda, da se je navdušil za vojaški stan, čim je dorastel v mladeniča. 2e med špansko-amemko vomo je pobegnil z doma na bojišče. Ko so ga starši čez nekaj dni pogrešili, ga je oče pozneje našel med vojaki tik pred transportom. Od vedel ga je domov in mu obljubil, da ga pošlje v Kadetnico. Že takrat je imel Johnson za seboj razne sentimentalne prigode. Življenja ni znal predstaviti drugače, kakor je bilo opisano v njegovih priljubljenih indijanskih knjigah. Kot konjeniški poročnik v Texasu je napisal svojo prvo knjigo o življenju kadeta z zapada. Odlikoval se je zlasti v sportu, drugače pa ni bilo njegovo življenje v mladih letih nič posebnega. Izpolnjeno prokletstvo Na sarem gradu Waterfordu na Irskem je umrl te dni tragične smrti 33-letni lord \Vaterford, sedmi markiz slavnega rodu. Njegova smrt je globoko pretresla angleško javnost; zlasti plemstvo, kajti po stari pravljici je postaj tudi zadnji markiz žrtev prokletstva, ki je viselo dolga stoletja na tem rodu, znanem pod imenom »tragični irski rod«. Waterfordovega prednika Johna Charlesa of Poera Beresforda so našli nekega jutra v lovski dvorani gradu smrtno ranjenega; kraj njega je ležala puška. Markiz je hotel najbrž zjutraj oditi v park na lov, pa mu je v dvorani spodrsnilo, padel je, puška se je sprožila in stre«! ga je zadel v trebuh. Kmalu je izdihnil. Bil je šele štiri leta oženjen in zapušča dva otročič-ka. V kratkem je hotel odpovati z ženo v južno Afriko. Pravljica o prokletstvu rodu Water-iordov je stara že nad 400 let. Ljudstvo pripoveduje, da je imela vdova po nekem uslužbencu markiza VVaterforda hudobnega sina. ki ni vedela, ka; bi z njim počela. Prepeljala ga je v grad in prosila markiza, naj napravi iz njega poštenega človeka. Markiz je privo- V začetku svetovne vojne vidimo Johnsona kot stotnika v štabu generala Crowdera. Poverjene so mu bile važne naloge in tako je moral odložiti pero iz roke, kateri se mora zahvaliti ameriška mladina za mnoge napete pravljice. 2e nekaj mesecev pred napovedjo vojne je sodeloval Johnson pri osnutku zakona, s katerim je dobila ameriška armada 500.000 mož. Premislil je sam vse do najmanjših podrobnosti in mislil je celo na tisk potrebnih formularjev za agitacijo. S svojo agilnostjo in izrednimi organizatorični-mi sposobnostmi, ki so mnogo pripomogle, da je Amerika posegla v svetovno vojno, je Jobnson opozoril nase svoje predstojnike. Kot brigadni general se je 361etni Johnson po vojni poslovil od armade in postal so t rudni k bankirja Barucha, s katerim je sodeloval v vladnem odboru vojne industrije. Kakor je bil pa Johnson izvrsten vojaški organizator, tako je bil slab trgovec, težavne trgovske transakcije mu niso šle, v njih se ni znal uveljaviti in po sedmih letih delovanja v strojni tovarni je izginil med množico drugih ljudi trgovskega sveta. Prišel je Roosevelt in z njim Baruch, ki navzlic raznim neuspehom ni pozabil na Johnsona. Med volilno kampanjo je po dolgem času Johnson zopet opozoril javnost nase in sicer v prvi vrsti s svojim govorniškim talentom in jasnim pogledam v praktično življenje. Ce je šlo za pojasnitev težavnega gospodarskega problema najširšim množicam, je moral vedno stopiti na govorniški oder Johnson. Ob vsakega se je obregnil, z vsakim se je spri, pa zopet pomiriL S plačo 600 dolarjev je postal John ravnatelj urada za obnovitev gospodarstva, gospodarski diktator in kot tak je potisnil vse člane kabineta v ozadje, dokler sam ni padel. KI, sprejel je fanta v službo, toda čez nekaj dni so ga našli obešenega v sobici. Ko je uboga mati to zvedela, je vsa obupana proklela markiza in njegovo potomstvo do sedmega kolena. Predsednik in poglavar sedme generacije naj bi umrl nasilne smrti. In prokletstvo se je izpolnilo. Od takrat je sedem markizov v mladih