S«* Po5tnh*a phftaa ▼ gmiaMhiL Leto XVI,. 152 Ljubljana, petek 5. julija 193$ opravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telefon 6L 3122, 8123 3124. 3125, 8126. inseratm jddeleK: L.jubijana, detea* Durgova lil i - TaL 8402, 2491. Podružnica Maribor: Gosposka attca SL 11. — relefon St_ 3466. podružnica Celje: Kocenova ulica flt. 2. — Telefon št. 19a Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 1X842. Praga «Mo 78J80, Wien St 105.241. JHŽiftfr Cena t Din Bazočnina znaša mesečno Din 35.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3134, 3125, 8136. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 3440. Oe|je, Strossmayerjera ulica Ste*. 1-Toicfoti št. 66. BofcopM se ne watejo. — Oglasi po tarifi. Stojadinovičeva vlada pred parlamentom Je Hla sprejeta z ovacijami brezpredmeten sklep sloven Beograd, 4. julija p. Danes se je vlada g. dr. Milana Stojadinovica predstavila Narodnemu predstavništvu s svojo deklaracijo, za katero je vladalo v vsej politični javnosti v Beogradu in po vsej državi izredno zanimanje. Posebno veliko je bilo seveda zanimanje v parlamentarnih krogih, saj so posamezne skupine izjavljale, da bodo šeile na osnovi vladne deklaracije zavzele svoje stališče do nove vlade in novega režama V Narodni skupščini je bila vladna deklaracija sprejeta od ogromne večine z odobravanjem in vlada dr. Stojadinovica bo lahko, ako bo imela vedno za seboj toliko večino, izvedla svoj program. Maloštevilni Jevtičevi pristaši so ostali skoro docela osamljeni Pozornost je zbudilo tudi postopanje slovenske parlamentarne delegacije. Sinoči so imeli poslanci dravske banovine pod predsedstvom senatorja dr. Marašiča posebno posvetovanje, kakšno stališče naj zavzamejo danes po pre-citanju vi^dne deklaracije. Zatrjevalo se je namreč, da bo po želja vlade precfla-gana resolucija, ki izreka vladi zaupnico, ter da se bo o tej resoluciji vršilo poimensko glasovanje. Na pobudo dr. Marušiča so slovenski poslanci sklenili, da se bodo glasovanja vzdržali. Do tega pa danes ni prišlo, ker o deklaraciji vlade sploh ni bilo niti debate nM glasovanja. Splošno pozornost je zbudilo zlasti tudi v diplomatskih krogih dejstvo, da je Ml med vsemi člani vlade deležen naj-dolgotrajneiših in najtoplejših ovacij general Peter Živkovic. Njemu so tudi Jevtičevi pristaši viharno aplavdirati. V senatu je bila sprejeta deklaracija vlade mirno. Klub senatorjev se bo prihodnje dni posvetoval o stališču, M ga bo zavzel napram programu in pofitik: vlade dr. Stojadinovica. V skupščini pred sejo O grom ,0 zanimanje, ki je vuadalo za deklaracijo vlade, se je pokazalo že v tem, da so bile že včeraj r a ugrabljene vse vstopnice za obe galeriji Narodne skupščine, ki sta bili danes nabito polni. Več sto ljudi ni dobilo več prostora in 90 nestrpno čakali pred Skupščino ter poslušali deklaracijo vlade na zvočniku. V Narodni skupščini je že v zgodnjih urah zavladalo živahno vrvenje. V poslanskih klubih in na hodnikih so se zbirale gruče narodnih poslancev in senatorjev ter debatirate o političnem po- ložaju. Že ,^red TO. uri je bila popokioma zasedena tudi diplomatska loža. Navzoči so bili vsi v Beogradu akreditiran: poslaniki s papeškim nuncijem na čelu. No-viaarsks loža pa je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti ogromno število domačih in tujih novinarjev, ki so želeli prisostvovati današnji sen. 2e v dvorani je biloo paziti nekako politično grupacijo narodnih posiancev. Jevtičevi pristaši so okupirali skrajno desnico v ospredju. G. Jevtic sam je zavzel skrajno zunanje mesto v tretji klopi. Okrog njega so se razmestPi njegovi najožji pristaši. Seji so prisostvovali tudi že poslanci Spahove skupine, M so predložili svoja pooblastila in ko jih mandati so bili na današnji seji verificirani Voja Lazic je s svojo skupino zemljorad-nikov zavzel prostore izza Jevtičeve skupine. Nekak voditelj Jevtičevcev je bil narodni poslanec Dragiša Milovanovic. Ovacij e vladi Ob 10.20 je zavzelo predsedstvo Narodne skupščine s predsednikom čiričem svoja mesta, takoj nato pa je vstopila v dvorano vlada z ministrskim predsedni kom dr. Stojadinovičem na čelu. Ogromna večina narodnih poslancev, gotovo kakih 270—280, je pozdravila vlado z gromkim ploskanjem in vzk likanjem. Jevtičevi pristaši so skušali prirediti pro-tiovacije, vzklikajoč Jevtiču, toda razen njih se ni nihče odzval. Ovacij Jevtiču se je udeležil tako majhen krog poslancev, da je zbudilo to splošno presenečenje. Dr. Stojadinovič je zasedel običajno mesto ministrskega predsednika v drugi klopi na desni. Poleg njega je sedel dr. Korošec, nato general Živkovic, dr. Spaho in v drugih klopeh ostali člani vlade. Ob 10.50 je otvoril predsednik čirfč sejo. Po odobritvi zapisnika je bil prečrtan ukaz o ostavki Jevtičeve vlade in imenovanju vlade dr. Stojadinoviča. Pristaši g. Jevtiča so pri tej priliki znova poskušali prirediti ovacije g. Jevtiču, a so ostali osamljeni. Kadarkoli pa je brilo omenjeno ime generala Živkoviča, je vsa dvorana odmevala od gromkega aplavza in živahnega vzklikamja, ki je trajalo po več minut. Črtanje ukaza so poslušali narodni poslanci stoje ter priredili ob koncu živahne manifestacije in ovaciie Nj. Vel. kralju. Deklaracija vlade Predsednik sfcupžSme je nato podelil besedo predsedniku vlade dr. Stojadino-viču, ki je ob največrp pozornosti vse zbornice prečital naslednjo deklaracijo vlade. Deklaracija vtede se gtesi*. Osnove naše zananfe pofrtfke »Sestavljena po visokem zaupanju kraljevskega namestništva, smatra vlada M ji imam čast predsedovati, za dolžnost, da stopi pred Narodno pred-sta\-ništvo s tole deklaracijo. Zunanjo pofit&o kraljevine Jugoslavije so že prej opredelile mirovne pogodbe in prijateljstva; opredeljena je zlasti z obstojem Male antante in Bal karske zveze ter s tradicionalnimi 7 'ežanri globokega prijateljstva do Francije. Opredeljena je naposled z našim zemljepisnim položajem in z narodno zgodovino. Temelj te politike je prav tako čvrst in globok, kaikor je v skladu z življenjskima interesi kraljevine Jugoslavije, tako da ga smemo smatrati za nespremenljivo smernico za svoje bodoče delo. S&rb za varnost držav? Kraljevska vlada bo ostala zvesta dosedanjemu pravcu naše zunanje politike in si bo prizadevala, da obstoječa prijateljstva ohrani in okrepi, obenem bo pa z zadovoljstvom sodelovala tudi z vsemi drugimi državami, katerih osnovni ideal bo listi, ki je tudi nam najdražji, to je ideal utrditve in organiziranja evropskega miru. Iskreno in globoko '/dana idealu miru med narodi, pa kraljevska vlada vendarle ne more zapirati oči pred dejstvom novega tekmovanja v oboroževanju. Ker sami v tem vprašanju ne moremo ničesar storiti, bomo podpirali vsa prizadevanja za omejitev in ^krčitev oboroževanja. Toda vse dotlej, dokler v tej smeri ne dosežejo pozitivni in trajni rezultati, ne smemo zanemariti kar najresneiše skrbi za svojo oboroženo silo Za obrambo domovine ni orevelika nika.ka žrtev. Vojska in mornarica sta bili že od nekdaj naša moč m ponos. Taki morate WEf tretf danes in v bodoče. Smernice v notranji politiki Osnovna smer notranje politike; nam je dana z osnovnim državnim zakonom, z ustavo od leta 1931. Kraljevska vlada je zvesta vsem načelom te ustave in posebej poudarja načelo državnega m narodnega edinstva. Odločni bomo ne samo pri naglašanju, temveč tudi pri dejanskem izvajanju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju in spoštovanju načel enakopravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnem delu prilagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, M so političnega značaja, težnjam in željam naroda. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volilni zakon, za tiskovni zakon in zakon o zborovanjih m društvih. Kraljevska vlada želi na ta način omogočiti resnično udeležbo najširšim slojem prebivalstva pri državni, banovin-ski in občinski upravi. Gospodarski program V gospodarski in finančni politiki se bo zadnje mesece na novo začeta smer nadaljevala, zlasti v skrbi za kmeta, za ravnotežje v državnem proračunu, za ohranitev vrednosti nacionalne valute, za davčne olajšave za vse sloje naroda in za obnovo celotnega gospodarskega delovanja v državi. Naročilo Velikega kralja Razen teh gospodansko-finančnih problemov, ki se ji zde najvažnejši in katerih ureditev naglasa na enem izmed prvih mest, bo kraljevska vlada posvetila svojo pozornost tudi vsem drugim vprašanjem s področja socialnega, duhovnega in prosvetnega življenja naroda. Želja kraljevske vlade je, da se na vseh straneh in v vseh smereh občuti nov, zdrav in svež tak življenjske sile države in naroda. Volilo, ki ga je zapustil pokojni viteški kralj Aleksander I. Uedini-telj, da čuvamo Jugoslavijo, je veliko volilo, toda prepuščeno ni v varstvo kaki osebi ali vlad! in tudi ne posamezni politični skupini. To volilo .je izročeno vsemu jugoslovenskemu narodu. in vsakdo od nas posamič in skupaj — vsi mi Tm»mrt svesfco dolžnost, da to voiik) varujemo in hranimo. Apel na Narodno tAupScIiio | Kraljevska vlada, ki ji je v čast, da se danes predstavi Narodnemu predstavništvu, misli, da bo to sveto volflo najbolje obvarovano, če bo stremela po pomiritvi in odstranjevanju političnih zaostritev z zbiranjem in združevanjem vseh konstruktivnih narodnih sil, s širjenjem temeljev, ki na njih sloni avtoriteta države. Tako kraljevska vlada upa, da bo naj- bolje iqHWviffla visoko zaupanje kraljevskega namestništva in da bo hkrati za našla tudi pri Narodnem predstavništvu vso potrebno podporo.« Prihodnja seja ▼ soboto Večina zbornice je sprejela deklaracijo vlade s splošnim odobravanjem. Pristaši g. Jewtača so molčali. Predsednik Narodne skupščine je takoj nato sejo zaMjučil in napovedal pri-bodnjo za soboto. Seja senata Beograd, 4. julija, p. Takoj po seji Narodne skupščine je sledila seja senata, ki jo je vodil predsednik g. dr. Tomašič. Po običajnih formalnostih je bU prečita« u-kaz o ostavki Jevtičeve m o imenovanju iStojaidraovičeve vlade. Sledilo je poročilo verifikacrjskega odbora, da sta gig. Je vtič in Veiimir Popovič odložila svoja eenat-ska m obdržala poslanska mandata. Nato je bH prečrtan ukaz o otvoritvi iaredne-ga zasedanja, nakar je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič proč i tal deklaracijo viaide. Senat je s kratkim aplavzom izrazil svoje odobravanje, nakar je bfla dopoldanska seja zaključena. Zvečer ob 19. se je vršila druga seja senata. Po rajnih noročilih je bil prečrtan predlog zakona o reorganizaciji uprave fondov, ki so ga vtoSili dr. Kiramer in tovariši. Sledilo je poročilo administrativnega odbora o računskih zaključkih senata, nakar so bile prečrtane rasne interpelacije senatorjev in odgovori ministrov. Po raznih drugih formalnostih je prešel senat na dnevni red in najprvo izpolnil svoje stalne odbore. Med drugimi so TSiti izvoljeni za namestnika v verifikacijskern odboru dr. Marušič, za Slana administrativnega odbora Ivam Pnoelj, sa Slana imunitetne ga odbora dr. Marušič, za namestnika dr. G-regortin, »a člana odbora za pritožbe Ivan Hribar, v finančni odbor pa dr. Kra-mer, Milan Marjamovič, dr. Benjamin šu-perioa, Jovo Aleksič in Peter Teslič. S tem je bH dnevni rad izčrpan in seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Dr. Marušič član senator-skega kluba JNS Beograd, 4. julija, p. Danes je imel svojo sejo ktab senatorjev JNS. Seja je bila odlično obiskana. Na seji 90 razpravljali o tehničnih vprašanjih v zvezi z izpopolnitvijo eenatskih odborov. Od novoizvoljenih senatorjev je večina prijavila svoj vstop v kftnb, med drugimi tudi — dr. j Marošte. Prvi inozemski odmevi Budimpešta, 4 julija AA. Nocojšnji madžarski večerndfei priobčujejo obširne izvlečke iz deklaracije vlade dr. Stojadinoviča. Komentarjev za zdaj še ni. Poročila madžarskih listov pravijo, da se sme pričakovati, da bo vlada g. Stojadinoviča svoj program vsekakor izvedla Tudi to poudarjajo, da je bik) zanimanje poslancev nenavadno veliko in da je velika večina izmed njih vladno deklaracijo sprejela z odobravanjem. - Pariz, 4. julija AA. Večina pariških listov je utegnila priobčiti krajša ah obse- žnejša poročala o deklaraciji, ki jo je danes prečital v skupščina m. senatu g. Stojadinovič. Deklaracijo je objavil tudi Havas. »Journal des Debats«, ki izhaja kasno popoldne, je priobčil že vse Havasovo poročilo. »Tempe« ima svojo lastno poročilo iz Beograda, ki doslovno prinaša tisti del viladne deklaracije, kjer je govora o jugoslovenski zunanji politiki. Dopisnik tista poudarja, da je skupščina pozdravila g. Stojadinoviča in člane njegove vlade z ftvafanam ploskanjem. Pripravljanje poti za povratek Habsburžanov Avstrijska vlada fe sestavila zakon, Id ukinja izgon Habsburžanov in jim vrača njihovo v Avstriji ležeče premoženje — Odposlanec vlade pri bivfi cesarici Žiti Dtmaj, 4. julija, k. Poleg tujsko-promet-ne zapore Jugoslaviji je v poslednjih dveh dneh vznemirila avstrijsko javnost vest o pripravah za povratek Habsburžanov. Vlada je včeraj predložila zveznemu svetu zakonski načrt o preklicu izgona Habsburžanov in o vrnitvi njihovega nekdanjega imetja, ki je bilo 1919 zaplenjeno. Legitimi-stični krogi so že dolgo delali propagando za Habsburžane, sedaj je njihovo akcijo podprla še vlada. Državni podtajnik ministrstva pravde Karwinsky je odpotoval v družbi voditelja legitimističnega gibanja Wiesnerja v Steenokerzell k bivši cesarici Žiti, da se v imenu avstrijske vlade neposredno z njo sporazume. Pogajanja, ki so že v teku. se nanašajo predvsem na premoženje, ki ga namerava Avstrija vrniti Habsburžanom. Karwinsky ima naročilo izjaviti, da restavracija habsburške dinastije v Avstriji trenutno še ni mogoča, da pa vlada sistematično dela za obnovo habsburške dinastije, ker smatra, da bi bila se- daj priložnost, da se glede na naraščajočo nemško nevarnost reši vprašanje sporazumno z drugimi državami. Konkretno nameravajo Avstrijci vrniti Habsburžanom vsa njihova posestva, palače in ostalo imetje razen dunajskega dvora in Schonbrunna, ki naj bi še nadalje ostala last države. Dunaj, 4. jnflija w. Na današnji seji državnega sveta, je državni svetnik Ooreth v imenu političnega odbora poročal o zakonskem načrta, ki ga je predložila vlada glede izpremeanbe zakona o Habsbu-r-žanih. Poročevalec je izjavil, da zakon o izgonu Habsburžanov ni več več v skladu s častjo pretežne večine avstrijskega prebivalstva. Nato, sta še govorila zunanji minister Berger Waldenegg in minister za socialno politiko Neustad-ter-Stummer^ nakar je oh splošnem odobravanju državni svet zakonski predlog sprejel. 