Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico atov. 16.
Z urednikom ao moro govoriti V8ak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
^uststopna petit-T«ta 4 kr., pri
večkratnem po-navljanji dajo so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 5. uri zvečer.
Velja
za IOubljano
v upravništvu:
za oelo loto 6 gld., za pol lota S gld., 7.a četrt lota 1 gld. f>0 kr., na moBoo 60 kr., pošiljate v na dom volja mo-Bočno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oelo loto 10 gl., ta pol leta 6 gld., za četrtlota2gld. 60 kr. in za jodon mesec 86 kr.
Štev. 59.
V Ljubljani v petek, 13. marcija 1885.
Tedaj II.
Revolucija ?
Velike svetovne dogodbe zanimajo uže delj časa vso pozornost evropejskega občinstva. Francoska republika bije v dalnjem vzhodu boj zoper nebeško cesarstvo; stara Anglija pošilja svoje sinove v Afriko, da si tam v vročem pesku poiščejo svoj zgodnji grob; železni kancelar zaseda zapadno bre-govje temnega- sveta in pričenja nemško ko-Jonijalno politiko; Rusi prodirajo proti Indiji vznemirjajo britanske kramarje; v velikih parlamentih evropejskih velesil vršč se zanimivi boji o zunanji ter notranji politiki — in zato se pač ne smemo čuditi, ako v očigled takim svetovnim dejanjem dostikrat zgine zanimanje za bližnje dogodke, ki ne vzbujajo tako širnih valov in se javljajo v bolj ozkih mejah. Tako je mogoče, da evropejsko občinstvo skoro nikakega pojma nema o burnih in dolgotrajnih ustavnih bojih, kateri uže leta in leta divjajo v mali severni deželi, na Danskem. Le tu in tam prihajali so posamezni glasi med nas o zanimivih dogodkih omenjene kraljevine, a vselej potihnili so med druzimi važnejšimi vprašanji — sedaj pa se javljajo iz Danskega nove, resne vesti, ki nam pričajo, da stoji mala dežela na robu nove dobe, da se bliža usodepolni čas, ki bode temeljito spremenil dosedanje politične odnošaje polu-Otoka in njegovih otokov.
Na Danskem vlada jako nepopularni Estru p kakor chef ministerstva uže dolgih deset let vedno zoper večino državnega zbora in zoper voljo naroda. V hiši poslancev ima Estrup le 19 pristašev in nad sto zagrizenih nasprotnikov, ki vedno tirjajo, da neparlamen-tarično ministerstvo odstopi in se uda volji zbornice. Le-ta zbornica pa zahteva zase velikanskih pravic in skoro neomejeno oblast; naravno je torej, da kralj sam ni prijatelj večini in da ima ministerstvo v njem prvega zaveznika. Temeljna ustavna vprašanja prišla
Listek.
Črnogorska nevesta.
(Izvirna novela. Spisal J. Bed6nek.)
(Dalje.)
Takemu napadu name, da-si sem bil Vojak, nisem se mogel braniti. Solzč so me posilile in rekel sem: „Milica, kako moreš dvojiti o moji ljubezni? Sedaj, v tem trenutku nemorem ti še slediti, kajti dviguje se še med nama visoka stena iz temnega brezdna do vi-socih nebes — sveta prisega, ki me veže, svojo dolžnost kot cesarski vojak izpolniti. Prisegel sem pri topu, ponosu našega orožja, zvesto slutiti dobrolljivemu cesarju svojemu in ta prisega veže me še jedno leto. Ko tudi to pot svojih prednikov dokonča, ni je sile več na svetu, ki bi mi še branila, tvojemu z duše in telesom biti! Vselil se bodem v svojo novo domovino — v tvojo očetnjavo in bodem na večne čase tvoj, le tvoj 1 Si li zadovoljna ?“ »Oh, saj moram biti, ako uže ni drugače mogoče. Dano prisego moraš izpolniti, kajti sveta je! Tudi moj brat vsekdar prisego izpolni in predvčeranjim je na sol in kruh prisegel, ko sva se od žalostne prigodbe domov
so vsako leto na dnevni red in nobena stranka noče za las odjenjati od svojega prepričanja. Zbornica je uže večkrat ostro porabila ustavne pravice svoje zoper neljubo ji vlado in ni dolgo tega, da je posadila vse ministre na zatožno klop, ker so se potegovali za kraljevi „vetou; morali so plačati ogromne kazni zaradi prijateljstva s kraljem in od tedaj je sovraštvo na obeh straneh še mnogo bolj na-rastlo. Razburjenost v deželi je tolika postala, da vesti iz Kodanja poročajo o bližajoči se katastrofi, o skoro uže nastali revoluciji.
Do zadnjih časov bojevala se je opozicija zoper ministerstvo na ta način, da ga ie hotela „izstradati“; dovoljevala mu je le najpotrebnejše izdaje in te le v toliki meri, da ni državna mašina zastala. V predzadnjem zasedanji je zbornica poslancev rešila samo 6 vladnih načrtov, 48 pa jih je kar naravnost položila ad acta. »e celo zakoni, katere je poprej opozicija sama hotela spraviti na dnevni red in katerih potrebo pripoznava sama, je kar ob kratkem zavrgla; očitne želje vladarja samega je razžaljivo prezirala in sploh ministerstvu stavila zapreke, kjerkoli je bilo le mogoče. Vsled tega je postal konflikt še mnogo večji.
Zbornica je z ogromno večino sklenila, da se odslej sploh ne bode več pečala z ni-kakim vladnim predlogom, dokler bode na krmilu Estrupovo ministerstvo. To pa je zopet izjavilo, da hoče še dalje vladati zoper večino, če mu tudi ne dovoli nobene podpore in zanikava vsa njegova dela. Stvar je tako daleč prišla, da skoro ni več misliti na sporazum-ljenje med zbornico in med ministerstvom, oziroma kraljem. Razdraženost poprijela seje širših krogov, in po vsej deželi se danes po-litizuje in agituje na nečuven način. Nepopisna razburjenost se je poprijela tihih prebivalcev, in uže se javljajo pojavi ljudskega vrenja. Estrupa straži in varuje velik poli-
cijski aparat, a komaj ga brani pred razlju-tenim narodom. Skoro vsak dan godč se viharne demonstracije po ulicah glavnega mesta, in kjer se sovraženi ministerski predsednik pokaže, napadajo ga poulične druhali. Se celo kralj sam ni varen pred tacimi prizori, in listi nam pripovedujejo, da je razkačeno ljudstvo tudi njega samega uže insultiralo v Ko-danju. Vsak dan more pokniti očita ustaja in revolucija razviti svojo zastavo!
