13, Številka.__Ljubljana, nedeljo 17. januarja. VIII. leto, 1875. SLO VENSKI IIA ROD. Uhaja vaaJi .«i. zVMnri bomde^ke ta uawv< pu pretokih, ter veii« po pošti prejeman, za avstro-ooerske dežele »a celo ieto 16 gold., za poi leta 8 gol d. »a decrt leta 4 gold. — Za LJubljano broz pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mpaoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na flora ao računa 10 krajo, ta meae«, 30 kr. sa četrt ieta. — Za tuje dežele za ceio loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah to •/...• dijake vo^a znižana cena in oicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne potJt-vrste 6 kr., če ae oananilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- aH večkrat tiska. Dopisi naj se kvole frankirati. — Uokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Cvra vniitvo, na kac«ro naj se blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije, oznanila, •. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš; Kak učinek imajo železnice na tr-govstvo in industrijo. A V libtu „časopis društva železničnik uprav" popisuje li. Le Mang jako zanimivi pregled vpliva železnic na trgovstvo in industrijo in se trudi dokazati, da železnice ne podpirajo tamo kupčije, nego da z njimi trgovstvo in industrija tudi atopa. Dokaze navaja spisatelj, angležko železnice, francoske, belgiške in avstrijske. O Angliji pravi: Tam je dosegel dovoz osob veliki razvoj, kajti augležke Železnice mu dajejo veliko pozornost: vsled tega se je vozilo na angležkih železnicah leta 1871 375,220.755 osob, tako, da pri pada na enega prebivalca 12' a voženj ua leto in razmcino tudi 56 kr. za vsako vožnjo. Z enakim vspebom se uc morejo ponašati nobene druge železuice na celem svetu. Ob; t nI j a in trgovstvo angležko ste dosegli 1. 1871 čistega dobička 1250 milijonov gold. Ka je bil takov dobiček, pripomogle so največ železnice, kajti s številkami se je uže dokazalo, da je izvoz augležki razmnoževanjem železnic vedno večji postajal. Leta 1871 dosegel je izvoz znesek 2225 milijonov gold., in v tem je obseženo izvažanje železnib šin za 80,660.000 gold. Tudi jame na oglje zavzemajo v Angliji s Železnicami neizmernih razmer in kako občansko blagobitje na ta način vzrašča in se letno množi, je dokaz ta okoliščina, ka je na pr. 1. 1868 prodala Anglija za 2G7 milijonov gold. oglja, ko uasprotuu zlatonosna Kalifornija nij izpeČala zlata niti za tretjino tega zneska. Vspehi Francije v obrtni jskeui in trgovskem ( z ru vedno večjih razmer dobivajo; Ms tek« Prijatelj Lovro. (Daljo.) Na ta glas iz ust starca dobrotnika, uzklikuilo je Lovrovo srce od radosti. Svoboden lo.ili m, srečen budeui, odmevalo je v njegovej duši, in jedva ae je domislil, da se je treba kanoniku zahvaliti. Tako nekam mora biti nesrečuej ribici, kojo voda vrže na suhi!, a plima jo zopet ponese v ujcu rodui stekleni stan, v vodo, kjer se more naplavati od srca. Lovro pi kloni se lično (osobuo) vladi nemu predsedniku. Bil je to grof, tedaj aristokrat in birokrat ob je dnem, ali nij jedno nij drngo, kakor se navadno piše in razumeva. Bil je lin in dovol) podučen, imel je celč smisla za znauosti in umetnosti. Svojim iiiraduiin poslom vešč kazal je dokazati se da, ka je stopanje gledč izidov teli dveh oddelkov ljudske činnosti popolnem, a določno v zvezi z razvojem francoskega že-lezništva. Do 1S50. leta jo stala kupčija te dežele enakomerno na enej sto()inji ; ko so ae pak 1. 1851 začele močneje staviti železnice francoske, dosegala je brzo vsled zidanih železnic, ki so se javnej potrebi izročile, kupčija in obrtnija, drugi, čilejŠi obraz, da od te dobe datuje poznejše občno povznešenje narodnega gospodarstva fiancoskega. Enako, kakor v Angliji oglje. postalo je v Franciji vir blagoblt,a narodnega, vino, ki se odvaža od todi po železnicah po celem svetu, brez kake škode, ali ttžave. Pridelek vina je v letu 1850—(JS z 28 milijonov hektolitrov dosegel 03 milijonov hektolitrov na leto, ki se je stržilo v tuzeiuskem za 280 milijonov gld. avstr. velj., ali v drugem pomenu, zaslužek 1 1 2 milijonov rodovin se je zvišil s tem za 200 milijonov gold. V letih 1851 do 1868 so se državni dohodki v Franciji zvišali z 500 na 807 milijonov goldinarjev. Tudi na Neni S k eni so po železnicami dosegli enacih vspehov. V piuskej Sleziji na pr. se je v začetku toga stoletja dobivalo blizu 1 milijon centov oglja in do leta 1847 je pridelek oglja le počasi naraščal. V tem letu namreč so kar na eukrat naraščale nove stavbe železnične, oglje se je jelo razvažati in je postalo najvažuejši predmet izvozne kupčije, tako, da dan za dnevom Se narašča. Leta 1860 je iznašala uže 51 milijonov, leta 1868 pak uže 107 milijonov centov. Izvoz nemški se je posebno povekšal po ukonČanej stavbi železnic, ki peljejo naravnost v pristave. Hamburg na pr. je izvozil 1. 