Spedfrion« to thbonamento pottalj PuilDlo« plačan« t loloilil SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja c*> loletno 34 Lir, ta Inozemstvo 65 Lir. ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10-349 za Inaerat«, P o dra tnieal Novo mesto« Izključna poohlaSčenka ta oglaševanje Italijanskega ta tujega izvora) (Jnione Pubblicita Italiana S. A. Milano. Uhaja vsak dan zjutraj rasen ponedeljka la dneva po prazniku. Urednlitvo tn a prava t Kopitarjeva 6, Ljubljana, s Redazione, Amministrazionet Kopitarjeva 6, Lubiana. | Telefon 4001—4003, g Abbonamentl: Mesa 18 Lire. Hstt.ro, mete 31 50 Lire. Edi-cione domeolca, an-no 34 Lire. Estero 65 Lh-«. C. C P.t Lubiana 10650 per f< 11 nbbonamenti, 10 319 per U in-•erzlonL Filiale« Novo mesto. Concesslonaria eselnslra per la pnbbflcItS dl provemrnza italiana ed estera: Unione Pabblicitd Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 1095 Napad italijanskih letal na cilje v Sudanu k v Italijan. Vzhodni Afriki Napadeni sta bili tudi pristanišči Bjidjelli in Bona — 18 sovražnih letal sestreljenih Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Italijanska letala so v dolgem ležavnem poletu dosegla in uspešno bombardirala vojaško cilje v Sudanu in v Italijanski Vzhodni Afriki. Nemške skupino so bombardirale pristanišči Djidjclli in Ho na: nek parnik ki jo bil Jcžko zadel, je smatrati za potopljen. Sovražni napadi na obe obali Messinske ožino, na Catanijo in na različne kraje v Sardiniji, so povzročili omejeno škodo, obfut-nejlo pa v R c g g i o f! a I a 1) r i a. Naši lovri, ki so se zapletli v srdilo bojo, so zbili nad Sicilijo in Sardinijo 8 bombnikov, 10 nadaljnjih sovražnih strojev pa jc sestrelilo protiletalsko topništvo. Dodatek k vojnemu poročilu 8t. 101)5: Izgube civilnega prebivalstva pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so bilo doslej ugotovljene samo v mestu Catania ter znašajo 5 mrtvih ter 10 ranjenih. Uspešno delovanje nemških oddelkov Napad na veliko sovjetsko letalsko tovarno ob Volgi — Nad Dortmundom je bilo v nedeljo sestreljenih 44 angleških bombnikov Duce sprejel voditelje rimskega fašizma Rim, 25. maja. AS. Dure jo vpričo ministra tajnika stranke sprejel vodstvo zveze bojevniških fašijev iz prestolnice ter vodstvo rimskega fašija. Po prisegi zveznega tajnika je Duce dal navodila za nadaljnje delo. Hitlerjev glavni stan, no poveljstvo objavlja: Z vzhodnega bojišča poročajo samo iz nekaterih odsekov o uspešnem delovanju lastnih napadalnih oddelkov. Letalstvo jo izvajalo težke napade na močno založena sovražnikova razkludišča in bombardiralo oh srednji Volgi veliko tovarno letalske industrije. I'ri poskušenem napadu oddelka sovražnih bojnih letal na neko nemško letališče za Ironto je bilo izmed It napadajočih sovjetskih letal 10 sestreljenih, še proden so dosegla cilj. Pri brezuspešnem napadu močnega oddelka angleških lio,jniii letal na nemški konvoj pred nizozemsko obalo so zaščitne enote vojne mornarice sestrelile 7 vefmotoruih angleških letal, 4 nadaljnja pa hudo poškodovale. Težka nemška bojna letala so bombardirala preteklo noč pristanišči v Boni in D j i d j e 11 i j u. Neka trgovska ladja je biln tako hudo zadeta, da se lahko računa z njenim uničenjem. Protiletalsko topništvo jo sestrelilo v Sredozemlju !l sovražnih letal. Po končnih ngolovitvah je angleško letalstvo pri napadu nn zapadno nemško ozcniijo v nori na 21. mnja izgubilo 44 bombnikov. Romunski letalski oddelki so so zadnji ras posebno odlikovali na vzhodni fronti, kjer so v kratkem rnzilohju sestrelili 31 sovjetskih letal v letalskih liojih iti uničili razen tega 5 nuduljaih letal na tleh. - Berlin, 25. maja. AS. Kakor je bilo javljeno v včerajšnjem vojnem poročilu, so bili na celem vzhodnem bojišču včeraj le krajevni boji. Na odseku kubanjskega mostišča je prišlo do sovražnega ogledniškega delovanja, toda vsi poskusi so bili takoj zlomljeni, ko so se Sovjeti skušali približati nemškim ciljem. Sovjetska oglednica je bila sestavljena iz čele izbranih strelcev. Najbolj značilni so bili na tem odseku napadi nemških bojnih 5. maja. Nemško vrhov- | lelal in sirilioglavcev, ki so razbijali sovražne barake, odporna gnezda, mostove v močvirju ter zlasti prometne zveze južnozahodno od Krimskajo. Nemška obramba je tudi včeraj odbila bolj-ševike. ki so skušali prekoračiti Doneč. Zahodno od Sudaka ob južni krimski obali je prišlo do močnega topniškega dvoboja med neko sovjetsko podmornico in dvoma manjšima nemškima vojnima enotama. Sovjetska podmornica je bila trikrat zadela in se je navala umakniti, oba nemška čolna. ki sta bila napadena še od sovjetskih letal, pa sta se vendar nepoškodovana vrnila v oporišče. Južnovzhodno od Orla so oddelki nemške pehote vdrli v sovražne črte ler so se po končanih bojih s sovražnimi predstražami z nekaterimi ujetniki vrnili v svoja izhodišča. Severovzhodno od Velikih Lukov je neka nemška ogledniška skupina izzvala močno Sovražno reakcijo. Boljševiki so začeli streljati s topništvom in so napadli s kakimi 12 tanki, nemški pešci pn so v hitrem nastopu uničili nekaj sovražnih topov. Ker se je Proslava praznika pehote Rim, 25. maja. AS. Po vsej Italiji so včeraj 7. resnimi in navdušenimi obredi praznovali dan pehote, ki njena večstoletna junaška in požrtvovalna dejanja omenja poslanica kneza Pie-rnontskega. Praznovanje je povsod izzvenelo v kar najvišje poveličevanje bojevniških vrlin tiste vojaške'panoge, ki so jo po pravici označili za »kraljico bitke in ki je s svojimi najnovejšimi dejanji v Rusiji iu Afriki ohranila zvestobo junaškemu izročilu. V Rimu je obred, ki je bil čisto vojaški, potekal v vojašnici kraljice Margerite, kjer so čete, med katerimi ie biio opaziti bataljon mladih fašistov, vrnivših se iz Afrike, poslušale navdušene in domoljubne besede polkovnika Marinuccija. Čete so izkazale čast zastavam, potem korakale v paradi ia nazadnje zapele domovinske himne. V Milanu so vojaki v uniformah iz raznih dob: od škrlatnih sukenj, kakor iih je nosila telesna straža Viktorja Amedeja ll., do zvestih tovarišev Caria Felici.ja, od junakov iz Cosse-rijc do tistih pri Custozzi, Goitu, Sebastopolu in Adui korakali v pisani in iskreči se paradi, ki je vzbudila kar najbolj živahno navdušenje, pred zastopniki vojaških oblasti. Slovesnosti so se udeležili podprefekt, zvezni tajnik, poveljniki vojaškega okrožja, zastopstva ranjencev in pohabljencev ter zelo številno občinstvo. Pred spomenik padlih na trgu Snnt'Ambrogio je položilo cvetje Združenje pešcev in vojnih prostovoljcev. Častna straža je bila ondi ves dan. V Firenzi je poveljnik pete armade izročil odlikovanja vrnivšim se pripadnikom neke padalske divizije, med katerimi so bili tudi hudo pohabljeni iu taki, ki so predlagani za visoka odlikovanja. Angleški časnikar o sovjetskih izgubah Paul Hofd ceni izgube ruskega prebivalstva v sedanji vojni na 39 milijonov vreme občutno izboljšalo, so nemški lovci lahko nemoteno delovali in so na južnem odseku vzhodnega bojišča sestrelili 19 sovražnih strojev. Dve naduljni sovražni letali je sestrelilo protiletalsko topništvo. Sovjeti so zadnja dva dni izgubili 70 letal. Berlin, 23. maja. AS. Iz pristojnega vira se je zvedelo, da je število sestreljenih sovražnih letal, ki so prejšnjo noč nupudlu Porurje in zlasti Dortmuud, naraslo na 38. Sovružna