Danci so med najbolj izobraženimi narodi stare Evrope; nikjer morebiti ljudska omika ni prodrla v tako širne kroge, nego v mali kraljevini danski. Velika preteklost in slavna zgodovina rodila sta velik ponos v prsih danskega kmeta, in lehko nam je umevno, da se olikan in ponosen narod trmoglavo drži svojih utemeljenih in navideznih pravic, in da je izdal glasilo: „Do zadnjega zdiha!"
Na drugi strani pa kralj ne more povsodi odjenjati, ako noče, da izgubi vso svojo moč in veljavo. Danska ustava se uže tako mora prištevati najsvobodnejšim vsega kontinenta in vladar ima jako malo oblast. Sedaj pa mu hočejo vzeti še „veto" in sploh omejiti njegov delokrog toliko, da bi mu ostala komaj senca kraljeve moči. Temu monarh ne more pritrditi, in kakor se kaže, bode Kristijan IX. raje vse poprej poskusil, nego izročil svojo kraljevo oblast neupogljivemu poslanskemu zboru ter sankcijoniral absolutno moč parlamentarizma,
Na ta način se hitro bliža katastrofa, in morebiti nam uže prihodnji dnevi prinesč vesti o posilnem predrugačenji ustavnega življenja na Danskem. Naj pri tem boji zmaga narod ali kralj, vsekako bližajo se usodepolni časi za malo deželo in za kraljevo hišo schleswig-hol-stein-sonderburg-gliicksburško.
vrnila, če se mu kedaj priložnost ponudi, te bode z dušo in telesom čuval, te bode s svojim življenjem branil!"
In deklica si otare solzne oči.
čez dolgo časa sva se med sladkimi po-ljubki in srčnim zagotavljanjem, tukaj-le vsako sredo in vsako saboto popGludne sniti se — ločila.
„Sta li tudi obljubo držala?" stavi črno-glavi tovariš Miroslavu vprašanje.
„Oj, Paolo, besed mi manjka, da bi natanko dopovedal ueizmerno srečo nadzemeljskega veselja, ki nama je tamkaj cvetela. Škoda, le škoda, da ni dalje nego le tri mesece trajala, kajti ukaz bataljonskega povelj-ništva iztrgal me je iz mojih nebes ter me tiral semkaj v Zadar za učitelja v bataljonsko šolo.“
„ Videl si jo pa vender-le še pred svojim
odhodom?"
„0, ne vprašaj me! Kako si pač moreš misliti, da bi bitje, na katero sta mi duša in telo do smrti nepopisljivo navezana, da bi bitje, na katerem visi moje življenje, katerega sem se še le na njeni strani z neznano slastjo oklenil, da bi to bitje jaz brez slovesa, brez tolažilne besede bil zapustiti mogel!"
Paolo je verno poslušal.
nBilo je 15. avgusta, ko sem presrečni kraj zadnjikrat obiskal. Moja Milica čakala me je tam veselega obraza. In vender je morala nekaj slutiti, kajti, komaj sem prišel do nje, planila je name in se po polnem vrgla n& moje prsi in glasno zajokala kakor dete. Iskreno se mi je oklenila vratu ter mi besede govorila, ki mi še danes živo v srci odmevajo. „Bog bodi zahvaljen, da si prišel, ne morem ti povedati, kako težko sem te danes pričakovala. Čuj, kaj je bil temu vzrok. Preteklo noč videla sem te v sanjah, kako te je mali čolniček spred mojih oči med srdite, razpenjene valove kipečega morja odplavil. Bojeval si se z razburjenim elementom, kolikor so ti dopuščale moči in — o groza in strah! kar se pridrvi črni val in te vzame s saboj v mrzli, mokri grob, ki se je nad taboj pred mojimi očmi zaprl."
Jaz sem vzdihnil.
„Kaj ti je dragi? Zdihuješ. Kaj ti žali blago tvojo dušo?"
n0h, Milica", rekel sem tresočim glasom, »ločiti se morava!"
„Ločiti, ko sva komaj trenutek življenja združena bila?" zavpije žalostno deklica in milo zaplaka.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 11. marcija.
Nadaljevala se je specijalna debata o državnem proračunu, in sicer poglavje „Srednje šole."
Besedo poprime takoj začetkom seje na-učni minister baron Conrad ter omenja na včerajšnje besede Greuterjeve, da so zadeve dunajskega vseučilišča uže poravnane ter da si izid preiskavanj lehko vsak ogleda. Kar se tiče veroizpovedanja profesorjev, se na to ne gleda, službe oddajejo se zaslužnim in sposobnim možem. Da so pri otvorenji vseučilišča stražili dijaki, se to ne more v zlo jemati, izvršili pa so svojo nalogo tudi dostojno. Na to govori o razmerah na medicinični fakulteti češkega vseučilišča ter pravi, da se je odmerila svota 6000 gld. in se poslala večja komisija v Prago, da se posvetuje, kako bi bilo možno odpraviti nedostatnosti. Komisija se je pred kratkim vrnila, in nadejati se je, da se bode moglo ustreči vsem željam.
Poslanec Weber govori o odnošajih na srednjih šolah v Moravski in Češki ter po-lemizuje proti dr. Mengerju in Saxu glede ustanovitve češkega gimnazija v Opavi ter pojasnjuje slab položaj suplentov na državnih srednjih šolah; govornik se pritožuje, da se za neobligatne predmete na srednjih šolah sprejemajo samo izprašani učitelji, dopušča pa se, da se deželni jeziki poučujejo po neiz-prašanih učiteljih.