1851—1855 na leto primerno 125 milijonov centov, toda od leta 1860 uže 10 mnogo zdravega razuma, ter je preziral uradniško cepidlaČenje, katero se rado izdava kot nepogiešljiva premodrost. Bil je prijatelj ljudstvu, a ljudstvo njemu. Od srca je zaničaval uradnike, ki so se višim do črne zemlje klaujali, na občinstvo pa gledali prezirno, kot polubogovi. Se več, viadin predseduk ljubil jo svojo rodbino od srcu, a tak človek ne more biti trd udi v uradnih posili. Hotel je, da mu bode sin cel korenjak, ki ue smatra predsodke za zakone narave. Za to se je vele razveselil, da je dobil Lovra za učitelja. Muogi ae ve, da so mu na tihem zamerjali, ker prosim vas, razpop pa uč.telj deci! To malo, da nij greh. Ali predsednik se nij ob ziral na šepetanje ljuoij, ter pozdravi Lovra tako : — Da ste mi zdravi gospod! Veseli me, da sem našel, kar sem dolgo časa iskal. Da vam povem odkritostčno svojo muenju. milijonov in 1868 uže 30 3 milijonov centov blaga in po številkah je dokazano, da je bila dobra tretjina blaga naravnost po železnici izpeljana v pristave. Cvetoče stanje finančno večinoj nemških držav, posebno Saksonsko kral,estvo, spo-čiva poglavitno v blagodarnem razvoji železnic svojih, katere je založila država sama. Država tu projektuje in izpeljuje nove proge, da bi najprve obrtni jski m krajem peskrbela /.voznih sredstev in bi z naraščajočega bla-go,bitja se dobiček užival. S tem principijelnim osnovanjem državnih železnic, so dosegle v minolih dvajsetih letih srednje nemške države, posebno Saksonsko, Virtemberg in Badeusko, jako ugodnih finančnih razmer, ter si na ta način tudi založile občansko blagobitje. Toda opomniti se pa mora, da ne ko-i isti jo samo stavbe železuiške, nego tudi dovoz po njih na državne stroške. Vzor največje marljivosti in skrhljivosti /.a železnice je Belgija; o Belgiji se more brez pretiranja reči, da ima Belgija i/.kij učljivo svoj narodnogospodarski blagobit zahvaliti edino le železnicam. V tem ogledu se sme smelo na stran postaviti Angliji in njeno čilo trgovstvo daleko presega avstrijsko kupčijo, da celo z Rusijo se more meriti. Belgiji je bilo 1. 1860 le vsled Železnic moč, odvleči iz ogljonih jam za 61,640.000 gold. kamnenega oglja, in sicer samo v tu-jezemsko se je oglja odpeljalo za 224 milj. goldinarjev. Avstriji je tudi le mogoče po železnici odvažati do vseh končin sveta svoje gospodarske plode in izdelke, tako je n. pr. 1867 1. prodala v zapadne sosedne deželo za 90 milj. sena v kratkej dobi. Vi ne bodete mojtmu sinu šolnik, vi ue bo-deto samo gouverneur, temveč mentor, kakor ga razumeva biškop Feuelon. Vem, da ste Človek odkrit, da je v vas značaja. Vidite, to jaz želim svojemu sinu. Mehak jo to deček, Hkujte mi od njega jeklcuega človeka. Brez narave nij v živeuji ručuua, a merilo v naravi mora biti zuačaj; ako ne poznavate narave, slabo bodete izhajali. Vi bodete meni, mojemu snu, niojej rodbini prijatelj, in kot prijatelj bodete živeli v mojej hiši." Tako po priliki je govoril grof. Lovra so te besede milo geuile, nov poklic mu je zurad tega bil stokrat miliši. Mladi razpop preseli se takoj v predsednikovo hišo. Tu mu fo pred očmi odpre nov svet, gospodski svet. V hiši so ga imeli kakor svojega; ugodnosti in povoljuosti so mu so ponujale na vse strani, skrbem nikjer sledu. Njegov učenec uij bil razmazan gospodičič, temveč Tako je bilo n. pr. samo na Češkem, ki se po vsej pravici lehko imenuje avstrijska Belgija, poBebno v onih krajih, kjer zdaj pelje državna železnica, pred njeno založbo le 100 obrtnijskih in indastrijelnih zavodov, a denes stoji tu več nego 900 tacih zavodov; samo severno Češko more na loto po železnici izpeljati za 30 milijonov centov oglja. Izvoz avstrijskega cesarstva je v razmeri glede množice in števila stavljenih železnic tako-le sklepal: 1856 1. 335 milj. žel.; 239 milj. gld. 1862 „ 648 B „ 293 „ 1864 „ 780 „ „ 323 „ 1867 n 860 „ „ 400 „ 1871 „ 1533 500 „ ne jemaje kupčijo. v račnn še Dalmacijo in prevoznjo Politični razgled. KotfraiiJ^ dež«*!