letih umrlo nenaravne smrti. Več markizov je padlo s konja in se ubilo, nekateri so bih po ne-sreči ustreljeni na lovu, eden je utonil, eden si je pa končaj življenje. Noben ni dočakal 40 let. Predzadnji gospodar gradu Water-ford je umrl v decembru 1932, našli so ga mrtvega v njegovi palači v Londonu. Vzroka njegove smrti niso mogb dognati. Tragično umrli markiz John Charles VVatertord je bil baš predstavnik sedmega pokolenja. Ljudje pravijo, da se je s tem izpolnilo prokletstvo obupane žene in da se zdaj 14me-sečnemu dediču slavnega imena in knežjih posestev ni treba več bati. da bi umrl nenaravne smrti. Pri zdravniku. — Gospod doktor, pojdite hitro z menoj, naš sinko je pogoltnil svinčnik. — Kaj ste pa storili ta čas? — Pisal sem z nalivnim peresom. Pustolovščin se ji Je zahotelo 541etna Marija Redkova v Harbiou je navdušeno prebirala detektivske romane in vsaka v romanu opisana pustolovščina je močno vplivala na njo. Končno je sklenila sama doživeti nekaj takega. Hotela je postati bandit-ka. Iz črnega blaga si je napravila masko, kupila je pištolo in oblekla obleko svojega pokojnega moža. Kupila je tudi več ključev in dleto, iz debele žice si je pa sama napravila vitrin. Sosedje so začudeno gledali to nenadno izpre-memoo. Redkova je naenkrat nehala posečati svoje znance, od jutra do večera je sedela doma in večkrat so se čuli iz njenega stanovanja streli. Končno so se ljudje navadili na to čudaštvo in se niso več zmenili za Red-kovo. Ko so bile vse priprave končane, je Redkova sklenila za začetek vlomiti v lastno stanovanje . Oborožena in opremljena z vsem vlomilskim orožjem ter z masko na obrazu se je ponoči priplazila pod okno svojega stanovanja. Toda komaj se je pripravila na vlom, jo je opazil nekdo, ki se je baš vračal v isto hišo. Poklical je sosede, ki so se na hitro roko oborožili s palicami in vilami ter obkolili dvorišče. Redkova se je prepričala, da ne bo mogla odpreti okna, in z revolverjem v roki se je vračala v svoje stanovanje. Komaj je pa napravila nekaj korakov, so planili na njo sosedje ra jo s palicami pobili na tla, misleč, da imajo opraviti z vlomilcem. Potem so poslali po policijo, ta čas so se pa hoteli prepričati, kdo je vlomilec. Seveda so bili nemalo presenečeni, ko so spoznali v banditu svojo sosedo. Odnesli so jo v njeno stanovanje in ko se je zavedla, je solznih oči prosila, naj ne obveste o njeni pustolovščina policije. Detektivskih romanov pa ne čdta ved. Površina lune Glasilo angleškega astronomskoga društva prinaša risbe člana angleškega kraljevskega zvezdoslovnega društva L. Balla, ki kažejo čudne razpoke na površini lune. Najčudovitejša ima obliko T in se končuje s svojimi vejami v dveh izmed štirih okroglih žrel, kjer je največ teh brazgotin. Zvezdos lovci so doslej mislili, da gre za pogorja odnosno prelome na krajih, kjer se je lunina skorja naenkrat dvignila ali padla. Bai-love risbe pa govori proti tej teoriji, ker kažejo na pravilnost, ki se v naravi pojavlja drugače samo pod človeškimi rokami. Da bi pa bilo na luni življenje ali pa celo, da bi živeli na nji ljudje, to zvezd os lovci odločno odklanjajo in tako bo treba počakati s to zagonetko, dokler ne bo izdelan v Ameriki nov ogromni daljnogled. Površino lune in možnost življenja na nji je proučeval ie v začetku našega stoletja slavni ameriški rvezdoslovee Pichering in napisal je obširno knjigo o luni. V nasprotju z drugimi zvezdo slovel ne smatra, da je luna brez atmosfere in vegetacije. Po njegovem mnenju je okrog nje zelo redka atmosfera, ki bi mogla biti tudi atmosfera oglikovega kisika. Pichering ne izključuje možnosti vegetacije na luni. Da bi pa živela na nji inteligentna bitja, kar bi pojasnjevalo kanale na luni, je zelo neverjetno. Najbrž življenski pogoji na luni