letula je prestreglu velika skupina nemških nočnih bombnikov in strahovit ogen j nemškega protiletalskega topništva. Sestreljeni so bili večinoma štiri-motorni bombniki tipa >llalifax«, >Stirling«, »Lancaster« in >\Vellington«. Sovražnik je pri tem napadu zgubil okoli 230 članov letalskega osebja. Berlin, 23. maja AS. Kakor poročajo pristojni viri, je število nad Dortmundom sestreljenih angleških letal doslej naraslo že uad 40. Ruski borci proti boljševizmu Berlin, 25. maja AS. Iz pooblaščenega vira ko snoči izjavili, da se ruska neodvisnost na vojska na zasedenih vzhodnih ozemljih že ustanavlja in da je delo zaznamovnlo lep napredek. Pri tem sodeluje tudi bivši sovjetski artnadni fioveljnik general Vlasov. ki je bil leta 1941 v lilki pri Kijevu od Nemcev ujet in je v družbi več višjih sovjelskih častnikov sklenil pridružiti se borcem proti sovjetskim tlačiteljem. Vlasov in njegova vojska, ki se bori za neodvisnost. »m^trata za svojo glavno nalogo vreči boljševiško vladavino in sodelovati pri uvajanju novega reda v vzhodnem delu Evrope. Vlasov je sin kmeta iz gubernijc Nižji Novgorod in je leta 1919 vstopil v rdečo vojsko ter se mu je zaradi sposobnosti posrečilo povzpeti se do stopnje generala, poveljnika 37. sovjetske armade, ki je bila razvrščena pri Kijevu. Lvov, 23. maja. s. V glavnem mt-stu Okrožja Kolomea je bila pomembna slovesnost, ko so zastopniki oblasti prišli pozdravit čete Ukrajincev, ki so se v 14 dnen, ko so bili izvedeni nabori V Galiciji, v velikem številu, kakor povsod drugod, priglasili v 1. SS-divizijo, sestavljeno samo iz domačega prebivalstva. Po verskem obredu se je guverner pokrajine z zastopniki drugih nemških oblasti udeležil parade divizije, ki je bila nedavno sestavljena iij v kateri so korakali tudi mnogoteri bojevniki iz prve svetovne vojne, katerih se je večina prostovoljno javila v cnlieijsko divizijo. Za zaključek slavnosti je imel nemški guverner govor, v katerem je poveličeval staro vojno lovaflštvo med Nemci in Ukrajinci. Poudaril je posebej dejstvo, da je okraj Kolomea, zvest svojim izročilom, dal več prostovoljcev kakor pa ostali okraji Galicije. Končno je povzel besedo tudi zastopnik ukrajinskih prostovoljcev, ki je dejal, da so vsi njegovi tovariši ponosni, da morejo sodelovati v boju zahoda proti barbarskemu boljševizmu. Razpust kominterne - največji trik Stalin jc razpustil kominterno, da bi pomiril anglosaške zaveznike Stockholm, 23. maja AS. Moskovski dopisnik angleškega lista >Daily Ekspress« Paul llold je po 15 mesečnem bivanju v Sovjetski Zvezi prispel v London. Prost stroge boljševiške cenzure je začel v svojem listu pisati o svojih vtisih o vojni na vzhodnem bojišču, o vtisih, ki jih je dobil pri bivanju v Sovjetski Zvezi. Paul llold pravi, du jc Sovjetska Zveza od 22. junija 1941 do konca aprila letošnjega leta zgubila v vojni proti Osi 30 milijonov ljudi. To število obsega mrtve in ranjene na bojišču, nadalje delavce, ki rajši delajo v nemški industriji, kakor da bi se umaknili s sovjetskimi četami, kakor tudi civiliste, ki so umrli zaradi lakote ali zaradi bolezni, ki jih je prinesla vojna. Od začetka sovražnosti je Sovjetska Zveza mobilizirala dve novi armadi in tista, ki se nahaja na vzhodni meji, pričakujoč, kaj se bo ———n—— Mednarodna konferenca v Stresi Stresa, 23. maja AS: Včeraj se je v Stresi začelo drugo zasedanje mednarodne komisije za izkoriščanje lesa in za gojitev gozdov. Zasedanja, ki se vrši na povabilo italijanske vlade, se udeležil jejo zastopniki naslednjih držav: Italije. Nemčije, Madžarske, Španije, Finske, Francije, Bolgarije, Slovaške, Švice ter mednarodnega kmetijskega instituta. Med delegati in veščaki, ki se udeležujejo zborovanja, je okoli 50 ljudi, kar dokazuje pomembnost tega zborovanja in zanimanje, ki gu je zborovanje vzbudilo. Začetno zborovanje sta vodila nemški minister za gozdove Alpcrs ter poveljnik narodne gozdne milice general Felici v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in drugih zastopnikov oblasti. Konferenca se bo ves prihodnji teden nadaljevala. Japonska ima 208 mest Tokio, 23. maja AS. Z ustanovitvijo dveh novih mest znaša skupno število japonskih mest 208. Novi mesti sta: Kasugaj in ioyokava. Bukarešta, 25. maja. AS. Zakonski dekret, ki določa smrtno kazen za vse, ki so krivi atentatov proti voditeljem tujih držav, dostojanstvenikom romunsko države ali podobnih zločinov, je bil podal isan do 24. maia 1041. zgodilo poleti, je dobro izurjena in. dobro oborožena. Vendar pa zaradi tega ni upravičeno upanje, da so človeške rezerve v Sovjetski Zvozi neskončne, 30 milijonom že omenjenih izgub dodaja llold je še okoli "0 milijonov ljudi, ki so ostuli v krajih, katere je zasedla Os. llold opisuje tudi gospodarsko stališče sovjetskega vojaka, ki dobi mesečno 10 rabljev, t. j. 2 liri in pol. Častniki dobivajo plačo v vrednosti 830 lir, ako se nahajajo na vojnem področju. Kakšna je zveza med vojaki na l>o-jišču in med njihovimi družinami, je razvidno iz naslednjega popisa: družine vojakov uradno niso obveščene, če vojak umre, čeprav bi politični komisar družino moral obvestiti o njegovi smrti. Včasih to stori, včasih pa ne. Sovjetski vojak misli, da ima dobro hrano, ako dobi 1 kg črnega kruhu, skodelo juhe iu nekaj zdroba na dun. Ako se nahaja v 13 km pasu na bojišču, dobi tudi nekaj vodke. Tako piše. angleški časnikar o tisti armadi, ki naj bi po angleških in ameriških namenih zavojevalu in boljševiziralu Evropo. (Piccolo). Berlin, 23. maja. Ni si težko predstavljati, kakšen vtis je imela v Berlinu ucnadna novica o razpustu tretje internucionale. Ta korak je največji trik v Stalinovi politični karieri, izveden na pritisk Anglije in Združenih držuv. V obeh angleških državah so namreč obstojali močnimi tokovi, ki so smatrali zavezništvo s Sovjetsko Rusijo za nekaj protinaravnega, za spu-ko, ki bi morolu prej ali slej roditi tragične posledice. Preblizu je bil spomin na preteklost in angleška ter ameriška javnost se ni dala prepričati, da bi bil komunizem'iz letu (941 drugačen kakor je bil letu 1919. Protiboljševi-ške strn je so se povečale in pomnožile. Tudi anglosaška propaganda ni mogla Stalinove Rusije približati javnosti, ker so dejstva, kakor na primer pokolj v Katinu. govorila preveč jasno. Tudi begunske vlade so se z izjemo Be-neša kazale vedno bolj sovražne do zavezništvu z boljševiki. Po mnenju nemških krogov je zahteval razpust komintertie Roosevelt v pismu, ki ga je prinesel Davies. Roosevelt je govoril tudi v Churchillovem imenu in je pritiskal na Kremelj, naj vsaj iz propagandnih ozirov žrtvuje komunistično internacionulo. Ker pa v politiki ni nič brez povručilu, sta Anglija in Amerika ponudili Rusiji zlate gradove. Razpust kotninterne je po berlinskem mnenju samo formalnega značaja. Nemogoče si je misliti, du bi se komunizem odpovedal svetovni revoluciji, ne du bi naredil samomor. Zato je vedno delovah zato je žrtvoval milijarde, zato je izzival vojno. Iz vsega tegn pa — izjavljajo v Berlinu — je tudi jasno, da Stalinova odločitev niti mulo ne Ik> spremenila protikomiinistifne politike Nemčije iu njenih zaveznikov. (Corricre della Sera). Madrid, 23. maja AS. Tukajšnji listi se še buvijo z riizpustom kominterne, ugotavljajoč, du gre za-novo luž ter nepotrebno krinko, kajti Stalin ne bo mogel več