1 Anglija grozi Italiji z gospodarskim bojkotom Senzacijonalne informacije MussoKnijevega glasila — Po paktu DN naj se nad Italijo proglasi gospodarski bojkot Rim, 4. julija, k. »Giornale dTtalia« je dobil iz Londona zanesljive informacije, da je angleška vlada na svoji včerajšnji seji razpravljala o mednarodnih ukrepih, ki naj bi prisili Italijo, da bi opustila svojo vojaško ekspedicijo proti Abesiniji. Na osnovi Rde^nvega poročila je bil baje sestavljen načrt, da se v skladu s paktom Društva narodov proglasi gospodarski bojkot proti Italiji. To potrjujeta tudi >Daily Ebcpress« in »Morning Post«, ki pa po zatrdilu rimskega lista v svojih komentarjih ne kažeta nikakega prav posebnego navdušenja za tako akcijo, ker bi nanjo zlasti nikov italijanske vojne mornarice. Izrednemu zasedanju predseduje Mussolini sam. Admiralski svet razpravlja o važnih pomorskih in mornariških vprašanjih, ki so v zvezi z italijansko vojaško ekspedicijo proti Abesiniji. Vse kaže, da bo odposlano v eritrejske vode celokupno vojno brodov-je, ki ima svojo bazo v Tarantu. London, 4. julija. AA Današnje »Thnes« priobčujejo poročila iz Rima, da Italija uradno slej ko prej načelno vztraja na stališču, da obračuna z Abesinijo ne bo mogoče preprečiti, vendar je navdušenje za vojno proti Abesincem zelo popustilo. Čedalje več uglednih Italijanov že uvideva, da se je Italija v marsičem prenaglila. Prvi spopad sko in med i talija it-vojsko Addis Abeba, 4. julija, č. Iz neslužbenih virov se širijo vesti o novem hudem incidentu na abesmski meji. Baje so se spopadli večji oddelki redne abesinske in itaMjam ske vojske. Na obeh straneh je bik) mnogo izgub. Bitka pa je ostale neodločena. Podrobnosti o spopadu še niso zname. Znano je le, da se je incident pripetil na tistem mestu kakor poslednji spopad, o katerem so italijanski lasti poročali pred 14 dnevi. Francija pa tudi druge sred n je - evropske države spričo svoje nove politike napram Rimu gotovo ne pristale. V Rimu so te informacije izzvale silno vznemirjenje. Listi so danes zopet začeli vprašanje o Društvu narodov in o Abesiniji ter znova dokazujejo, da Abesinija nima nikake kvalifikacije za člana Društva narodov. Istočasno je agencija Štefani preplavita liste s citati iz evropskega tiska, ki naj pričajo, kako se vsa Evropa sollda-rizira z Italijo glede na njeno civilizato-rično delo v vzhodni Afriki. , Od ?6er*j zaseda K*et poprtj 4 Knez namestnik na potu v Bohinj Beograd, 4. julija AA. Nocoj ob 19. sta se odpeljala Nj. kr. Vis knez-namest-nik in Nj. kr. Vis. kneginja Olga s princem Nikoiom in princ&3o Elizabeto v Bohinj. Na postaji so se od visokih gostov poslovili kraljevi namestnik dr. Ivo Pt-rovič, predsednik vlade dr. MiTai Stojadinovič, prometni minister ir. Spaho in člani civilnega in vojaškega doma Novi šef presbiroja Beograd, 4. jniija. p. S kraljevim ukazom je na prodiog predsednika vlade imenovan za šefa Centralnega presto i roja. bivši šef dr. Kosta Lakovič, ki je danes popoldne že prevzel posle od. sedanjega začasnega vršilca dolžnosti g. Pere Ivanko-v!6a. Amnestija za prestopke po volilnem zakona Beograd, 4. julija, p. Danes je bil podpisan akaz o amnestiji vseh prestopkov po volilnem zakona, izvršenih od dneva razpisa volitev pa do današnjega dne. Premog in železnice Beograd, 4. jniija. p. Zastopniki, premogovnikov iz vse države so posetili danes prometnega ministra dr. Spaha in ministra za šume in rude ter naprosili oba ministra^ naj bi se vprašanje dobav premoga za državne železnice pospešeno rešilo. Oba ministra sta obljubila, da se, bosta za vnela za to in da bosta do skrajne možnosti vpoštevaia želje fn predloge premogovnikov. Naša intervencija v Avstriji Beograd, 4. julija p. Zveza kopališč, zdravilišč in letovišč se je brzojavno obrnila na ministra za trgovino in industrijo dr. Vrba-niča in ga zaprosila za energično intervencijo zaradi postopanja avstrijske vlade glede tujskega prometa z Jugoslavijo. Minister je brzojavno zagotovil, da so že storjeni vsi potrebni koraki, da se ta nadeva nujno in zadovoljivo reši. Generalni direktor državnih železnic Beograd, 4. julija, p. Kakor 6e izve iz viadnah krogov, bo imenovan, za generalnega direktorja državnih železnic inž. Dimitrije Naramorič, sedaj direktor, žeSeani-šfce direkcije v Sarajevu. Enakost, kvalitet - prihranek i Načet — britvice Vam jamčijo eakost kvalitet, ki prej ni bita. nnlkdar mogoča pri ce-neaak britvicah. Vtaako reztio vsake britvice je enako ostro. F^rikladno za vse aparate za britje s 3 MSnami. NAČET BLADES Panslavfzem Odkar se je Rusija vrnila v evropsko politiko m postala v njej činitelj, s katerim mora računati vsak -državnik, so njeni nasprotniki izkopali iz pozabljenja staro strašilo paruslavizma. Osobito priljubljen predmet za razna plitka razglabljanja je postal panslavizem v nekaterih nemških in italijanskih listih. Namen tega prizadevanja je, kompromitirati sovjetsko politiko in zlasti politiko onih držav, ki hočejo sodelovati z Rusijo za ohranitev miru. Pri tem seveda odpade znaten del očitkov na Francijo, češ da kumuje opasnosti paruslavizma. V »Journalu des Debats« je z ozirom na to kampanjo znani francoski publicist A. Mousset podal prrecej podrobno analizo panslavizma in prihaja v svoji razpravi do zaključka, da ta pojav pomeni v politiki prav malo, v gospodarstvu pa docela nič. Frazo o vseslovan-skem gibanju je vrgla v svet predvojna avstrijska diplomacija, da bi z njo opravičila zatiranje svojih slovanskih narodov. Carizem je zatiral Poljake, ni ljubil Cehov zaradi njihovega demokra-tizma, Hrvatov in Slovencev pa sploh, ni poznal, ker so bili katoliki-, Zanimal se je samo za pravoslavne Slovane, tako da je bilo od 50 milijonov neruskih Slovanov deležno ruskega zanimanja kvečjemu 10 milijonov, toda še to iz čisto med-narodno-političnih razlogov. ' Okoli leta 1908. je poskušal' dr. Krama? zamenjati rusko pravoslavno ideologijo z neoslavizmom, ki bi temeljil na gospodarskem in kulturnem sodelovanju vseh Slovanov brez ozira na vero. Pri tem si je češki politik odtujil Srbe, ker je priznal anekšijo Bosne in Hercegovine, Hrvate pa s tem, da je nastopal proti trializmu. Velika vojna je vrgla Slovanske narode v medsebojen boj. Carska Rusija pa je v londonskem paktu 1. 1915. žrtvovala jugoslovenske interese svoji težnji po Carigradu. Alco ne hd bilo prišlo do padca carske Rusije, bi slovanski narodi ne bili osvobojeni v takem obsegn, kakor so danes. — Sovjetska revolucija, ki pomeni praktično zmago teorij Karla Marxa,^ tega velikega protivniika Slovanov, je še bolj oddaljila zapadne Slovane od Rusije. Boljševiki so vodili »evrazijsko« politiko in so zavestno odklanjali vsako misel na slovansko sorodstvo. Zapadnd Slovanu so zato vsak po svojem političnem položaju javzeli razno stališče napram Rusiji. Ju-gosloveni in Čehoslovato so čakali, kako se stvari razvijejo, dočim so se morali Pollaki celo z orožjem v roki braniti proti napadajočemu komunizmu. Tak je bil položaj do 1933. leta, ko je sovjetska diplomacija znova začela nastopati na evropski politični pozornicL Od tega časa je Sovjetska zveza priznala Malo antanto kot politično celoto, dosegla pa je tudi priznanje Češkoslovaške in Bolgarije. Sedaj se v sovjetskem uradnem tisku cesto čujejo zelo energične aluzije na tisočletno na&protstvo med Slovani in Germani. Površnemu opazovalcu bi. se zdelo, da se s tem obnavlja politični pokret slovanske vzajemnosti, pri katerem bi Rusija imela voditedjsko vlogo že zaradi svoje velikosti, sile in dinamike. Francoski publicist tem nemškim in italijanskim utemeljevanjem ne daje veliko vere. Ako slovanske države pozdravljajo povratek Rusija v evropsko politiko, je to zaradi tega, ker so vedno mislile, da je njihova bodočnost brez Rusije stalno negotova. Toda to mislijo tudi Rumuni, Grki Turki in baltiške države. In v teh ni skoro nič slovanskega. Tako v Mali antanti, kakor v Balkanskem sporazumu so močno interesirani Slovani, ha-pa so dovolj pametmi, da jim ne pride na misel, s poudarjanjem plemenskega sorodstva izločiti iz Male azi-tante Rumunijo, iz Balkanske zveze pa še Grčijo in Turčijo. Slovanska ideja je bila nekoč pri zasužnjenih narodih romantičen rekvizit in cesto tudi eksplozivna moč, danes pa ima v samostojnih državah komaj psihološki in kulturni značaj. Veeslovanstvo bi danes lahko poseglo v mednarodno politiko samo kot povzročitelj razpadanja obstoječih državnih formacij. Tudi v notranji- politiki. bi izvajanje vseslovaniskega nacionalizma bilo skrajno škodljivo, ker do neke mere na v skladu z narodnostno strukturo državljanov. Zlasti pa M te pojav neugodno odjeknil "v Rusiji, M je po svojem sestavu kakor tudi po svoji ustavni razdelitvi mnogonarodnostna država. Preveliko ojačenje vseslovenske ideje bi rodilo sre-dobežne sile tujih narodov v slovanskih državah in ni dvoma, da si vodilni državniki ne žele notranjih težav. Vendar se A. Mousset zavaruje proti trditvi, da bi bila misel slovanske vzajemnosti brez pomena. TO mogočno čuv-stvovanje v iavestnih prilikah lahko pospeši ali zavre prirodni razvoj, kakor je nedavno mogočno vpflivala na bolgarsko-jugoslovensko zbližanje; vendar je njena glavna sdla v duhovnih zvezah, v kulturnih odnosih in v_ medsebojnem spoznavanju narodnih slovanskih mas, ki 50 jih do nedavna delile meje tujih držav. Okrog 150 ljudi utonilo Japonski uotniški parnih Je v temi in viharju trčil v drug pa mik in se potopil v treh miniftah _ . Tokio, 3 julija, r. Na Japonskem morju je divjal včeraj hud vihar. Niti v lukah ladje niso bile varne in jih je razburkano morje premetavalo, tako.-da je bilo mnogo parnikov poškodovanih. Na stotine ribiških čolnov je izginilo. Hude ure pa so preživeli parniki, ki jih je neurje zalotilo na odprtem morju. Mnogo ladij se je jedva rešilo s tem. da so se zatekle v najbližja pristanišča. Enega največjih, japonskih potniških parnikov pa je zadela katastrofa. Zaradi teme in viharja sta trčila parnika >Midori Maru« in ^Sanzan Maru«. >Midori Maru« se je preklal skoro na dvoje ter se je v treh minutah potopil. Nesreča se je odigrala s tako naglico, da parnik niti ni utegnil poslati "brezžične klice na pomoč.' Na par-niku je bilo 168 potnikov m 86 mož posadke. cSanzan Maruc, ki "je parnik modernejšega tipa, je bil Ie lažje poškodovan ter je takoj spustil čolne za reševanje. Zaradi teme pa so rešili vsega le 113 ljuidi, med njimi tudi kapetana ponesrečene ladje. Vseh ostalih 141 potnikov in posadke je našlo smrt v valovih. Kolikor se je dalo doee-daj ugotoviti, so bdli na parniku skoro izključno japonski potniki in se ni ponesrečil noben Evropec. »Sanzan Maru« je z rešenimi brodolomci prispel davi v Osako. Pomorske oblasti so uvedle preiskavo. Kapetana ponesrečenega parnika eo zaprli. Kongres mesčanskošolskega učiteljstva Ljubljana, 4. julija. Danes se je v L jubl jani pričel kongres Združenja učiteljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, na katerega pribite številni vzgojitelji meščansko-šolske stroke iz cele države, z otvoritvijo rprezentativ-ne razstave ročnih del in risb, na kateri so zastopane skoraj vse meščanske šote v dravski banovini. K otvoritvi se je v prvem nadtropju Waldherjeve palače v Bethov-novi ulici, v katero se jeseni preseli meščanska šola iz Šiške, zbrala pestra množica občinstva, med katerimi sta bila poleg številnih udeležencev kongresa tudi zastopnika banske uprave inšpektor Vrhov-nik in župan dr. Ravnihar. . V prijetno opremljeni dvoranici, ki so jo prireditelji-aranžman razstave je bil v rokah posebnega odbora pod vodstvom ge. like VVaschtetove- posvetili spominu bla-gopokojnega Viteškega kralja, je predsednik ljubljanske sekcie združenja ravnatelj Hočevar s kratkim nagovorom u-vedel družbo v razstavo, katere namen je predvsem, da prikaže metodično-didak-tični postopek na naših meščanskih šolah in da razgrne njih delo in ustroj zlasti pred učitelji z juga. saj je ta tip šole v Sloveniji na višku, medtčm ko je" v ostalih pokrajinah šele pravkar v svojih po-četkih. Razen za šolnika pa je razstava poučna za vsakogar, saj gre vzgoja na meščanski šoli v vseh predmetih za samim praktičnim življenjem. V tem imajo meščanske šole mimo gimnazij svojo posebno funkcijo kot šole za praktično izobrazbo širokih plasti. Zato pa tudi učiteljstvo meščanskih šol z vso pravico pričakuje podpore od strafti državnih poklicanih o-blasti. Prav dandanašnji čas nekako zahteva več te praktične vzgoje, o čemer zgovorno priča tudi dejstvo, da bosta še to jesen otvorjeni dve novi meščanski Soli v Litiji in žakm, še v večjem številu pa rasto po Srbiji, kjer So zavzele mesto nekdanjih nižjih gimnazij, ki so dajale iz sebe samo inteligenčni proletarijat. Sledil je ogled razstave, ki je smotrno razporejena v šestih prostorih. Iz spominske sobe Viteškemu kralju, so prireditelji povedfli svoje goste v sosedno dvoranico, ki nazorno prikazuje pouk v prvem razredu . Razen številnih ilustracij, ki zgovorno izpričujejo značilno plodnost fantazije šolarčka na tej stopnji, so deležna posebne pozornosti številna deška in dekliška ročna dela, ki kažejo že mnogo podjetnosti in samostojnosti v oblikovanju raznovrstnega materijala. Tu so zanimivi številni cekarji iz rafije in pa slikovite lesene igračke, ki tvorijo pomembne početke domače obrti. V naslednjih razredih se nam vse te tehnike javljajo v novih, bogatejših varijacijah, obenem pa se jim pridružujejo nove. Fantje se v drugem razredu že uspešno poizkuša jo v intarzi-jah, kartonaži, knjigoveštvu, dekleta v vezenju, tkaničenju itd. V tretjem letniku vas presenetijo med drugim modeli za stroje, a med ženskimi ročnimi deli vezenje na oblekah in poizkusi z narodnimi nošami. V zaključnem razredu naletite na linoreze, lesoreze, dovršene primere keramike, po samostojnih motivih kombinirane preproge, zastore, blazine. Posebna soba je določena še, da prikaže uspehe v pouku -geometričnega risanja, kjer najdete že tudi samostojno zasnovane načrte za stavbe, v celoti predstavlja razstava bogato revijo tistega praktičnega šolskega dela, ko tvori v našem vzgojstvu tako rekoč prvo stopnjo delavne šole, in zaivoljo tega zasluži, da ji naša javnost posveti vso pozornost. Nenadna smrt člana Batfove družine Tast sedanjega glavnega lastnika Ba-tšvih tovaren Jana Bate dr. Rudolf Oer-bec je preispel s svojo rečno jahto na pose t v Borovo pri Vukovaru, kjer se nahaja, kakor je znano, ena izmed Batovfh tovaren. Včeraj zjutraj je hotel s svojo jahto odpluti po Dunavu, da si ogleda znameniti Džerdap /železna vrata/, z njim je potovalo več vseučiliških profesorjev in drugih gostov. V najboljšem razpoloženju je dr. Gerbec izdajal zadnja navodila za odhod. V trenutku, ko je ladja že hotela oditi, pa se je dr. Gerbeo nenadoma zgru- I Jutra« nismo mogli objaviti. V našem srezu je nastalo zadnje dni veliko razburjenje zaradi raznih, med seboj si nasprotujočih vesti o usodi logaškega poslanskega mandata. Kakor je znano, je pred volitvami izjavil dotedanji naš zaslužni narodni poslanec dr. Stane Rape, katerega delo za naš srez pričenjamo pravilno ceniti šele sedaj, da ne bo zopet kandidiral v logaškem srezu. Pri tem sklepu je vztra jal kljub prigovarjanju svojih prijateljev, naj ponovno sprejme kandidaturo v logaškem srezu. Tako ni preostalo drugega, kakor iskati novega kandidata. Zato je bila sklicana sreska konferenca JNS za logaški srez, ki je sprejela sklep, da bodi poslanec domačin iz sreza. Imenovani so bili tudi trije kandidati. Sredi te akcije pa so se javili že takrat v našem srezu maloštevilni prijatelji dr. Marušiča ter pričeli dokazovati nujno potrebo, da se ponudi kandidatura za logaški srez ravno