« V Ljubljani 16. januarja. Dritt vrti *bor se zopet snide kakor znano 20. t. m. Mi pričakujemo, da bodo slovenski poslanci z vso ostrostjo in vso odločnostjo stigmatizirali do-godbe, ki so se te dni ob volitvi v trgovin sko zbornico vršile. V Pmgi je 13. t. m. bila v češkem gledišči proti staročeškemu vodstvu gledišči-nem velikanska demonstracija, od strani mlsdoČehov, kakoršne češko gledišče še ne pomni. Igrala seje Sardoua drama „Rabagas", ki persifl ra demi>kracijo. Hrup jo bil tako velik, da je morala miriti cela kompanija policajev občinstvo in na odru se je prikazal policajni komisar, kateremu je najeto staro-češko občinstvo gromovito ploskalo. „Nard. listy" pravijo, da je bil to prvi slučaj v Češkem ustavu, na gledišČinem odru, ko se je c. kr. policajnemu organa navdušeno ploskalo, ter končujejo: „Zares bil je to ne pozabi ji v trenotek staroČeške iojalite!" Mi pa obžalujemo, da se mej Cehi take scene godč, ki so le Nemcem na veselje. MMrvatski sabor je sklenil novo volilno postavo za svoje zastopnike, katera odpravlja krivice liuuchove volilne postave. Zopet napredek. V u a n J«* driave. Srbski vojni minister je bil vsled zaslug o izobraženje in organizaciji srbske armade, povišen na polkovnika. Turki hočejo, da bo prej Črnogorci, ki 80 rzakrivili" podgoriški pokolj, kazuju jejo, Pi»tlej fitoprv obetajo kazniti svoje morilce Črnogorcev. Šjnwttfshi kralj Alfonz prišel je v Madrid. Sprejeli so ga slavnostno člani vlade, civilni in vojaški uradi, ter 86 je od radostnega naroda spremljan, podal v kraljevo palačo. V francoske} skupščini omenil je minister pravnsodstva, da je omenjena ho-napartistiČna volilna okrožnica glede volitve v Ničvre - departementu izmišljena, kakor hc je prepričala sodnijska komisija in da se v omenjenem departementu ne nahaja nobeno bonapartistiČno drnštvo ali komito. Minister se sicer ne protivi kaki parlamentnej enketi, ako le načelo ostane nedotekljivo, da se ima razločevati legislativa od sod-nijske oblasti. — Narodna skupščina je dalje ustanovila, da se bataljoni nredč v štiri kompanije, vsaka z dvema kapitani. Minister je obljubil, da se to preustroji v najbliižjej dobi. V poslanici srverontnerikanske republike gledć dogodkov v Luijizijani pravi predsednik, da se slednji pripisujejo neki zaroti proti repnblikancem, odobrava dalje prava Kelloga v svojem poslovanji, opravičuje postopanje vojaških oblastij, ki so zabranile strasti in revolučno klanje proti vladi, svetuje kongresu energično postopanje, ter končno obljnbuje izvršiti one naredbe, katere kongres sklene nepristransko, v dnhn časa in tisku dostojne. Dopisi. X 4~ oiMkii hk<'^a 13. jan. [Izvirni dopis ] (Skandalozno agitiranje za trgovinsko zbornico). Včeraj in denes hodil sem po Mošnjah, Brezji, Ljubnem in Pndbrezji, a čnditi sem se moral, izvedši famozno ravnanje pri podpisovanji volilnih listov za obrtniško zbornico. Tako postavim je letal Radovljiški srenjski Blnga po vaseh Mošnje, Brezje in Ljubno z listi; ko pride k posameznim obrtnikom ponujat za podpise volilnih listov, nagovori vsacega: „ tukaj podpiši ta cegelc". Če ga je pa kdo vprašal zakaj se bom podpisal, jaz ne znam niti brati niti pisati, — odgovori mn, tukaj za pero primi in boš podpisal prošnjo, da se ti patent zniža. Se ve da, na ta način lahko ljudi v liraanice vjame. Ravno ta brič pride na Črnilec k spoštovanemu Slovenca, kojega pa ravno doma nij bilo, ter prime deklo za roko in ji zapove, da mora ona za Jakob Kocijančiča „cegelcu podpisati ; dekla se brani, a prisiljena je bila ta čndni rameni „cegelc" podpisati. To so pravi agitatorji Vestenekovi. Čudno je, da se dandenes kaj tacega godi. Na ta način zdrav, razumen, vodljiv deček, ki se je ponašal znanjem svojega mentora. Učitelje-vanje tedaj Lovra nij stalo mnogo ti uda, ter je pri vsej marljivosti mogel odbiti dosti časa za svoje nauke. Učil se je mnogo, Sita) še preveč in karkol. Duh hiter, pronicajoč, ognjen ne hodi vedno po jednem je-dinem, omerjenem potu, ne kopa samo sistematično po jednej znanosti , nahajajoč zvezo mej vsemi pan »gami nauka In želeč njegov uspeh zvezati z živim, praktičnim Živenjeni, sega tak duh v vse človeško znanje, ter ga skuša objeti, kolikor mu dado njegove moči. Tak duh ne pozna mejuikov. To je znak ženijalnosti. Tak je bil tudi Lovro. Jako rad se je učil matematiko, prirodne znanosti in filozofijo ; dobro je poznaval zgodovino, a