Poslanec Suess omenja, naj se še na dalje poučujejo v isti meri klasični jeziki in pridržijo naj se zrelostni izpiti. Na dalje se obrača tudi proti Greuterjevim besedam glede dunajskega vseučilišča.
Poslanec vitez Krauss govori o narodnostnih razmerah na srednjih šolah ter meni, da so tožbe, da se Slovani prezirajo, neopravičene. Niti v Češki in Moravski se Slovani ne odrivajo, v Galiciji pa da je večina srednjih šol poljska. Konečno zagovarja še nemški „Schulverem“.
Poslanec Greuter ni zadovoljen z ministrovim odgovorom, saj ni ničesar pojasnil o disciplinarni preiskavi. On (Greuter) da ni govoril o dunajskem vseučilišči iz sovraštva. Sicer pa, sklepa govornik, nam bode ministrovo postopanje v pouk.
Poslanec Tilšer polemizuje proti ministrovemu govoru glede praškega vseučilišča.
Na to se vzprejme naslov „Srednje šole“.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor nadaljeval je včeraj spe-cijalno debato o budgetu. Začetkom seje poprijel je besedo naučni minister Conrad ter
„Utolaži se, draga, saj se ne ločiva na večno. Saj menda še veš, kaj sem ti koj prvi dan obljubil in obljubo potem še tolikokrat ponovil; čez leto dni pridem v vaše gorč in tvoj postanem, in od takrat na dalje bom le tebi edino živel 1“
Nisem je mogel nikakor potolažiti in le že bridkeje je jokala.
„Obriši si solzč, moja nepozabljiva, srčno ljubljena Milica! Kratek je čas, ki se tako zapovedovalno, neusmiljeno in, rekel bi, tudi zavidljivo najini sreči nasproti stavi in kmalu bode minul. Potem pak storim te najsrečnejšo ženo. Višje povelje kliče me v glavno mesto dalmatinsko, v Zadar, kot učenika mestu tovariša, ki je obolel. Ločila se bodeva le telesno, duhovi ostanejo združeni."
„Ah, Miroslav, moj Miroslav, dobro vem, da teh milih očij več ne vidim. Nikoli več ne bodem čula tvojega sladkega, mehkodonečega glasu in nikdar več se ne bodo moje roke tega-le vratu oklepale. O, nikdar več ne bodem slonela na teh dragih prsih, na katerih sem toliko sladkih trenutkov užila. O, gorjč mi! O, majka moja, da bi mi pač ne bila dala nikdar življenja, katerega pelinovo kupo uže sedaj tako težko piti moram. Tukaj, tukaj
pojasnjeval svoje v prejšnji seji izgovorjene, a krivo razumljene besede. Minister ni nič preklical od prejšnjega govora, poudarjal je, da hodi zmerom pot zakonitosti, da obstoji vse duševno življenje na verski podstavi.
Češki listi objavljajo iz vseh krajev namestniku baronu Kr a us u došle brzojavke, v katerih češki narod izreka svojemu namestniku svoje spoštovanje in udanost ter protestuje proti neosnovanim napadom od levičarske strani državnega zbora na tega velezaslužnega in pravičnega moža.
Vsi češki listi zavračajo razburjeni ne-osnovane napade levičarskih govornikov v državnem zboru na češkega namestnika barona Krausa. „Politik“ piše: „Nikdar ni nas, kakor gotovo tudi ne desnice tako globoko zadelo v srce, kakor oni dan, ko si je upal v državnem zboru poslanec na najnesramnejši način oblatiti in omadeževati zastopnika Nj. veličanstva cesarja v najvažnejši deželi cesarstva, namestnika kraljevine češke, osebo kakor fini. barona Krausa, kateremu se ne more, tudi če je kdo v najskrajnejši opoziciji, a ni še zgubil čuta dostojnosti in ljubezni do resnice, niti najmanjša pičica očitati, da bi bil kdaj zapustil pot najstrožje pravičnosti, pravice in nepristranosti, in tako zasramovanje je odobravala zjedinjena levica." Pač res globoka moralna propalost!
Vprašanje o preustrojbi ogerske gorenje zbornice dobilo je zdaj vse drugačno lice. V predvčeranji komisiji govorila sta grof An-drassy in Tisza, in na podlagi teh govorov in danih pojasnil sklenil se bode kompromis, kateri bode opoziciji izvil iz rok orožje. Mini-sterski predsednik Tisza vzprejel je v interesu preustrojbe Andrassyjeve predloge, kateri se oslanjajo na vladno predlogo, a gledč imenovanja zborničnih članov, gledč cenzusa in ti-tularnih škofov zvršile se bodo nekatere spremembe. Pričakovati je, da bode te predloge sprejela tudi liberalna stranka.
Tuje dežele.
Pariški anarhisti zopet oznanjajo, da bodo dnč 20. t. m. priredili shod. Nekako čudno je, da te oglase prinašajo navadno „konserva-tivni" listi. Sicer pa se tem shodom ne pripisuje posebna važnost, in pričakuje se za gotovo, da se bode ta shod tudi tako skončal, kakor so se prejšnji.
Turčija je vedno v zadregi; zdaj tu, zdaj tam opraviti ima s kakim ustankom. Pred kratkim uprli so se prebivalci v Yemenu proti turškemu gospodarstvu. Arabci porabili so smrt poveljnika provincije za ustanek, in ta se je nagloma razširil. Zdaj se je razburjenost sicer uže nekoliko pomirila, ko je prevzel začasno poveljništvo Ahmed Fevci-paša, vender nevarnost ni še odstranjena.
ostani, moj premili, tu ostani in ne hodi proč, umrla bi žalosti, ko bi me zapustil! Ne veš še, da moje življenje le iz tvojega svojo moč, razvijati se dalje, dobiva, kakor temno zeleni bršlin od drevesa, katerega se ovija, in iz črne zemlje, na kateri je vzrastel.