in samo gospodu takratnemu ministru. Navajali so se poleg čisto osebno sentimentalnih tudi nacionalni vzroki kot dokaz za potrebo, da voditelj Primorcev v svobodni domovini kandidira ravno v našem obmejnem srezu ter stean dokumentira svojo ozko povezanost z zemljo tam preko. Drugi so zopet navajali to kandidaturo kot čisto specielno potrebo logaškega sreza. Po njihovem mnenju je bilo mogoče doseči kake večje pridobitve za logaški srez, ki je po gospodarski krizi menda med vsemi srezi najbodj udarjen, le če postane poslanec logaškega sreza sam gospod minister dr. Marušič kot voditelj slovenske parlamentarne delegaei-je. Po lepih govorih, ki jih je imel g. dr. Marušič na shodih v Cerknici hx Dolenjem Logatcu, smo se res nadejali, da bomo z njim dobili poslanca, M se bo ves posvetil našemu lepemu srezu ter morda celo v delu za naš dobrobit prekosil pokojnega dr. Žerjava, ki mu je bila usoda logaškega sreza vedno tako pri srcu. Zato smo Se tudi pri volitvah zavzeli z vso silo, da zberemo za kandidata dr. Marušiča kar največ glasov. In .reči moramo, da smo bili z uspehom kar zadovoljni, če tudi nismo mogli žhrati enako velikega števila glasov, kakor leta 1931. za dr. Rapeta. Toda razmere so bile pač letos drugačne... Kot dobri Notranjci smo bili kar ponosni, ko širno po volitvah v Narodno skupščino opazovali vedno večji upliv svojega narodnega poslanca. V svojem pač prirojenem egoizmu smo si obetali še lepih sadov za svojo odločitev pri izbiranju kandidatov. Radi tega tudi nismo mogili, niti hoteli verjeti onim ljudem, ki so neprestano vse Od volitev sem trosili po srezu vesti, da g. dr. Marušič sploh ne misli obdržati logaškega mandata, nego da namerava ostati kar v senatu. Tem vestem smo tem manj verovali, ker so prijatelji g. Marušiča ponovno odločno ki javno izjavljali, da o kakem takem koraku ni govora in da so vse te vesti samo grde laži nasprotnikov. Res se minister sam javno ni nikoli izjavil, da bo obdržal naš mandat, vendar pa smo smatrali ta njegov molek samo za potrditev, da je to samo posebi razumljivo in da se mu zdi, naravnost zamalo, dajati o tem še kake izjave. Spričo vsega tega je razumljivo, da vlada danes v logaškem srezu splošno razburjenje in razočaranje, da se je g. minister dr. Marušič res odločil odložiti tudi logaški mandat. Pričakovali smo do zadnjega, da nas bo vsaj povprašal sedaj, ko smo ga izvolili za svojega po, slanca, ali ga odvežemo poslanske dolžnosti, ter nam navedel vzroke za ta svoj dalekosežni korak. Sedaj pa čita-mo, da "je že padla odločitev. Tolaži nas le še iskrica nade, ki jo goje tudi vsi njegovi ožji prijatelji v logaškem srezu, da je morda vse skupaj le grda intriga in plod nove tiskovne svobode, o kateri pravijo v našem srezu, da se pojavlja sedaj v naših listih. Smrt generala Arza v Budimpešti je kakor smo že včeraj kratko zabeležili, v ponedeljek umrl general baron Artur Arz, zadnji šef generalnega štaba avstro-ogrske armade. Dosegel je starost 79 let. Po rodu je bilse-dmograški Nemec, posvetil pa se je oficirski karieri, že pred svetovno vojno je postal general in je najprej poveljeval oddelkom na ruski in rumunski fronti. Leta 1917 je po odstopu generala Conrad Hotzendorfa postal šef avstro-ogrskega generalnega štaba. Prodrl je s svojo armado na Piavo, tam pa je tudi doživel razpad svoje armade in za njo še habsburškega cesarstva. Za njega je razpad pomenil tudi uničenje eksistence. Njegova ožja domovina je pripadla Rumuni ji in po mirovnih pogodbah bi moral on tam zaprositi za pokojnino. Tega ni storil pa je ostal brez vseh sredstev ter padel v ve-ffiko bedo. Končno Se je zavzel za njega njegov osebni prijatelj madžarski regent Horthy, ki mu je izposloval madžarsko generalsko penzdjo. Zato je Arz tudi trajno živel na Madžarskem. Amerika ne bo več dajala - vojnih posojil Washi>on, 4. julija AA. Zunanji odbor poslanske zbornice je sprejel zakonski načrt, ki prepoveduje ameriškim bankam in podjetjehi dajanje posojil državam v vojni. To velja tudi za primer meščanske vojne. Izvzete so države, ki se bojujejo kot zaveznice Zedin jenih držav. Gospodar§fyo Davčna statistika dravske banovine Finančna direkcija v Ljubljani je izdelala statistiko o odmerjenih ln pobranih državnih davikih v letu 19®4. Obremenitev davkoplačevalcev v dravski banovini na državnih direktnih davkih je znašala za leto 1&34. 342.7 milijona Din nasproti 298.4 milijona Din v letu 1933., tako da se jfe obremenitev povečala za 44.3 milijona Din ali za skoro 15%. Od skupne vsote obremenitve odpade na zemljarino 31.5 milijona D>m (v letu 1933. 30.1), na «ra-darino 31.6 milijona Din (30.0), na pridob-nino AS..1 milijona Din (26.6), na rentnino 10.6 milijona Dm (10.5T, na družbeni davek 9.0 milijona Din (18.2), na uslužben-elci davek 40.0 mildjooa Din (36.1) in na davek na poslovni promet 117.1 milijona Din (103.9). Poleg tega je znašala obremenitev z luk«?u»nhn davkom 9.2 milijona Din, z vojnico 1.6 milijona Din, z davkom na dividende 0.5 milijona Din itd. V primeri z letom 1933. se je najbolj povečal predpis pridobnine, in sicer za 17.1 milijona Din ali za 66% na 43.7 milijona Din. Povečal ee je tudi predpis poelovnega davka, dočiim je na polovico nazadoval predpis družbenega davka. V začetku leta Je znašal davčni zaostanek 48jS milijona Din. Od Sfcu-pi"' obremenitve odpade 235.3 milijona Din na davke, ki jah mora nositi savezanec in 109.4 milijona Din »a Naše gospodarstvo v maju Iz gospodarsko-statističuega poročila Narodne banke za maj posnemamo naslednje zanimive podatke. Na jugoslovenskih borzah je znašal promet z vrednostnimi papirji v maju 28 milijonov in je bil precej manjši nego v posameznih mesecih prvega četrtletja, vendar je presegal lanski promet (22 milijonov). V prvih petih mesecih t. 1. pa je znašal ta promet 232 milijonov (lani 209, predlanskim 36 milijonov). Devizni pro met na naših borzah je znašal v maju 122 milijonov (lani v maju 129) odnosno v prvih petih mesecih t. 1. 589 milijonov (lani 464, predlanskim 228 milijonov). Hranilne vloge pri jugoslovenskih bankah so od začetka aprila do maja nazadovale za 39 na 9909 milijonov in so bile pri tem za 34 milijonov večje nego lani ob istem času in za 72 milijonov večje nego pred dvema letoma. Indeks cen na debelo se je od aprila na maj dvignil za 1.1 točke na 64.0 (lani v maju 64.1, predlanskim 64.9). Cene na debelo se torej v splošnem drže na isti višini kakor zadnji dve leti. /ndeks cen na drobno v Beogradu "pa je od aprila na maj popustil za 0.4 točke na 69-6 (lani 71.1, predlanskim 75.4). V nasprotju z indeksom cen na debelo kaže indeks cen na drobno nadaljnje popuščanje in je letos v maju za 1 Jb točke nižji nego predlanskem. Železniški blagovni promet je bil v maju za malenkost večji nego lani v istem mesecu. Natovorjenih je bilo 116.000 vagonov (lani 113.000, predlanskim lll.OOo). Ker pa je bil v prvih treh mesecih železniški blagovni promet manjši nego lani, beleži statistika, da je bik) v prvih petih mesecih t 1. natovorjenih le 504.000 vagonov nasproti 517.000 v istem razdobju lanskega leta in 494.000 v istem razdobju predlanskega leta. Rečni promet je bil aprila nekoliko manjši nego lani, toda precej večji nego predlanskim. Pomorski promet, ki je v prvih treh mesecih nekoliko zaostajal, pa se je v aprilu znatno dvignil in je znašala tonaža v luke došlih ladij 1.64 milijona ton nasproti 1.41 v lanskem aprilu in 1.40 v predlanskem aprilu. Gospodarske vesti — V dravski banovini je ae vedno mnogo insolvenc. Državni statistični urad Je v maj« zabeležil 27 insolvenc (9 kon-kurzov in IS poravnalnih postopanj) nasproti 44 insolvencam v lanskem maju (21 kontouroov in 23 poravnalnih proeto-panj). V prvih petih mesecih t I. je bilo vsega zabeleženih v naši državi le 172 Insolvenc nasproti 334 v istem raadobju lanskega leta, 292 v istem razdobju predlanskega leta in 1076 v istem razdobju leta 1932. Kakor je iz gornjih številk razvidno, so letos v naši državi insolvence že znatno popustile, vendar je treba pri tem pripomniti, da je v dravski banovini še vedno razmeroma mnogo insolvenc. Kakor v aprilu je odpadla tudi v maju več nego ena tretjina vseh insolvenc aa dravsko banovino, ker je bilo v maju v dravski banovinei 10 insolvenc in le 17 v vseh ostalih delih držav. V zadnjih štirih mesecih je bik) v vsej državi 112 insolvenc, od tega pa 34 samo v dravski banovini, kar nam priča, da se posledice gospodarske krize še vedno najtežje občutijo v Slovenija. = Šečerana v Osijeku izkazuje v bilanci za leto 1934/35. izgubo v višini 3.8 milijona Din nasproti dobičku v prejšnjem letu v višini 0.8 milijona Din. Borze 4. julija. Na ljubljanski borzi sta se devizi London in Newyork nekoliko okrepili. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem kliringu 8.75— 8.85. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 234, v avstrijskih šilingih po 8.80. v grških bonih po 36 rn v španskih pezetah po 5.95. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda za malenkost okrepila a ni bHo zaključkov (v Beogradu je bil promet po 363). Zaključek pa je bil zabeležen v 7% Blairovem posojilu po 67 (v Beogradu po 67JO). Deriie Ljubljana: 'Amsterdam 2962.43 — 2977.03, Berlin 1751.33 — 1765.21.Bruse1j733.82 — 736 — 88. Curih 1424.22 — 1431.29. London 213.99 — 216.04, Newyork 4304.67 -4340.98, Pariš 287.96 — 289.40. Praga 181..48 - 182.58 Trst 359.67 — 362.75. Curih. Beograd 7. Pariz 20.2250. London 15.11, Newyork 305.50, Bruselj 51.60. Milan 26.90. Madrid 41.90. Amsterdam 208,— Berlin 123.20, Dunaj 57.70, Praga 12.75, Varšava 57-80. davke, ki jih zavezanec prevali na kon-sumenta (poslovni davek, luksuzni davek Dejansko plačilo davkov je bilo manjše nego prt'tlp»;s. ^ biio dejansko pla- čano pri 3.1 davčnih upravah v dravski banovian 240.1 milijona Din (leta 1933. 216.6) in na carinarnicah za davek na poslovni premet in luksuzni davek 36.0 milijona Din (32.0), tako da je znašalo plačilo v celoti 276.1 milijona Din nasproti 248.7 milijona Din v letu 1933. Pobranih je bilo torej lani v primeri s prejšnjim letom za 27.4 milijona Din ali za 11% več davkov. Vrhu tega je bilo pobrano 2.3 milijona Din na zamudnih obrestih in 5.4 milijona Din za 6trot.ke davčnih rmbežni. Vsega je bilo la-ni uvedenih 19^.000 rubežhi na premičnine za davčne zaostanke v višini 105 milijonov Din. (Samo v Ljubljani je bilo l'J.250 rubežni za 31.3 milijona Din). Do dejanskih prodaj za rabljen i h premičnin pa je prišlo le v 6067 primerih pri čemer je šlo za davčne obveznosti v višini 13.5 milijona D!n. Vrhu tega je bilo v dravski banovini 1651 realnih ekeekucij za 10.6 milijona Din. Poleg navedenih neposrednih davkov je finančna uprava v dravski banovini lani pobrala še 41.3 milijona Din na taksah (v prejšnjem letu 40.8) in 22.7 milijona Din na državnih trošarinah (23.2). ( Dunaj: (tečaji v privatnem kliringu) London 26.31, Milan 43.94, New York 531.43, Pariz 35.26, Praga 22.04, Curih 174.06, 100 S v zlatu 128 s pap. Efekti Zagreb: Vojna škoda 373 — 375, za julij-sopt. 372 — 375. 7°'o invest. 81.50 — 83, TU stabiliz. 83 bi., 4% agrarne 45 — 47, 7»/o Blair 66.75 — 67.50, 8°/o Blair 76.75 — 78, 6%> begluške 63.75 — 64.50. PAR 232 den.. Trboveljska 95 — 105. Šečerana Osijek ia5 den. Beograd: Vojna škoda 372.50 — 374 (373), za okt. 874 bi.. 7»/o stabiliz. 83 l»L (82), 4% agrarne 46.50 _ 47.25 (47), 6 begluške 65.50 — 66 (66), 7°/o Blair 67 — 6S (67.50), Narodna banka 5800 — >900, PAB 233 _ 234. Dunaj: Staatseisenbahngesell. 23.75, Ruše 9, Trboveljska 12.50, Alpina-Mont 10.65. Kranjska ind. 8, Šečerana 14. Blagovna tržišča ŽITO 4- Ljubljanska borza (3. t. m.). Tendenca za žito mirna. Nudi se (franko nakl. postaje): pšenica: haška 78 kg po 115 — 117, banatska 78 kg po 112 — 114; oves: slavonski po 100 — 102; koruza: baška po 77 — 79, banatska po 75 _ 77: moka: banatska >Ogc po 205 — 215. baška »O« po 200 — 210. haška 2< po 180 _ 190. baška >5c po 160 — 170; otrobi; baški po KM) — 105. Novosadska blagovna borza. (4. julija). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška potiska m slavonska 112-—114. sremska 111—113. baška 110—113, gornjebanatska 106—113. Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 66—70. Moka: Baška in sremska in K>gg« 147.50—207.50, »2« 167.50—187.50. 147.50—167.50. »6« 127.50—147.50 -»1« 107,50 —117.50. »8« 85—90. Otrobi:baški m sremski 80—82,banatski 79—81. BOMBAŽ. + Liverpool, 3. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.5-5 (t>.50), za oktober 6.25 (6.19). + Newyork, 3. ju ?iJs. Tendenca vzrtraj-na. Zaključni tečaji: za julij 12.2 (12.01). za oktober 11.78 (11.69). ŽIV/NA. 4- Živinski sejem v Ljubljani (3. t. m. Na ljubljanski živinski sejem je bilo prignanih 45 volov (prodanih 21). 51 krav (23), 25 telet (15), 134 konj (13) in 146 praičkov (92). Cene so ostale nespremenjene, in sicer za kilogram žive teže: voli I. 3.50 — 4 Din. II. 2.75 — 3.75. III. 2 — 2.75. krave debele 2 — 3.50. klobasarice 1.50 — 2. teleta 4.50 — 5.50; prašički za rejo so se prodajali po 85 — 140 Din za komad. Krediti za poMjanje živalskih kožnih bolezni Beograd, 3. julija, r. Kmetijsko ministrstvo je razdelilo banskim upravam kredite za zatiranje živinskih kužnih belezni. Dobile so zetska banovina 30, dravska ra primorska po 40, vardamka in vrbaska po 50, savska 60, drinska in moravska po 70 in dunavska 80 tisoč d-inaTjpv. Ljoticeva akcija v Zagrebu Zagreb 3. julija, n. Bivši minister in vodja Jugoslovenskega narodnega pokreta >Zbora« Dimitrije Ljotič bo imel v petek v Zagrebu sestanek s svojimi političnimi pristaši. Govoril bo o notranje in zunanje političnih problemih. Sestanka se bodo udeležili le povabljenci, večinoma člani Jugoslovanske akcije. Propagandni lahkoatletski miting SK Ilirije bo v soboto 6. t. m. ob 16. v nedeljo 7. t. m. pa ob 9. na igrišču Primorja, kije odstopil svoj prostor, zato ker SK Ilirija žal nima letos svojega urejenega LekaJš-šča. Atleti Ilirije so obvezni nastopiti in se morajo javiti vsakokrat vsaj pol ure pred pričetkom sekcijskemu načelniku g. Polajnarju. Opremo prinesite seboj, v kolikor jo imate doma. Vremenski pregled Vremensko stanje 4. t. m. Ciklon na severu, visok pritisk na zapadu Evrope, slaba depresija nad Jadranom, nad Sredozemskim morjem dež. v Alpah sneži. Temperatura padla po vsej Evropi. V Jugoslaviji so temperature povsod padle povprečno za 3 stopnje. Minimum Plevi je 9. maksimum Mostar 37. Novosadska vremenska napoved za petek: Pretežno oblačno, nalivi na severu, mestoma nevihte. Temperatura bo ie padla. aii kraji in Ifudje 4 m ^ - — ___— —- Poslovanje jugoslovenskih podpornih organizacij v Ameriki Lani so podporne organizacije naših rojakov v Ameriki izplačale na posmrtninah, bolniških in drugih podporah preko 2 in pol milijona dolarjev Slovenski dom v Clevelandu, največja Chikago, konec junija. O pregledu socialnih, prosvetnih m časopisnih organizacij. Jugoslovanov v Ameriki, ki ga je sestavil znani delavec na izseljenskem področju in novinar g. Ivan Mladinev lz New Y°rka, je »Jutro« že obširneje poročalo. Tokrat pa naj bo podana tudi slika poslovanja jugoslovenskih