izključujejo možnost živih bitij, kakršna so na zemlji. SLUŽBE Dva čevljarska pomočnik« epecijelno za gojzerice, apretf-TDPrm — Avgust Jud, čevljar, Sušak. POTNIKA špiritu ozne branže, prvovrstno rutin i rano sik), ki dobro uveden in pozna Gorski Kotor, Primorje, Datmaotjo ki Orno goro, Išče s provizijo dolgoletna renomirana tovarna likerja. Fiksna plaća ni fcz_ kljucena. Samo reflektanti, kn so v tej stroki že delali, naj pošljejo evoje ponudbe na upravo Skoven. Narod* pod »Stručna eilac 29» Klavir dobro ohranjen je po coni naprodaj. Naslov v mpravi Slov. Naroda. »34 OTOMANE OD DIN 5O0.— modroci od D ki 220.—. prede* lovanie modrocov Din 35—. EGON ZAKRAJSEK, tapetništvo, LJUBLJANA, Selenhur- . gova ulica 4. 2979 | Kostanj Jedilni, lep, debel, odbran, kupice najceneje pri tvrd'ki A Nacbibar, Radeče. Holandeke čebulice hijacint, tulipanov, krokuso« ki z/onč-kov nuSlov. Naroda« Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5. Z naročilom je poslati znesek PAZINO če oddajate ali iščete stanovanje oglatajte v »Slovenskem Naroda«. — Beeeae ojm) PUMPARCE modne alaCe. aajboljSi aakup A. PRESKER LJUBLJANA, Sv. Petre cesta *tev. 14. 6/1 PRAZNO SOBO doriščno, z elektriko in peCjo, išče stalen gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »De be 2939«. SPALNICE moderne, iz orehove Korenine jieskane. In kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic. Komenske-ulica št. 34. 54/1 ZAVESE ^am najlepše napravi po izoir o t aga specijalni oddelek za za fese — BUD SE VEK. ljudi j» na, Marijin trg Z. — Kdor *u u oiagt pr (nem. mu uM> a jotovim orezplaCno* OGLAŠUJTE v malin oglasib v »SlovensKen Narodu« velja vsaka oeaeo; U) para davek Din 2.- Naj nanjsi znesek za mali agJa; Din 5.-. davek Din 2.- Mai >glasi se plačujejo takoj; p< >o§ti lahko v znamkah — Zx> idgovore malib oglasov treh*-nrilo*it1 znamko PL1SE za volane v različnih gubah. SPECIELN1 EN TEL oblek, volan, aalov Ud. AŽURIRANJE, entel vložkov in čipk. PREDTISRANJE, VEZENJE MONOGRAMOV. zaves perila. Hitro, fino m poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljan? poleg hotela Štrukelj Gospe! Ali želite vložiti nekaj dinarjev za sebe? Kakšna razlika za tako malo denarial Nekoliko dinarjev — ne mnogo — ali dovoli za odločilen preobrat v Vašem življenju! Dandanes ves svet teži za :em, da bi bil mlad — mlad — vedno mlad! Filmska zvezda izgubi 75% svoje plače, će je videti stara. Ona izgubi že 50% takoj ko začne veneti njena polt. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča je pridobil od mladih živali čudovito polepševalno snov imenovano Biocel. ki hrani in naglo pomlajuje kožo. Rezultat poizkusa hranjenja kože, ki ga je napravil dr. Stejskal, je bil ta. da so gube pri ženah od 55 do 72 let v roku od šostft tednov popolnoma izginile. (Glej popolno poročilo v Dunajskem Medicinskem Listu), čestokrat se v osmih urah doseže presenetljiva iz-prememba polti, ravno kakor da bi dobro nahranili sestradano in onemoglo ženo. Prva •tvar. ki \o moški ooaai na Vaši pojavi, je Vaša polt. Ce ji polt grda, Vas morda drugič niti ne pogleda. Neka mlada revna deklica brez dota, ki se je poročila z milijonarjem, pravi, da ne ve, če bi jo bil njen mož sploh kedaj opazil med toliko množico mladih in lopih deklet, če ne bi bila njena polt prekrasna. Ta važna olepfriijoča snov, odkrita od dr Stejskala, se nahaja sedaj v kremi Tokaloo rožnate barve. Treba }o je uporabljati zvečer pred spanjem. Ona hrani ia pomlajuj« Vašo kožo. dokler Vi apete. Kremo Tokaloo bele barve (na mastno) pa je treba uporabljati zjutraj. Ona vsebuje svežo smetano in tzčisčeoo oljčno olja Ona bo branila VaJo kožo vee dan. Vsebuje pa tuda eoovi sa krepčanje, ki zožujejo razširjene aaofnice. belijo kožo ter jo napravijo svežo ia Čvroto ifrajBje: Jotfp