„Prepričan sem tega uže zdavno, ljubljenka moja! Vse ti verjamem. Tudi mene grozi se bolečina končati, toda pogum, predraga moja, le neke trenutke potrpljenja v krasno ceno oživljenja, katero bode kmalu na večne čase z nama se v tvoji hišici vstanovilo."
„Oj, prijatelj, oj, mili moj Miroslav! torej ne zapusti svoje Milice, in če bi kedaj tega zmožen bil, iztrgal mi bodeš v tistem trenutku srce iz prsi. Kakor od slane poparjena cvetka venelo bi moje mlado življenje in kmalu bi me objel hladni grob. O, Miroslav, usmili se mladega mojega življenja, tebi edinemu je dano! Me li ne bodeš na daljnem tujem kraji pozabil? Kaj ne, da ne?"
„Ne, nikdar in nikoli! Poprej mi mora luč življenja vgasniti, kakor bi tebe pozabil!"
„Prisezi mi to, mili moj!“
In vzela je iz deviškega nedrija majhen, zlat križec, ki ji je visel okrog vratu na ru-deči svilni vrvici,
Določila o ustanovi Kongo - države so naslednja: 1.) Mednarodno Kongiško društvo se zaveže, da ne bode pobiralo carine od blaga in trgovine. 2.) Avstrijskim državljanom se dovoljuje, da se smejo tam naseljevati, da bodo uživali vse pravice. 3.) Društvo se zaveže, da se bodo iste pravice, kakor drugim narodnostim, priznale tudi Avstriji. 4.) če bi zdanje društvo odstopilo državo ali jeden del komu drugemu, obdržijo Avstrijci prejšnje pravice. 5.) Avstrija pripozna kongiško zastavo z zlato zvezdo na višnjevem polji.
Brazilijanska zbornica otvorila se je dnč 8. t. m. V svojem prestolnem govoru izrazil se je cesar, da .se je zdanja seja sklicala zaradi potrebe, da zbornica ukrene o predlogu vlade sklep, kako bi se mogla polagoma odpraviti sužnost, da bi to ne škodovalo razvoju dežele, da bi ne nastalo pomanjkanje delavskih močij, da bi se sužnji nadomestili z drugimi delavci.
Dopisi.
Iz Radovljice, 10. marcija. (Izv. dop.)
Le redko dohajejo v svet od nas poročila. In temu se ni čuditi! Kaj bi naj poročali? Da je društveno življenje po polnem mrtvo — vse spi in sanja sanje nezavednega. Stvar je vender tolikega pomena, tolike važnosti, da se skoro dalje več molčati ne more, ne sme. Komur je blagostan, napredek, omika naroda na srci, povzdigniti mora svoj glas.
Povsodi po^ širni domovini jruajo, če ne ravno vse večje vasi,' vendeT^a najvažnejše svojaJtfalna društva, kjer se narod shaja, se posvetava o napredku v tej in tej stroki,
Ig prL Dfts ni tega, in tudi okolo nas po Gorenjskem, i^imši.Jesenice in Gorije, ni nikjer nobenega društva. To so žalostne razmere. *—'
Ne bodem opisaval in zatrjeval, kolikega pomena so društva, saj bi to vender vsak sam uvideti moral. IL-nam-aa-Oerenjsko-pri-haj£_xsako leto več tujcev od raznih krajev, ioJjikL ti imaifl bistro o|cn. Ne bodem dejal, ( da bi bili Gorenjci surovi, neprijazni proti \ tujcu, vender manjka jim še one gladkote, katere bi bilo želeti. Mnogo storila bi v tem c ’ oziru društva.
A koliko večjega pomena bi bila društva še na drugo stran. Prej ali slej misliti bode treba, da se v tukajšnji okolici vpelje kak obrt, in to zgodilo se bode gotovo. Kako naj se potem razvija obrt, če nas ti časi najdejo nepripravljene.
Gorenjec je strogo konservativen, z vso močjo, z vsemi predsodki drži se po prednikih podedovanih naprav, a nepristopen vender ni za napredek. Če se mu dobro pojasni kaka naprava, uvidi tudi on nje potrebo. Dan-
,, Prisezi mi pri petih ranah Križanega, prisezi mi na spomin moje ranjke mamice, na najino ljubezen, prisezi mi, ljubljenec moj, da me ne bodeš niti zapustil ne pozabil!"
»Prisežem ti to, draga moja!" in poljubil sem zlati mi podani križček; tudi ona ga je poljubila in na prejšnjem mestu skrila.
O Paolo, kako bi ti zamogel zadosti živimi barvami britki trenotek žalostno ločitve naslikati. Skoro brez življenja in kakor dete plakajoč, slonela mi je na prsih, in ni se hotela nikakor ločiti. Ko se je večerno solnce svitlemu, lesketajočemu morskemu ogledalu uže za moža nizko približalo, vtolažil sem je še le nekoliko in ločila sva se med vročimi solzami in brezštevilnimi poljubi na — veselejše svidanje!
Zadnje njene besede bile so: »Miroslav, sponainaj se v dalnjem tujem kraji svoje Mi' lice na Črni Gori. O, ne pozabi zapuščene črnogorske hčere in ohrani ji svoje srce in kmalu* da prav kmalu se vrni k svoji Milici. Bog večni te obvaruj in sveta Bogorodica bodi s taboj!“
Dal sem jej prstan v spomin; še enkrat sem videl jo z belo ruto zapahljati, in zgi' nila je.
danes vse napreduje, napredavati bodemo morali tudi mi, inače poplavili nas bodo časa valovi.
Gledite torej, možje poklicani, da snujete društva, v katerih bode naš Gorenjec imel priliko, pridobiti si vednostij, kjer bode spoznaval napredek drugih narodov ter dobre naprave tudi pri sebi vpeljal. Kmetijstvo, živinoreja potrebujeta še zelo povzdige, da bosta donašala isti dobiček, katerega bi pri umnem gospodarstvu pričakovati bilo!
Razne vesti.