nikogar prevarati, saj ves svet ve. du je izdajstvo edini politični sistem Moskve. Nemška javnost in razpust kominterne Miinchen, 25. maja. AS. »Munchener Neueste Nachrichten« razpravljajo o razpustu Kominterne in pravijo, da je bilo to neogibno nujno 6pričo ogorčenja in zgražanja, ki je nastalo po strahotnem odkritju katvnskih grobišč. Vrh tega sta Anglija in Amerika zahtevali ta ukrep, vsaj na videz, zato, da bi mogli v svojih državah zajezili nagonsko nezaupanje prebivalstva do tega čudnega zavezništva. To so torej razlogi, zakaj si je Moskva nadela drugo krinko, hoteč zakriti pravo lice spričo enolne fronte, ki se je ustvarila na evropski celini in v soseščini boljševikov. Poseben odmev naj bi ta dogodek imel v odnošajih med Amerikanci in Rusi. Za Anglijo pa je ta igra posebno pretkana, ako se spomnimo spodletelega poskusa angleških komunistov, da bi 6e vrinili v strnjene vrste angleške de- Kaj je Koosevelt zahteval od Stalina? Slockholin, 25. maja. Lizbonski dopisnik agencije Tiuropa Press« je dobil nekaj poročil o vsebini Rooseveltove poslanice, ki ,jo je nesel Davies Stalinu. Ameriške osebnosti v Lizboni, ki imajo dobre stike z ameriškimi senatorji, zatrjujejo, da je Roosevelt jioslal Stalinu naslednje zahteve: 1. Roosevelt zahteva od Stalina, naj bo v bodoče bolj previden v svoji politični taktiki. Zaradi prezgodnje objave moskovskih političnih in vojaških ciljev se je zaveznikom popolnoma ponesrečil poskus odtrgati Finsko od njenih zaveznikov. Zato naj bo Stalin v bodoče pri objavljanju svojih vojnih ciljev, zlasti tistih, ki zadevajo Poljsko, balkanske države in Turčijo bolj previden, kajti si-'cer se bodo ti narodi takšnim ciljem uprli. '2. Roosevelt spodbuja Stalina, naj mu pomaga olajšati notranjo politično napetost v Angliji iti Združenih državah na ta način, da likvidira komunistično internacionaio. 3. če bo Stalin ugodil tem zahtevam, ie Roosevelt po vojni pripravljen prepustiti Stalinu prosle roke v tistih evropskih krajih, kjer ima Sovjetska Zveza svoje koristi. tieneral Sikorski jc že na poti na Bližnji vzhod, kjer bo pregledal poljske čete, ki so prišle iz Rusije in bo osebno nadaljeval preiskavo o usodi Poljakov, ki so ostali v Sovjetski Rusiji. Zbrati hoče podatke, s katerimi bi podprl obtožbo poljske begunske vlade proti Sovjetom. Poljski poslanik Romer je moral zapir* ii Sovjetsko Zvezo in je Sikorskemu poročal o zadnjih dogodkih. Očividno je Edenovo prizadevanje za zbtižanje med Poljaki in Sovjeti propadlo. Izvedelo so je. da bo po ohladitvi odnošajev med poljsko in čehoslovaško begunsko vlado, prihodnje dni prišlo do podobnega Iudi med poljsko ler begunsko jugoslovansko in grško vlado. Radio Moskva nadaljuje z ostrimi napadi na jugoslovansko »vlado« v Londonu in Majski je zopet protestiral pri angleškem zunanjem ministrstvu pro'.i pisanju nc lc poljskih, marveč tudi drugih begunskih listov v Londonu, ki napadajo sovjetsko vlado (»Corriere della Sera<). lavske stranke. Trojanski konj, ki ga hoče rdeči diktator vsilit! v angleško politiko, pomeni za komuniste v Veliki Britaniji močan sunek naprej, bodisi zaradi pričakovanja, da se bodo vrinili v vrs'e delavske stranke in se naglo polastili njenih glavnih organizacij, bodisi da hi s tem, ko hi svojo stranko dvignili do časti neodvisne in narodno etranke, izp;>1nesli tla V6em svojim prednikom. Sicer pa ostaja Stalinu popolna svoboda dela, še večja kot prej, in sicer kot poglavarju četrte skrivne Internacionale. Isti trenutek, ko sovjetski dokument pretkano izjavlja, da svetovna revolucija, ki je bila doslej cilj in namen boljševikov, nj več zasebna zadeva Sovjetov, pač pa skupni cilj vseh tako imenovanih združenih narodov, ki delajo in se bore za iste cilje neodvisno od svojega političnega sistema, že najdemo tudi razlago za dogodek, na katerega se bo Moskva prečesto sklicevala pri neogibnih, razgovorih z Angleži in Amerikanci. Štiristoletnica Kopernikove smrti Kiinigsberg, 25. maja. AS. Na Albertovi univerzi v Konigshergu je bila spominska slovesnost ob štiristoletnici smrti Nikolaja Kopernika. Govoril jo nemški minister Rust. Pri proslavi so bile razdeljene. Spominske nagrade v spomin lega slavnega zvezdoslovca. Načrti angleškega kapitala Buenos Aircs, 25. muja AS. Takozvana. mednarodna konferenca za. prebrano, ki nadaljuje svoje delo v Hotspringsu, je dobila nov angleški predlog. Angleška delegacija je predlagala. nuj se ustanovi mednarodna banka za preskrbo. -Na j bo ta predlog sprejet ali ne. vsekakor iz njega izhajajo pravi nameni Londona, ki ne stremijo za rešitvijo vprašanj, ki se bodo pojavila po vojni, marveč pomenijo le nov po-skus angleškega kapitala, ki bi rad zlomil gospodarstvo raznih narodov. Predstava J. Boonove »Sv. Cecilije« Dekleta, ki eo včeraj zvečer z vsem mladostnim ognjem igrala zborsko igro iSv. Cecilija«, so se na mož potrudile, da bi svojemu hotenju in prizadevanju dale kar najlepši zunanji izraz. V njih delu in trudu smo občutili toliko žive sile in hotenja, da nas je globoko dojmilo. Nič ni bilo na-lejenosti, nič umetjiičenja, v»e podajanje je izzvo-nelo v preprosto, pa toliko bolj prisrčno in odločno izpoved mladih src, ki se bore v meglenem in zbeganem svetu, v svojem strupenem šolskem okolju za najlepše ideale: zu čislost, žrtev in za zvestobo Kristusu in Mariji. Boonova »Sv. Cecilija« je pri nas nekaj povsem novega. Zato je bil pač tvegan poizkus te vrste igranja. Saj doslej, razen nekaterih priložnostnih zbornih de-klamaslj, te vrste igranja nismo poznaj, ln vendar smemo trditi, da je predstava uspela Tn v polno zadovoljila vse, ki so jo gledali. Izvedba sama da slutiti velik trud in zbranost pri delu. Govorski zbori so bili izvežbani, kakor je bilo »ideti, po dolgem delu. Tudi scenerija je bilu dokaj neprisiljena. Vendar bi ei želeli če več ritmike in več melodičnosti pri izvajanju posameznih partij. Seveda je dokončno sodbo težko izreči, ker ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Spominu t Iva Peršuha Leto dni je minilo, kar je padel na višku svojih moških sil. ubit od komunistov, Ivo Per->uh ravnatelj Vzajemne zavarovalnice ter odločen katoliški mož. Bil je eden tistih, ki 'je med prvimi začel navduševati mladino v boj proti zločinstvu ter v tem boju tudi sam dejansko poprijel. Omenili je treba, da z.a to svoje prizadevanje mnogokrat ni našel razumevanja celo med svojimi. Doživel ie zaradi tega veliko razočaranj. Toda kljub vsemu jo vztrajal pri svoji borbi, dokler ga ni zadela morilčeva krogla, istega dne, ko ie padel dve uri pred njim tudi prof. dr. Ehr-lich. Peršuhova velika zasluga je. da je vr.enluil v mlajše vrste trdno voljo do od|>ora proli komunizmu i jili pripravljal na borbo. Zato ga bo slovensko ljudstvo znalo vedno ohraniti v častnem spominu, saj se je žrtvoval ves zanj. Slava njegovemu spominul t Župnik Jožef Oražem Na praznik Marije Pomočnice, 24. maja ob 9 zv., je v ljubljanskem Leoničču po dolgotrajnem trpljenju bog u vda no umrl gosp. Jožef Oražem, župnik v Toplicah pri Novem mestu. S pokojnikom odhaja od nas vzoren duhovnik naše škofije in najskrbnejši dušni pastir. Rojen 20. marca 1899 v župniji So-dražica je odlično dovršil gimnazijo v kne-zoškofijskem zavodu sv. Stanislava v 6ent Vidu. V zadnji svetovni vojni je bil obilno deležen vojnega trpljenja, ki mu pa ni strlo mladostnega idealizma. Takoj po povratku z bojne fronte jo . vstopil v ljubljansko duliovsko semenišče, kjer se je štiri leta z vso vnemo in ljubeznijo pripravljal na sveti duhovniški poklic. Posvečen v mašnika, 29. junija leta 1922 je nastopil svoje prvo službeno mesto kot kaplan v Dolih pri Litiji. S svojo ljubeznivostjo in duhovniško požrtvovalnostjo si je popolnoma osvojil srca vernikov, ki ga bodo ohranili v trajnem hvaležnem spominu. Njegovo drugo službeno mesto je bilo v ponosni kmečki fari Cerklje na Gorenjskem. Tudi tu je zapustil najlepši spomin nadvse skrbnega, vestnega in delovnega duhovnika. Leta 1929. je prišel kaplanovat v največjo slovensko (aro k Sv. Petru v Ljubljani, kjer je ostal 7 let. Njegova služba na tem mestu je zahtevala celega človeka. V šoli, v cerkvi in v raznovrstnih katoliških organizacijah ga je čakalo ogromno dela, ki se ga je pokojni gospod Jože lotil z vso srčno vnemo. Ne samo na sedežu fare, tudi v Moste, ki so .bile takrat še v okviru šem-peterske fare, ga je gnala ljubezen do duš, zlasti do mladine. Neštetokrat je prehodil pot od Sv. Petra do ljudskega doma v Mostah, v lepem in grdem vremenu, vedno poln uovih misli načrtov. Po njegovem prizadevanju je bilo povečano poslopje moščanskega doma, mošcanska mladina je po njegovi skrbnosti prejela na lepih organizacijskih sestankih premnogo plemenito pobudo. Velika šem-petrska tara ga je poznala in ljubila, saj je videla v njem pravega duhovnika po Srcu božjem, ki si v nesebičnem delu za duše ni dal miru, četudi je bil ves čas zelo slabotnega zdravja. Ko se je leta 193G. odpravljal kot novoimenovani župnik v Toplice pri Novem mestu, so mu šempetrske organizacije priredile tako lep in prisrčen poslovilni večer, da se je v njem pokazalo vso globoko spoštovanje in vsa iskrena ljubezen, ki so jo imeli zanj. V Toplicah je zagrabil za delo z obema rokama. Prenovil je rerkev, preskrbel nove zvonove, popolnoma predelal slaro župnišče, in v njem napravil lepo društveno dvorano; za duhovni preporod fare je izdajal kot novost na kmečki fari posebni farni list. ki ga je v začetku tudi sam pripravljal in množil; bil je goreč pridigar, očetovsko resen pa ljubezniv spovednik, skrben katehet v šoli. neumorno delaven v vseh organizacijah, namenjenih v duhovno in socialno pomoč ljudskim slojem. Ze se ga je lotevala zahrbtna bolezen, pa -jo junaško vztrajal na svojem mestu, upravljal pole?* svoje težavne župnije še duhovnijo Polance in bil svojim faranom zlasti v zadnjih letih nepogrešljiv svetovalec in dobrotnik. Lansko poletje jc moral na zdravljenje v Ljubljano. Kljub najskrbnejsi negi. ki je Je bil deležen od strani zdravnikov in požrtvovalnih sester v Leonišču, je po skoraj enoletnem silnem trpljenju, ki pa ga je prenašal z vzgledno vdanostjo, odšel k svojemu Bogu, ki mu jo vse življenje verno častil. Njegova smrt jc bila smrt pravičnega, ki umrje v Gospodu. Uverjeni smo, da mu bo Bog obilno poplačal vso njegovo duhovniško ljubezen in skrb kakor tudi vse njegovo veliko pa tnko bogovdano prenašano trpljenje, ki ga je stalno spremljalo skozi življenje in ca v zadnjem lelu do kraja izmučilo in telesno strlo. Naj se spočije v miru njegova duša, njegovo izmučeno telo pa naj dočaka slavo vstajenja. Truplo blagopokojnega gospoda župnika leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. V četrtek zjutraj bo preneseno v šempetrsko farno cerkev, kjer bo za pokojnika ob 7 slovesna maša zadušnica. Nato bo truplo odpeljano na Zale. odkoder bo v četrtek popoldne ob 3 pogreb k Sv. Križu, kier bo našel blagi pokojnik, utrujen orl dela in trpljenju. med duhovnimi sotrrati svoj zadnji mirni zemeljski dom__ Vremenska napoved za 26. maj (sredo): izboljšanje, v popoldanskih urah morda manjše krajevne nevihte. 27. maj (četrtek): večinoma jasno. kukor žo omenjeno, pri nus doslej z.borskih iger nismo srečavalt po odrih. Zato je toliko večje hvale vredna misel, da eo ee dekleta lotilo tega dela. To posebno dauee, ko se omledni individuallzem bolj in bolj umika občestvu in njegovim živim silam. Pametno bi morda bilo, da bi dekleta s e vojna delom nadaljevale in hi tako Ljubljana dobila svoj stalni govorilni zbor. Saj je literatura modernih zborekih iger tako bogata. Globoko začudenje pa nam vzbuja dejstvo, da je bila ta predstava tako slabo obiskana. Za ves voj trud in delo dekleta take nagrade pač niso zaslužile. Nehote se nam rodi vprašanje, kje so vse naše katoliške, posebe dekliške organizacije? V tem tednu sprave bi bilo pač primeruo, da po Visoki komisar je iz Ducejevcga sklada podelil zakoncema Arku Rudolfu in Francki iz Vinice ter Pavlinu Francu in Frančiški iz Potovrha pri šmi-helu ob priliki rojstva dvojčkov nagrade v znesku po 000 lir. HIHBIIIIIIHIIHMIBHIlIlBHH predstavam v frančiškansko gledališče. Hočemo duhovnega dviga naše mladine. »Sv. Cecilija« in Clail-delovo »Oznanjenje« sta v ta namen kot nalašč izbrani. Lepo bi bilo, da bi se vsu katoliška Ljubljana zganila in bi s svojo udeležbo potrdila mlado prizadevanje. Dekletom, ki 60 nam predstavile Boona, smo za njih trud močno hvaležni in jih samo prosimo, naj v svojem prizadevanju rastejo in naj nam nu- vseh zavodih organizirajo udeležbo k mnrtjaneklm t dijo čim več podobnih predstav. Uradni razglasi Podaljšava roka za prijavo pravic na nepremičninah nemških naselnikov Glede oseb, ki bivajo zunaj občine ljubljanske in ki so dolžne opraviti prijavo po členu 2. naredbe z dne 28. marca 1'>43-XXI št. 38, se šteje prijava kot pravočasna, če so jo do vštetega dne 30- juniju 1943-XXl vložili pri Pohotnem uradu, ustanovljenem z naredbo z dne 8. novembru 194I-XX št- 142, uli kot priporočeno pošiljko oddali pri kakem poštnem uradu. Sprememba določb o zaplembi imovine, ki je last upomikovih svojcev Člen I. Namesto razmerju, v katerem bi bil upornik udeležen pri zakonitem'nasledstvu po članih svoje rodbine, velju zu zaplembo njihove imovine spoduj določeno luzmerje, če živijo skupno: u) sorodniki v nuvzgornji in navzdolnji vrsti: en/i tretjjna, če ni drugih oseb, ki bi bile poklicune k sodelovanju; enu četrtina v drugih primerih; b) zakonec: polovica, če ni otrok iz tegu zakona; enu četrtinu v drugih primerih; c) brutje in sestre: enu četrtinu; d) drugi sorodniki, ki bi bili poklicuni k zakonitemu nasledovanju: ena četrtina. Delež se zniža na polovico glede svojcev iz črk a), b) in c), če ne živijo skupno. Nič se pa ne odvzame zakonito ločenemu zakoncu. Člen 2. Ko se objavi zaplembnu odločim, določi Zavod za upravljanje, likviducijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom_ v Ljubljanski pokrajini, po možnosti po zaslišanju upornikovega svojca ter po morebitnem izvedenskem mnenju, skupno vrednost imovine nu dan zaplembne odločbe. Zoper to določitev Zavoda se sine prizadeti, če misli, da njegovi imovini določena vrednost ne ustrezu dejanski vrednosti, v 10 dneh orl obvestitve o določitvi pritožiti na komisijo, ki jo imenuje Visoki komisar in je sestavljena iz sodnika, po stopnji ne nižjega od sodnika okrožnega sodišča kot predsednika, iz cnegu predstavnika finančnega ravnateljstva in enegu predstavnika tehničnega urada Vis. komisariata. Člen 3. Kadar je mogoča snovna delitev raznih sestavnih delov svojčeve imovine, zavezane oddaji, prevzame Zuvod njemu pripadajoči delež v naravi. Isto se zgodi, če je v naravi mogoče dati Zavodu enega ali več sestavnih delov imovine v vrednosti deleža, ki gre Zavodu po členu 1. V primerih iz prvega in drugega odstavka tegu členu označi imovinske dele, ki naj sc oddajo v nuruvi, natančneje Zuvod po zaslišu-nju prizadete stranke. Ob sporazumu je tuka poravuuva naslov za prepis lastninske pravicc glede nepremičnine na Zuvod. Člen 4. Če sporazuma ni, predloži Zavod Ducejeve nagrade dvojčkom J Saj bi sodelovali., . .....- ...... ' Namreč pri spravnem dnevu, spokorni procesiji, pri posvetitvi Marijinemu Srcu. Kaj ie s lo posvetitvijo, ki tako vabi, kliče iu snubi vsa srca, da se ji nihče ue more ustavljuli. Nu široko je zajela vse narodove plasti. .Ne samo posameznika, tudi družine si jc usvojila, poklice in narodne stanove je objela z vso ljubeznijo, neuki in globoko učeni su se vneli zanjo. Kdo bi prestel vse, ki gorijo v ljubezni do Marije. Pa vendar, vendar! Kakor povsod in veduo, tudi pri posvetitvi Marijinemu Srcu pravijo nekateri: ampak vendar. Zakaj ta: ampak in ta: vendar? Čemu gledajo i. mešanimi čustvi to silno gibanje, ki je prevzelo ljudi, družino, šolo, utad in delavnico, da jc postalo resnično občestvcuo in nurodno? Nekaj jih vabi in drugo odbija nekatere, da hi radi sodelovali, radi se udeleievali pobožnosti, če bi se jih mogli. Pravijo, da so izgubili nekateri živ slik s Cerkvijo, z verskim življenjem in praktičnim krščanstvom, da posvetitev Marijinemu Srcu simpatično pozdravljajo, pa zaradi te opuščenega i n pozabljenega verskega življenja ne morejo več priti v žive stike z verskimi dejavnostmi in čini, kakor hi iz srca radi držali isti korak z narodovim občestvom in čutili isti življenjski vzpon z narodovim telesom in živeli isti utrip t narodovim srcem, ker se jim zdi, da so potisnjeni nekam v stran, kot krivično zapuščeni, za katero se nihče ne zmeni. Kaj ni mogoče najli skupue podlage, kjer bi se lahko vsi sešli, da bi bili eno srce in ena duša. Kaj takega nam dajte, pravijo, da bomo lahko še mi občestveno sodelovali. Otožna tožba, polna dobre volje. Je resnična ali izmišljena? Zakaj hi ne verjeli, da je neprijetno ležati bolun, ko je polno dela in bi človek rad delal: postopali kot trot. ko se družina poli , i. *. ■ . .- . , ■ v ( od zore do mraka, na škodo občestva živeti kot glasov; njene odločbe so nepnzivue in dokont- i .drevegui zttjedalec, da se suše veje in odmirajo korenine. iu zopel! Ali ne bo vstalo hrepenenje in butnilo na dan, če se človeku zdi, da vidi kruh. natuučnejšo označbo v odobritev komisiji iz člena 2„ katera jo laliko v posameznostih pre-druguči. Komisija sklepa, če le mogoče, po zashsa-nju Zavoda in prizadetih strunk. Člen 5. Čc delitev kake nepremičnine, spadajoče v zavezančevo imovino, ni mogoča v nuruvi in tudi ni mogoče drugače oddati Zavodu pristoječi mu delež, določi komisija iz člena 2. nu zuprosbo Zavoda, potem ko je, če le mogoče, zaslišala prizadeto stranko, ob nadrobni označbi delež, ki naj se, v ruzmerju s celoto, prepiše Zavodu v lust. Člen 6. Komisija sklepa veljavno z veiino i '0d'z0re ,iormraka, na škodo občestva živeti kot ov; njene odločbe so nepnzivue lil dokonc- i - - • • *—»— ue ter so izvršilni naslov. Člen 7. Oddaji zavezana prizadeta stranka se lahko oprosti oddaje v naruvi čeloma ali deloma s tem, du plača dolžni delež v gotovini. Predpisi za skušnje in gimnazijske sprejemne izpite Člen 1. Gimnazijski sprejemni izpit obsegu tele skušnje: n) pismena skušnja iz slovenščine, sesto-jeea iz nareka in proste obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpruševutelj, kur je opraviti v največ dveh urah. Oba dela (e skušnje je opraviti zapored isti dopoldan; b) pismenu skušnja iz aritmetike in geo- "coinelričnega ri- čunskih načinov; c; pismenu skušnja iz sanja; d) ustna skušnja iz slovenščine, zgodovine in zemljepisa (splošna izobruzba), iz aritmetike in geometrije; e) skušnju iz telovadbe, ko jc sam sestradan, sliši žuboreli vodo. pa tam medli žeje, gleda, ko njegovi domači, ofe, mati, bra|je iu sestre gradč hišo in pripravljajo dom, sam pa sloji kot tujec med znauci, kot izobčence med svojci. Ves narod misli in čuti eno, njemu, pa se nc posreči zlili sc z narodom v enoto. Ali so tu mešana čustva bolezenske neubranosli ali pa prijetni odmevi iz davnine, ki jih budi vest, češ da je nekoč bilo drugače, ko je r. narodnim občestvom ne samo govoril isto besedo, marveč tudi živel isto duhovno življenje, takrat, da, takrat je bilo lepše in bolje. Tujina jo vzela pravo vero. Znanost je onia- »' f l'. ------- ----- - — j -- —------------------ o ■ "a o v ----- ■ ^ metri je, sestoječa iz rešitve enega ali več ru- (' mila življenje, a gu ni osrečila. Prešernost in raz- brzdanost ga jc včasih zastrupila in sedaj brani užaljeni ponos, da bi človek priznal duhovno stisko in bedo. ko bi se spokorno vrnil domov U Očetu, k veri očetov, da bi bil zopet eno »drugimi. Trpljenje nas uči. da kdor se je oddaljil Bogu, se jc tudi oddaljil od naroda, ki ga je Bog ustvaril. Itadi hi sodelovali i drugimi, ker so isto * f iiauoii u tfj »v iv/iuuuv,, v uoi< Ul II, "• ....................' . « Člen 2. Ustne skušnje sc vršijo po sledečem i krvi in isto besede z njimi, a ne morejo sodc- 4 bivati, ker so se ločili od narodove duše, ki jo oživlja Resnica, Dobrota iu Lepota. Čutijo domo-tožjo in žele goreče, da bi sc jim približal dom. iz katerega so nekoč proobjestno odšli in jih jc zaradi svojega življenja sram, da bi se vanj povrnili, ker bi s tem priznali, da so se *m"t,1|; Francoski socialist Albert Thomas se je I. 1931 mudil na socialističnem mednarodnem kongresu v Rimu. Kad hi. videl papeža, čc bi ga ne bilo kot socialista sram pripognbi koleno pred papežem, kakor so velevali dvoritf„prcdpisi. Francoski poslanik mu jo pomagal s tem. da mu je izroMl zdravniško izpričevalo, da si je poškodoval koleno in ga zato ne more upogniti kakor zahteva dvorni ceremoniel. 0 leni so obvestili papeža. Papež mu je dovolil avdienco petih minut, ki se je zavlekla do tričetrt ure. Ob slovesu je objokanih oči poklek- načrtu: Slovenščina: Čitunje in deklamacijc. Vaje vsebinske obnove, opisa in pripovedovanja. Dokaz o metodičnem znanju različnih besednih vrst. Določanje osebka in povedka. Spregulev pravilnih in nepravilnih glagolov. Zgodovinu in zemljepis: Opis Ljubljanske pokrajine in Italije z ozirom nu uujpoiucmb-uejše zgodovinske osebnosti iu na značilnosti gospodarstva in dela. Aritmetika in geometrija: Lahke vaje ustnega yičupyi|iij..,Viije s-pretvarjanjem nu mere "desetnišlčega merskega sestava. Osnovni zakoni in lahki primeri s celimi števili in desetinkaini. Lahki aritmetični iu geometrični računi. Člen 3. Razveljavi jena je določba, koliko času se sme največ porabiti za ustni izpit. a- ■ v'j f ;. jr ■ • • .• • ■• ' • - •"' • • ■■. '_■ •_JL MM EL flB Po dolgi iežki bolezni nas jc za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, stric, svak in zet, gospod Člen 4. Za kandidate, ki želijo opravljati t „j| prc,i papeža, da mu poljubi ribiški prstan. Z izpit v jesenskem roku, sc mora do vštetega i očetovskim umevanjem ga je odpustil Pij XI. z 15. juniju prošnja nu taksnem papirju za 6 lir, j besedami: Ekselenca. iskreno hvalim Boga, da sc ki jo podpiše oče uli njegov namestnik. t vam je koleno tako hitro pozdravilo. -r:—:-:-~i—i—7~--TT"!-r;- i Nekdanja vera in živa sedanjost je obudila. Pšenica in riz dvakratni pridelek na leto v $ ,.ar . pret'cklogt ugrnbila. Kolikeri ne sodelujejo Španiji. V jugovzhodni Španiji bodo letos ua- j DOsvctitvi v čast Marijinemu Srcu, ker je v njih pravili zanimive poskuse: po prvi letini pšenice f J,mrtvela vera očetov, ki so verovali v Boga; nameravajo jo posaditi ua strniscih tako namreč p ugasnila molitev mater, ki so nas učile ljubiti računajo, du bo lahko zemlja dala dve letini i .. R . , „ g „aro(, Tpn,gajte njegove letno. Gre za ozemlje približno 20.000 oralov. i pe dni. — Na postajo slu šla (n prendero) hčerko. — Kdaj znjtrkujetct — Jutri zajtrknjem že ob še stih. — Kdo jo stanovnl (stare) v (al dru gein nadstropju (pianoll — Ne vem. — Ali veste, kdaj pride vlaki — Oh šestih, če so tie motim; toda rajši (piuttosto) poglejte (consultnrol vozni red l'orariol. — Nekomu (ad uno). ki odhaja, pravimo: srečno pot (buon viaggio) ln srečen povratek (felice ri-tornolt — O nikomer ni slabo govoril (par-lar male, sparlurcV — Muca jn predla (faro le .fusa) od (du) zadovoljstva (contcntezza). Tu natisnjeno besedilo jo samo ključ za vso one. ki slede pouku Italijanščino po radiu Italijanske ure so na sporedu ob nnno deljklh ln srednh za začetnike, ob pot k i I pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje vedno ob 19. Šolska naselbina pri ši Juriju ob j. ž. odkrita Ponedeljska »Marburger.Zeitung« in »Tagcs-|iosl« prinašata izpod peresa E. Pajdašu duljša članku o važnem zgodovinskem odkritju, ki gu je napravil izredni vseučil. prof. dr. VValter Šchmid iz Gradca na,Rifniku pri Št. Juriju ob j. železnici. V zatišju južnega pobočja Rifnika, neduleč od St. Jurija ob j. ž. je profesor že lani v uv-{;ustu odkril ostanke gotske naselbine, od kn-tore je danes od kopan i i) že 6 hiš. Lani je odkril prvo in nekoliko vstran stoječo gotsko hišo in jo dal odkoputi. Ta je dolgu 33.3 metra in ši-ipku 12.3 metra. Zidovi so zgrajeni i/ lomljen-iii, ki je povezan z rumenkasto malto. Kritu je bilu hiša z opeko. V zahodni steni hiše je " metre širok vhod, skozi katerega pridemo v pro-' štor z ognjiščem. V jugozahodnem hotu sobe je nostav.ljeno ognjišče, zloženo iz kamnov in zemlje. Prav blizu ognjišča je iz ploščatega lom-Ijenea sestavljena delovnu miza. V vzhodnem delu sobe je bila kovačija. V zemlji na tleli so našli vse polno ogorkov in tudi koščke železu. železne žlindre, konico sulice iu lasnico. Dalje so našli tudi ostanke plošč in obročkov iz svinca in bronu, različne zaponke, kakršne so bile v navadi v tedanjih časih, eno celo srebrno, dalje križu podobno zaponko itd. I i predmeti dokazujejo, da so v kovačiji gotske vasi nn Rifniku znali kovuti ne samo orožje iz. železa, ampak tudi že umetnostno obrtno okrasje. Ostali prostori v prvi hiši so bili prebivališča. Pno od teh je bilo celo obinetano z. rumenkasto malto. Najbrž je bilu to spalnica gospodinje, zakaj na tleh so našli koščen ročaj, zvonček in odlomljen kos koščenega glavnika, dalje bronasto iglo z ušesom ter lončeno prcslico zu predivo. Najvažnejše odkril je pa jo seveda novec, ki so ga našli tudi med drugimi že zelo obrabljenimi novci iz 2„ 3. in 4. stoletja. Ta novec je bil kovun v mestu Ravenni, ki je bilo tedaj prestolnica vzhodnih gotskih kraljev. Novec je l>il kovan zu vlade gotskega kralja Alarihu (326—534). vnuka in nusleduiku Teodorika Velikega. Pruv številne pa so bile lončene čre-pinje, ki so jih našli v prvi hiši. Vse kažejo oanaiiiiiaMBiiiiHHiHHiMHn Športne tekme v Ptuju in Celju Na Spodnjem Štajerskem je bilo preteklo ne-deljo več športnih prireditev, o katerih posnemamo jio mariborskem dnevniku naslednje zanimivosti: V Ptuju so priredili štafetni tek okoli ptujskega gradu na lliOOm dolgi progi. Udeležba s 6trani lahkoatlelov je bila prav lepa, prav tako pa so tudi meščani pokazali živahno zanimanje za tekmovanje. Dvanajst moštev se je predstavilo sodnij-fkemu zboru mi cilju pred mestnim domom. Prav dobro 6e je držala Štafeta delovne službe iz Velike Nedelje, ki pa je kljub svoji borbenosti mornla prepustili pokal mestnega župana hitrejšim Pluj-čanom. Ča6 zmagovalne štafete je znašal 3 min. 55 sek. Pri razdelili nagrad je govoril dr. \Vesse-ly ter 6lavil vrednost športa za vzgojo značajev in dobrih vojakov. V spodnještajerskem nogometnem razredu je bila v nedeljo na vrsti finalna tekma med Trbo-veljčani in Zagorčani. Obe moštvi sta dospeli v Celje, kjer sta se na nevtralnih tleh borili za poslednje in odločilne točke. Trboveljčani so bili boljši in so zmagali s 4:2 (2:2). Tako 6i je trboveljska nogometna enajstorica tudi letos priborila spodnje-Slajereko prvenstvo in se kvalificirala za sodelovanje v višjem razredu. Večkrat smo že poročali, da imajo v Celju prav dobrega igralca namiznega tenisa. To je l(iletni Edi Vrečič, ki si je priboril štajersko prvenstvo. Zdaj so ga povabili na državno prvenstvo v namiznem tenisu, ki bo od 28. do 30. maja v Breslavi. Vrečič je že odpotoval na Dunaj, kjer 60 6kupno z. drugimi pripravlja na veliko tekmovanje za naslov nemškega državnega prvaka. V višjem razredu štajerskega nogometnega prvenstva je bilo v nedeljo na vrsti srečanje med mariborskimi železničarji in med Celjani. O tekmi poročajo, da je bila hudo napeta. Celjani so že.vodili v prvem polčasu z 0:1, v nadaljevanju igre pa so opešali in tako 60 zmagali Mariborčani z 2:1. Poleg nogometnih tekem so gledali Celjani tudi zanimive borbe v rokometu. Članice mariborskega Rapida so premagale rokometno družino name-fčenk Westenove tovarne s 3:2. Prav dobro 6ta igrali zlasti Bajdetova na srednjem krilu, Hrastni-kova v golu, pa Kolblova, Fiirniannova in Scholze-va v napadu. Potem sta nastopili v rokometu še moštvi graške študentovske delovne službe in nameščencev \Vestenove tovarne. Gradčaui 60 zmagali s 16:7. * Tekmovanje za ljubljansko nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo po temle sporedu: Tobačna tovarna : llermes (I. razred) in Mladika : Žabjak (II. razred). To bo sedmo kolo ali prvo povratno. značilne oblike in vzorce iz časa gotskega preseljevanju. Značilni so' zlasti lonci, okrušeni z valovitimi črtami in z poševno postavljenimi kockastimi vzorci. Posode s pruv takšnimi orna-menti, oblikami in o%čini izdelave ter tudi hiše s pruv takšnimi tlorisi, kakor je bila pivu, ki so jo odkrili v Rifniku, so našli že svoj čas na otoku Krimu v bližini trdnjave Sebustopol, kjer so bili naseljeni Goti, še preden so odšli nu veliko preseljevanje. Od začetka aprila letos so nadaljevali izkopavanju na Rifniku in odkrili še nuduljnjih pet hiš. ki imajo vse enak tloris kakor prvu. Kot najvažnejše in najzanimivejše odkritje velja kopalnica. Je to velik pravokoten prostor z dvojnim dnom iz kamna. Ob stenah so glinaste cevi, podobne rimskim hipokuustom —- torej gotska parna kopel — smiselno in enostuvno zgrajena. Najbrž so imeli take kopalnice v stari domovini, nu Rifniku pa so jo zgradili zato, da so zarudi pouianjkunju vode imeli vsaj eno vaško kopel. Vsu tu odkritja in najdbe nn Rifniku dokazujejo, du so se tudi Goti trajno naselili nu ozemlju sedanje Spodnje Štajerske, da so oruli in obdelovali zemljo in tuko — kukor piše Puj- daš — ustvarili prve osnove germnnskonemške-gu življenjskega prostoru nu Spodnjem Stujer-skem. Seveda niso bili le Goti tisti, ki sp se naselili na Rifniku. Tudi prvi znani prebivalci Spodnje štujerske, Iliri, so si nn Rifniku zgrudili nekaj hiš. Te so bile seveda le iz lesu in so bili le njihovi temelji iz kamna. Ker pudu Hifnik proti severovzhodu, severu, vzhodu in zahodu zelo strmo, dočim se spušča proti jugi) v terasam podobnih stopnjah, so zgradili Iliri v obrumbo svoje naselbine obročast nasip. I a nasip je širok skoraj dva in pol metra in gre od vzhodnega na zahodno pobočje gore. Še danes stoji, dokaj čokat in dobro viden. Le tam, kjer stoji gotska vas, nasipa ni več. Goti so kamenje iz nasipa porabili za zgradbo svojih hiš. Južno pobočje Rifnika je moralo biti svoje čase zelo naseljeno, sicer Goti ne bi podrli mogočnega nasipa. Ze pred leti so bile zgodovinske najdbe nn Rifniku dokaj številne in tudi različne. Spudule so v vsa zgodovinska razdobja in poudarjale važnost Rifnika za zgodovino štajerske. Odkritje gotskih hiš na Rifniku pa je tem pomembnejše, ker je to prvo odkritje v območju vzhodnih Alp. Dokazuje namreč, da so bili nu Spodnjem Štajerskem stalno naseljeni tudi Goti, ki so se po razpadu gotskega kraljestva v Italiji vtopili v Langobardih. Občni zbor Ljubljanske borze V ponedeljek popoldne je bil ob obilni udeležbi 18. redni občni zbor članov Ljubljanske borze za blago in vrednote, katerega je vodil predsednik borznega sveta g. dr. Ivan Slokar. Predsednik je najprej pozdravil navzočnega zastopnika Visokega komisarja in obenem borznega komisarja dr. Atilija Apolonija, namestnika borznega komisarja načelnika dr. Trstenjaka. zastopnika Pokrajinskega sveta korporacij g. Smrkolja, ravnatelja Prevoda polkovnika Pillo in druge zastopnike gospodarskih organizacij in tiska. Nalo je naslovil na zbrane naslednje besede: Vsem uglednim gospodarstvenikom, ki so člani naše borze, so dobro znane okoliščine, ki ovirajo v sedanjem vojnem stanju normalni razvoj ekonomskega življenja. Zaradi lega ne preseneča nobenega, da je naša borza v času neizogibnih omejitev, racioniranja, maksimiranja in blokiranja obsojena na začasno počivauje. dokler se razmere ne normalizirajo Edina tolažba obtslaja v tem, da se nahajajo vse evropske borz« v podobnem položaju navideznega življenja, v kolikor sploh poslujejo. Naša borza, podprla od vse hvale in priznanja vredne zvestobe svojih članov, živi od lastnih moči brez subvencij, ki bi obremen jevale skupnost. Uprava borze je znižala vse izdatke do skrajnosti, tako da je kontinuiteta do zopetne normalizacije razmer zagotovljena. S tem v zvezi smatram za svojo dolžnost, da s tega mesta izrečem globoko zahvalo nas vseh Nj. Eksc. Visokemu komisarju Emiliju Gra-zioliju za vsa njegova prizadevanja v prid gospodarstva naše Pokrajine e prošn jo, da bi izvolil tudi v bodoče obraniti našemu gospodarstvu ifl naši borzi dragoceno naklonjenost in zaščito. Iz poročila borznega 6veta je posneli, da je tudi lani odpadlo trgovanje z efekti, devizami in valutami, dočim je bil promet v blagu omejen samo na lesno široko. Poslovalo pa je še nadalje borzno razsodišče. Poročilo finančnega odbora je podal njegov predsednik g. Ivan Gregorc. Iz poročila je posneli, da je lani donos poslovanja znašal 0.2 milij. lir in se je v primeri z letom 194t. le malo zmanjšal. Nasprotno pa so ee znatno zmanjšali izdatki, zlat-li upravni stroški, tako da je ostai prebitek 0.104 milij. lir, za katerega je bilo predlagano, da se prenese na nov račun. Bilanca izkazuje za lansko leto vsoto 1.1 milij. lir, od česar odpadč med pasivi na stavbni sklad 1.0 milij. lir, med aktivi pa so znašale naložbe v denarnih zavodih 1.1 inilij. lir. Finančni odbor je predlagal absolutorij borznemu svetu, kar je bilo tudi soglasno sprejeto in je bil odobren računski zaključek za lansko leto. Pri naslednjih volitvah so bili ponovno izvoljeni v borzni svet inž. Hribar Boris. Kavčič Jo3ip, Nikls-bacher Ferdo, Schvvinger Rihard. Volk Avgust in dr. Vrbanič Gjuka. dočim eo bili ponovno izvoljeni v finančni odbor: Gregorc lv«n, Sorčak Anton, dr. čeferin Emil, Ljubič Josip in dr. Loretto Fran. V borzno razsodišče so bili ponovno izvoljeni naslednji gospodje: Avsenek Ivan, dr. Božič Mirko, inž. Ferlinc Bogdan, Friedrich Aleksander, .lelenič Jernej, Knez Zdenko, Malavašič Franc, Piclick Ivan, inž. Pavel Kerže in Vidmar Stane. Po končanem občnem zboru se je konstituirat borzni svet v prejšnji sestavi s predsednikom dr. Slokarjein in podpredsednikom Ivanom Jelačinom in Francem Heinricharjcm. Vsem topliškim faranom, čč. gg. duhovnikom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo v srčni bolesti, vendar vdani v božjo voljo, prežalostno vest, da je preizkušen po dolgem trpljenju in najlepše pripravljen za pot v večnost, v ponedeljek, 24. maja, ob *> zvečer, v liubljunskem Leonišču odšel k svojemu Gospodu in Velikemu Duhovniku po plačilo njegov zvesti služabnik, nuš ljubljeni brut, velečustiti gospod Jožef Oražem župnik v Toplicah pri Novem mestu Truplo ljubljenega pokojnika leži na mrtvaškem odru v sestrinski mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. V četrtek bo prepeljano v farno cerkev sv. Petra v Ljubljani, kjer bo ob 7 zjutraj darovana slovesna zadušnu maša. Nato bo truplo odpeljano nu Zule, odkoder bo pogreb na pokopališče k Sv. Križu v četrtek, 27. maja ob 3 pop. Ljubljenega bratu priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, Toplice, Sodražica, Sv. Gregor, Zagreb, dne 25. maja 1943. Rudolf z družino, 'ranče, salezijanski duhovnik bruta Pavlina, Frančiška por. Drobnič, Alojzija, s. Vencranda, sestre OTROŠKI K O T I C V, K 1 Lea Fatur Roža in Kopriva (Pripovedka) K svatbi je bilo povabljeno sorodstvo in svaštvo, vsa gospoda iz bližnjih in daljnih gradov. Grad so ovili s kitami zelenja, dvorane so dehtele od Rožinega cvetja. Na dvorišču so bile mize za domače in tuje hlapce, kmete, popotnike in berače. Vonj pečenega tnesa, smeh in petje je šlo daleč čez najvišje griče. Ko so bili svatje zbrani, da gredo v kapelo, je pozval domači gospodar z resnim glasom: »Žlahtna gospoda! Sorodniki, sosedje in prijatelji! Preden proslavimo veseli del našega praznovanja, vas prosim, da mi pomagate izreči pravično sodbo kruti mačehi, slabi materi in ženi.< Vstal je sodnik, ki je našteval vse pregrehe nekdanje graščakinje in vprašal, kakšna kazen bi bila primerna zanjo. Gostje so sc posvetovali in se izrekli soglasno: »Zasluži, da se zapre v sod. ki je našpi-kan z žeblji in zakotrlja v Savo« Sclma Lagcrliif: .-* Sedem smrtnih grehov Toda v gozdu je prebival divji človek, ki je bil razbojnik. Iz svojega skrivališča je opazil nevesto, kako 6topa sama skozi gozd. Na prstih je imela prstane, zlato krono na glavi, težak 6rebrn trak okoLi pasu in bisere okoli vratu. Pa je rekel razbojnik sam sebi: »To je le slabotna ženska; vzel si bom njene dragocenosti, pa bom dovolj bogat. Mogel se bom preseliti v drugo deželo, zapustil bom io sramotno življenje v gozdu in postal pošten človek.« No, ko je nevesta prišla bliže in je razbojnik zagledal njen obraz, ga je zapustila vsa moč. Bog ji je ustvaril namreč zelo milo obličje. Pomislil je: No morem ji storiti nič žalega; nevesta je in ne morem biti kriv, da bi ta čudežna devica prišla oropana na svatbo v dvorec. In zbal se je Boga. ki je ustvaril tako ženo in jo je pustil, da je šla mimo. V istem gozdu je prebival nek slar puščavnik, ki je svoje telo mučil s tem. da je šest dni v tednu bdel in vedno samo sedmi dan 6pal. Postavil si je pravilo, če mu ne bo mogoče sedmi dan spati, da mora bdeti še nadaljnjih šest dni. Zdelo se mu je namreč, da to Bogu ugaja, ln zdaj je minil njegov sedmi dan, pa ni mogel 6pati, ker ga je obiskalo mnogo bolnih in žalostnih. In ko je vse odpravil iu hotel leči k počitku, je zapazil nevesto, ki se je bližala po gostem gozdu. In pomislil je sam pri sebi: »Kako bo ta romarica prišla preko deroče reke, ki je ponoči narasla in odplavila most?« Pa je zapustil svoje ležišče in jo popeljal do reke ter jo na svojih ramenih prenesel preko vode. Ko pa je spet prišel do svoje votline, je njegov čas minil, pa je moral zaradi tuje žene bdeti še šest dni. No, ni žaloval zaradi tega, kajti bila je tako dra-žestna, da so vsi, ki so jo videli, bili srečni, da zaradi nje nekaj pretrpe. Tako je nevesta prišla do hiše svojega milega, j Ta je vstopil v svojo kamro in zaklenil vrala s tež- i kimi zapahi, ln ko je nevesta potrkala, ji ni mogel odpreti. Potegnil je meč in ee hotel ubiti. • Dekle pa ni moglo ne klicati, ne prositi, ker ji je strah dušil glas. Toda njene vroče solze so padale na kamenite plošče in mož je zaslišal skozi hrastova vrata, kako je jokala. Ko je to poslušal, se ni mogel umoriti, pa ji je odprl. Tedaj se je dekle e sklenjenimi rokami ustavilo pred njim in mu povedalo, da je bila prisiljena na poroko. In ko je videl, da ga še ljubi, ji je obljubil, da se ne bo ubil. ln prižela 6e je k njemu in mož jo je poljubil in v tem trenutku sta občutila vso radost, — vso bolečino, ki jo more srce obseči. Rekel ji je: »Zdaj moraš oditi, ker si žena drugega.« Pa je odgovorila: »Kako naj to zmorem?« Toda vitez, ki jo je ljubil, se ji je iztrgal iz. naročja in izpregovoril: »Nočem užalili tistega, ki te je pustil k meVii « In dal je osedlati dva konja in odjahal je z njo do gradu njenega očeta.«-- Vse to je povedal menih zlodeju, pa šo ni vedel, s kom govori. In tedaj ga je vprašal, naj mu odgovori, kateri od vseh teh, o katerih mu je pripovedoval, je po njegovem mnenju doprinesel največjo žrtev. Kajti menih je bil moder človek in je dobro vedel, da niti en človek ne more biti tako brez greha, kakor to ta nepoznani človek pripoveduje o sebi. In s to povestjo je hotel dognati, kateri od smrtnih grehov je njegov; kajti po tem, kako bo odgovoril, kdo da je največ žrtvoval: oče ali ženin ali svatje ali kuhar ali razbojnik ali puščavnik, ali ljubljeni, bi menih spoznal, kateri smrtni greh prevladuje v njegovi duši: ošabnost, zavist, lakomnost, jeza, lenoba, požrešno6t ali nečisto poželenje. Čemur se bo pri drugih najbolj čudil, to bi bilo njemu samemu najteže izvršiti. Toda hudič je bil tako zaverovan v svojo igro, da ni opazil menihove zvijače. »V resnici,« je odvrnil, »ni prav lahko odgovoriti na to tvoje vprašanje. Meni se zdi, da mož ni žrtvoval nič manj od ljubega, puščavnik ne man od kuharja, a 6vatje niso pokazali manj samozataje od razbojnika. Vsi zaslužijo največjo pohvalo.« In zdelo se mu je, da je odgovoril tako, kakor je menih želel. »Za božjo voljo!« je vzkliknil nato pobožni menih in se zelo prestrašil: »Reci vendar, da vsa; eno delo postavljaš nad druge ali pa reci, da nobenemu ne prisojaš prevelike vrednosti.« »Nikakor, častiti oče,« odvrne skušnjavec. »Niti enega od tega, kar 60 storili ti ljudje, ne smatram za lahko delo, pa ne morem niti enega dejanja postaviti nad drugega.« Menih pa je nagnil 6Voje ustnice čisto k nje goveinu ušesu in rekel s komaj slišnim glasom »Zaklinjam te, da mi poveš, da je eno delo od teb najboljše I« Toda zlodej se je branil in prosil duhovnika da mu da odvezo. »V tem primeru 6i zakrivil V6eh 6cdem gre hov,« je vzkliknil prestrašeno menih, »potem moraš biti pa sam hudič, nikakor pa ne človek.« To rekši je planil iz 6povednic° in pobegnil k oltarju. In od tam je začel izrekati zarotitev: Vade retro, satanasl Ko je zlodej opazil, da se je izdal, je razgrnil svoj plašč kakor krila in odletel skozi mračni cerkveni svod kot velik, črn netopir Pa ne gre lukaj zato, da se je izjalovila nje gova namera, temveč, da se je po božji milost zgodilo, da se je pretvorila v blagoslov: menihova povest se že zdavnaj uporablja Zato, da ee iz.pra šuje, kar leži v človeškem srcu. Kdor so le povesti prav posluži, mu je to, kar je ribiču mreža. Kakor vržemo mrežo v morje in lovi ribe, tako se tudi ta povest pogreza v človeško srce in vlači na božji dan grehe, da se moremo proti njim boriti in jih podjarmiti. A (Konec.) Vaški sodnik je izpraševal goste na dvorišču, kako bi sodili. Odgovorili so ravno lako kakor gostje v dvorani. In tako so zabasali hudobno mačeho v sod in ga zakotrljali v Savo- Koprivo je poslal oče v samostan spo-kornic na Studencu. Vila Bela je bila tudi v gostih in Roža jo je srčno prosila, naj odvzame njeni po pol sestri mučno kazen, da joče blato in govori žarne koprive. Vila Bela je pogledala resno Rožo-in njenega ženina:. »Ce vzamem od nje kazen, moram vzeti tebi plačilo — nič več ne boš točila biserov.« »Rada izgubim bisere in cvetje, da le ni moja sestra tako nesrečna.« (Dalje.) »Pravda« o razpustu kominterne Rim, 25. maja. AS. »Pravda«, ki ima nalogo razložiti ruskemu ljudstvu, zakaj je bila tako nepričakovano zatrta tretja internacionala, pravi, da so si posamezne komunistične 6tranke v posameznih državah na svetu pridobile že toliko politične zrelosti in programske trdnosti, da bodo lahko delovale 6ame, ne -da bi se obračale na Moskvo in na vrhovni sovjet po navodila in nasvete. Da bi olajšalo različnim komunističnim strankam prilagoditev k posebnostim političnega in socialnega 6lanja posameznih držav v korist delavskega razreda, je predsedstvo izvršnega odbora Kominterne ' sklenilo pustiti posameznim strankam vso svobodo političnega delovanja. »Pravda« dopušča mnenje, da je bilo takšen poskus treba 6toriti, kajti sedanji vojni čas je kot nalašč ustvarjen za takšne poskuse. Pa tudi drugi razlogi, ki so diplomatskega in vojaškega značaja, 60 vplivaLi na to odločitev. Razpust Kominterne ni navdušil angleškega ljudstva ltim, 25. maja. AS. Sleparska razpustitev tretje, komunistične internacionale angleškega ljudstva očitno ne navdušuje preveč. List »Ne\vs Chro-nicle« na primer piše, da je po Stalinovi odločitvi »nevarnost tretje vojne manjša«. Kot tretja svetovna vojna je mišljena vojna, ki bi po sedanjem svetovnem požaru nastopila med Rusijo, Združenimi državami in Anglijo. Previdno pisanje lista »Nevvs Chronicle« je precej ago7orno. ■nBHHBHHnBBBBH^BO (EU KINO MATICA 12-41 Film najgloblje socialne tn ljubezenske vsebine... ^ Nepozaben obraz graclozne OORINNE LUCHAIRE v režijski umetnini »Ječa brez rešetk« Soigralci: Roger Ducliesne, Annie Duccaux. PREDSTAVE ob 15, .17 ln 19.15! IEL. KINO UNION Odličen češki film po znamenitem IC. Capkovem romanu MM »Turbina« rm: V glavnih vlogah: Lida Baarova tn Frantlšek Smolik Predstave: delavnik ob 16.80, 17.30 tn 19.30; ob nedeljah ob 10.80, 15.30, 17.80 In 19.30 1 ,EL KINO SIjOGA "" Sentimentalna ljubezenska komedija »Zadnja iluzija« V glavni vlogi: Itarrv Baur, Betti Stockfeld, Jeanne Frovost Zaradi dolžine filma pričetek predstav ob J 4, 16.15 in ob 18.30! Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jo2i Kramarit Izdajatelj: Inž. Joži Sodja Urednik: Viktor Cenčič