podpornih organizacij, ki so za naš živelj Vele važne zlasti zdaj v kritičnih časih. Skupni dohodki vseh jugoslovenskih podpornih organizacij v Ameriki so znašali lam 5 milijonov 210 tisoč dolarjev. Pred krizo leta 1930 pa blizu 7 milijonov. Cla nam se je izplačalo preko 2 in pol milijona na posmrtninah, bolniških in drugih podporah. Za upravne stroške vseh teh organizacij je šlo 14 odstotkov dohodkov, čisti preostanek v blagajnah organizacij pa je lanska leto znašal 1 milijon 892 tisoč dolarjev. Silno so napredovali mladinski oddelki pri raznih organizacijah. Člani mladinskih oddelkov so plačali blizu 300.000 dolarjev,kar je ogromna svota, a-ko pomislimo, da znašajo mesečni prispevki po 15 do 20 centov za mladinskega člana Za pcvsmrtnine v vseh mladinskih oddelkih j* šlo blizu 70.000 dolarjev. Matičnim podpornim organizacijam pa so mladinski oddelki prispevali preko 43 tisoč dolarjev za skupne upravne stroške. V splošnem so jugoslovenske podporne organizacije napredovale lani v svojem ustanova naših izseljencev v Ameriki denarnem, prometu za 2 milijona dolarjev, kar je jako lepa svota, zakaj v najboljšem leta 1930 je znašal porast skladov samo 780.000 dolarjev. To je zelo značilno. Pri organizacijah je bilo 40.000 članov manj, čisti preostanek v blagajnah pa je bil za pod milijona večji kakor v najboljših letih obstoja organizacij. Brezdvomno je ta u-godna bilanca posledica strogega gospodarstva pri vseh organizacijah. Vzrok je v mnogih primerih tudi ponovna zaposlitev prej brezposelnih članov in pa to, da uživajo v posameznih državah mnogi člani državno brezposelno pomoč v razbremenitev odpornih organizacij. V zadnjih štirih letih je naraslo premoženje vseh jugoslovenskih podpornih organizacij, za več kot pet milj on ov dolarjev. Nekatere slovenske podporne organizacije so napredoyale za 120 do 247 odstotkov. Šest podpornih organizacij je v Ameriki, ki štejejo nad miljon dolarjev premoženja. O poslovanju podpornih organizacij pišejo vsi listi naših rojakov v Ameriki ter izražajo globoko hvaležnost novinarju Ivanu Mladineu, ki je iniciativno in požrtvovalno pripravil za vso javnost tako zanimive podatke o poslovanju jugoslovenskih organizacij. Brez njegovega dela množice ne bi vedele, če so v svojem organizatorič-nem delu šle naprej ali nazaj. Točen pregled jdh bo pri delu podpiral in bodril. Ohranimo pristna domača imena Y zadnjem času imajo prekrščevalci veliko dela in se prekrstili med drugim turi vsakemu obiskovalcu škofje Loke znano romantično brv, ki veže fužinsko pred mest je in vas Puštal. Do leta 1900 ni nik- poznal drugega imena kakor Puštalsko brv. V novejšem času pa se pojavlja vedno bolj napačno ime Hudičeva brv in je tej nakazi podlegel tudi g. dr. Andrejka v svojem popisu škofje Loke in Selške do kine v »Planinskem vestniku«. Njemu je to oprostiti, ker ni domačin in ne živi v Loki, pač pa je zameriti domačinom, ker so začeli uporabljati napačno ime, ki je tujega izvora in je takole nastalo: Okoli leta 1S95 so izšle v založbi Ko-celli škofjeloške razglednice, seve v nemščini, ki so prikazale puštalsko brv z oz-načko Teufels Brucke. To je moralo im-ponirati! Hu-dičeva brv, kako lepo je to zvenelo, če se je . imenovalo' kakemu radovednemu tujcu v slovenskem jeziku. Pustimo švičarje in njihove hudičeve br-vi, sami pa se držimo izrazov, ki jih rabi naš narod. Saj smo še tako opustili mnogo domačih nazivov ter jih zamenjali z gennanizmi in s prestavami nemških i-meu. Kaj nam je n. pr. treba spominčice, ko imamo pristno slovensko potočnico. Vsaj krajevnih imen ne pačimo in ne izpreminjajmo. Sicer se ne smemo pritoževati nad italijanskim »Tricorno« in nad nemškim »Hochstuhil<. Posebno naj ne dopušča spačenk SiPD. dr. L. Iz Meštrovičeve delavnice Split, 4. juEja. Slavni kipar Meštrovič urejuje nasproti svoje hiše na podnožju Marjana začasni a-telje, ki bo 20 m dolg, 6 m širok in 5 m visok. Z delom, ki ga nadzira umetnik sam, so začeli že v torek. V tem svojem ateljeju bo Meštrovi§ izdelal figure za spomenik ne znanega junaka na Avali. Umetnik je že v Zagrebu izmodeliral kariatide, ki bodo prenešene v Split in tam izklesane v granitu. Bloki granita bodo izsekani iz granitnih skladov v Jablanici in te dni pripeljani v Split. Granitni blok za vsako figuro obsega 6 kubičnih metrov in tehta približno 15.000 kg. Za prevoz vsakega bloka bo potreben po en vagon. Klesa-nje kariatid bo zaradi trdega materiala in težkega dela trajalo skoraj dve leti. Meštrovič želi, da bi bilo klesan je izvršeno v Splitu zaradi tamošnjih klesarjev in kamno sekov. ki so potrebni zaslužka. Turizmu škodljive bajke Spiit, 4. juRJa. Nekateri tržaški lfeG izkoriščajo primer 34 letne Marije Tihe iz Kladna, H je po nesrečnem naključja utonila n« Sn-šaku, nedaleč od Park hotela, v škodo o-biska naše obale. Nekateri listi is Trsta imajo že sistem, da s potvarjanjesm raznih dogodkov škodujejo našemu turizmu, pošiljajoč v svet najrazličnejše bajke, ki se hote ali nehote ponavljajo tudi v francoskih in nemških listih. Zgodilo se je te vse mogoče. Nekajkrat so že bili ostraše-ni tujci z opisovanjem celih trop morskih psov v naših vodah. Zaradi lanskih plazov v splitski okolici, ki so navaden pojav in tudi niso povzročili pomembne škode, se je iz tržaškega vira v nekaterh pariških listih pojavila bajka, da Mosor zasipa Split. Pri potovanju iz lista v list dobivajo take bajke gorostasne oblike ;n so tudi lani nekateri tuji listi že nehote delali križe nad splitskim pristaniščem in tudi nad mestom. V zimskem času najdemo večkrat v tujem tisku opisane tudi volkove, ki se potikajo po naših primorskih krajih ter vdirajo celo v javne lokale. Volkovi iz hercegovskih planin ali pa iz kakega zapuščenega južno-srbs-kega naselja so biilj že večkrat enostavno preseljeni na Sušak, v Split in Dubrovnik. Kadar se širijo bajke o navali morskih psov, je seveda vedno pristavi jeno, da se nevarne zveri zaradi plitvine ne morejo približati italijanski obali. Tržaški list, ki je tokrat napravil bajko i z tragične smrti Marije Pihove je opisoval izmišljen nikjer mogoče videti. Z bujno fantazijo je stvari, ki jih sploh ne bi brlo nikdar ;n nikjer fogoče videti. Z bujno fantazijo je opisano, kako je morski pes zgrabil nesrečno žensko, jo razpolovil na dva dela, pa požiral potem najprej enega in potem drugega. Z ravno tako čudovito fantazijo so bili že opisani volkovi, plazovi in celo zasipanja Splita in njegovega pristanišča. Naše turistične ustanove imajo dovolj nujno potrebnesa dela pri razkrinkavanju najrazličnejših, našemu turizmu škodljivih bajk. IV. Mariborski teden Tudi letos se bo od S. do 11. avgusta vršil Mariborski teden Ln bo ta že četrta taka prireditev pomembna revija gospodarstva, industrije in kulture na našem severnem ozemlju. Vršila se bo na istem prostoru kakor doslej, pri tem pa v dosti večjem obsegu. Uprava MT je dobite, na razpolago tudi prostor za unionsko pivovarno in se bo tako kompleks prireditev znatno povečal. Sestavljen je že pester in zanimiv program, ki bo obsegal številne razstave, razne kongrese, turnirje, tekme in najrazličnejše atrakcije. Na sporedu eo tekstilna, splošna industrijska, obrtna, fotoa-materska, tujsko-prometna, vrtnarska *n propagandna razstava. Dalje razstava čistokrvnih psov, akvarijska razstava in od Zveze kulturnih društev v Maribora prirejena razstava kulturnega dela ob naši severni meji. Razstavljene bodo tudi narodne noše in najrazličnejša ročna dela. V dneh M!T bodo tudi mednarodni kongres gluhonemih, znanstveni sestanek Ju-goslovenskega kirurškega društva, 15-let-nica »Peruna« in razne drage društvene prireditve. Medtekmami in turnirji so posebno pomembni: mednarodni plesni turnir, medmestni šahovski turnir, državne prvenstvene tekme v plavanja in skokih na Mariborskem otoku, mednarodne veslaške tekme na Dravi, lahkoatletsko prvenstvo Maribora, nogomet, tenis in table-te-nis. Najboljše bo seveda preskrbljeno tudi za razvedrilo obiskovalcev. Navedeno tvori le del bogatega programa, ki pa se bo še izpopolnil, zakaj prijave udeležbe prihajajo dnevno v velikem številu m bo treba sporak še nsreOnj dodati. I^ran MT opozarja fotoamaterje in ljubitelje lepe fotografije na razpis za fotoamater-sfco razstavo. Ti razpisi se dobe pri upravi MT., Maribor, Aleksandrova 35, Grego-riču v Ljubljani, Pu trnku v Celja, Koda-ku, v Zagrebu, Praška ul., Griesbaahu in Kuausu v Zagrebu, Jurišičeva nL, pri Fo-to korsu v Za-gretou, Hica 25 Ln Foto kluba v Zagrebu, Masarykova 11. Nevihte in plohe V sredo 3. t. m. je v nekaterih pokrajinah nastopila že močno zaželjena vremen sika izprememba, ki je dala tudi precej de Žja. Pri nas je nastal vremenski preobrat že ob pol 2. zjutraj. Ponekod je bil hud veter, ki je poškodoval mlado drevje. Med grmenjem se je vlila huda ploha, ki pa je trajala le kratek čas. Zmernejši nalivi eo se vrstili potem do jutra ter je dež osvežil ozračje in poživil rastlinstvo. V smeri proti Zagrebu so bile nevihte hujše in tudi naJivi močnejši kakor pri nas. Za nekaj časa so bile prekinjene brzojavne in telefonske zveze. >Iz okolice Karlovca poročajo o hudih nevihtah in nalivih, ki so bili že v torek zvečer. Plohe so bile dobrodošle ziasti za koruzo in povrtnino, dočim krompirju ne bodo mogle dosti koristiti po dolgotrajni suši. V okolici Koprivnice pa so bile nevihte ravno tako kakor pri nas v sredo na vse zgodaj. Strela je povzročila precej šfkode, ker je zanetila nekaj staj in ubila več glav živine. Sarajevo je biio deležno izdatnega dežja v sredo opoldne. Po 15 dnevni hudi su si je dež namočil v sredo popoldne tu»Ji vso vrbasko in del drinske banovine. Tudi okolica Siska je rešena vročine in suše. Kaikor v dTavski, tako so se tudi v drugih banovinah nadaljeva.le plohe, ponekod združene z močnim grmenjem in vetrom, tudi v STedo ponoči. Otroci gredo na morje Ljubljana, 4. julija. Sekcija oblastnega odbora Jadranske straže, lci skrbi pod vodstvom direktorja Higiješnskega zavoda dr. Petriča za letovanje siromašnih otrok na morju, odpošlje letos 230 bednih, zdravja m okrepitve potrebnih pomladkarjev na Jadran. Sto jih bo letovalo v domu mariborskega oblastnega odbora v Bakru, ki je bil pred kratkim otvorjen, 130 pa v domu Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči. Sredstva za to letovanje so zbrali oblastni odbor, krajevni odbor JS in pa banska uprava. Včeraj je odpotovala prva skupina deklic v Bakar, noooj pa 52 dečkov v Kraljevico, kjer ostanejo po mesec dni. Ostali pridejo na vrsto. Največ je med njimi siromašnih kmeti-šlrih in delavskih otrok iz najrazličnejših krajev banovine od Gorij do Dobrove, številno po so zastopana zlasti industrijska središča Tržič, Kranj, Litija, Ljubljana in rudirski revirji. Dvoje obrtniških razstav Ljubljana, 4. juHja. Prva razstava ljubljanskega Društva jugo slovanskih obrtnikov, ki je napolnila vse pritličje in dvoje nadstropij mestne ženske realne gimnazije, je vse te dna deležna prav živahnega zanimanja. Prireditelji so lahko z obiskom povsem zadovoljni, posamezni mojstri, zlasti mizarj pa so napravili tudi nekaj prav dobrih kupčij. Kakor opažamo to na vseh podobnih prireditvah, je zlasti mizarska stroka prav odlično zastopana in mojstri so pokazali vse vrste svojega dela. Posebnega občudovanja so deležne nekatere imitacije furnirja, ki so tako mojstrsko izvedene, da so jih celo nekateri podeželski mizarji na prvi pogled smatrali za pristne. Te vrste pohištvo ni nač manj lepo in trpežno od furniranega, pač pa je brez primere cenejše in zato ni čuda, da si ga zlasti ljudje iz srednjih slojev prav radi nabavljajo. Prav tako odlično pa so zastopane tudi PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo pm« Fran z Josefove Registrirano od ministrstva za soc. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935 9{olw k(w vse druge panoge obrti: kovinarji, fotografi, tapetniki, pečarji, čevljarji, stavbeniki, krojači in krojačice. Kakor lani, pripravljajo šentviški mojstri tudi letos veliko razstavo svojih izdelkov, ki bo spričo dejstva, da je lanska prireditev dosegla tako lep uspeh, brez dvoma tudi letos privabila na tisoče obiskovalcev in odjemalcev. DJO. ki mu predseduje krojaški mojster g. Vrhov ec. je letos izprva sicer naletelo na trde ovire pri nekaterih lokalnih činiteljih, ki so ob nepravilnem razumevanju poslanstva, ki ga imajo obrtniške razstave v gospodarstvu kraja, izprva vobče skušali preprečiti prireditev. Vendar pa je solidarnemu nastopu obrtnikov uspelo, da so zlomili odpor in da se bo razstava lahko letos vršila še v večjem obsegu. Lani je razstavljalo 52 mojstrov, letos pa se jih je priglasilo še nekaj več, poleg tega pa so se tokrat z izdelki tudi mnogo temeljiteje pripravil. Tudi letos bodo mizarji posebno odlično zastopana. Razstava bo odprta od 4. do 25. avgusta Beda odvetnikov Ko je mnogo listov pisalo o nekem odvetniškem pripravniku, ki je bil obsojen zaradi poneverbe, je gasilo zagrebške odvetniške zbornice »Odvjetnik« v svoji zadnji številki objavilo članek dr. MiL Polaka, brod-skega odvetnika, pod naslovom »Beda odvetnikov«. Pisec zatrjuje, da imajo odvetniki vedno manj dela ne zaradi pomanjkanja ljudskega zaupanja v odvetniški stan, temveč zaradi splošne gospodarske krize in tudi zaradi nekaterih zakonskih določil, ki vplivajo neugodno na delovanje odvetniških pisarn. Povprečni dohodek odvetnika je padel danes na tretjino povprečnega dohodka prejšnjih let. Pisec se strinja z mišljenjem, da bi bila dolžnost odvetniškega stanu izločiti iz svoje srede vse one odvetnike, ki s svojim delom ne morejo zaslužiti niti eksistenčnega minimuma. Razmere so krive, da postanejo delinkventi tudi ljudje juridične-ga znanja. Ker odvetniki ne morejo zastopati strank pred upravnim sodiščem in državnim svetom in tudi ne pred cerkvenimi sodišči in ker so zmanjšani delokrogi sreskih sodišč, se odvetnikom neprestano zožuje krog delovanja. Na področju zagrebške odvetniške zbornice so se znižali odvetniški zaslužki za SO odstotkov. Od sodišž odrejeni stroški mnogokrat ne zadostujejo niti za kritje efektivnih izdatkov. Pa tudi še tako skromnih honorarjev odvetniki mnogokrat iz socialnih ozirov ne morejo ali pa tudi nočejo izterjati. Uredništvo je dodalo opombo, da se članek ne sme smatrati za obrambo onih odvetnikov, ki so zagrešili kake delikte, temveč samo za tolmačenje takih primerov. Uredništvo se z nekaterimi navedbami ne strinja ter misli, da ie treba zvišati ljudsko zaupanje v odvetniški stan in da je to eden od glavnih lekov za zboljšanje razmer odvetniškega stanu Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. Pristopajte! KULTURNI PREGLED Bartulovičeva »Jadranska antologija" Letošnje knjige Pomorske biblioteke Jadranske Straže« so lep in tehten knjižni dar. Poleg spisa dr. P. Skoka »Dolazak Slavena na Medi teran«, Karamanove >Dalmacije kroz vijekover in Ravličeve monografije »Makarska in njeno Primorje« je izšel prvi del -Jadranske antologije« v redakciji pisatelja Nike Bartuloviča. Zajetna knjiga na več ko 300 straneh prinaša izbor jugoslovenske narodne in umetne poezije o našem moriu. Urednik