— (Čoz dve loti zopet doma.) Prod dvoma lotoma izginil je bil naenkrat sinček nocega rokodelca v Weinbergu. Iskali so ga povsod, a zaman. Žalostni stariši bili so uže obupali, da bi svojega otroka še kodaj videli, dasi je skušal nek majhen slepar prepričati jih, da je on njih otrok. Sedaj pa se je izgubljeni dečko zares zopet domov vrnil. Cel dogodek pa je ta. Dne 3. aprila leta 1883. imel je imenovani dečko v šolo iti, a jeden njegovih mladih prijateljev zapeljal ga je, da je Sel nokam drugam z njim. Zamudil se je do poznega večera in zdaj še le zavel se je tega, kaj da jo storil in da ga donni čaka gotova kazen. Iz strahu pred to, sklenil je, 110 vrniti so domov, ampak podati so križem sveta. In res podal se jo p0 svetu ter hodil od kraja do kraja. Preživel se je nekaj časa z beračenjem, potem pa se vdinjal pri nekom kmetu za pastirja. Vondor tu ni ostal dolgo in jel je zopet potovati od vasi do vasi, tako dolgo, da je dospel konečno do nokih sorodnikov. Ti naznanili so brzojavno starišom, ki so takoj prišli po malega a podjetnega junaka. Doček je navzlic nezgodam, s kojimi so je moral časih boriti, telesno dobro ohranjen in zdrav, v šoli pa jo, se zna da, zelo zaostal, ker jo dvo celi loti videl ni.
— (Napad v sodnici.) Iz Lausanne so poroča, da je dne C. t. m. v sodnijski sobani Anarhist. Uhai&n, ko se je zoper njega vršila obravnava, vstrelil z revolverjem na sodnijskega pisarja Glardona ter ga ranil, dasi ne nevarno. Sodnijski sluga zgrabil jo na to zločinca, a ni mogel zabraniti, da no bi bil še osemkrat da_do.-sotkrat izstrelil, pri čomer je skušal tudi samoga sobo usmrtiti. Slodnjo so mu ni posrečilo, pač pa so jo tudi nokoliko ranil. Kakor je potom izjavil, nam nravni io vse pričujoče sodnijsko nsnhjfl po-■stroliti. Imel toi revolverjasflfroj.
— (Originalna sleparija.) Iz Pariza se piše z dnč 2. t. m.: Nek tukajšnji prodajalec delikates osleparjen bil je za precejšnjo svoto na zel6 originalen način. Mlad neapolitansk dečko, ki si jo z godbo prosil kruha po Parizu, stopi te dni v njegovo prodajalnico ter kupi za 3 franke plečeta. Ko pa je bilo troba denar odšteti, ni ga mogel najti v žepih. „Pozabil sem ga pri materi
Oba prijatelja sta molč6 slonela, dokler Paolo čolnič proti bastiji sv. Miklavža obrnivši ne reče:
„Ali bi ne šla v mesto, k Toniju na bu-telijo „Šebenikanca“, uže veš, tistega, ki se mu pravi „Monte tartaro“. Naučil te bode srčne rane zaceliti.u
„Kakor ti je drago", odgovori Miroslav in dalje žalostno ob steni čolnovi sloni in gleda v labno kodrajoče se valove. Ozrl se je v globočino pod saboj in mislil na skrivnosti ljubečega srca in na svojo črnogorsko nevesto.
'Čolnič je pri obrežji stal in ognjičarja sta ga izročila tamkaj stoječemu matrozu in se podala tu in tam z dolgima sabljama po-rožljajoč v mesto k „Toniju“.
II. Na Črni Gori.
Le upaj le, srce trpeče,
Saj daleč ni več srečni dan, Ko konec vsake bo nesreče,
In konec preskelečih ran.
„Več nisem vstani tvojega bledega in žalostnega obličja gledati, draga sestrica! Zakaj je izginila rudečica s tvojih lic, zakaj se tvoje črne oči tolikrat solzd? Zaupaj mi, sestra
doma", rekel jo dečko, „in sedaj me bodo zmerjali, če no prinesem nič domov. Bi mi li no hoteli zaupati, če zastavim za ta čas svoje gosli tukaj ?" Trgovec privolil je v to ter spravil gosli v kot pri oknu, med tem, ko se je dečko s plečetom odpravil proti domu. Komaj četrt ure po tem, pripelje se v elegantni kočiji bogato oblečen človek tor zahteva za 40 frankov najdolikatnejih stvari. Med tom, ko jo plačeval, ozre so proti kotu, kjor so stale gosli, jih \zamo v roke, prime nekoliko za strune ter vsklikne: „ Zares krasne gosli!“ Na to ponudi začudenemu prodajalcu 200, 300 in konečno 1000 frankov zanjo. A ta odgovori, da gosli niso njegove in da jih zaradi tega tudi prodajati ne sme. Oni bil je videti vsled tega nokoliko nejevoljen ter mu da svojo adreso: „Lord Eussel, Grand IIotol“, rokoč, da naj kupi gosli, za katero koli ceno ter naj mu jih pošlje, odškodoval ga bode po polnom. Ko kmalu potem dečko nazaj pride, pove mu kupčevalec, da jo pripravljen gosli od njega kupiti, a ta ni hotel nič o tem vedeti. Ponujal mu je oni več in več, tak6 da sta prišla konečno na 800 frankov. A tudi sedaj še ni se mogel in upal dečko od gosli ločiti, ampak hotel je še prej svojo mater poprašat, ako jih smo za to svoto prodati. Mati je v to privolila in dečko spravil je 800 frankov, kupčevalec pa so jo oblokel v najboljo obleko, ki jo jo imel, ter se odpravil v „Grand Hotel", kjor jo bajo stanoval Lord Russel. Dospevši tjžl, popraša za tujega gospoda, a vedeli niso tam nič za to imč. Ko je bilo vso iskanje zastonj, vrne so zopet domov, pokliče zve-dence ter jim da ceniti gosli. Ti pri najbolji volji niso mogli najti na goslih več vrednosti, nego za 6 frankov. Za to svoto jih jo opaharjeni potem tudi prodal.