posebno milo mu je bilo jezikoslovje in učenje stare in nove svetovne književnosti. Znanje jezikov — a poznaval je vse glavne evropske jezike te- meljito — smatral je Lovro samo za sred stvo, kar je tudi prav, a učeč Be jezikov, nij si razbijal glave premodrimi drobnoBtimi brez namena, temveč je študiral poČetek, filozofijo in naravo jezikovo. Časih je po luknil tudi v politične znanosti. Škoda, da nij globoko pogledal va-nje, njegov oster um našel bi bil mnogo hrane v tej stroki Lovro? nauk pa nij bilo samo pusto pame-tenje, zmerom je stvar razmatral kritično, sodil je ostro, izvirno, razlagal jasno, kratko Tako je prehajal čas Lovru povoljno, ugo duo, brez nenaravnih strg in brez dolžnostij protivnih njegovej volji in želji. Mladi grof priljubil se je k njemu kakor k starišemti bratu, učil so je marljivo, ter lepo napr« doral. Pa tudi Lovro nij smatral učenca drugače, nego svojega brata. Z njim je po zimi zitnoval v mestu, pomladoval na potu, a letoval v gradiču na kmetih. (Daljo prili.) je ta brič v imenovanih vaseh vse volilne liste vzel ; le nekaj smo jih reklamirali. Ljudje ho pa sedaj, ko so resnico in pravo izvedeli, atrašno hudi. Iz Žlr 12. januarja. [Izvirni dopis.] Sledeči nerlassu Vam pošljem v pojannenje delovanja planinskega c. kr. glavarja Ogrinca. fxlasi «e: „An Herrn Fr. Blažič, Gemefnde-vorstand in Sairach. Ich b''n am Ietzten Amtstage in Idria nicht in der Lage gevve-sen Sie auf die im Zuge brfindlichen Han-delskammer Wah1angelegenheiten aufmerk-sam zu machen. Da nur diese Angelegen-heit eine dringende ist, so vvollen Sie Bogi eic h dafllr sorgen, dass Simnn Fortune ans Sairach Nr. 3, den hier mitfolgenden Wahlzettel ansfftlle, Ibnen Uhergebe nnd Sie mir dsnn denselben unter RllckschliiBS dieses Schreihens unter der Adresse: .,An Herrn Brz. bauptmann in Planina. Portofreie Dienstaache." Zur eigcnhiiadigen „E oftauasr" obne Verzug einsend^n. Solite Fortnna wevissen, so theile ich Ihnen zur Vermoidnng von Stimmzersplit-ternng die Namen jener 10 Kandidaten mit, vvelehe dermalen die me'ste Aussicht auf Erfolg haben, damit Fortana auch Ihn^n se;ne Stimme geben kiionte. Planina 30 December 1874. Ogrioz m. p." S'edeče besede so bile z svinčnikom lastnoročno pisane: „Icb erKucbe S;e reeht angelegentlich mir diesen Erlass sammt dem ausgefUllten und von Fortuna unterschriebenen Stimmzettel (znrUckzuschicken, izpuščeno) vveil die Zeit driingt. Den Stimmzettel mit den gevvithlten 10 Miinnera honnen auch Sie ausfttllen, d»mit es schneller geht." — To je svoboda volitve? Iz Trnovega na Notranjskem 14. jan. [Izv. dop.] Poročati vam moram denes o dveh zadevah, kateri ste v najožji zvezi: o agitaciji za volitev v. obrt. oddelek in o — živinski kngi. Čudno se bode marsikomu zdelo, da stavljam dve toliko različni stvari dotiko, a v istini vidimo na obeh straneh iste delujoče osobe, kazajoče bo tu kot osre-čitelje ljudstva, tam pak samopridno in sebično prouzročujoče, največjo nesrečo so-vaščanom in sodeželanom. „Kleeblatt" je: Podžupan trnovski načelnik, desna mu roka penzijonist — baje tajnik. Tretjega še manjka. Je krojač devet in devet desetih fantov v Trnovem, jako prijazen povsod, kjer jo upanje, okrepčati se. Povabljen je na obed in prepričanje — kje si? A to vam nij navaden selski krojač, je inteligenten, kakor se reče: Mi smo mi". Tedaj na delo, sada je trojica. Najprvo treba narodnjake (liberalce) očrniti. „Bili so ti ljudje lansko leto pošteni, delali so na korist ljudstva, a sedaj so iz Ljubljane podkupljeni, da radijo za farje itd.," ozn- njevali so na enkrat tri ognjeni jezici. Poštenjaki bo, samničenje je njih orožje, podobno gnojnim vilam. Pa naš inteligentni krojač! To vam je bil nekdaj trci jal, a onda je bil mefnar, S-daj jo neodvisen in — „d e u t s c h n a t i o n a 11 i bc ra lu. No, pet glaaov od osemdesetih, to je prokleto malo za toliki trud in vbid. Ko jo zborovala komisija zarad kužne bolezni, bil je naš penzijon st peto kolo pov-sodi : pri pregledovanji, pri pobijauji, pri desinficirauji hlevov, pri pisanji protokolov, pri postavljanji straž itd., a nikjer nij bil zavruen. Se ve, g. DolIholV ima zlate gumbe in zlat ovratnik, a naš penzijonist nosi zlatu -obrobljeno kapico — to gre uže skupaj. Ujel je tudi pet besedij nekje na Magjarskem :n se tedaj po mogočnosti sporazumeval sč stra-žeč-imi vojaci: b'1 je sloboden pri vseh stra-lah. Podžnpan trguje z lesom. Za nakla danje