poudarja v predgovoru med drugim, da »morje postaja organska last narodne duše kot stvarjalnega kolektiva in da se pomorska mentaliteta narodne celote čedalje močneje oblikuje in dobiva rasni izraz«. Dokaz vidi v tem, da je morje postalo »skoraj v enaki meri inspiracija za pesnike in umetnike iz Srbije. Hrvatske in Slovenije takisto kot pesnike in umetnike iz Dalmacije in Istre«. Potemtakem se tudi na tem področju kaže tisto notranje zbliževanje in spajanje, ki bo dalo jugoslovenski bodočnosti skupnega duha. četudi ne bo imel enotnih zunanjih oblik Bartulovičeva antoloeija je urejena v duhu te skupnosti V nji so pravično zastopani srbski, hrvaški in slovenski pesniki, a tudi čakavska dialektična noezija. bodisi narodna ali umetna, je primerno upoštevana. Urednik ie hoM pokazati kako so pesniki z današnjega ozemlja Jugoslavije od najnovejših pojavov opevali naš sinji Jadran. njegove lepote in grozote, njegovo mogočno silo. ki nujno vpliva na usodo našega celotnega naroda. Antologijo otvarjajo narodne pesmi. V predgovoru odgovarja Bartulovič na vprašanje, kako je mogoče, da je v srbohrvaški in slovenski narodni pesmi tako malo primorskih motivov. Ogromen del narodne poezije ima namreč izrazito kontinentalen značaj, in vendar je morala zlata doba hrvaške in srbsk zgodovine na Jadranu imeti svoie rapsode. Bartulovič misli, da so se te pesmi izgubile in zabrisale v narodnem spominu, preden so jih pričeli zapisovati in zbirati. Dolgoletna beneška oblast v Dalmaciji pač ni trpela, da bi ljudstvo opevalo zmage nad Benečani Marsikateri motiv je izgubil prvotno vsebino, osebe in dogodki so se permutirali, novo je nadomestilo staro. V znatno večjem številukakor v junaški na-• rodni pesmi so primorski in pomorski motivi ohranjeni v ženski ali lirični narodni ]k>-ziji. Bartulovič je sprejel v svoj cvetober nekoliko starih liričnih in epičnih narodnih pesmi, med njimi slovensko »Lepo Vido«, popevko »Barčica je zaplavala« in pesem o ribi faroniki. ki pa jo moti napaka v zadnjem verzu, kjer naj bi stalo »zavoljo porodnih žena«. Med temi, večidel starinskimi pesmimi, ie tudi >Srpska narodna pesma sa otoka Krfa«. ki je nastala med svetovno vojno in ki io je pozneje pel neki črnogorski guslar — dokaz, da v nekaterih pokrajinah Jugoslavije še dandanes nastaja narodna pesem kot izraz ljudske pesniško stvarjalne potrebe. Drugi del antologije obsega umetno poezijo o morju. Zastopanih je 82 pesnikov od Marka Vetraniča (1542—1576.) do Janka Gjo-noviča (r. 1909.), t. j. domalega štiristo let literarnega razvoja na jugoslovenskem o-zemlju. Značilno je, da so stari dalmatinski pesniki sorazmerno malo opevali morje, ki so ga imlei sleherni dan pred seboj; tako ni mogel priti v antologijo niti največji med njimi, Gjivo Gundulič. Prešeren je s svojima dvema alegoričnima motivoma o morju »Mornar« in >Ribič« sosed Petra Petroviča-Njegoša, malo dalje je Simon Jenko z znano patetično domoljubno pesmijo *BuS«, morje adrijansko ...« Izmed Slovencev so nadalje zastopani Simon Gregorčič. Anton Aškerc, Anton Medved. Dragotin Kette. Oton Zupančič, Silvin Sardenko, Alojzij Gradnik, Janko Samec, France Bevk in Igo Gruden. Resnično močni pesniki morja so Silvije Kranjčevič, Ante Tresič-Pavičič, Aleksa Šantič, Vladimir Nazor, Sibe Miličič, Danko Andjelinovič in nekateri mlajši dalmatinski poetje. Bartulovič pravi v uvodu, da naj bi uživanje naše literature o morju >postalo blaginja vsega naroda, da naj sadovi te književnosti prodro vse kraje Jugoslavije in tako najbolj ustrežejo namenu svojih stvar-jalcev ter z neposredno umetniško silo pod-pro ljubezen in razumevanie za naš »Jadran«. Tej svrhi njegova ^Jadranska antologija« ustreza razveseljivo dobro in bi samo želeli.da bi ta poetična knjiga postala v sedanjih nepoetičnih časih zlasti mladini vir pesniškega uživanja in navdihovalka ljubezni do mogočne Adrije, ki je trden te- melj naše svobode in velik porok naše bodočnosti. Podelitev nagrade ministrstva prosvete sa najboljšo dramo. Ministrstvo prosvete je na predlog ocenjevalnega odbora, ki mu je bil na čelu pisatelj Veljko Popovič, podelilo nagrado v znesku 10.000 Din P. S. Petrovi-ču za dramo >Oslobodjenje Koste Šljuke«. 0 norih slovenskih knjigah poroča Ivo Kozarčanin v najnovejšem zvezka. »Hrvatske revije«. Med drugimi (Cankar, Zbrani spisi, 18; Kocbek «Zemlja«; Javornik. Srečanje z nepoznanimi (ocenjuje tudi spis Juša Kozaka »Za prekmurskimi kolnikk (Izdala Tiskovna zadruga). Kozarčanin sodi: »Jus Kozak je pisatelj značilnih umetniških kvalitet. V knjigi so odlične strani, ki 90 polne vzhičenja in veličastne lepote zemlje ... « Ob koncu opozarja poročevalec tudi na zelo lepo opremo Kozakovega spisa. J. Kelemina. Staroslovenske pravde. Kot posebni odtis iz šestnajstega zvezka Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo je izšla razprava profesorja germanistike na ljubljanski univerzi dr. J. Kelemine »Staro-slovenske pravde«. Pisec je z njo segel globoko v našo pravno zgodovino, osvetljujoč kot lingvist nekatere Ijudske-pravne izraze, ki so se nam ohranili. Obenem prikazuje odnos slovenske terminologije do nemške. Slovensko ljudsko pravo, čigar poljudni oris pripravlja za Akademsko založbo univ. prof. dr. M. Dolenc, ki se je doslej najin-tenzivnejše med našimi pravniki zanimal za pravno pojmovanje slovenskega ljudstva, je še v marsičem neraziskano in nejasno. Kakor so si zlasti pri Nemcih pridobili fi-lologi (n. pr. Grimm) velikih zaslug n rs- ziskavanje starih germanskih pravnih u-redb in naprav, pomaga tudi pri nas filo-loška veda z jezikovno analizo m primerjavo starih izrazov prodirati v zapletene pravne odnose in institucije našega ljudstva v dobi fevdalnega sistema. Na kritični uporabi dosedanje literature in samostojnem delu ob virih zgrajena razprava prof. dr. Kelemine pomeni tehten donesek naši pravni zgodovini. Z ene strani vnaša več jasnosti v staro institucijo županstva, zlasti še glede obstoja in delovanja tako zvane sosednje, potem glede sodje in veča. z druge strani pa prispeva novo filolo-ško gradivo zgodovini slovensko-nemških jezikovnih vplivanj v dobi prisiljene simbioze obeh narodov. Skozi učeno pravno terminologijo in množico jezikoslovnega gradiva se pozornemu čitatelju odkriva marsikakšna neznana stran podložniškega življenja naših davnih prednikov. Tako je naš odlični germanist prispeval tudi nekaj gradiva bodoči, še nenapisani socialni zgodovini Slovencev V novem zvezku Glasnika Muzejskega društva, ki sicer vsebuje še dve pomembnejši razpravi (Srečko Bro-dar, Nova paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah in Ivan Simonič. Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen) zavzema novi znanstveni spis prof. dr. Kelemine častno mesto. Herite Langerjevo povest „PES H. ČETE". Dobite io v Tiskovni zadrugi in vsaki drugi knjigarni. "71 »Riviera« zobna pasta daje ustam prijeten in osvežujoč vonj, temeljit« -arificira odstrani Hitro zobni kamra in ohrani zdrave in bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah vesti ■fc Diamantni jubilej mature. Maturanti zagrebške velike gimnazije iz leta 1875 ee pripravljajo na proslavo 60 letnice mature. Rred 60 leti je na veliki gimnaziji maturiralo 71 dijakov, ostalo pa je od te velike skupine živih še 14, ki se bodo sestali v Zagrebu 10. t. m. na diamantnem jubileju mature. Med jubilanti sta tudi nadškof dr. Bauer in znani hrvatski filozof dr. Tomo Maretič. Iniciator in prireditelj jubilejne proslave je upokojeni banski svetnik dr. Vladimir čačič. ^ Diplomzki izpit na veterinarski fakulteti v Zagrebu je napravil g. Dolenc Milan iz Ljubljane, član JAD Triglava v ne fakultete v Ljubljani je bil diplomi-Zagrebu. Na rudarskem odtTelku tehnic-ran za rudarskega inžinjera g. Ivo Pinte-rič in Trbovelj. — čestitamo! ■jlf Odvetniška vest. Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah se je naselil odvetnik g. Alojzij Ude, ki je prevzel pisarno pokojnega odvetnika g. Andreja galija. K vprašanju kreditov za zgradbo vseučiliške biblioteke v Ljubljani. Z rek-torata ljubljanske univerze smo prejeli: Zaradi vznemirljivih vesti o ogroženih kreditih za zgradbo vseučiliške biblioteke ke biblioteke bo g. finančni minister predsedniku vlade, ministru za prosvete in ministru za finance brzojavke, v katerih prosi, da se v bodočih dvanajstnnah za-gotove'potrebni krediti. Na te brzojavke je prejel iz ministrstva za finance ta-le brzojavni odgovor: »Za zgradbo vseučiliške biblioteke bo g. finančni minister preložil v odobritev zahtevano posojilo. Po odobritvi se bo moglo posojilo skleniti in potem gradnja začeti«. ^ O zdravstvenem in socialnem položaju dijakov zbirajo v ZagreTSu s pomočjo šolske poliklinike kolikor mogoče zanesljive podatke, iz poročil za preteklo šolsko leto je razvidno, da stanuje dobra polovica zagrebških srednješolcev in u-čencev raznih strokovnih šol v nehigienskih stanovanjih. Dalje je tudi ugotovljeno, da reagira 57 odstotkov dijakov pozitivno na tuberkulozo, še slabše kakor zdravstveno pa je socialno stanje zagrebških dijakov 5n učencev. Zvočni kino Ideal I DANES Danes ob 4., 7. in 9% trri poje tiamon Novarn? v filmu Pesem Orienta Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din * Slovenski klub y Bakru. V hrvatskih primorskih krajih je vsako leto vež slovenskih priseljencev. Največ jih je v Bakru, Kraljeviči in na Sušaku. Slovenci v Bakru j o si sedaj ustanovili svoj Slovenski klub, ki bo imel poleg kulturnih tudi socialne naloge. Ustanovno zborovanje kluba je bilo v nedeljo ob prisotnosti zastopnikov oblasti in članov Sokola. -fc Ustanavljanje podmladkov Aeroklu-ba. že lani se je začelo po državi uspešno razvijati med šolsko mladino izdelovanje letalskih modelov, zagrebški Aero-klub pa je bil prvi v vsej državi, ki je sistematično ustanovil in uredil svojo sekcijo za modele Ta sekcija je izdelala veliko število letalskih modelqv najrazličnejših tipov in sto takih modelov je bilo razposlanih tudi v druge kraje, da jih ima šolska mladina za vzorec pri samostojnem delu. Ker je modeliranje letal za propagando našega letalstva velikega pomena, se bodo začeli polagoma snovati na vseh srednjih šolah podmladki Aerokluba, ki se bodo bavili z modeliranjem. * Gasilska biblioteka. V Beogradu je začel izhajati dvomesečnik »Vatrogasna biblioteka«, ki ga urejuje generalni tajnik gasilske zveze g. Peter Lekič. Prvi zvezek priobčuje administrativne in protipožarne predpise. Navedeni so predpisi o taksiranju prošenj, o voznih olajšavah, o trošarine prostem bencinu in o raznih drugih zadevah. kar bo vsem tajnikom gasilskih žup in čet dobrodošel pripomoček. Prihodnji zvezki bodo vsebovali tudi tehnične članke. *—Balkanske lovske strelske tekme so se pričele v nedeljo v Ruščuku ob soudeležbi bolgarskih,jugoslovenskih in grških tekmovalcev. Že prvi dan se je videlo,da so bolgarski lovci in strelci odlično napredovali po tekmi,ki se je pred dvema letoma vršila v Varni. Združenje bolgarskih lovcev je prisrčno sprejelo jugoslovenske tekmovalcev. * XVn. kongres Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodar- jev se je pričel danes s prvimi kongresnimi konferencami v Osijeku. Zbralo se je okrog 200 delegatov iz vseh delov države in iz vseh strok železniške službe, da na konferenci pripravijo vse potrebno za glavni dan kongresa, ki bo dne 7. t. m. O težnjah, iznešenih na konferencah in kongresu. bomo še poročali. * Za samostojno gledališče v Novem Sadu V prosvetnem oddelku banske uprave v Novem Sadu ie bila pod predsedstvom načelnika prosvetnega ministrstva Veljka Petroviča konferenca glcdaHSkih strokovnjakov in prijateljev umetnosti, da bi rešila vprašanje ustanovitve stalnega gledališča za Du-navsko banovino v Novem Sadu. To vprašanje je na dnevnem redu že dokaj let. Na konferenci je bil sestavljen predlog, ki bo predložen prosvetnemu ministrstvu. * Vestival v gradu Zrinskih. Osiješko nar. gledališče je priredilo v nedeljo v rodno gledališče je priredilo v nedeljo v starem gradu Zrinskih v čakovcu igro »Slovo Zrinskega od domovine«, ki je prirejena po tragediji Evgena Kumičiča. Sodeloval je ves ansambel gledališča ter okrog 100 konjenikov v zgodovinski opremi iz dobe bana Petra Zrinskega.. Grad je oživel ob tej uprizoritvi v svojem pristnem nekdanjem sijaju. Zbran je bil poleg Čakovca tudi ves Varaždin, več sto kmetov pa je prihitelo tudi iz oddaljenih med-murskih vasi. Bilo je nad 5.000 gledalcev. To je prvič, da je bila tragedija Zrinskih uprizorjena na istem mestu, kjer se je v resnici pričela 13. aprila 1670. Kakor v pravljic! se preobrazi vsaka pastorka lepote v lepotico, a vsaka lepa dama postane še- lepša z uporabo najbolj dovršenega izdelka znanstvene kozmetike pudra »Liane Paracel-SUS«. Ta puder ima zaradi svoje finoče in sestavine odlično učinkovitost na obraz in mu daje izredno gladkost in nežnost. Zahtevajte izrecno puder »Liane«, ki se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfu-merijah Obnova dela v rudniku Dubravici. Razne intervencije so i zaposlovale, da bo uprava državnih železnic nabavila večjo zalogo premoga pri podjetju Dubravici, ki ima svoj rudnik pri Skradinu. Uprava rudnika je pozvala na delo spet 270 rudarjev, ki so bili 15. junija zaradi zmanjšanja naročil premoga odpuščeni iz službe. * Turizem v Herceg-Bosni. Sarajevski listi poročajo o dobrih uspehih letošnje turistične sezone, izražajo pa željo, naj bi se turizmu posvetila izdatnejša propaganda. Ta propaganda naj bi vplivala v prvi vrsti na tuje izletnike, ki obiskujejo primorske kraje. da bi se vračali domov preko Bosne. S propagando pa mora biti združena seveda ureditev voznih olajšav. Za Herceg-Bosno se že več let posebno zanimajo Angleži in turisti iz severnih držav. Turistične ustanove bi morale zaradi tega najeti vodnike, vešče angleškega jezika. Svoja razmotrivanja zaključujejo listi z nado, da bo prometni minister dr. Spaho, ki je domačin, uvedel vozne olajšave v prospeh tujskega prometa. ^ Pri članku o Selški dolini, ki je izšel pod naslovom »Za dvig tujskega prometa v Selški dolini« ugotovlja Tujsko prometno društvo za Selško dolino nekatere netočnosti. Tako so navedene kot letoviščarske postojanke samo Selca, češ-njica in Dražgoše, ni pa starodavnih Železnikov, dalje ljubkega Zaliloga in idilične Sorice pod okriljem Ratitovca, ki jih je treba tudi priporočati. Slabo stanje ceste je res žalostno dejstvo, vendar tega ni krivo nadzorstvo, pač pa finančno stanje cestnega odbora, kateremu je bila še za letošnjo sezono črtana polovica že odobrenega kredita. Občina v konkurzu. Sarajevska tvrd-ka Solterer je zahtevala od sodišča, naj se proglasi konkurz nad občino Bileče zaradi dolga v znesku 130.000 Din, ki je ostal neporavnan od izvedbe elektrifikacije. Predlog je bil sprejet in imenovani so že komkurzni upravitelji. Ko so občani izvedeli, da je občina pod konkurzom, so zahtevali od občinske uprave, naj to na vsak način prepreči. To bo zelo težko, ker je občina zadolžena tudi pri Hipotekami banki za 800.000 Din. *—Požar radi strele. Med nevihto, ki je na Vidov dan divjala v ptujski okolici, je treščilo tudi v kolarnico posestnika Antona Cesnika na Hajdini pri Ptuju. S kolarnice se je ogenj naglo razširil na gospodarsko^; opeko krito poslopje ki je bilo uničeno do tal z veliko zalogo sena, ubila tudi kobilo ,ki je bila v hlevu. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hajdinje in Gerečje vasi. * Dunav ruši svojo obalo. Sedaj, ko se vodovje Dunava normalizira, se vidijo blizu Zemuna velike ruševine obale. Dunav odnaša velike komplekse zemlje od otoka, ki se razprostira med Zemunom in delto Dunava do izliva Save. Ker je ta otok dobro obdelan, povzroča odnašanje zemlje veliko škodo. Dunavsko valovje je močno poškodovalo tudi kopališče »Lido«. ki je bilo velikega pomena za Zemun in Beograd. * Morilec Oblonšek še ni izročen našim oblastem. Čitatelji se gotovo še spominjajo krvavega dogodka v zagrebškem predmestju Velikem Dolu, kjer je brusač stekla Ambrož Oblonšek, doma iz konjiške okolice, z nožem hudo rani! svojo bivšo ljubico ,vdovo Korenovo ter usmrtil njeno prijateljico Anko Pekšičevo. Morilec se je nekaj potikal po zagrebški okolici, potem prišel v Maribor, od tam pa izginil preko meje. Pri neki raciji ga je zajela dunajska policija. Oblonškovo izročitev so naše oblasti takoj zahtevale od avstrijskih. Oblonšek pa je še vedno v zaporih dunajskega sodišča. Baje še niso izvršene neke formalnosti izzročitve. -fc Radio in takse. Direkcija pošt in telegrafov v Ljubljani razglaša: Radijski naročniki iz interesne sfere radiofonske oddajne postaje v Ljubljani se pritožujejo, da so primorani plačevati mimo poštne naročniške pristojbine za svoje radijske sprejemne postaje še razne druge pristojbine. Posebno številne so bile take pritožbe iz vrst radijskih naročnikov, ki imajo instalirane svoje radijske sprejemnike v javnih lokalih, kakor gostilnah, restavracijah, bufejih, prodajalnah i t. d. Ti naroču i ki morajo baje plačevati letno še posebno hanovinsko in državno takso, policijsko in avtorsko takso. Radijski sprejemniki se po določilih člena 253 finančnega zakona za 1928/l&24t. leto in po členu 2«. »Pravilnika o radijskih sprejemnih aparatih« ne smejo obremenjevati brez privoljenja ministrstva z nobeno drugo pristojbino, kakor samo s poštno (naročniško) in to ne gflede na to, kdo je naročnik in kje se aparat uporablja, to je kje je instaliran. Ministrstvo za promet — uprava pošt in telegrafov — je prav te dni dostavilo svojo naredbo P.T. broj 47.772 od 25. t. m., ki odreja, da se instaliranih radijskih aparatov ne sme obremenjevati z nobeno drugo takso razen s poštno in da radijskim naročnikom tudi tantjem za avtorsko pravo po zakonu o avtorskem pravu (tako zvano avtorsko takso) ni treba plačevati. ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Okrajna organizacija JNS za dvorski okraj bo imela ITI. občni zbor v četrtek 11. t m. ob 20 v Birkovi gostilni, Borštnikov trg 2, z običajnim dnevnim redom, članstvo vabljeno k polnostevilni udeležbi! u— FERIJALCI. V kolikor se še niste javili za planinsko letovanje, storite to takoj, ker se v najkrajšem času prične. Letovalo se bo na Ratitovou. Med letovanjem se bo vršil praktičen pouk o orientaciji z uporabo zemljevida, kompasa in višinomera, skiciranju, bivakiranju, o u-porabi cepina, vrvi, klinov, plezanju, dalje bodo predavanja o flori, faund, vedenju na planinah, o opremi hribolazca, signaliziranju, vaje v rešavanju preko skal, itd. Poimenično se je prijaviti dravski oblasti Ferijalnega saveza na drž. trg. akademiji do 10. t. m. u— Lastniki konj in volov se opozarjajo, da bo v tem mesecu vojaški popis in pregled vse one živine, ki doslej v vojaške svrhe še ni bila pregledana. Vsi lastniki, ki imajo še nepregledano živino, se pozivajo, da to svojo živino najkasneje do 10. t. m. prijavilo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. — soba 3. Tamkaj je treba prijaviti tudi vsako spremembo v lastništvu živine in ostalih prenosnih sredstvih, kakor n. pr.: nakup, prodajo, pogin, poškodbo itd. Vsaka netočnost v tem pogledu je po voj. predpisih strogo kaznjiv-a. je tat odnesal 600 Din. Ko so okradeni ženi pokazali pri aretirancu zaplenjene predmete, jih je spoznala za svoje. Možak, ki je obremenjen s samimi slabimi nagnjenji je spet poroma! v sodne zapore. u— Dva, ki pravita, da Imata pravico krasti. Včeraj zjutraj so v Tavčarjevi ulici aretirali 61 letnega brezposelnega delavca Janeza Gabrška, ki je od nekog pri Homcu doma, pa je Ml že neštetokrat v kriminalu zaradi tatvin. Poseben specialist je G-abršek za mlekarske vozove, če le more, izmakne na tihem polno kan-to z voza in izgine. Nekje ob Savi ima preprosto barako, v kateri si potem kuha tako naplenjene zajtrke in obede. Ko so ga včeraj zasačili v Tavčarjevr ulici, ko je pravkar hotel suniti posodo mleka, je na policiji dokazoval, da ima pravico krasti. V hranilnici ima namreč 10.000 Din svojih prihrankov, pa naj si vso glavo razbije, jih ne dobi nazaj. Na policiji njegovega stališča niso mogli sprejeti in so ga izročili sodišču. — V podobnih razmerah je kradel tudi 17 letni fant, ki je bil uslužben pri nekem gostilničarju v Ljubljani. Gospodar mu niti jesti ni dal kaj prida, denarja pa fant svoj živ dan ni dobil v roke. Tako se je na tihem odločil, da ukrade iz kleti tri manjše sode 'n tri litre vermuta. Vermut je s prijatelji popil, za sode pa je naročil nekemu šoferju, naj mu jih odpelje na štajersko domov. Preden pa je šofer tovor naložil na voz, je povprašal krčmarja in tako je tat-vfaia prišla na dan. u— Nasilen mesarski pomočnik. V Ljubljano se je pritepla družba ciganov, ki baranta s konji. Ker pa prodajajo po večini bolne živali, jim je policija za petami. Stražnik je blizu »Novega sveta« u-stavil cigane, pa se je v vso reč vmešal 34-letni mesarski pomočnik Pogačnik Andrej iz Puštala pri škof j i Loki. Prišlo je do spopada in so nasilneža ukrotili šele, ko je prišel na pomoč še eden stražnik. Cigani so se medtem razbežali. Pogačnika bodo odali sodišču, ker je pri ruvanju stražnika skoro pregriznil prst Ln ea sploh precej resno poškodoval. Pogačnik, ki je bil že 35 krat kaznovan, se bo moral zagovarjati zaradi hude telesne poškodbe. ZAKAJ GREMO V NEDELJO VSI V MOSTE? u— Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali namesto cvetja na grob pokojne gdč. Mire Zupančičeve: Ante Grom, De Reggi, I. Rozman, Ana Potočnik, neimenovana, Franc Klemene, Emanuel Josin, vsak po 50 Din, skupaj 350 Din .Iskrena hvala! u— Putnikov izlet v Benetke. Izletniki se vljudno opozarjajo, da je odhod avtobusov v soboto 6. t. m. točno ob 7. zvečer izpred Putnikove pisarne v Gajevi ulici. Prijave zaključene. u— Tamburaško društvo »ČELO« priredi v nedeljo 7. t. m svojo vrtno veselico pri ge. Kačlč, Tyršev» cesta. 58. Na spo- TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 Danes cA 7% in 9% Henrik VIN in niegovih 6 lena Bogat dopolnilni spored Hladna dvorana u— Vrtno prireditev, ki bo v nedeljo popoldne na vrtu restavracije »Pri levu«, priredi društvo »Tabor«. Srečolov, ples in prosta zabava. Nastopil bo društveni pevski zibor z narodnimi in šaljivimi pesmimi. Sodeluje godba »Sloga«. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje društvenega prenočišča za brezposelne. Javnost se vljudno vabi k čimveč emu posetu. Odbor. u— Zaradi tlakovanja bo Jurčičev trg /a vozni promet od ponedeljka 8. t. m. do nadaljnjega zaprt. Počitnice na Kofcah dnevno Din 45.-, 55.-. u— Razbiti živci in oetova kislina. V znano Veselovo restavracijo v palači Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti je včeraj dopoldne prišel mlad, lepo oblečen gospod in naročil dva deci Cvička. Ko mu je natakarica postregla, je privlekel iz žepa stekleničko oetove kisline in izpil, nato pa napravil požirek vina. Strupena pijača je bruhnila iz njega, da je bil v hipu ves ožgan po obrazu in obleki. -Iz restavracije so telefoniranj po reševalce, ki eo nezavestnega takoj prepeljali v bolnišnico. Tam so v obupanem mladeniču spoznali 26 letnega slaščičarskega pomočnika Dragotina š. s Ceste 29. oktobra. Po strupu je segel v navalu živčne razkrojenostii. Za solnčenje uporabljajte samo NIGGER-OL, drogerija Gregorič, Ljubljana u— Na greh in na korale se je vjel. V sredo na vse zgodaj je policiji po čudnem naključju prišel v roke nevaren vlomilec. Okrog 3.30 ponoči je stražnik slučajno pogledal v park na Kralja Petra trgu in je našel tam dva moška, ki sta se na nečist način valjala po travi. Medtem ko je enega legitimiral, je drugi pobegnil, človeka je odpeljal na stražnico, kjer so mu v žepih našli čudno bogastvo: 109 Din, malovredne ženske korale, dozo pudra in še nekaj razne krame, še preden je možak, ki je po poklicu izobraženec brez posla, pa je imel zaradi goljufij in tatvin že nekajkrat opravka s policijo in sodiščem, kaj izpovedal, je policiji dospela ovadba, da je bilo v sredo pri belem dnevu vlomljeno nekje na Rimski cesti, kjer Zvočni kino Dvor — Telefon 27-30 >d danes naprej vsi prosto-samo 3.50 Din. Vsak dan nov program Danes ob 4., 7. in 9. uri "'haplin v džungli SMEH GROHOT redu so ples, godba, šaljiva pošta, itd. Začetek ob 16. konec ob 2. zjutraj. K obilni udeležbi vaibi odbor. u— Dr. Milan Perko, do 28- t. m. ne ordinira. Iz Maribora a— 601etnico rojstva obhaja danes g. Hinko Senekovič, proizvajalec sodavičar-skih proizvodov in brezalkoholnih pijač v Mariboru, še šest »križev«! a—Promocija mladega Mariborčana. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil promovi-ran za doktorja vsega zdravilstva g. Danilo Tomažič, sin upok. sreskega nadzornika I. Tomažiča. Iskreno čestitamo! a— Naval mladine v srednje šole. Na tukajšnji realni gimnaziji se je prijavilo k sprejemnemu izpitu 233 prijavljencev, in sicer 122 dečkov in 111 deklic. Izpit je prestalo 183 prijavljencev, in sicer 100 dečkov in 83 deklic. Klasična gimnazija je sprejela v svoje vzgojno okrilje 138 novih dijakov in dijakinj. Zanimiv pojav je, da je to pot prvokrat po prevratu na tem zavodu izostal močan dotok z dežele in da je dijaški kader iz mesta v večini. a— Z lepim uspehom se je zaključil pouk na enoletnem tečaju Hermes. Obdarjeni so bili: Maček Herbert kot najboljši strojepisec in odličnjak, Marija Starčičeva kot odličnjakinja in najboljša stenografinja, Erik Zorko kot strojepisec, Slava Bngelman kot stenografinja, in Zor-ka Poterč, Milka Rak, Karel Repolusk in Hermlna Vošnik kot odličnjak i oz. odlič-njakinje. a— Starokatoliška cerkev vabi svoje vernike k službi božji v nedeljo 7. t. m. ob 9. v Narodnem domu, H. nadstropje. Stlavila se bosta na ta dan slovanska apostola sv. Ciril in Metod. a— Mariborski šahisti so se v torek zvečer zsbrali k pregledu svojega delov i. nja. Po poročilih predsednika Golouha, ^jnn,a prof. Sile in blagajnika Ir. Jane va so bile volitve. Izovljeni so bili: R Golouh, predsednik, Ostanek, potpretsed-nik, prof. Sila, tajnik, Goleč, blagajnik, dr. I. Danev, blagajnik, Kukovec, arhivar, prof. Sfcupan in Lobkov, odhornika. a— Unionska situacija. V nedeljo zvečer je v 38. minuti nemški prvak dr. Au-derseh premagal jngoslovenskega prvaka Janeša. Nato sta se preizkusila črna maska in jugoslovenski mojster Markovič, ki je v 21. minuti podlegel. Poljski boritelj šerbin6ky pa je v 15. minut: s silo svojega dvojnega nelsona premaga! židovskega mojstra Faktorja. Doslej so ostali nepremagani črna maska, Poljak Šerbinskv .Bolgar Belič in Nemec dr Auderseh. a— življenje in smrt. V Mariboru je bilo v juniju 103 rojstev. 54 smrtnih primerov in 60 porok. a— Popolnitev mestne vrtnarije. V mestni vrtnariji v Koroščevi ulici bodo zgra- POLITI je mrzla Ovomaltine ravnotako okusna kakor topla Ovomaltine pozimi in ravnotako potrebna, da varuje zdravje in življenjsko moč. PIJTE MRZLO OVOMALTINE Ljudski zavojček Din 7.25. Mali zavojček Din 13,- dili moderen rastlinjak, ki je bil nujno potreben. a— Ureditev pešpoti na Kalvarijo. Pričeli so z ureditvijo in popravilom pešpoti ma Kalvarijo ter podkalvarijskega mostič-ka. a— Breza, ki je rasla na strehi. Na strehi gostilne »Ljutomer« je rasla in dočakala 15 let! Sedaj so hišo prenovili in konec je bilo tudi te mariborske »posebnosti« Kje še rastejo breze po strehah? a— Gradivo proti Pavlu Cvenklju je sedaj zbrano. Pričakovati je, da bo razprava v kratkem. Cvenkelj v bistvu vse priznava, le glede nekaterih nebistvenih stvari zanika vsako krivdo. a— Kradejo kakor srake. V stanovanje posestnice Antonije Naveršnikove so vdrli ter odnesli dve srebrni uri, razno perilo in druge predmete v skupni vrednosti preko 3000 Din. Iz Celja e— Odstop celjskega župana. Pri poročilu pod tem naslovom v včerajšnji številki se je vrinila pomota. Po smrti g. Ivana Ravnikarja je Celje, kakor znano, ostalo brez podžupana. e— Dve nesreči pri regulaciji Savinje. Pred dnevi je pri regulaciji Savinje v Tre-merju pri Celju voziček za prevažanje materiala zadel v ISletnega delavca Marijana Končana iz Laškega in mu močno poškodoval levo nogo nad kolenom. Tam ae je tudi ponesrečil v sredo 41 letni miner Jože Lesjak iz Košnice. Pri razstreljevanju kamenja mu je zmečkalo prste na (tesni roki. Ponesrečenca se zdravita, v celjski bolnišnici. e— V celjski bolnišnici je umri 66ietni dninar Anton Afner od Sv. Krištofa nad Laškim. e— Tatvma kolesa. V četrtek ob 16.30 ie nefedo ukrade® M«rtji SSarJevl te No ve vasi pri Celje izpred neke gostilne v Gaberju $00 Din vredno, črno pdeskano žensko kolo znamke »Rctool«, tov. Sfeev. 15(9.275, ev. štev. 2—95.7719 — 5. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln XXd0 opereta »Melodija Dunaja« ta zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Krajevni odbor bratovstoe afcfcadmce je poslal 54 slabotnih otrok na letovanje v Poljansko dolino pri škofji Loki. t— Pri razvitju praporov P/S Je polno-tevitno sodelovalo pevsko d ruši »o »Zarja«, kar je bilo v naši nofctoi z iSne SO. junija pomotoma izpuščeno. t— Uprava trboveljske občine je raade-lila med siromašne šolarje vseh treh 8oJ 2*500 brezplačnih vstopnic za občinsko kopališče. S tem hoče uprava preprečiti kopanje otrok v umazanem potoku in vzgojiti v mladini čut potrebe po kopanju. Ta čSu trboveljske občine moramo na-ftopleje pozdravljati. t— Truplo Anice Ihnokove, k4 je utonila v Zagrebu, je naplarvfla Sava pri Svi-bovskim otoku. — 25-letni jubilej lovskega društva »Jelenca«. Tukajšnje lovsko društvo *Je-lenca« proslavi letos 25-letnico svojega delovanja kot zelena bratovščina. Društvo je bik) ustanovljeno leta 1910, to je v dobi, ko se je porajal med našim narodom vedno jačji odpor proti gospodstvu ger-manstva Pobudo za ustanovitev društva je dal hrastniški učitelj g. Miloš Roš, prvi predsednik društva pa je bil njegov brat, g. Ferdo Roš, gostilničar v Hrastniku. Bilo je to prvo slovensko lovsko društvo za spodnji Štajer. Izmed prvih članov v Trbovljah bosta obenem z društvenim jubilejem proslavljali jubilej 25 letnega agll-nega društvenega delovanja tud; funkcijo-narja gg. Kraner in Zupan, ki prejmeta od društva pri tej priliki lepe jubilejne diplome. — V proslavo 25 letnega društvenega jubileja je priredilo društvo na Petrovo t. j. 29. t. m. popoldne na gasilskem vrtu v Trbovljah IT veliko vrtno veselico, katere čisti dobiček je društvo namenilo občin občinskim revežem trboveljske in hrastm-skim revežem trboveljske in hrastniške doline. — «Jelenci«r k društvenemu jubileju tudi mi čestitamo. — Posestniki v Lokah se pritožujejo, da jhn ljudje, zlasti mladina, brezobzirno gospodari po gozdovih, kjer jim seka najlepše smreke in druge nasade bodisi za fižolovke, mlajo ali pa za druge potrebne ali nepotrebne svrhe, pri tem pa seveda uničuje tudi druge nežnejše nasade. Kmetje trpe radi take brezobzirnosti občutno škodo. Tukaj bo treba primernih ukrepov, da se nadaljna gozdna kvara in škoda s strani takih brezobzirnežev prepreči, kajti kmetje so itak dovolj prizadeti po raznih elementarnih nezgodah, suši etc., v gozdovih pa zaradi snežnih viharjev, ki napravijo pogosto občutno škodo, zato ni treba, da bi se jim po leti delala po nepotrebnem škoda Iz Ptuja j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. filmsko opereto »Knjeginjo čardaša«. PredigTa kulturni film in Foxov tednik. J"— Narodna odbrana bo imela občni zbor v soboto 6. t. m. ob 20. v gornji dvorani Narodnega doma. Člani, potno-števftno! Zahtevajte pri svojem brivcu da vas postreže s S P O R T Ilirija : Rapid Prihodnjo nedeijo je na programu tekem za prvenstvo UNP odločilno sreča-njo -JUrije z mariborskim Rapidom S to tekmo bo prvenstvo doseglo svog višek. Ako 6e posreči Rapidu izvojevati neodločen rezultat, tedaj porine obenem svojega domačega rivala železničarja na prvo mts bo ta mu odpre pot v ligo. Hirijani so potrebni moralne jKJdpore v tej težki borbi. Za o naj Ljubljansko športno občinstvo polpre be,o-ze'teno e-najstorico, da bo zaigra'i v taki formi kakor prošlo nedeljo, ko je v Mariboru porazila Svobodo s 7:2. Tefamo bo vodil zunanji sodnik, tako da je to di s tega vidika zagotovljen nemoten potek igre. Službene objave LNP Seja no. 26. junija 1985 Navzoči: dr. KSstl, Kure t, Kralj, Runtač Novak, Logar, Jugcrvec, Malovrh, Kačar, Buljevič, Slanovec, Skalar, Bot, Kera: Močan (na povabilo LNP), zastopnika Olimpa (Lešek) in Atletikov (Honig— maain), bivši ss Wagner kot poverjenik bivše szns za Celje. Endgne se suspenz Ivanu Dolinarju, Trbovlje, ker je v postavljenem roku predal blagajno OO Trbovlje. Izvede se dokazni postopek v zadevi protesta Olimpa proti sklepu p. o. glede verifikacije prvenstvene tekme Olimp— Atletiki 3:0 p. f. za Atletike. Po zaslišanju službujočega odbornika LNP in prizadetih se sklep p. o. razveljavi in odredi odigran je tekme, ki se 4. novembra 1934 rti odigrala, in sicer: 1. ker ob določenem času moštvo Atletikov nabilo na igrišču, t. j. na igralnem prostoru, dasi bi kot gasi: moralo prvo nastopiti': 2. ker jepod-savezni službujoči odbornik opustil po-stojHik, določen po principdelnem zaključku JNSaveza esx 1934, službeno br. 51, točka 21. Maratonski tek ki se bo prvič tekel v nedeljo, se prične točno oib 7. zjutraj s startom na igrišču Primorja. Prijavljeni so vsi najboljši dolgoprogaši države, prvak Stane špom, dalje Starman Janez, Belas, Zemljak in nekaj novih moči iz Ljubljane, Maribora, in Celja, med njimi Senčar Leopold in Mimik Fr., ki tečeta prvič. Kljub razmeroma majhni udeležbi se bo gotovo vseh sedem tekmovalcev najresneje potrudilo, doseči čim lepši uspeh. Proga je dolga 42 km 200 m in teče od starta po Tyr-ševi cesti skozi Jezico, čmuče, Trzin in Domžale proti Lukovici. Pri km 22.500 je obrat, cilj pa je zopet na izhodišču. Poleg mitinga Ilirije bo v nedeljo dopoldne tudi balkanska štafeta (800 x 400 x 200 x 100) za državno prvenstvo. Prijavljenih je več štafet iz Zagreba in Ljubljane. Za miting je vstopnina oba dni propagandno nizka, v soboto popoldne samo 2 Din za osebo, v nedeljo pa 4 Din, odnosno aa dijake 2 Din. Službeno iz L.N.P. Drevi ob 19. seja k.o. v tajništvu. Na sejo se vabijo igralca Per-ko Dane (Mara), Bogme Simon, Jug Franc (oba Ilirija) Podgarnik Karel (Primorje), Kamnikar Viki (Svoboda), Lj.), Keravec Peter, Bunc Rudi, Marchio-tta Viktor (vsi Slovan), Orehek Franc, Aljančič Oton, Gestrin Ferdo, (vsi Slavi-ja) Ramovž Drago (Mladika), in g. ing. Bloudek, član Ilirije. Službeno" Iz S. O. LNP. Delegirajo se k tekmaan 7. julija: v Ljubljani, igrišče Primorja ob 18. Iiirija-Rapid, delegiTa SO JNiS, predtetoma Jotoeič; igrišče Slovana ob 8.30 Sloga-Jadran Ramovš; igrišče Mladike ob 10. Mladika-Korotan Mrdjen; v Domžalah ob 10. igrišče Domžal, Dom-žale-Mars Gottwald; igrišče Diska ob 18. Disk-KOrotan Martedanc. Prihodnja seja S. O. bo v torek 9. t m. ob 18.16 v tajništvu LNIP; na sejo se vabita ss Jordan in Ma-ooratti. Zbor sodnikov J-L*A.S, Na prvi del drž. prvenstva in propagandni miting Ilirije ki bo v soboto 6. t. m. ob 9. na igrišču Primorja se odreja sodniški zbor: vrhovni sodnik Sancin S., voditelj tekmovanja Griinfeld, starter Sancin D., sodnik Ste-pišndlk, Gnidovec, Slamič, Bradač, Polajnar, Cek, Gorjanc. Start na maratonski tek je v nedeljo ob 7. zjutraj na igrišču Primorja, na kar se opozarjajo gg. sodniki. V spremstvo in kontrolo teka se določata gg. Kermavner in Gorjanc. Na juniorsko kolesarsko državno prvenstvo, ki bo v nedeljo 7. t. m. v Podsu-sedu pri Zagrebu na 80 tom dolgi progi, odidejo v soboto trije ljubljanski dirkači in sicer: Kari Lavrih in Slavko Hamiber-ger od ŽSK Hermes ter Franc Bricelj od Ljubljanice. Poznavajoč energijo omenjenih treh dirkačev, upamo, da se bodo vneto borili za klubske barve. Ostali dirkači Hermesa, kakor tudi drugih naših kolesarskih sekcij in klubov pa se bodo istega dne borili na večjih dirkah v Sttovenj-gra/dou. V nedeljo 7. t. m. vsi v Gorenje vas nad Sk. Loko, kjer bomo deležni lepe motocd-ktistične gorske dtirke v neposredni bližini Gorenjevasi! Prijavilo se je že lepo število vnetih dirkačev, da tudi na ostrih cestnih zavojih preizkusijo svojo spretnost. Poeetnilki, ki si želijo to prireditev ogledati, ee lahko poslužijo auta, ki bo vozil h šifike na mesto prireditve. Tisti pa, ki se želijo poslužlti jutranjega turi-stovskega vlaka, imajo avtomobilsko zvezo e škofjeloške postaje v Gor en jo vas in obratno. _______ S K Svoboda. Članski sestanek v petek ob 20. Važno za I. moštvo zaradi gostovanja v škofji Loki. isto za rezervo in mladino. Iz življenja na dežel? Bregatia. Prosvetni odbor Sokola pod vodstvom prosvetarja g. Trdana ta podmladek J(S iiz Velike doline pod vodstvom učitelja g. Havlička sta priredila skupno akademijo v sokolski dvorani z glasbenimi in pevskimi točkami, simbolično sliko, deklamacijaani in skupinskimi vajami. Prosvetar g. Trdan je imel lep govor o Jadranu. Po akademiji sta sledila razvitje in blagoslovitev prapora Jadranske straže, kS ga je podnuladkarjem poklonil g. Milan Jelcekim mu tudi kumoval. Tako pestrih in posrečenih akademij si želimo še več. Kapeta pri Stotini—Radencih. Na Petrovo je pri red« a oživljena podružnica Oiril-Metodove družbe v Horvatov! go-etilni Mcitacijo darovanih dobitkov. Predsednik g. G-laser je v uvodu povedal, da se bo uporabil ves izkupiček za podporo siromašnih učencev tukajšnje Šole. Izku-pili so 306 Din, kar je velika vsota glede na neznan t en obisk. Radeče. V petek dopoldne po šolski maši je bila v šoli zaključna proslava narodne in obrtne nadaljevalne šole. Proslavo je »tvoril šolski upravitelj g. pečnik in je imel lep nagovor na šolsko mladino in starše. Odličnjakom so se pred razdelitvijo šolskih izkazov razdelile nagrade, ki jih je oskrbel krajevni šolski odbor. — Mestna občina je nabavila škropilni voz, s katerim nam zjutraj in zvečer u« niču je prah. Samo bi ee moralo večkrat škropiti. _ Višnja gora. V torek je hotela izvršiti samomor neka 241etna mladenka iz St. Ru-perta na Dolenjskem. Pni železniškem predoru je sedla s poldrugoletnim nezakonskim sinčkom na tračnice ta čakala na vlak. K sreči so njeno namero opazili ta jo odstranili. Prvo noč je dobila stanovanje z otrokom pri občini, naslednjega dne pa jo je občinmski sluga odpravil v njeno domovinsko občino. — V nedeljo popoldne je na nevarnem ovinku pri Faturju padel s kolesa Jože Dremelj tako nesrečno, da je obležal nezavesten z zlomljeno ključnico in razbito glavo. Odpravili so ga v bol nišnico. — Za slavje 501etnice gasilske čete v nedeljo se Višnja gora z vnemo pripravlja. Ob tej priliki se bo razvil tudi prapor, delo g. Boža Račiča. ravnatelja osrednjega zavod« za ženski obrt v Ljubljana. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. ban, ki bo tudi kumoval novemu praporu. Na večer pred slavjem bo v višnjegorski sokolski telovadnici akademija v počastitev najstarejših članov. V nedeljo popoldne bo narodna veselica poleg sodišča. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem naše proslave polovično vozno ceno na progah od Karlovca, Celja in Rakeka. Zalog. Sokolsfca četa priredi 7. t. m. ob 1€. na vrtu g. Sicherlove svoj letni javni nastop, da položi račune svojega vagoje-valnega in telovadnega dela. Ta prireditev je posebno pomembena, ker zaključuje četa 5 let svojega delovanja. Prirejena bo tudi primerna zabava, da bi se tako pridobilo nekaj prispevkov za gradbo lastne strehe. Spominjajte se CMDr nimrniinmmfTiTimiiTifnnffiTiTnniviiTnminninninnnnimivni Sokol Sokolsko slavje v Prekmurju Dolnja Lendava, 1. julija. Zanimanje za zlet mariborske sokolske iupe, ki bo nedeljo. 7. t m, t Lendavi je prav veliko. ____ Vožnja je za vse udeležence polovična na vseh vlakih, železniška legitimacija aa 5 Din se kupi na od hodni postaji, ker bi bila zveza z rednimi vlaki manj ugodna, bosta vozila dva posebna vlaka in to na progi Maribor—Lendava in Sobota— Ormo«; ta se v Ormožu priključi k mariborskemu vlaku. Iz Maribora in iz Sobote bosta odpeljala vlaka ob 4. url zjutraj, skupni vlak pa bo prispel v Lendavo o-torog 7. ure. Iz Lendave bo odšel ob 22 url. Spored obsega sprejem gostov pri prihodu vlaka, takoj nato sfcuinje za nastop, ob pol 12. uri razvitja prapora in obhod po mestu, ob 15. url pa javni nastop na letnem telovadiSču. Sokolska prireditev v obmejne! Lendavi je velikega pomene za razvoj nac'o-nalne in eokolske misli. D» dobi čim bolj svečan ln sokolski značaj, se naprošajo vsi bratje ta sestre, da pribite na zlet v krojih. Sokol v Rajhenburgu se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu prireditve. Posebna zahvala onim, ki so darovali denar ta blago, ta požrtvovalnim veziljam, ki so vezale tako lep prapor. Nastop gornjega dravinskega sokolskega okrožja je bil v Ločah. Pred-nastopom je ob zvokih domače godbe krenil sprevod izpred šole na okrašeno telovadiiče. Telovadne točke so bile vse prav lepo podane Najbolj sta ugajala Turški ples petih članic iz Poljčan in elitna ritmična sestava petih .članic. iz— &on>ic. V« nastop je vodil okrožni načelnik s pomočjo vaditeljev ta voditeljic Pirjevčeve, Gurduškove. Uleto-ve, Davidove, Fricove, Požegove, Jerebove, Hrovata in domačega načelnika in stariste Šolarja, ki.ima prav veliko zaslug za lep uspeh. Po nastopu, ki je bil lepo obiskan, se je vrSila prijetna sokolska zabava ob sodelovanju domače godbe ta sokolskega pevskega odseka iz Poljčan. V nedeljo M. t.m. bo sokolski nastop v Pbljčanah. »Brodovje srečnih parov" V Ankari se je sestavil odbor, ki poziva vse poročene in zaročene ljudi, naj bi svoje zlate poročne in zaročne prstane podarili turškemu vojnemu letalstvu. V zameno bi prejeli bronaste prstane, a iz aiatih kani odbor napraviti ialkupiček 6 milijonov turSkih funtov, s katerimi M se agradilo turško brodovje, ki bi noeflo ime »brodovja srečnih parov«. Pozor pevska društva in šole! Ivan Kacin DOMŽALE tvorni ca glasovirjev Dobavlja prvovrstne planine od Din 10.000, harmonije od 2000 Din. Tudi na obroke. Popravlja in uglaSuje. Zaloga materijala. Naročila se sprejemajo Gosposvetska c. It, dvorišče, Ljubljana Zahtevajte cenike! 1766 A Z PI S Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje drugo javno ponudbeno" licitacijo za dobavo raznega lesa za mostove. Licitacija se bo vrgila v skrajšanem roku v četrtek, dne 11. julija 1985 ob U. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, kjer se med uradnimi urami dobe razpisni obrazci in pogoji MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI dne S. julija 1935. Predsednik: Dr. Vladimir Bavnihar 1. r. f Globoko potrti naznanjamo, da je nepričakovano umri dne 3. julija t. 1. naš oče, stari oče, brat, gospod Jože Zupan čevljarski mojster in meščan ljubljanski previden s tolažili sv. vere v starosti 75 let. Pogreb dragega rajnkega bo v petek ob 5. uri popoldne, Novi trg štev. 1. Ljubljana, 3. julija 1935. France, Jože in Ciril, sinovi; Ženi por. Turm, Fini por. Turin, hčeri; Nežka, sestra, nečak In nečakinje ter ostalo sorodstvo." t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Anton Grčar. pekovski mojster dne 4. t. m. po dolgi, mukapolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 5. julija 1935 ob V2 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Lončarska steza 6, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1935. Zvonko, sin Jožica Orear, soproga in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod, Ljubljana. ] T»t» trnoed« SO par, ' se dajanj« matov* aH l « «£ro p« 8 Dls. (J) 2 hlapca po Stena, vajena konjer ia gozda sprejme takoj Matija Rpr&itzeT, Stara žaga, Čermošnji-ce, Doleoj&ko. 15177-1 Gospodično starima otrokoma. Pogoj perfektoo znanje nemškega jeiz iks.. Poni;Fot> grafinia na ogl. odd. Jutra v Ljubljani, podruž riea v Celju m Mariboru. 15230-1 Provizijskega zastopnika za prodajo tehniSnih !n hi-gijensicili predmetov po Dravski banovini. sprejmem. Ponudbe pod »Re.pre-rentativen« na ogl. odd. »Jutra«. 15231-6 Postrežnico 30—35 letno, za ve« lan k 3 članski rodbin! za Sto-čice. nprejmem. Pogoje na i(fd. Jutra pod »Inte- ogl. 0 ligentrn«. 15244-1 Knjigovez, ki }e mtiniran rezač na breorezalnem stroju in 3 vešče knjigoveške delavke, dobe takoj službo v lito-rrafiji Josip ČemažaT, Ljubljana'. 152-45-1 Gospodično ~ (bo»o) iSčean k 5 in 1 leto starim otrokoma. Pogoj perfektno znanje nemSkega Jezika.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna*. 15068-1 Slaščičar (ka) mlad, izkušen, ki je vešč tudi izdelovanja sladoleda, lobi trajno meeto v finean lokalu na morju. Nujne ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na gfl. Laag, Her-cognovi, mlekarna Zdrav-ljak. 1.4806-1 Šiviljsko pomočnico sprejme salon »Danica«, Aleksandrova c. 4. 15360-1 Širil jske pomočnice Ogl. sprejmem. Naslov ndd. Jutra. 15281-1 Žensko za vse sprejme vdovec. Ponudbe pod »Gospodinja« na ogl. odd. Jntra. ..ISi^-l leseda 50 para, davek ! Din. ea Slfro aH dajanj* laolova J 01» Najmanis racMfc 12 Din Brivski pomočnik dober delavec v moški stroki in bubi štacer, išče stalno sinžbo. Nastopi lahko 8. julija. Topalovič Stjepan, brivski pomočnik, Črna pri Prevaljah. 1S046-3 Mirna stranka hrez otrok, išče manjše stanovanje ia avgust ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. 15348-31» Gospodična s 4 razredi gimnazije, zmožna strojepisja, neon-šeine in pisarniških del, želi službo vzgojiteljice ali v pisarni. Naslov: Ela Vimer, Krško. 15322-2 Kmečko dekle zmožno kuhanja ln veeh domačih dei, išče službo. Naslov v ogl. odd. Jntra. 