— (Nesreča v cirkusu.) Iz Pariza se z dne 9. t. m poroča: V cirkusu prigodila se je včeraj zvočor nesreča, ki jo spravila zbrano občinstvo v velik strah. Krotitolj lovov, Edvard Wil-liams, podal so je po predstavi, kakor vsoloj, v klotko k levom. Ena levinja bila jo nekoliko bolna in zato so ni dala tako rada pripraviti do tega, da bi pokazala, kar zna, kakor po navadi. Med tom, ko je Williams skušal levinjo spraviti na nogo, priplazi se mu velik lev za hrbet in hipoma skoči nanj ter ga popado v kolono. Krotitolj opotokol se jo iii padol, vondor pa se jo levu izmuznil iu jo šo svojo nalogo do kraja izvršil. Ko pa prido potom iz kletke ven, zgrudi so nezavesten iu krvaveč na tla. Razburjenje, ki se je občinstva pri tem prizoru polastilo, jo nopopisljivo. Nastal jo strašen hrup. Mnogo dam palo jo, ko so vidolo zgruditi so krvavečega moža, tudi v nezavest. Zdravniki, ki so rano ponosrečouoga preiskali, izjavili so, da bodo ozdravol, a da bodo dolgo časa trpelo, pro-donj bodo po polnom okroval.
— (Ljudska štotov v Egiptu.) Poročali smo uže enkrat o prebivalstvu v Egiptu, sedaj pa nam je mogoče podati v tej zadevi nekoliko natančneje podatke. Prva ljudska štetev v Egiptu
draga, saj veš, kako iz srca da sem ti dober. Zakaj mi zakrivaš bolečino, katera ti srce razjeda. Prosim te, ne skrivaj mi dalje svojega trpečega srca, povej mi, kateri žalostni augelj ti je prinesel toliko bridkosti?"
Tako je govoril in prosil nekega jasnega, zelo mrzlega zimskega jutra čvrsti sin črnogorski, junaški Janko Jugovič, žalostno sestro Milico, ki je od dnč do dnč venela. Sedela je za kolovratom in predla. Večkrat si je obrisala svitle, solzne bisere, ki so ji na bledih licih lesketali.
Sestra pogleda sočutno tolažečega brata, a molči. Nova solza zdrči ji po obledelem obrazu.
Čutečemu srcu občutljivega in ljubečega brata je bilo to preveč. Novega dokaza razjedajoče srčne bridkosti ne more nikakor strpeti. Vsede se k njej, prime jo za roko, pogleda ji srčno v oči iu pravi :
„Govori vender ljuba Milica, izprazni mi svoje srce, saj vender veš, da sem ti bil vedno iz celega srca odkritosrčen in udan, da veš udan kakor brat sestri udan biti zamore! Povrni mi tedaj to udanost in zaupaj mi, kaj te tako žalosti. Sam ne vem, s čim bi si bil
vršila se je dne 3. maja 1882. leta. Po tej ceni se prebivalstvo pravega Egipta (do Wady-Halfe) na 6 817 265 prebivalcev. Ptujcov je vsega vkup 91 000, in sicer 37 301 Grkov, 18 665 Italijanov, 15 716 Francozov, 8022 Avstrijcev in Ogrov, 6118 Angležev, 948 Nomcov, 637 Belgijcev, 589 Španjcev in 533 Rusov. V Aleksandriji jo 48 672 in v Kahiri 21 650 ptujcev. Izmed 3600 občin ima jih tri četrtinke manj kot 2000 prebivalcev. Po velikosti prebivalstva vrsto se egipčanska mesta tako-le: Kairo ima 374838 prebivalcev, Aleksandrija 231 396, Damiotte 43 616, Tautah 33 750, Mausurah 30 439, Mehala-el-Kobra 27 851, Da-manhur 23 353, Zagazig 19 815 iu Port-Said 16560 prebivalcev. Našteli so razun tega 246 529 Beduinov, izmod kojih jo 21313 raztresenih med drugim prebivalstvom, 126 000 živi jih samih za-sd, 100 000 pa se jih vzdržuje pod šotori. V pravem Egiptu živi 75 beduinskih rodov. Razmerje med žonskami in možkimi jo pri Beduinih kakor 88 in 100. Nomadi sc vd da se pri fitetvi niso mogli v poštev jemati.
Domače stvari.
— (Imenovanje čast. gost. dr. Ivana Kulavica) korarjem cul baculum se je uže zvršilo. Prihodnji teden se bode na svoj kanonikat v tukajšnji stolni corkvi namestil.
— (Avstrijska eskadra) pod poveljni-štvom contre-admirala Pittnorja usidrala so jo prodvčoranjim pred Trstom.
— (Gregorčičev večer.) Včeraj zvečer priredili so udjo „Slovstveno-zabavnega večera" v dvorani ljubljansko čitalnico na čast pesniku Simonu Gregorčiču slovesen banket. Dvorana ljubljansko čitalnico bila je bogato okrašena z zelenjem, bila io kakor vrt, in sredi tega vrta stala je podoba proslavljenčova. Udeležba bila jojsu^d^o mBflgoJnojn^, udeležencev bilo je okolo 130. In med udeležonci temi bili so odličnjaki slovenski. Opazili smo župana—ljubljanskega P. Grassel-lija, državnega poslanca dr. Vošn.i aka. več deželnih poslancev, ljubljanskih mestnih odbornikov. duhovnikov, profesorjev, uradnikov. Preobširno bi bilo, navajati tuimona, če tudi samo najodličnejših udoložoncev. Pi^dsodi^ikora vočora bil je izbran di^Z^ar^iJc. Predsednik govoril je prvo zdravico Nj. veličanstvu cesarju, zaklical trikratni „živio", čemor so udoložonci navdušeno pritrdili z gromovitimi „živio", vojaška godba pa jo zasvirala narodno himno. — Simon Gregorčič^so sam. ni ude--ležil -gečera, poslal~pa IčT pismono zahvalo^za toliko mu izkazovano čast, za prireditev sijajnega banketa. Ko jo prečital načelnik odbora to v krasni pesni izraženo zahvalo, zaorili so navdušeni „slava!“ Gregorčiču. Gospod predsednik napil jo kot drugo zdravijco proslavljencu nocojšnjega vočera, Simonu Gregorčiču. V slikovitih potezah kazaL-jfl—preblag značaj pesnikov tor 'pojasnjeval jedrnato ‘Zastirgff Gregorčičeve za slovensko slovstvo. Na to vrstila
tvojo nezaupljivost iu zaključeno ravnanje prislužil. Te je li kedo razžalil? O govori, desnica moja je močna, da bi leva z njo ukrotil, in ne da bi se s človekom ne bojeval ? Boga mi! poplačal mu bodem, kakor še nikomur. Povej, kedo se je predrznil tvojo čisto dušo žaliti in tvoje ime ogrditi?"