in prevažanje na kolodvor kar samovoljno pokliče sorodnika, kateri je bil v ožjem kordonu. Drogi ljudje, bivajoči v za-prtiji, nijso pojmiti mogli, zakaj se samo nekateri tako slobodno gibati smejo, tedaj i oni straže prekoračijo. Sedaj, ko smo tiŽe mislili, da smo daljne nesreče obvarovani, ker od 28. dec. 1874 nij nikjer nobena žival zbolela, sedaj se zopet prikaže goveja kuga v hlevu izven ožjega obs traženja! Včeraj je bilo dvoje goved pobitib. Ne rečemo za sada ni besedice dalje; radovedni smo, kaj se bo na dalje učinilo. Pri nas je vsako leto na ponedeljek po bv. treh kraljih semenj. Letos je bil prepovedan zarad goveje kuge. Nij nam znano, je-li bilo to v uradni „LaibachericiK naznanjeno. Konstatovati samo hočemo, da je došlo vrlo mnogo prodajalcev vseh vrst: kramarjev, cvekarjev, lončarjev, prašiČarjcv itd. Misliti moramo, da vlada nij naznanila prepovedi in ako je — v švabski „Laiba-cherici", katere nikdo na deželi ne čita, ker ne umejo švahščine — je zop-t dokaz tu, da nemčunja pri nas je bedastoča. Kdo bo povrnil stroSke, katere so prodajalci imeli pri potovanji in prevažanji blaga? Oni, kateri so vse zakrivili, bil bi logični odgovor A ti se rngajo z nami, misle si: trpi Slovenec, zato si vntvarjen ! Iz II. J>i*i1rlS4l44»;?u okrilju 14. jan. flzv. dopis.] Poročilo 8. jan. v 8t. 7 „Slov. Nar." moram tako popraviti, da je vseh 8 volilcev našega okraja v trg. odsek volilo narodno. Tam omenjeni odpadnik je samo reklam ovni, ko je nže prepozno bilo, da bi dal svoj glas nemčurjem. Toliko v sporazumi jenje, ker se je v nekaterih krogih napak razumevalo, t. j. osobo zamenjavalo. DomaČe stvari. — (Volitve v obrtnidki oddelek.) Končni resultat še nij znan. Kolikor vemo, ko list končujemo je izmej 8069 volilcev, oddanih 6885 glasov. Do petka večer je bilo agnoscirauih 2448 narodnih in 103 nem Škutarskih glasov. Menimo, da bo naših glasov okolo 3000 Ncmškutarji bi torej veČino imeli. Ali prišlo je nad 100 zapečatenih naših preklicev in protestov. Mej temi imajo nekateri protesti po 20 in več volilcev, ki preklicujejo. Tako ne moremo soditi še o koncu. A trdno se zanašajo, da bode cela volitev o vržena. Tudi nem-Škntarji se boje in 8o poparjeni. — (Naše tiskovne razmere.) Ker je bil naš „Slovenski Narod" dvakrat zaporednim konfisciran, ko se nijsmo nič nadejali, da bi bili kaj protipostavnega storili, — smo se bali, da bo Še v tretje. Da bi svojim bralcem list oteli in ne zastonj c. kr. Štemplja plačevali, smo mislili, boljši je cenzura, kakor je bila pod absolutizmom. Mi slili, storili. Prve odtiske smo poslali si. c. kr. policiji ljubljanski s prošnjo, nam naj prej pove, katere Članke hoče zopet konliscirati, da jih prej iz lista eliminiramo, predno gre v tisk in da tako papirja ne tratimo. A kaj so nam odgovorili? Sledeče pismo smo dobili: „Št. 110/P. Gospodu J Jurčiču, odgovornemu uredniku časopisa „Slovenski Narod" v Ljubljani. Reševaje Vašo danes predloženo vlogo se Vas vrača na §. 17 postave za tisk dne 17. decembra 1862, dr. zakonik 1863 st, III. V Ljubljani 14. januarija 1875. C. kr. dvorni svetovalec: Widmann.u — Torej če v Avstriji človek hoče v svobodo Bachovega absolutizma zbe-žati, mora ostati pri konfisciranji liberalizma sedanjega sistema. Mi smo to dobro vedeli, a konstatirano je zdaj tudi ura duo. — (Čitalnica sežanska) napravi v nedeljo 17. prosenca veselico s plesom, petjem in igro: „Dva pobratima". Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopniua za možke 50 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Čitalnica v Loki) napravil* je v nedeljo 10. t. m. veselico s plesom, katera se moro res sijajna imenovati. Guhtov je bilo blizu 100, mnogo vnanjih. Veselica so more prištevati najboljšim, naj-kratkoČasnojim in najbolj urejenim, ki jih je še Čitalnica osnovala! Druga veselica bode v kratkem, in nadejati se je cnacega, če ne še ugodnejega vspeha. — (Iz Gorice) se nam piše: V nedeljo bode zopet koncert v goriškem gleda-li3či«z enakim programom. Čisti donesek je namenjen ubogim dijakom goriških šol. — Prva plesna vaja v goriški čitalnici 13. t. m., jo bila š^ prtcej dobro obiskovana, plesalo je 18 parov kadriljo; sploh se je nadejati letos lepih plesnih zabav, kakor vlani. — („Milica") se zove krasna nova čtverilka z narodnih pesnij slovenskih zlo-ž«-na po nckoveai g. Ilornemu, ki se je igrala letos v Pragi pri elitnem, češkem plesu „Narodna beseda". — (Obesil) se