15356-3 Absolviran filozof romani st. inetroira jezike za vse razrede gimnj zije. Za nirje rasrede vse mete. Ponudbe na og!. oSd. Jutra pod »Praksa«. 15237-4 Natakarica s kavcijo išče mesta, najraje na Go renjskem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15340-3 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta Šifro alt dajanje naslova t Din Najmanjši znesek 17 Din. Dtlakl 12 Dir Privatni pouk francoščine in nemščine tudi tekom počitnic šn pripravo Brt-dnješolcemfkam) za popravne izpite nudi strokovna učiteljica jezikov. Beethovnova ulica 15. visoko pritličje, v sredi. 15r262-4 Instruiram za popravni trplt prvo ln drugošolke. Naslov t ogl. odd Jutra. Beseda 1 Din. davek 2 Din ta šifro aH dajanje naslov« 5 Oin Najmanjši inesek 17 Ho Rabljen voz na Sva kolesa '»za), kn-pim. " Ponudbe na -parni meriia Sv. Petra cesta 53. 15226-7 t T' n i Beseda t Din, davek i Din. ta iifro ali dajanje naslova 1 Din. N«jmaa]SI znesek XI Din Konzervator za sladoled, 3 posode; 2 železna rezervarja za &000 to 2_500 Ikror, prodajno. Na&lov v ogl. odd. Jstra. 1SB60-6 Lister suknjiče bourett, skaut, športne hlače- pumparce ln razno pe^ rilo, kupite zek) poceni pri Prest er/u. Siv. Petra cesta 14. 31-6 Izložbena stojala in kovinske predmete nudi Krom - Kovica, Ljubljana, Tfrževa 84. 300-6. Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslovi 5 Din Najmanjši mesek 17 Din. Državni uradnik ffiče SOOO Din posojila. Za obresti da hranilno knjižico Din 1.250. Samo takojšnje ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Vrnem maja«. isaai-16 Vložnice vseh bank nakup, prodaja in zaloga, vseh vrst posojila kulant-no !n zanesljivo. »Finan-cier«, Zagreb. PreobraSen-ska 2. telef. interorb. +4-09. Naročila za dravsko banovino sprejema zastopnik Grašek Jože, Ljubljana — Gledališka nI. 4. telefon internrb. 93-04. 190-16 2 skladišči vsako posebej in 1 delavnico. oddam takoj Celov ška cesta 50. 15r23i-19 Gostilno dobro idočo, iščem v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. od Jntra pod »Poštenost«. ' 15341-17 Lokal m delavnico ugodno oddam. Novi trg št. 5 13385-18 Branjarijo g točenjem pijaie na naj-prometnejši zagrebški nlici s kompletno opremo, veliko zalogo blaga, ker se preselim v lastno hišo, ki sem jo prislužil v tej branjariji, prodam za 19.000 Din. Mesečna najemnina s stanovanjem 900 Din. Poslovnica Pavlekoviž, Zagreb, Uica 144. 14885.19 Veafca iuJk 1 Dfe: m dajaaia atdm afi aa tUr* pa B Din. (90) Hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem (3100 m2) v Ljubljani, Trnovo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 16399-30 Novo hišo štiristanovanjsko, na GfKn- eah, prodam. Naslov v Ogt. odJ. Jutra. 15069-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šlfrr aH dajanje naslovi i Din Najmanjši mesek 17 O m Stanovanje •2 »ob in kuhinje, kleti ln nekaj vrta oddam s 1. avgustom. R. Kelbel. Moste, Poljska pot S7. 15338-81 Dvosob. ^"ovanie z vsemi pritiklinami. veliko io »ončno. cddam v novejši hiši za avgust. Opekarska cesta 40. 13342-31 Enosob. stanova n;e parketirano. sončno, oddam na C«=t" ?9 oktobra (Rimski) št. 23. 15316-21 Štirisobno j stanovanje komfortno, oddam za avgust. Strelieka nI. 22. 15095-31 Trisob. stanovanje eventueVno štirisobno »tavanje v centru oddam »a 800 Din. Naslov v ogl. odd. Jntra. 15161-21 Stanovanje v dot! hiii oddam. Naslov v ori. odd. Jntra 19253-31 Seseda I Din. davek 2 D' . ta šifro ali dajanje naslova - Din Najmanjil metek n Din. Opremljeno sobo oddam takoj. Rožna dolina VI., 4. 15238-38 Sostanovalca sprejmem v separira.no sobo. Naslov v ogl. odd. Jntra. '.5225-28 ObH Sobo posebni vhod, center, oddam dvema gospodoma. Gledališka ul. 12. vrata 3, levo. 1S?40-3S Sobo opremljen« ali prašno se odda takoj v Linhartovi 9. I 15256-23 Opremljeno sobo ugodno oddam v vili, 8 minut od pošte, sa Din ?50. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18252-38 Prazno sobico majhno, eonSno t lepim raigleiom in posebnim vhodom, cddam na Res-Ijevi cesti 14. 15934-23 Komfortno sobo v centru, mirno in čisto, poleg cestne železnice, oddam boljšemu, soli 'nemn gospodu. Naslov •-■ osrl. odd. Jntra. 13366-23 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši tnesek 17 Din Fotoatelje upeljan v Tržiču ugodno oddam. Informacije: Jug, Kranj. 13113-30 Vrt i}not t Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta Iifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek n Dta Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, GledalUka 12, telefon 36-16 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 206-16 Razno Moški ki trpite na seksualni ne-vrseteniji oa. impotenci, nezadostni funkciji spolnih žlez, duševni depreeiji, pojkaeite Entel-ažur-plise" izvrši ekepreeno Matek & MikeS. Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 Beseda t Dta, davek 2 Din. ta Hfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek ti Dta Rabljena kolesa moška i dameka. prodajamo kupujemo in jemljemo v račun. Nova trgovina, Tfrševa e. 36. 150S4-11 Rabljena kolesa daint&a tn moška, poceni kupite pri »Promet«. Na sproti kriievniške cerkve. 15393-11 Dopisi ?aafee. keaeda t Dta; m faMa iidm aH »m pa S Dta. (M) Uradnica samostojna, želi znanja s starejšim gospodom Resni dopisi pod »Državna« na ogl. odd. Jutra. 18183-34 »Morje« iobčeno v S. brez označ-laatnika predala, pošta ne sprejme. Dajte natančnejši naslov pod »Golovec«. 16316-34 £ Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Iifro ali dajanje naslova S Din NaJmanJSI mesek n Din Mlad volčjak se je zgubil 24. t. m. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi. Sv. Petra ceeta 30, I. 16054-9T 9C©-16 Beseda M para, davek 2 Dta, sa Bfn> ali dajanje naslova S Dta Najmaniši tnesek 12 Din Modri papagajček je nšel l rinčico na levi nogi. Kdor ga je našel, se proti, da ga vnie proti nagradi v trgovini čevljev Franja Snoj, Prešernova ul. 30. 16216-2(1 oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Aata 90, Brezhiben hladilnik, Center ali bližina. Dobro Idoša. Diskretno. Dni-žinski podatki. Dežela, Dober zaslužek. Državni, Dobro ohranjeno. Eksistenca 10.000. Fantek, Frohe Fe-riea. G. L. M. Garantirano velik uspeh. Hmelj, Hotelska koncesija. Hvale«-na. Iskrenost. Trma Horvat, Jazbečar. Kupim tako], Ljubezen do dela. LJubljana. Mesečno 100. 850 metrov, M. K.. Nagrada. Najemnina Neodvisno prijateljstvo. Osamelo. Proti najemnini. Posteljica, Primerno ln snažno. Perfekt-na. Pripravne. ReSo. Ra- bim. Rodi, Samo odrasli, Seno, Stalno mesto. Spričevala, Svetlo 999, Takojšen nastop, Trgovska hiša 15, Ugodna pTilika 333, Ugoden nakup 88, Vos, Zeio soKden, Združenje, Zmožna, fcenitev 1995. S639, 1380, 30.000, 15.000. Telefon 2059 Suha drva, jTj^ premog, -yt karbopakete - ' - - : '-f; - - ~ »j Američan Robert Wadlo\v iz lllinoisa je človek nenavadne telesne višine. Od temena do nog meri 250 cm. Zraven njega, stoječa njegova žena in najmlajši brat učinkujeta v skupinski sliki kakor dve nedolžni stopničici Na toaletno mizo lepih dam, W hočejo ohraniti zdravo kožo to sdrav naravni tato spada le RIVIERA TOALETNO MILO, ki Je izdelano po kemično, strokovnjakih na bazi olivnega olja Leteči dojenček Bivša plesalka kot mati Winnie Drinkvater je bila pred letom dni ko se je omožila, edina škotska poklicna pilotka. Ne samo zavoljo svoje hladnokrvnosti in sposobnosti, tudi zaradi svojega prisebnega humorja je bila zelo popularna. Ko se je poročila, je izjavila, da se svojemu poklicu ne bo povsem izneverila. To je potrdila zdaj z dejanjem. Nedavno je rodila otroka in se je kmalu po porodu podala z njim na polet. Seveda ni sama nilotirala letala. Otročiček se je izkazal vrednega svojega rodu. Ves čas v zraku je bil pri najboljši volji. Ko je letalo čez pol ure pristaio na tleh so Winniejo pričakovali njeni bivši tovariši-piloti in so ji čestitali k letalskemu debutu njenega malčka, ki so mu nadeli ime »Air Taxi baby«. Mošeja v neomaroškem slogu V Casablanci na afriškem ozemlju so zgradili krasno mošejo v neomaroškem slogu. Zgradba je pravi ponos moderne stavbarske umetnosti Bolnišnica pod zemljo Pod Staromestnim trgom v Pragi pri-čno v kratkem graditi zaklon zoper zračne napade za 3000 oseb. Uredili ga bodo po najnovejših izkušnjah v tem področju. <"Pod staromestnim rotovžem nameravajo zgraditi tudi podzemeljsko bolnišnico, ki bo dajala možnost za operacije tudi med zračnimi napadi. To bo menda Drva bolnišnica te vrste v Evropi. i drobiž Zaroka Lavalove hčerke Edinka francoskega ministr. predsednika gdč. Jose Lavaiova se je zaročila z grofom Renejem de Chambrunom. Grof je po očetu potomec Lafayetta, a po materi je v sorodstvu z ameriškim državnim predsednikom Rooeeveltom. ANEKDOTA V Zedinjenih državah pridelajo vsako sekundo 20 sodov surovega olja. Neki David Bernstein, ki je nastopil pri zadnjih volitvah kot kandidat v Fi-ladelfiji, ni dobih niti enega glasu, niti 6vojega — ker je prišel prepozno na volišče. Ben Mars hali iz Frankforta v Kentuc-kyjoi izdaja štirinajst dnevnik samo za svojih osem sinv in pet hčera, ki živijo v raznih krajih Unije. Izdajatelj lokalnega lističa v Mount Carmelu v Pennsylvaniji je pred kratkim pozval vse svoje bolne naročnike, naj plačajo naročnino za daljši čas v naprej, za kar bi se jim v primeru smrti oddolžil s posebno ganljivo posmrtnico. Dr. Hinson iz Newporta, Arcansas, nosi vedno po šest ur, dve iznad njih sta za-pestni. Mozart je moral nekoč prijaviti višino svojih dohodkov za davčno oblast. Vpisal je v formular vsoto 300 goldinarjev, v razpredelnico za opazke pa je pristavil: »Preveč za to, kar napravim, premalo za to, kar bi lahko ustvaril.« VSAK DAN ENA »Kako pa ste mogli inserirati, da je soba velika in prostorna, ko je vendar tako majhna! ?« R. L Stevenson; 68 SAINT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem »Snočnje sitnosti naj bi še bile,« sem odvrnil, »a videti je, da se danes obetajo nove. Najprej se bo treba pomeniti z gospo McRan-kinovo, ki utegne priti vsak trenutek, da naju vrže na cesto.« »O, zastran te si nikar ne belite glave, gospod Anne,« je rekel Rowley in nesramno pomežiknil z zariplimi očmi. »Starka laja, a ne grize.« Vkljub fantovim besedam nisem prav nič hrepenel po svidenju z Betijo. Hišni zvonec, ki je nenadoma zapel, me je pognal nazaj h kaminu. Čez pet neskončnih minut je stopila v sobo gospa McRanki-nova z mojo novo plesno obleko. Takoj sem jo odnesel v sosednjo sobo in jo razgrnil po postelji — maslinastozeleno suknjo s pozlačenimi gumbi, hlače enake barve in bel telovnik s sinjimi in zelenimi potočnicami. Ogledovanje te obleke mi je krajšalo čas do kosila. Čas obeda je dvakrat blagoslovljen: ujetnikom in ljudem, ki imajo tek do jedi, pomeni ločilo in prestanek sredi večnosti. Ob svoji zarebrnici in kozarcu rjavega piva sem se tolikanj obotavljal, da me je nazadnje gospa McRankinova, ki je bila že dvakrat prišla pospravljat, z obrazom kumejske Sibile vprašala, ali mislim do noči sedeti za mizo. Poldan se je prelil v somrak, in o mraku se je gospodinja vrnila s čajnim podnosom. Ko je bila ura šest, sem se umaknil v spalnico, da bi se oblekel. Sele okoli sedmih, bo sem bil že napravljen, sem stopil v sobo (mojega nesrečnega stage. Našel sem ga sicer manj rumenega, a še vedno skesanega, poslušajočega gospo McRankinovo, ki je z odprto knjigo sedela ob njegovi postelji in ga tolažila s primernimi reki iz Salomonovih pregovorov. Ko me je zagledal, je kar zasijal. »Moj Bog, gospod Anne, to je pa res krasna obleka!« Tudi gospa McRankinova je zaprla knjigo in mi privoščila resen, pohvalen pogled. »Dostojno jo nosite,« je rekla, »kar je res, je res.« Samozadovoljno sem se zasukal. »Mislim, da se mi prilega.« »Pijanost, mislim. McRankine pa —« »Govoriva o poslih, gospa. Najprej bi vas prosil za račun.« »Račune sestavljam šele ob sobotah.« »Prav,« sem dejal, »počakajte do sobote, in ko ga sestavite, od-bijte najin dolg od tegale.« S temi besedami sem ji podal pet in dvajset gvinej, tako da je ostalo v mojem žepu še pet gvinej in ena krona. »Prebitek naj bo Rowleyu za hrano, stanovanje in sprotne potroške.« »Kaj ne, da se drevi vrne, gospod Anne?« je vzkliknil Rowley. »Bojim se, prijatelj, da ne bom utegnil. A nikar ne pozabi, da si mi obljubil pokorščino!« sem dodal, ko se je zganil na postelji, da bi šel z menoj. »Bolje mi služiš s tem, da ostaneš v Edinburgu. Ako čez teden dni ne boš imel sporočila od mene, pojdi skrivaj h gospodu Robbieju, odvetniku v Grajski ulici, in mu reci, da sem te jaz poslal. Ta ti pove, kar bo treba.« »Če ne boste bolje skrbeli za fanta,« se je oglasila gospa McRankinova, »ga bo spravila jed še pod rušo, da o pijači niti ne govorim.« Rowley se je zdrznil. »Pa bom že jaz pazila nanj.« »Draga gospa—« »Njegovo dušo je treba rešiti, sicer pa lahko nože snaži.« Oporekanja ni trpela. Prepustil sem ji torej fanta v varstvo, obul dvojico galoš iz zapuščine pokojnega gospoda McRankina in krenil na pot po ulicah, ki jih je bičal dež. Vstopnica mi je kazala pot na Buccleuchski trg, nedaleč od Ge-orgeve ceste. Tu je stala okoli treh ali štirih svetiljk in progastega platnenega šotora množica premočenih gledalcev. Gostje so že prihajali z vseh strani. Hitro sem se preril skozi trumo, pokazal svoje vabilo in se vzpel po stopnicah, okrašenih z zastavami in zelenim rastlinjem. Zgoraj me je čakal častitljiv sluga. »Oblačilnica je na levi, gospod.« Ubogal sem ter zamenjal površnik in galoše za kovi-nasto znamko. »Katero ime, gospod?« je nato vprašal starec in se sklonil nad mojo vstopnico, med tem ko sem se obotavljal v predsob ju in se razgledoval po plesni dvorani; nato se je odkrhnil in mahoma na vse grlo zarjovel: »Gospod Ducie!« Ni mi treba opisovati strašne tesnobe, k ime je stiskala za grlo. Na srečo se je bil pričel ples; stoli ob stenah so bili dokaj zasedeni. Manj imenitni gostje so bili že prišli in so s slastjo in zanimanjem opazovali odlične zamudnike. Tako sem mogel smukniti v kot, ne da bi se bil kedo zmenil zame razen majhnega obredarja, okroglega kakor kokarda, ki jo je nosil v gumbnici. Ta se je odtrgal od sosednje skupine in z vsiljivim smehljajem pristopil k meni. »Gospod — e Ducie, če sem prav slišal? Gospod je najbrže tujec v naši severni prestolnici in kakor upam, tudi plesalec?« Priklonil sem se. »Dovolite mi, gospod Ducie, da vam poiščem plesalko.« »Morda bi me hoteli seznaniti z gospodično, ki sedi tamle pod godčevskim odrom...« Spoznal sem bil Ronaldovo oboževanko, deklico v rdeči obleki z večera pri gospodu Robbieju; nocoj je imela zelenkasto. »Z gospodično McBeanovo, gospodično Kamilo McBeanovo? Drage volje. Imenitno znate razlikovati, gospod. Prosim, izvolite z menoj.« Odvedel me je po dvorani in me predstavil. Gospodična McBeanova me je predstavila svoji materi, brkati gospe v togi, črni svili, ki ji je krasil glavo črn čepček z iivordečimi trakovi . Za Narodno Hah-arn« d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za mseratnl urejuje Davorin Kavljen. — izdaja a konzorcij »Jutra« AdoU BibnDaff, —del je odgovora) Aloji Novak. — Val t LJubljani