„Nikče, dragi brat," odgovori Milica ginjena tolike bratovske nagnjenosti in ljubezni, „nihče mi ni kaj žalega storil, da bi se morala pritožiti. Narava sama je, m&nim, ki me otož-nejšo dela nego sem sicer. Vidim jo, kako sama in zapuščena oropana vsakega lišpa in vsake lepote, kakor goljufano in pozabljeno dekle, pred manoj leži. Le večnoživ in zelen bršljin ovijata svoje krepke mladike okoli zamrlih dreves speče matere narave in se tu in tam spenjata po mrtvem skalovji — in tako menim, bode tudi meni enkrat zadnja ura odbila in morebiti še veliko poprej, nego se je nadejam in vselej, kadar tako premišljujem, mi je tako neizrečeno teško pri srci in solze mi rosijo takoj oči ter mi tako znotranjo žalost polajšajo, kakor bi se ona v njih raztopila."
(Dalje prihodnjič.)
se je navdušena napitnica za napitnico. Preobširno bi bilo imenovati vse govornike, kateri so v žarnih
besedah govorili o domovinski ljubezni, o naprodku in procvitanji naroda slovenskega. Vse napitnice bile so vzprejete z velikim navdušenjen. — Posebno pa so se odlikovali ta večer pevci ljubljanske čitalnice. Peli so s pravim navdušenjem večino po
Gregorčiču zloženih, zdaj uzo uglasbeniE~pesnij. * Posebno pa so jo odlikoval tenorist g. Razingar pesni „Njega nij.“ — Od vseh stranij slovenske domovine došlo jo obilo telegramov v pozdrav. Pesniku Simonu Gregorčiču poklonijo v izraz globokega spoštovanja članovi „Slovstveno-zabav-nega večera11 krasen srebern tintnik in zlato pero. Zabava bila jo izredno živahna, udeleženci ostali so v prijaznih pogovorih dolgo vkup. V vseh pogovorih izražalo se je globoko spoštovanje in _čisljanjo pesniškega^geniji Simona Gregor-
(„Matica Slovenska") ima v soboto 21. marcija t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7 odborovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1.) Potrjenje zapisnika LXVI. odborove seje. 2.) Naznanila prvosedstva. 3.) Poročilo tajnikovo. 4.) Pretresanje tajnikovega poročila ob odborovem delovanji od 1. novembra 1883. 1. do 28. februvarija 1885.1. 5.) Oddaja tajnikove službe. 6.) Posamezni nasveti.
— („ Glasbe na Matica") priredi v nedeljo dne 15. t. m. popoludne ob 3. uri v čitalnični dvorani javno skušnjo gojencev glasbene šolo. Gojenci izkazovali se bodo v petji in sviranji na različnih sviralih.
— (Altar sv. Cirila in Metoda) za kapelo v novi cerkvi Jezusovega Srca je uže v delu, kakor so nam poroča, in sicer po izredno lepi sliki, ki se dobiva tudi v katoliški bukvami. Čuje se, da oo. Lazaristi nameravajo ob prazniku sv. Cirila in Metoda meseca julija ves mesec obhajati misijon, ker imajo tudi v rokah to bratovščino, katera šteje na Kranjskem največ udov.
— (Pevsko društvo „Slavec“) v Ljubljani izvolilo jo pri izrednem občnem zboru dne
10.	t. m. pesnika S. Gregorčiča jednoglasno svojim častnim članom.
— („Literarno -zabavni klub") ima jutri zvečer ob 8. uri svoj „jour-fixo“ v hotelu „pri Maliči".
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v Kostanjevici bili so izvoljeni, in sicer županom Otmar Sever, občinskim svetovalcem pa Pran Marešič, Fran Bučar, Anton Štraus in Martin Kolarič, vsi iz Kostanjevico.
— (Iz Kamenika) se poroča: Dne 8. tega meseca imelo je pevsko društvo „Lira“ svoj izredni občni zbor, pri katerem se je na predlog načelnika g. Staniča izreklo pesniku S. Gregorčiču priznanje in spoštovanje.
— (Iz sodnice.) Pri drugi obravnavi v torek pred porotniki bil je zatožen 181etni postopač Janez Peternel iz Poljan zaradi ropa. Dn6 16. oktobra 1884 je zatoženec ukral Janezu Jenku iz omare 190 gld. Dalje je dnč 5. novembra lanskega leta zatoženec napal v Velikem Gozdu pri Smerečji prodajalca loncev, ga pobil s kolom na tla in mu potem vzel listnico s 100 gld. V družbi s postopačem Klečem prišel je dn6 8. decembra
1.	1. v hišo Reze Torkar, ko je bila sama doma; zvezala sta jo ter prisilila, da jima je pokazala, kje ima svoj denar spravljon. Vzela sta potem iz skrinjo 185 gld. 63 kr. Zatoženec Peternel je bil obsojen v dvanajstletno hudo ječo, poostreno vsak mesec z jednim postom. — Včeraj stal je
jpred porotniki zatoženec 471etni Janoz Knafl, bivši železniški čuvar na postaji Radovljica-Lesce; zatožen je bil zaradi posilstva in rodoskrumbe, doprinešene na svojih štirih hčerah. Knafl je bil obsojen v sedemletno hudo ječo, poostreno s postom. — To jo bila slednja obravnava v tem zasedanji.
Dunaj, 13. marcija. Poslanska zbornica rešila je v današnji seji ves budget za uk in bogočastje ter je vzprejela pri točki »Ljudske šole" od budgetnega odbora predlagano resolucijo gledč podpore v povzdigo ljudskega šolstva na Tirolskem. Pri posvetovanji te resolucije izjavi Promber mnogo pomislekov zoper njo ter utemeljuje slednje s tem, da napada šolsko in politično upravo a osebo namest nikovo na Moravskem. Minister Ooncad, Prom beFju odgovarjajoč, pravi: Trditev, da na jako važnem mestu poslujoč državni uradnik ne-zakonito postopa, in obdolženje, da je pri-stransk mož, ne pomeni druzega, nego temu uradniku očitati prelomljenje državnih temeljnih zakonov. Na državne temeljne zakona je vsak z«.-prisežen, PLedjsem-pa.deželni, načelnik; njemu prelomljenje^državnib Temel ju ih zakonov pred-b~aclvatirw~pravi; dolžiti ga prisegoISmstva Minister se zoper taka^jčitanja najostreje zavaruje, a to tem bolj, ker dotičnim ni možno, da bi se tu zagovarjali zoper take obdolžbe. Nečastno je te zbornice, odsotnega tako
obsojati. Dostavljaje k 'včerajšnjim izjavam
poudarja minister, da on sam uznava stran karstvo na vseučilišči kot jako nevarno za vedo in ovirajoče vsacega posameznega učitelja delovanje. Temu strankarstvu se minister vselej jako rad zoperstavlja v vsacem oziru,
J
na svoje rameni tudi pritožbe, koje je Greuter
	1 Dan 1	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Torapo- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
	i s ci	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-98 738-64 739-02	— 1-8 5-2 — 0-4	svzh. sl. vzh.sr. vzh. sl.	jasno d. js. jasno	o-oo
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 13. marcija. Železniški odsek rešil je včeraj še ostali del predloge o severni železnici.
razžaljenja jeden proti drugemu ter se razidiva v miru!
Rhodus, 13. marcija. Cesarjevič in cesaričina ostala sta dva dneva na Makri, kjer so se priredili lovi. Danes došla sta na Rhodus. Obiskala bosta tudi Lindo. Vreme je prekrasno. Visoka gosta se prav dobro počutita V Pirej prideta dnč 15. t. m. zjutraj.
London, 13. marcija. Vlada dobila je včeraj od ruske vlade zopetno zagotovilo miru.	  ____
Dunaj, 12. marcija. Situvacija v osrednji Aziji se je vsled dalnjega prodiranja Rusije znatno poslabšala. Najnovejša poročila pravijo, da se obe državi oborožujeta.
Bero lin, 12. marcija. Državni zbor je vzprejel razširjenje subvencijonirane paro-brodne črte Brindisi-Aleksandrija do Trsta.
London, 12. marcija. Današnji kabinetni svčt je sklenil, da se drži dozdanje politike gledč Afganistana.
London, 12. marcija. ProklamacijeMah-dijeve, katere pravijo, da je prišel čas, da se preženo Turki in se ustanovi arabsko kraljestvo, provzročile so v turški Arabski veliko gibanje. Guvernerji so prosili Turčijo, naj jim pomnoži vojne čete.
Telegrafično borzno poročilo
z dnk 13. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................83'20
>	>	»	» srebru...................... 83 56
Zlata renta.......................................... 107	90
57„ avstr, renta........................................99-10
Delnice ndrodne	banke........................ 864' —
Kreditne delnice...................................... 300-40
London 10 lir sterling.................................124-40
20 frankovec........................................... 9-805
Cekini c. kr........................................... 5	• 81
100 drž. mark...........................................60-55
Uradni glasnik
z dn6 12. marcija.
Razpisane službe: V občini Mozelj služba okrajne babice z letno nagrado 40 gld. Prošnje do dnč 15ega aprila c. kr. okr. glavarstvu v Kočevji.
Eks. jav. dražbe: V Ljubljani premakljivo blago Frana Fortune, trgovca v Ljubljani, kakor: hišna oprava, vozovi itd., dnč 23. marcija t. 1. ob 9. uri do-poludne na Mestnem trgu h. št. 20.
Naprava novili zemlj. knjig: V Novem Mestu za davčno občino Dolnji Vrh; poizvedbe dnč 16. marcija ob 8. uri. — V Kostanjevici za katastralno občino Čerina; poizvedbe do zadnjega dne marcija 1.1.
Eksekut. zemlj. dražbe: V Metliki zemljišče Jan. Malešiča iz Radovič dne 11. marcija; — zemljišče Ivana Juriča iz Doljan dnž 21. marcija; — zemljišče Jan. Guština iz Male Lešče dnč 18. marcija; — zemljišče Jos. Golobiča z Kala dne 18. marcija; — posestvo Jan. Rihtariča iz Dol. Luže (2459 gld.) dne 28. marcija (vse v 3. naroku).
Tivjoi.
Dn6 12. marcija.
Pri Maliči: Entremont, Feldner, Gerich, Schvveritz in Weiss, trgovci, z Dunaja. — Demetz, trgovec, iz Prage. — Jelovšek, trgovec, z Vrhnike. — Urbančič, graščak, iz Polhovega Gradca.
Pri Slonu: Dr. Krystufek, c. kr. profesor, iz Ki-alj. Gradca. — Schnabel, trgovec, iz Dessendorfa. —■ Demscher, strojar, iz Železnikov. — Suša, trgovec, iz Senožeč.
Pri Avstr, carji: Globočnik, trg. agent, iz Zagreba.— Pri Južnem kolodvoru: Engels, trgovec, z Dunaja.
Srečke
z dn« 11. marcija. Brno: 58 28 8 20 4.
Meteorologično poročilo.
XXXXXXXXXXXXXXXX X
Oznanila x
in reklame za vse časopise, strokovne X novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dunaj 1 (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
exxxxxxxxxxxxxxx
*
Kleinmayr-Jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
m
Josipa Jurčiča
spil
=1
!1
srn
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži.	(11)	8
Vozni nakladni Mi
dobivajo se v tiskarni
Kleinmajr & Bamberg
v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.