je na Slapu pri Ipavi te dni priden, pošten, premožen mladenič Franc F. Uzrok samomora se pripisuje temu, da je on snubil hčer necega bogatina, a bogatinu so je zdela njegova z stotaki pre-obložena hčer zanj prebogata, in je svoj „dau odrekel. Omeniti je še, da samommec bil je v vsakem oziru izvrsten narodnjak, torej tem bolj škoda za-nj. — (Neznan samomorilec.) V ne deljo 7. t. m. so našli v St. Vidu, okraj Brdo, pod vibami ležeče možko truplo z hlačnim pasom okolo vratu. Pri zdravniškem raztelesenji je imel v želodcu arzenikovo kislino, vsled česar se sklepa, da se je nesrečnež hotel najprej ostrupiti in ker arzenik nij takoj učinkoval, se je v bolečinah obeail. V ta namen je iz pasu naredil ovratnico, privezal na svojo palico ter jo nteknil mej vrbe. Ker so bilo vrbe prešibke, je už© v nezavednosti pal na tla, ter končal svoje življenje. Samomorilec more biti star kacih 26 — 30 let inje koreujaške postave; oblečen je bil čedno, namreč v sivej lovskej sukuji, enačili hlačah, pod zgornjo suknjo je imel novo rudniško haljo s srebrnimi gumbi. Našli so pri njem listek z napisom: „Anton Ste klasa, novembra 1874," dalje 54Vi kr. de-uarja in srebrno oilindersko uro. JL*uiiaja«*» Du.na* 16. jauuarj* (Izvirno telegraflćno pomenu.) Enotni drž. dolg v bankovnih . VO ^Id. 35 k> Enotni drž. dolg v srebru . . 5 m 60 18B0 dri. poOOjUo.....112 , 50 „ Akcijo narodne banke 994 „ — „ Kreditne akcija .... *28 „60 ,, London........liO , iS „ Napol..........8 „ 8«) m G. k. cekini.......6 „ 24 „ Srebro.........104 „ 95 . Deželno gledališče v Ljubljani. V pondeljek 1H. januarja 187.">. Prvikrat: Garibaldi. liurka v 1 dejanji, spisal d. Rosen, poslovenil J. Kalan. Osobe: Rtbae, učitelj na deželi — — — gotpod P, Kajzrl. Marija, njegova lena----gdč. Podkrajikova Roifka, njegova liči----ffdč. Ledarjeva. Zenik, trgovec —----gospod Jekovee. Kdinuud, njegov itn, ekonom — gospod Schmidt. Godi so v neki vasi. Poten: Oložetnica. Vesela Igra s petjem v 9 dejanjih, poljski spisal RorenovsBv, poslovenil J. Bfonorčie. Osobe: Grofica Tekla Kalinska — — — Baron Dalšickv, njen varnh — Feliks DalllekVj njegov sin —■ — Leitgarda pL Krazimska, sestra Dalllckega — — — — — — Klara, njena lici — — —-- Plenica, oskrbnik grofičiri — — Kbackovska, ključarica grofičina Katinka, \ v. , , , . Marinka, | VBika đeklet*-- V o j ta, vašk fant — — — — — Star kmet — — — — — — — Gtodoi Vaičanl, šolski otroci. sestvu grofico Kallnske di gdč. Ledarjeva gospod Ji Nolli. gospod Je'ocnlk. gilč. Namretova. gdč. Podkrajlkova. gospod Duhski. ;rdč. Harnasova. gospod P. Kajzol. trde. [hanova gdč. Bonačeva. gOSpod Krzen, gospod Jekovee. — Godi so na po-i 1'oijskcni. Kasa ho odpre ob '/t?« uri — Začetek oh 7. uri zvečer. Prihodnja slov. predstava bo v nedvljo JI. Jan. 1876» Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in hrez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi j» ne bila ozdravil« ta prvotna zdravilna brana, pri odraščenih i Dtrootb brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajonje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoirlavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, oto/.nost, diahet, trganje, shujšan je, hledičieo in pre-Idajenjo; posebno se priporoča za dojenoo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. V. V. Heneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. An^elsteina, Dr. Khorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Deile, Dr. Urč, grofinje Castle-itnart, Markize de Hreban a miuuro družili iineultnih oseb, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz SO.000 ipričevaloV. Spričevalo zdravilnefra svetnika Dr. Wurzerja, Bonn, 10. j ul.* 1852. RovalescJere Du Ihirry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. 