KORAK V PRAKSO
Jugoslovanski časopisi so pred časom mno-žično povzemali po titograjskem »Oslobodenju« duhovito (in neznansko aktualno) karikaturo, na kateri se Edvard Kardelj obrača na prepiso-valce za hrbtom z besedami: »Nisem rekel, da prepisujte, temveč uresničujte .. .«
Ne vem, kako je ta izredno pikra bodica učinkovala v drugih okoljih, videti pa je bilo, da je ena tistih, ki vzbujajo občutek krivde — in bi bilo zelo prav, če bi je nekaj vzbudila tu in tam tudi v naši občini. Pa ne zato, ker bi kdorkoli dobesedno vzeto prepisoval misli iz znane študije, temveč zato, ker nismo povsod znali najti pravega koraka od razprav o bo-gatih poglavjih knjige do prakse, zaradi ka-tere je bila študija tudi napisana. Imeli smo precej seminarjev (predavanj), razgovorov, pa vendar smo malce zgodaj pozabili še na eno plat: preverjati bi morali, sprotno in ne kam-panjsko, koliko korakov naprej smo resnično storili (recimo — pri uveljavljanju vloge Zve-ze komunistov v delegatskem sistemu), kako v praksi razumemo (in uresničujerao!?) načela samoupravnega interesnega pluralizma, kaj smo storili pri obujanju sekcijskega dela Socialistič-ne zveze in »deforumizacije« (v dobrem pome-nu besede) mladinske organizacije. In kaj smo, ne nazadnje — bodimo tudi samokritični — storili na področju boljšega, učinkovitejšega in racionalnejšega obveščanja ...
Vprašanj torej, na katera bi morali vsak dan iskati odgovore v našem delu in praksi, je precej, pridružujejo pa se jim še tista iz zakona o združenem delu, pa še katera.
In predvsem bi moiali tudi pri tem stopiti v prve vrste komunisti. Ne samo zato, ker smo tik pred slovenskim kongresom (ki prav tako ne sme biti le dogodek, temveč točka v konti-nuirani akciji), temveč zaradi same narave Zve-ze komunistov ter njene vloge in položaja v okviru fronte organiziranih socialističnih sil. Resničnega, pravega položaja, ki pomeni ustvar-jalno, kritično in v prakso usmerjeno delova-nje članov — in ne tisto, zgolj s papirji opre-deljeno ...
Do kongresa nas torej loči le še nekaj dni, ki tako kot že mesece do sedaj minevajo v znamenju priprav na ta pomemben zbor sloven-skih komunistov (na katerem bodo dali, pre-pričani smo o tem, pomemben prispevek tudi šišenski delegati). Trije slavnostni dnevi, ki mo-rajo postati uvod v temeljito delo — v sleherni organizaciji, v vseh okoljih. Z dokumenti, ki naj bodo vodilo in opora, ne pa gradivo za iz-pisovanje citatov ter nekritično učenje na pa-met.
Spomnimo se torej tu in tam tudi v uvodu omenjene karikature — ki v nobenem primeru ni le »šala« ...