1'osebao koristna je pri dristi in Križi, dalje pri sesalnih in obistnili boleznih, a t. d. pri kam nju, pri prisadljivcm a hnlohncm draženji v sealni cevi, za]>rtji, pri boh-linein bedenji v obistih (n inehiirji, trganju v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svčtovalec in člen mnogo učenih družtov. W i ne bes ter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevaliseiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niče in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdnoila, ter vas toplo vsakemu priporočana. James Bhoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp, Dr. A ngelstel n a. Herolin, H. maja 18f»t>. Ponavljajo izrekam gledč Kevalesciero du Harrj* vsestransko, najbolje spriče\alo. Dr. A n g e I s t o i n , tajni ganiti svetovalec Spričevalo št. 76,921. Oberglmpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vuctie .jeter, ter ničesar poii/.iti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciero du Harry po-polnatna zdrav. Viljem 11 ur k ar t, ranorelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere >77. Flor. Kollerja, i. kr. voja.sk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašiji in holehanji dusnika, ouiotiei i tisianji v prsih, Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tesno rja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro bmnadejni prsni bolečini in pretresu čutnie. št. 65.716. Goapodićn) da Hontlonia na neprebavljen ji, nespanji in hnjšanji. Št. 75.i>28. Barona Sigino 10 letne hramoto na rokah in mucah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede brane. V pieiiHunh puSicah po pol funtu l gold 50 kr. I funt ž gold. 6o kr., 2 funta 4 gol J. 50 kr., 5 fnn tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., JI umtov 'J6 gold. — Revaledoiore-Biscuitcn v policah r 2 gold. 50 kr tn * frold 60 kr. — BevaleMero-Ohoeolatea v prah« in v ploščicah m 12 i*i i gold. 50 ar., 94 las 2 golo 60 kr., 4=8 um 4 gold. 50 kr., v pralni za 120 ta 10 K,ild*» 2» 288 t»o 80 gold., — m 676 tai 96 goid — Prodaje: Barrj du Barry li Comp. ua »u-Maji* ttallltuefagaaftc al 8, v JJubijttUl Bk Muhr, V «*r»«lel bratje Oberanziuov r, v Suh biTTtUH Dteobtl Jk Frank, v i ei«»*«i l'. Btri« bachoi v LančJ Lndvig Mat'-, r, 1 Maribor* M. Mer'č. ' vlerann J *- ■ ■«'« h a u s n . v ZiiKrebu v lekarnici usmiljenih sca tor, v C'er-novivak pri N. Šnirhu, v Om-Km pri Jul. Davidu, lekarjn, v «.i a.l« u pri bratih Oberranz-meyr, v TeuieNvnru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarjn, pri 0. M. Jahnerjn, lekarjn, v Var«*-tlinii pri lekarjn dr. A. llalterju, imkor v vnel BLtostth pri uomn » ukrjtb ui »p*c«rrjakih trgovcih tudi razpotij!« uu iaj«ka hiš& na /se kraja pO poitnil Kak« 1-mc.nU ali povzetjih P i /miiorcl: Toiuan iz Dolenjskega. — Ja-!in>ovaki iz Trata — Milčič iz Zagorja. — Brojc iz Kranja. — Dolinar iz Koroškega. — Stridl Ant iz I omaja. Podpisani uljudni* javja, da jo od 1. januarja 1875 prevzel Tujca. 15. j a n u a r j a: Pd Momi : Strufin iz Trsta. — Schnapick iz Lvnva. — Mausiz iz Dunaja. — B rger iz Trsta, — Kofier, Fuger. Burger, Hindor iz Dunaja. — Baron Boschiitz i/. Smreko. — Budnor, Sonenbcrg, Jaqucs iz Dunaja. Pri Hallčl: Moler iz Gradca. — Friodtuan iz Dunaja. — Go ob iz Vrlin ke. — Skarja iz Kranja. — Aschcr iz Dunaja. — Jugovec iz Trsta. — Kan m iz Dunaja. Naznanilo. i uljudim javja, tla jo „kavarno Evropa" v Bvojo vlastno režijo. Izborna, solidna postrežba in s posebno dobro kavo in finimi likčri so hudo vedno ustrezalo p. t gostom. (2—3) S odličnim spoštovanjem Karel Simon. Za pustno sezono imela bodo uljudno podpisana, p. t. visokemu plemstvu in celemu čestitomu daiuskemu svetu na razpolaganje svojo bogato zalogo blaga, kakor: plesalne garniture, guirlande in šopke v vlastnej prodajalnici pri Ilradeckljcveiu .....slu li. St. i«»s; tudi čvrsto cvetlico so tu povijajo. Podpisana sc priporoča k obilnemu obiskovanji in mnogim naročilom, ki se bodo izvrševala po najnižjej coni. (9--3) Prošnja za službo. NooŽonjcn mož, 96 1. star, bo spričevalom I. gimn. r.irruda, išče službo kot občinski ali okrajni slu^a, nadzornik itd. Natančneje v ,,nazrnanilni l>ixaf/ii" v rjultfjaui (Fiirstonliof št. 20ti). (8-3) Popolna špecerijska uprava jo po ceni na prodaj. Natančneje v administraciji .8lOV. Nan.da44. (11—3) Za zamasenjc oilili zob nij nobeno sredstvo prospesneje in boljšo, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. (1. i'0|>pa naDunaji, v mestu, Boguer8tras3o št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lehko in brezbolestno deti v otli zob, ki so potem trdo sprimo z ostalimi škrhinjaun in zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varujo in lajša bolečino. Anatherin — voda za usta od dr. J. G. 1'opjta, 0. k. dvornega zobnega zdravnika na Dona ji, v mestu, Bognergasso št. 2 jo najizvrstnejšo sredstvo pri revmatičnemu zoboboiu, pri vnetjih, oteklinah iu pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo ra širjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobč in zobno meso vsili škodljivih tvarin, us am pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo užo po kratkej rabi. Anatherin — zobna pasta od dr. .1. 0. Foppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tepca podeli zobom belo-lcskcčo barvo, ohrani, da so no pohabijo in okrepi zobno meso J)v* «7. G. Poppov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki deti, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (854—2) V zalogi je v I .j u bi jun i: pri Po trici č u in Pirkerju, Jos. Karingerju, Ant. Krisporju, Eduard Mahru, F. M. Se 11 mi t t u , E. Bi rs i c n, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, parfumerijskih in galanterijskih zalogah mi Kranjskem. Naznanilo. Uljudno podpisani si dovoljuje naznanjati, dajo gostilnico „pri solncu" za zidom. št. 225, blizu gl. trga, 1. t. m. prevzel na svoj lattnl račun. Ob enem so podpisani zahvaljuje za izkazano zaupanje po celih 10 let s prošnjo, mu ono ohraniti tudi bodočno. V pritličnih prostorih in v I. nadstropji so bodo p. t. gostom podajal okusno pripravljen zuju-trek, obed in večerja, dobra pijača, kar je moč najOOnejO. Pijača in kuhinja jo na razpolaganje p. t. gOBtom tudi na dom. S odličnim spoštovanjem (5-3) Franc ZE^eta-n.. ♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ V c. k. avstrijskih deželah od visocega ministerstva zi notranje zadeve povoljena orlova linija (Adler-Linie). Nemško tisiiittatlmiticiio parobrodno društvo. Direktna poštna parobrodna vožnja mej Hamburgom in Newyorkom na krasnih in brzih poštnih parobrodih ali parnikih I. razreda, poze 3()(K) ton in 3000 konjsko moči. Seliiller, 21. Januarja. Cioetlie, iN. februarja. Nckiller, 11. nunciju. I.eHHiuK* 4. februarja. Klo|»Ntoek, 4. luarclja. ti iolautl, IN. uiarclja. iu dalje vsaki četrtek. Vsaka OHoba plam: I. kajuta I or> tolarjev, II. kajuta IMM) to'arjov, moj-paluba OO tolarjev. Natančneje sn izve pri InozeuiHkili ageatlli «lrustva iu g-la.-vn.eraa rst-vra-ateljst-vva. -v Ilunibiirgu, St. Aiineii 1'latz 1, Dopisi in telegrami naj so adresujejo: ,,Adlcr-Linic — Hamburg." (4—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o* ustne vode in meso, da se ohrani zdravi duh glazuri tako nevaren. Gena llaš« tvk i/, Chine in Coke. organom in členom nova moč in m ustna (70—2i) olajša probavljivost, in poda različnim GcibriGi PiCCOli, lekar „k angelju" v Ljubljani, dunajska cesta, priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče užo občno znane zdravniške droge: AnathennOVa ll.Sllia VOda in ZOhlli J>rall. Od vsako sobne m ustne bolezni Obvaruje vsakdanje rabljenje mojo mojega zobnega prahu, kajti ta dva produkta služita osobito zato, da se ojači zobno meso, da se odpravi gobasto zobno sape in naravna barva zob, da se zavarujejo pred kostnim jedenjem, pred zobnim kamenom, ki je zobi i ■ \odi <;<► kr., šUallJa zobnega pralni IO kr. Najboljši dozdaj znani želodčni liker; pospeši cirkulacija, t novo življenje. Cena fla*e KO k.r. JNeZmOi IjlVO SredStVO proti mr/Jici, gotOVO naravi proti VSaU prenehovalni bolezni. Uspeh mojega zdravila je pa i/.k.išena i h t i n a, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravih* poskusil, se bode vesel goto vej še sredstvo zoper mrzlico mej vsemi dozdaj znanimi. FIhmi* konla NO kr. Pravo norveško dorševo jetrno olje, IK*f«I0«mMre«Ei°{! rt,v,ua,'c.Ili,» bolečinam, protinu, predvsem pa proti s k r o f e I j n o m , proti Biišici, I 8taj.ni nt »OH in nervoznim bolečinam. Cena oriKinalue ila«e 80 kr. 1'ravi feeidhtzevi prah, t tacat 70 kr, Pravo borovniško žganje s soljo, i^okr. oda Lil U fljStei Ske lilije. (I^ncnat«r»a iaijr.Wat«r.) Ta voda da koži nenadejano belost tn mehkott, jo obvaruje prezgodnih nl'Ji'i li'-. ,,ay 'L \'! 1,Ul-'-' M, T1!''' ,l!L Ht! P^enč pege In mozoli, iu da ozdravi naglo poke, katere se narede zaradi suše ali ralnjo ^ J° P Bakl*d Ea toil1^'- »"rudi česar jo po pravici vse dame, katerim je za lepoto mari, visoko cenijo in 2MS^ A";!""*'/f'/""/"'y LJuUJ^ »« W>V '">»»<»«»' <1"^. I.«/,;,- t„,l, >,« ,lto,,, zdravila se. če mogoče z vračajoča ne pošto J>"f' letnem povzetji izvršujejo. Stroške za embalažo in ekspedicijo itd, nagradijo galije komitenti. prepričal, da je naj k rep kej tfe in naj ij z u a 11 i m i. naravnost iz Bergena v Norvegiji naročeno. Posebno so protinu, pred vsem pa proti ;tl>i to borgensko kronični m itdajatelj ia ureti'.n i k Josip Jurčič. Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne".