SVET OBČINE PRVIČ Predsednik skupščine občine Krško, Branko Pire, je marca sklical prvo sejo Sveta občine. Članom Sveta je razložil naloge tega posvetovalnega organa, predsednik IS SO, Igor Dobrovnik, jim je predstavil trenutne gospodarske razmere, sekretar OK ZKS Krško pa jih je seznanil z družbenopolitičnim življenjem v občini. V razpravi so bili člani Sveta enotnega mnenja, da razpolaga naša občina z ugodnimi materialnimi in moralnimi potenciali, ki bi nam lahko zagotovili tudi v sedanjih razmerah nekoliko odločnejši razvoj gospodarstva. Veliko razpravljalcev je zastavilo vprašanja, iz katerih je bilo čutiti njihovo živo zanimanje za ukrepe, s katerimi bi škodljive učinke naglega razvoja naše občine na neposredno okolje spravili na najmanjšo možno mero. Prve seje Sveta občine so se udeležili tudi predsedniki vseh DPOv občini, v imenu članov Sveta pa se je za imenovanje in s tem.izkazano čast ter zaupanje zahvalil tovariš Milan Ravbar. Izrazil je željo in pripravljenost svojih tovarišev za tvorno in redno sodelovanje v tem organu. KONGRES JE MIMO, KAJ PA NAPREJ... Če komu izmed Krčanov ni bilo prej znano, daje XII. kongres ZSMS največja politična manifestacija, kar jih je po vojni bilo v Posavju, je v tistih treh »glasnih« dneh lahko vseeno zaznal, da gre vendarle za obsežno in pomembno dogajanje. Veliko je takih, ki sodijo kongres in mladince — udeležence po tistem, kar je bilo moč videti in slišati navzven. Na dlani je. da so se na podlagi vtisov o obkongresnem dogajanju ljudje zopet dokaj hladno, da ne rečemo tradicionalno odbojno opredelili do mladih. Radi bi nekako popravili to krivico, storjeno zlasti krški mladini. Moramo povedati, da je že sam XII. kongres pomemben dogodek in je za organizatorje t- gostitelje predstavljal zelo veliko obveznost. Že dejstvo, daje bila njegova organizacija zaupana krški mladini, pomeni zanjo zelo veliko priznanje. Za besedama gostitelj — organizator kongresa se skriva dejstvo, daje bilo v izvedbo te manifestacije vključenih 300 mladink in mladincev iz naše in sosednjih občin. Bili so glave, roke, noge in srce tega kongresa že veliko pred njim. Sami so ga ustvarili, poskrbeli, daje potekal nemoteno, da se Krško lahko okiti z zavestjo dobrega organizatorja. Jasno je, da je ves ta obsežni stroj lahko deloval samo ob vsestranski pomoči, podpori in razumevanju združenega dela in ne nazadnje tudi najodgovornejših delavcev naše družbenopolitične skupnosti. Gotovo bodo mladinci našli način, -da se jim vsem oddolžijo za razumevanje in sodelovanje. Veliko je bilo govora o tem, ali je ta kongres Krškemu sploh bil potreben in koliko je bilo od njega koristi. Tisti, ki ga sodijo samo po zunanjih vtisih in ga zaradi tega črnijo, nehote kažejo svojo majhnost. Če pogledamo celovit učinek tega dogodka, si ne moremo kaj, da ne bi priznali, da je bil za celo našo družbenopolitično skupnost velik uspeh, kiji — zlasti njenemu mlademu rodu — lahko vliva samozaupanje ob občutku dobro opravljenega dela. Bolj nujno bi bilo razmisliti o delu v prihodnje. Mladi, ki so (mimogrede) otroci staršev, živečih in delujočih v naši družbenopolitični skupnosti, so dokazali, da znajo delati, biti uspešni, požrtvovalni in disciplinirani, če imajo trdno vodstvo, organizacijo in vse, kar k njej sodi, ter smoter. Od odraslih — torej staršev — pa je v veliki meri odvisno, kakšne cilje in možnosti bodo njihovi otroci videli v prihodnje. So morda kritike porojene iz strahu pred nalogo, da bo treba v bodoče več delati z mladimi? Da, z mladimi pač moramo delati veliko, ne samo ob kongresih in podobnih dogodkih, temveč ves čas. Ne kot skrbniki, ampak kot sodelavci; edino tako bomo tudi mi na stara leta imeli lep svet. ki ga bomo odložili na pleča današnje mladine. 2 NAŠ GLAS 4 IZVOLJENO NOVO VODSTVO SO KRŠKO Delegati četrtega mandata v zborih SO Krško so se prvič sestali 14. aprila. Seja je bila namenjena konstituiranju občinske skupščine in izvršnega sveta. Izvoljeni so bili: Zoran Šoln za predsednika SO, Sandi St-rupeh in Slavko Sribar za podpredsednika, Igor Dobrovnik za predsednika IS SO, Pavel Krošelj in Franc Rakarza podpredsednika IS SO. Člani novega izvršnega sveta so: Almira Božovič, Blaž Kolar, Ivan Kozole, Lado Kukec, Ivan Molan, Silvana Mozer, Anton Podgoršek, Herman Pregl, Ivan Srpčič, Ivan Špiler, Anton Šulc, Stane Zorko in Peter Zigante. Nekateri člani IS so bili hkrati imenovani za predstojnike upravnih organov: Almira Božovič za predstojnico občinske uprave za družbene prihodke, Blaž Kolar za sekretarja Občinskega sekretariata za LO, Tone Podgoršek za sekretarja Občinskega sekretariata za notranje zadeve in občo upravo, Silvana Mozer za predsednico Občinskega komiteja za družbeno planiranje in Anton Šulc za predsednika Občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Po skupščinski seji je izvršni svet novemu predsedniku SO podal slovesno izjavo. ::¦:¦: J $g$:iPP^ NAŠ GLAS 4 3 ¦m m I* u 119 ^f jJi «5 **L* .«^1» "«f Foto: Miranda Bodor Predsednika SO in IS, Branko Pire in Igor Dobrovnik, sta 11. aprila povabila na slovesen sprejem vse člane predsedstva SO in izvršnega sveta. Ob tej priložnosti sta se zahvalila tistim tovarišicam in tovarišem, ki jim je v obeh organih potekel mandat in s tem delo, ki so ga vestno in odgovorno opravljali v prid delovanju delegatske skupščine in družbenoekonomskemu razvoju občine. Po pozdravnih besedah Branka Pirca sta oba gostitelja izročila PLAKETO OBČINE KRŠKO in skromno darilo dosedanjima podpredsednikoma občinske skupščine, Romanu Sotlerju in Pavlu Krošlju, predsednici in predsednikoma skupščinskih zborov, Lidiji Hočevar, Francu Ra-karju in Antonu Vodišku, ter Članom IS, Ivanu Glogovšku, Silvanu Mozerju, Martinu Moalnu, Branetu Jancu, nekdanjemu predsedniku Vinku Bahu ter podpredsedniku Niku Žibretu. V imenu povabljenih seje zahvalil Ivan Glogovšek, Branko Pire pa je Pavlu Krošlju za njegove zasluge na gospodarskem področju in še posebej za razvoj TCP »Djuro Salaj« izročil visoko državno oblikovanje — Red dela s srebrnim vencem. Živko Šebek ssa mmmmm mmmmmmmmmmmm Nova delegatska skupščina PRVO ZASEDANJE Foto: Miranda Bodor Na skupnem zasedanju zborov SO Krško dne 14. aprila so delegati soglasno izvolili: Zorana Solna za predsednika SO Krško, Aleksandra Strupeha in Slavka Šribarja za podpredsednika SO Krško. Po izvolitvi je Zoran Šoln prebral slovesno izjavo in jo skupaj z novoizvoljenima podpredsednikoma tudi podpisal. Za sekretarja SO so delegati imenovali Živka Šebka, za predsednika IS pa izvolili Igorja Dobrovnika. Potrdili so tudi listo kandidatov za člane IS, nato pa imenovali predstojnike upravnih organov. Opravljene so bile volitve za predsednika in člane Predsedstva SRS ter delegate SR Slovenije za Zvezni zbor Skupščine SFRJ. Kandidat za predsednika Predsedstva SRS, France Popit, je dobil 84 glasov (11 proti), člani predsedstva 94 glasov (1 proti), delegati za Zvezni zbor pa večino glasov. Zbor združenega dela je na ločeni seji izvolil Staneta Bajca za svojega predsednika in Karla Platinovška za namestnika predsednika. Za tajnika zbora je bil imenovan Jože Seler. Novi predsednik Zbora krajevnih skupnosti je Bojan Petan, njegov namestnik pa Niko Keše. Ivanka Planine bo opravljala naloge tajnice zbora. 4 NAŠ GLAS 4 NAS GLAS oba« krilo SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Zbori bodo zasedali v četrtek, 8. maja ob 15. uri. Na dnevnem redu bodo: — poročilo o rezultatih gospodarjenja OZD gospodarstva in SIS po zaključnem računu za leto 1985; — predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Krško v letu 1986; — poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1985; — informacija o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO KOSTAK z obravnavo poročila o uspešnosti izvajanja programa ukrepov za sanacijo stanja v DO; — predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško; — predlog odloka o ureditvenem načrtu za olja ureditvena območja lil, IV in V starega jedra mesta Krško; — osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice Stari grad- — volitve in imenovanja ter — predlogi in vprašanja delegatov. SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Sekretariat za informacije GOSPODARSKA GIBANJA V ZAČETKU LETA 1986 Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je 10. aprila obravnaval in sprejel poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o tekočih gospodarskih gibanjih v začetku leta 1986, ob njem pa naslednje ugotovitve in sklepe I. Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejema poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o tekočih gospodarskih gibanjih v začetku leta 1986 in uvodno besedo popredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, tovariša Janeza Bohoriča, in v njej dane predloge podpira. Zbor združenega dela ugotavlja, da se v prvih mesecih letošnjega leta glavni cilji, opredeljeni v resoluciji za leto 1986, ne uresničujejo v celoti. Delni razlogi za tako stanje so v spremenjenih izhodiščnih možnostih, kot smo jih predvideli ob sprejemu resolucije, saj podatki iz zaključnih računov za leto 1985 kažejo, da rast proizvodnje in rezultati poslovanja v lanskem letu niso dosegli predvidene ravni. To še posebej velja za rast sredstev za reprodukcijo. Obenem so se v letu 1985 bistveno povečale izgube, zlasti pa je zaskrbljujoče povečevanje deleža izgub na substanci. Industrijska proizvodnja v začetku leta ne raste s predvideno dinamiko. Delni razlog za • to je v slabi oskrbljenosti z uvoznimi surovinami in repromaterialom. Poleg tega zastaja tudi produktivnost dela, v nekaterih panogah oziroma organizacijah pa industrijska proizvodnja zastaja že več let, zlasti zaradi nezmožnosti prilagajanja trgu. Izvozni rezultati v zadnjem obdobju na prvi pogled kažejo dobre rezultate, vendar se dinamika izvoza in njegova struktura poslabšujeta. Slaba operativnost, kompliciranost in nedodelanost novega sistema ekonomskih odnosov s tujino zavirajo doseganje boljših rezultatov. Pomanjkanje deviz in sprejeti prioritetni vrstni red plačil tujini povzročata zaostanke pri plačilu uvoza surovin in repro-materialov, kar je že vzrok za nastajanje problemov v nekaterih organizacijah združenega dela. Zmanjšanje usmerjenosti v izvoz povečujejo tudi neustrezna politika tečaja dinarja, neugodna valutna struktura izvoza, zmanjšanje izvoznih spodbud, ukinitev dodatnih republiških izvoznih spodbud in veliko domače povpraševanje, ki omogoča zvišanje cen vhodnih materialov in končnih izdelkov. Skupen rezultat delovanja ugotovljenih pomanjkljivosti je slabljenje našega gospodarstva v razmerju do poslovnih partnerjev v tujini, ki se kaže v pritiskih na zniževanje naših izvoznih cen in povečevanje cen blaga, ki ga uvažamo. Organizacije združenega dela in organi v republiki so na ta vprašanja pravočasno opozarjali. Zvezni izvršni svet je zato v zadnjih dneh sprejel vrsto ukrepov, ki deloma že razrešujejo vprašanja, povezana z večjo dohodkovno motiviranostjo za izvoz. Spremembe sistemskih zakonov so sicer prinesle nekatere izboljšave v obračunskem sistemu, kljub temu pa se še vedno pojavlja nerealen prikaz finančni h rezultatov in iz tega izhajajoče odločitve o delitvi dohodka za razne oblike porabe, kar pa ne zagotavlja ustrezne akumulativnosti družbenih sredstev. Osebni dohodki še naprej realnorastejo, ne glede na nizke kvalitativne rezultate, ob tem pa se nagrajevanje po delu in rezultatih dela, doseženih na trgu, prepočasi uveljavlja. Skupna poraba, ki raste v tesni povezavi z rastjo osebnih dohodkov, prav tako ni v skladu z usmeritvami iz resolucije. Tudi splošna poraba kot posledica vseh drugih gibanj raste hitreje, kot smo predvidevali. Zaradi tega vse te oblike porabe močno povečujejo notranje povpraševanje in s tem prispevajo k rasti cen in inflacije. Tako nekaterih temeljnih postavk protiinflacijske politike iz resolucije ne uresničujemo. Kljub temu da so cene v veliki meri pod administrativno kontrolo, je njihova rast višja od pričakovane, še naprej se povečuje neravnotežje v blagovno-denarnih tokovih, večajo pa se tudi plačilnobilančne težave. II. Na podlagi teh ugotovitev je Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije sprejel naslednje sklepe 1. Zbor združenega dela opozarja in poziva vodilne delavce in samoupravne organe v organizacijah združenega dela in druge gospodarske subjekte, da kljub trenutno slabšemu položaju izvoznikov in zapletom s predpisi povečajo napore za povečanje izvoza na konvertibilno območje. Gre namreč za bistveno razvojno vprašanje in ne le za zagotavljanje deviz za odplačilo kreditov in uvoz surovin ter reprodukcijskega materiala. Zaradi tega Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije zahteva, da Skupščina SFR Jugoslavije in Zvezni izvršni svet v okviru z resolucijo sprejetih nalog sprejmeta dodatne ekonomske spodbude, ki naj veljajo od 1. januarja 1986, in ukrepe za povečevanje izvoza na konvertibilno območje, tako z vidika izboljšanja dohodkovnega položaja izvoznikov kot z vidika izboljšanja njihove oskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskim materialom. To se nanaša zlasti na ustrezen tečaj dinarja v razmerju do tujih valut ter na izvozne spodbude in olajšave za izvoz na dolarsko območje zaradi padca vrednosti dolarja. Predpise, ki urejajo ekonomske odnose s tujino, pa je treba glede na stanje, kakršno je, spremeniti zlasti v smeri večje prilagodljivosti in elastičnosti. Prav tako je potrebno zagotoviti redno in tekoče izplačevanje izvoznih spodbud. V okviru Slovenije je treba proučiti že uveljavljene ukrepe za razbremenitev izvoznikov z različnimi oblikami porabe ter uvesti dodatne izvozne spodbude na podlagi enotnega NAŠ GLAS 4 5 pristopa k tej problematiki v vseh socialističnih republikah in socialističnih avtonomnih pokrajinah. 2. Organizacije združenega dela in panoge gospodarstva, ki že več let stagnirajo v svojem razvoju — zlasti z vidika rasti proizvodnje in produktivnosti dela — naj takoj ocenijo svoje stanje in sprejmejo ustrezne ukrepe za sanacijo razmer, saj gre očitno za potrebo po kore-nitejših spremembah v poslovni politiki, najverjetneje pa tudi za potrebo po obsežnejših spremembah proizvodnih programov in njihovega prilagajanja potrebam trga. 3. Zbor združenega dela zahteva, da v vseli organizacijah združenega dela in drugih okoljih uskladilo gibanje osebnih dohodkov s sprejetimi določili v resoluciji o politiki uresničevanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986 in svojimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati. Za izpolnjevanje sprejete politike so odgovorni poslovodni delavci in samoupravni organi. Vsako odstopanje od sprejele politike na tem področju je treba družbeno in tudi politično sankcionirati. Takšna opredelitev velja tudi za obvladovanje gibanj na področju skupne in splošne porabe. Zaradi tega morajo družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti na podlagi dosedanjih gibanj sredstev za le namene analizirati stanje in oceniti možnosti v naslednjih mesecih. V skladu s temi ocenami morajo prilagoditi prispevne stopnje in skupim porabo uokviriti v resolu-cijska določila in obseg realno razpoložljivega dohodka. Organizacijam združenega dela s področja družbenih dejavnosti je treba odvajati sredstva v skladu z opredelitvami v resoluciji in v skladu z izvajanjem programov dela. Viške zbranih sredstev naj samoupravne' interesne skupnosti vrnejo gospodarstvu sk- ozi poračun z zmanjševanjem prispevnih stopenj. Družbenopolitične skupnosti so dolžne s prilagajanjem obsega zbiranja sredstev zagotoviti, da bo obseg splošne porabe usklajen s cilji in nalogami, sprejetimi v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije s temi ugotovitvami in sklepi opozarja in zavezuje gospodarske in druge subjekte, da izpolnjujejo naloge, začrtane v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986. Od Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije pa zahteva, da ta gibanja tekoče spremlja ter v okviru svojih odgovornosti in pravic sproti ukrepa za uresničevanje resolucijskih ciljev in teh sklepo\. Skupščini SR Slovenije pa o tem sproti poroča. Predsednik: Martin Mlinar Investicije v letu 1985 POVEČANA PREDRAČUNSKA VREDNOST Konec leta 1985 je bilo v občini Krško v gradnji 53 gospodarskih in negospodarskih investicijskih objektov v skupni predračunski vrednosti 3.802.712 tisoč din. Hkrati so investitorji gradili še 7 stanovanjskih objektov s predračunsko vrednostjo 849.052 tisoč din. V primerjavi s stanjem konec leta 1984 seje število objektov v gradnji povečalo za osem, predračunska vrednost pa za 125% (brez stanovanjskih za 92,5%). Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi objekti je znašalo konec leta 1985 96,2% proti 3,8%, leto prej pa 97,1% proti 2,9%. Od celotne predračunske vrednosti odpade dobra četrtina na povečanje zaradi rasti cen ali pa naknadnih nepredvidenih del. Seznam večjih gospodarskih in negospodarskih investicijskih objektov v gradnji na dan 31. 12. 1985 Predrač. vred. v 000 din 957.790 661.072 255.933 214.356 202.000 166.210 135.000 106.036 81.073 80.330 80.000 76.643 71.298 70.000 65.174 47.502 40.686 35.932 100.000 Z. št. Investitor Naziv investicije 1. Rudniki rjavega Naložba v odpiranje premoga, Rudnik rjavega premoga Senovo zalog premoga 2. Mercator, TOZD Polj.- Izgradnja prašičje Mesto Kostanjevica farme v Pristavi 3. Elektrarna * Razširitev 110-KV sti- Brestanica kališča v TE Brest. 4. Tov. cel. in pap., TOZD Žaga za razrez Les Krško hlodovine 5. SOP Krško, TOZD Oprema Modern. v razšir. proiz. prost., i/grad. zaklon. 6. Nuklear. elektr. Krško * Garaže s pomož. prost. 7. Tov. cel. in pap., TOZD * Skladišče modelov Vzdrževanje Krško — I. faza 8. Novoles, TOZD Lipa Sanacija TOZD Lipa Kostanjevica Kostanjevica 9. Tov. cel. in pap., TOZD * Skladišče gotovih Komerciala proizvodov 10. Tov. cel. in pap., TOZD * Rač. avtom, kuhanje Celuloza celuloze 11. SOP, TOZD Ikon * Rekonstr. obstoj, proizv. zmogljivosti 12. Tov. cel. in pap., TOZD Izgradnja proizvodne TES Brestanica in skladiščne hale 13. Labod N.m, TOZD Libna * Adaptacija jedilnice Krško in garderob, prostorov 14. OŠ dr. M. Rostoharja Adaptac. in dograditev Krško OŠ 15. Novoles, TOZD Bor Sanac. TOZD Bor Krško 16. SKIS Krško * Vodovod Dol. Leskovec — Brestanica 17. Dom za učence Milke Kerin Dograditev in adapt. 18. Lisca, TOZD Šivalnica Dograditev sklad, prost. Senovo Senovo, Titova c. 112 A 19. DO Merkator-TOZD Sremič Gostišče Tri lučke Z zvezdico označeni so se začeli graditi v I. 85 V strukturi virov financiranja gospodarskih objektov je največji delež lastnih sredstev vlagateljev (42,7%), sledijo združena sredstva (41,5%) ter krediti (13,9%) in ostali viri (1,8%). Pri negospodarskih objektih je struktura drugačna: 71,1%) je lastnih, 21,8%) združenih sredstev in 7, l%ostalih (sredstvasamoprispevka, proračunska sredstva). Lani začeti objekti Lani so vlagatelji v naši občini začeli graditi 32 novih objektov in jih deset od njih tudi dokončali (transformatorske postaje). Največ objektov, začetih v letu 1985, ima predračunsko vrednost nižjo od 20 milijonov, delež njihove vrednosti pa znaša le 4,5% vrednosti vseh novozačetih objektov. Prvotna predračunska vrednost lani začetih objektov se je povečala za 2,7%. Največje prekoračitve sta prijaviliSKIS (vodovod Dol. Leskovec — Brestanica) in Labod-TOZDLibna (adaptacija jedilnice in garderobe). Po predračunski vrednosti spada 71,7% objektov, začetih v letu 1985, na področje industrije. Znotraj tega področja odpade tri četrtine vrednosti na izgradnjo štirih objektov: dveh v elektrogospodarstvu (NEK —garaža in pomožni prostori, TE Brestanica — 110-kilovoltno stikališče) in dveh v papirni industriji (žaga za razrez hlodovine, skladišče gotovih izdelkov). Predračunska vrednost novozačetih objektov seje precej povečala tudi na področju komunalnih dejavnosti, v kmetijstvu pa so se vlaganja v izgradnjo močno zmanjšala (indeks 45). V negospodarskih dejavnostih so lani začeli graditi dva objekta. Omeniti velja leadaptacijo Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja s predračunsko vrednostjo 70 milijonov din. Investicije in občinska resolucija Od 22 novozačetih (in še ne dokončanih) objektov v lanskem letu jih je 19 prednostno usmerjenih, njihov delež v celotni predračunski vrednosti pa znaša 91%. Šest jih je usmerjenih v tehnološko intenzivno proizvodnjo, šest v energetiko, trije v razvoj prometne infrastrukture, dva v proizvodnjo hrane in po eden v skladišča za blagovne rezerve ter usmerjeno izobraževanje. Prednostne usmeritve iz občinske resolucije se torej uresničujejo le deloma; predvsem ni izvozno usmerjenih vlaganj in vlaganj v pridelavo hrane. (V letu 1984 6 NAŠ GLAS 4 Seznam investicijskih objektov s področja stanovanjske gradnje na dan 31. 12. 1985 z it. Investitor Naziv investicije Predrač. vred. v 000 din 1. Sam. stan. skupnost Stan. blok A4 na Krško Senovem 2. Sam. stan. skupnost Stan. soseska Koresov Krško breg Krško 3. Sam. stan. skupnost Stan. blok A3 na Krško Senovem 4. Sam. stan. skupnost * Stan. blok v Krško Kostanjevici 5. Sam. stan. skupnost * Stan. objekt »konzum« na Krško Senovem 6. Sam. stan. skupnost * Stan. objekt 84 v Krško Krškem 7. Sam. stan. skupnost * Kineta za central. Krško ogrevanje Kare 012 57.402 171.407 235.299 52.404 99.408 . 111.562 75.311 Z zvezdico označeni so se začeli graditi v 1. 85 je bilo prednostno usmerjenih objektov po predračunski vrednosti 95,8%). Struktura financiranja V primerjavi z letom 1984 seje povečal delež združenih sredstev v virih financiranja gospodarskih naložb; Elektrarna Brestanica svojo investicjov 110-kilovoltnostikališče vceloti financira s temi sredstvi. V negospodarskih dejavnostih pa se je povečal delež lastnih sredstev; OŠ dr. Mihajia Rostoharja sama financira adaptacijo in dograditev svoje stavbe. Na zmanjšanje deleža kreditov so deloma vplivali zaostreni pogoji za njihovo najemanje, deloma pa tudi dejstvo, da je v gospodarstvu občine manj gradenj na tistih področjih, ki imajo ugodnejše možnosti za pridobitev kreditov (izvoz, kmetijstvo). Dokončani objekti Lani je bilo dokončanih 25 objektov, ki sojih v občini začeli graditi med 1983 in 1985. Večji med njimi so: skladišče in oprema za TOZD Sadjarstvo, poslovno-stanovanjski objekt OZ Resa in melioracija dela Muzge (investitor M-Agrokombinat, TOK KTS). Podatki o plačilih za investicije v letu 1985 govore, da je prišlo, realno gledano, do zmanjšanja investicijske porabe. Nekoliko ugodnejši so podatki o povečanju predračunske vrednosti investicijskih objektov v primerjavi z novozačetimi objekti v letu 1984. Sestavila Ivanka Novoselič V Krškem trojni praznik Laboda 20 let tozda Libna v Krškem združili z dnevom žena in praznikom Laboda KRŠKO — Delavci Laboda imajo praznik kolektiva prav 8. marca. Prejšnjo soboto sodele-gacije vseh tozdov Laboda v Krškem z delavkami temeljne organizacije Libna proslavili še 20-letnico tega tozda. Skupaj z delavkami senovske Lisce so delavke Laboda številne goste prijetno presenetile z izjemno bogato razstavo ročnih del, h kateri so tokrat prvič pritegnile še srednjo tekstilno šolo iz Sevnice. Razstava bo odprta do sobote, 15. marca. Po svečani seji delavskega sveta tozda Libna se je praznovanje preselilo v prostorno jedilnico. Zbrane je pozdravila predsednica sindikata Metka Radej, nato še glavni direktor Laboda Milan Bratož, slavnostni govornik Edo Komočar, direktor tozda Libna, pa je nanizal dosežke tega 346-članskega kolektiva, o čemer smo poročali pred kratkim. Pismena priznanja je prejelo 7 dosedanjih predsedniko delavskih svetov tozda Libna: Dragica Vahčič, Amalija Orehini. Tilka Udvanc, Dragica Stanič, Olga Orešnik, Stane Novak in Nuška Lapuh. Trijejubilanti so dobili jubilejno nagrado za 10 let dela, 25 delavcev pa za 20-letno zvestobo. Pismena priznanja tozda za snovanje in razvoj Labodovega obrata v Krškem so izročili Zdravku Petanu, Silvu Gorencu, Lojzetu Rihterju, Stanetu Nunčiču, Kazimirju Rupniku, OŠ dr. Mihajia Rostoharja, DES — tozd Elektrodistribucija Krško in LB — Temeljni posavski banki. Pismena priznanja za izjemne zasluge pri izpolnjevanju delovnih nalog in samoupravljanja je delovna organizacija podelila 20delavcem tozda, znaj-višje priznanje — plaketo Laboda pa je prejel Edo Komočar. P. P. Krško na straneh tiska: Sekretar občinskega komiteja ZK Krško je peterici delavcev Labodovega tozda Libna izročil državna odlikovanja: Franc Sintič je prejel medaljo dela, Olga Orešnik medaljo zaslug za narod, Lidija Hočevar, Dragica Vahčič in Ivan Žoher pa red zaslug za narod s srebrno zvezdo. DOLENJSKI LIST Foto: Miranda Bodor NAŠ GLAS 4 7 DELO Zagate posavskih kolektivov Po zaključnih računih v Posavju lani šest izgubarjev z 964 milijoni dinarjev izgube — Najvišja je v sevniški Stilesu — Brežičani uspešni SEVNICA, 6. marca — Po najnovejših podatkih službe družbenega knjigovodstva je imelo posavsko gospodarstvo ob koncu minulega leta bistveno višjo izgubo kot dvanajst mesecev poprej. Zaključni računi so namreč pokazali, da je šest kolektivov iz krške in sevniške občine ustvarilo skupno 964 milijonov dinarjev primanjkljaja oziroma štirikrat več kot ob koncu leta 1984. V obeh občinah seje izguba bistveno povečala ob koncu leta, medtem ko je v brežiški sploh ni bilo. V Posavju je sicer tudi precej temeljnih in delovnih organizacij, ki so poslovale s tako imenovano »pozitivno nulo«, na meji rentabilnosti, kar kaže prav tako nadrobno oceniti ter s sanacijskimi in drugimi posegi iskati rešitve, zlasti pa odpraviti vzroke za negotov položaj, vendar je še bolj pereč položaj »čistih« izgubarjev. Največji je Agrdkombinat Krško s temeljnima organizacijama Poljedelstvo-Meso in Kmetijstvo z več kot 410 milijoni dinarjev, pri čemer se večji del nanaša na zagonski primanjkljaj farme prašičev na Pristavi. Na drugem mestu je s 313 milijoni sevniški Stilles oziroma njegova temeljna organizacija Stilno pohištvo, kjer je medtem že prišlo do uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva, a pravih rešitev še ni videti, pa tudi izguba Še ni v celoti pokrita. Nasprotno, z zneskom 290 milijonov dinarjev predstavlja kar 79 odstotkov celotne nekrite izgube v Posavju. Sicer pa so lansko leto v tej regiji imeli primanjkljaj še v senovskem rudniku — v znesku 124 milijonov dinarjev — v Novolesovem tozdu Bor Krško, in sicer 85 milijonov dinarjev, v Sevnici pa je imel izgubo še rudnik nekovin z Blance, a je bil Še o poslovanju v letu 1985 VELIKE ZALOGE, MANJ KREDITOV Konec lanskega leta so OZD v Posavju razpolagale z 2.852 tisoč din denarnih sredstev. To je le za 28% več kot pred enim letom. Primerjava z doseženo rastjo celotnega prihodka v letu 1985 kaže, da denarna sredstvanesledeobsegu poslovanja. Edino v občini Sevnica je dosežena višja rast denarnih sredstev od rasti celotnega prihodka. Po kratkotrajni umiritvi se je rast zalog v zadnjem trimesečju lani nadaljevala. Konec decembra so ozd izkazale za 26,5 milijard din zalog, kar je za 109% več kot pred enim letom in kar za 29% več kot pred tremi meseci. V tej rasti zalog so zajeti tudi učinki revalorizacije surovin in materiala na zalogi in v zalogah nedokončane proizvodnje ter gotovih proizvodov. Nominalna rast zalog je tudi višja od rasti cen proizvajalcev (94,8%). Višjo rast od povprečne izkazujejo zaloge v gospodarstvu občine Krško (126%) in Sevnica (115%). Po vrstah zalog pa izkazujejo najvišjo rast zalogegotovih proizvodov (151%), na kar najbolj vplivaobči-na Krško z 225-odstotno rastjo. Relativno nizka je rast zalog nedokončane proizvodnje. V strukturi virov sredstev seje povečal delež trajnih virov poslovnih sredstev, zmanjšal pa delež kreditov. Konec decembra lani je bil v Posavju delež prvih 46,4%, delež drugih pa 16,1%. To spremembo lahko ocenimo kot pozitivno. Višja je bila rast kreditov le v sevniški občini. Manj ugodne pa so spremembe v strukturi kreditov; delež kratkoročnih kreditov se je namreč povečal v vseh posavskih občinah. Visoka nominalna rast osnovnih finančnih kategorij — po podatkih iz 141 zaključnih računov, kolikor jih je doslej obdelala SDK — je, kot že nekaj zadnjih let, v pretežni meri posledica povečanja cen. Med ugodne premike v gospodarjenju v lanskem letu bi lahko šteli dokaj visoko rast dohodka, izrazito negativno zanj v občinski družbenopolitični skupnosti že sprejet sklep o likvidaciji. Vzroki za nastale izgube so seveda različni. Vendar gre kar v polovici primerov za izplačevanje akontacije osebnih dohodkov in druge obveznosti, ki niso bile krite s čistim dohodkom, sledijo pa porabljena sredstva, ki niso bila nadomeščena iz celotnega prihodka: »Del izgub oziroma 61,8 odstotka vseh, so ob sprejemanju zaključnih računov že pokrili, nepokrit pa je ostal skupni znesek v višini 368 milijonov dinarjev pri Stillesu in rudniku nekovin v sevniški ter temeljni organizaciji Bor v krški občini. V občini Brežice ob koncu lanskega leta niso imeli izgub, kar pomeni, da je pozitivno poslovala tudi Trimova temeljna organizacija v Dobovi, ki je imela v devetmesečju lani še 42 milijonov dinarjev primanjkljaja, kar šest let ponavljajočega pa se je rešila tudi Tovarna avtomobilskih prikolic, temeljna organizacija IM V. Zlasti glede na strukturo brežiškega gospodarstva je položaj ugodnejši od pričakovanj, a ne sme uspavati. Vlado Podgoršek, DELO pa je povečanje izgub. Tudi osnovna resolucij-ska razmerja pri razporejanju tako sredstev za osebne dohodke in skupno porabo kot sredstev za razširitev materialne osnove del-v Posavju niso bila uresničena. »6b obletnici ustanovitve OF upravičeno s ponosom gledamo na preteklo obdobje in na velike uspehe, ki smo jih dosegli v težkem in zapletenem času ter z velikimi žrtvami. Temeljna izkušnja iz vsega tega je in ostaja: zanesljivo se lahko opiraš le na lastne sile, na svoje delo, na svoje znanje, na svojo kulturo. Le to je edino poroštvo za obstoj in napredek. Zavedajoč se te kontinuitete^smo obdržali vsebino OF v njeni naslednici,SZDL. Na njenih temeljih smo okrepili vrste ZK, preobrazili parlamentarni sistem v delegatske skupščine, sprejeli ustavo. Zakon o združenem delu. Zgradili smo ccloyit ekonomski in politični sistem, ki sega v vse pore človekovega dela in življenja. (Iz slavnostnega govora predsednika SO Krško, Zorana SOLNA na slavnostni seji, 25. aprila 1986) DELEGATI SO KRŠKO ZA ZBOR OBČIN SR SLOVENIJE Zbor krajevnih skupnosti je i/volil Cirila Plula. Ludvika Grilca in Andreja Kcrina: družbenopolitični /bor Zorana Solna. Jožeta Kuplcnika, Branka Pirca in Martina Kolana; /bor združenega dela Vilija Mančka. Staneta Bajca, Karla Platinovška in Antona Rcparja ter Bojana Petana za delegate SO Krško v zboru občin Skupščine SR Slovenijo. 8 NAŠ GLAS 4 ZAKLJUČNI RAČUN DAVKOV IN PRISPEVKOV Zaključni račun davkov in prispevkov za preteklo leto je skupaj z vsemi prilogami pregledala strokovna komisija, ki jo je imenoval IS SO Krško. Pripomb ni bilo. Račun je bil sestavljen v skladu z določili 21. člena Pravilnika o knjiženju davkov občanov (Ur. list SRS, št. 2/73, 1/82,2/86). Republiški upravi za družbene prihodke je bil posredovan 20. 3. 1986. Zaključni račun za leto 1985 vsebuje obremenitve, plačila, odpise, stroške, obresti, ostanek terjatev iz leta 1984 ter saldo zaostankov na dan 31. 12. 1985. Stanje doseženega prometa po zaključnem računu za leto 1985 znaša: — zaostanek iz leta 1984 25,009.167 dinarjev — obremenitev iz leta 1985 +691,986.773,50 dinarjev — odpisi v letu 1985 -9,945.117 dinarjev Skupna obremenitev v letu 1985 707,050.823,50 dinarjev — plačila v letu 1985 -678,560.486.50 dinarjev Saldo zaostanek 31. 12. 1985 28,490.337 dinarjev Obremenitev davčnih zavezancev za leto 1985 je v primerjavi s prejšnjim letom večja za 86,8%, odpisi (npr. davkov od kmetijske dejavnosti, prispevkov za obrambo pred točo itd.) za 39,6%,plačila za 95,7%. Skupni zaostanek dolžnikov je 14% večji kot v letu 1984. Glede na odmero je bilo plačanih 95,7% davkov oziroma obremenitev. Tako je izterjava v primerjavi z letom 1984 izboljšana za 2,2%. V KOSTAKU ŽE VELIKO BOLJE Sklep o ukrepu družbenega varstva v DO Kostak so sprejeli zbori občinske skupščine 25. 4. 1985. Trajal naj bi eno leto. Izvajal gaje začasni kolegijski organ. Njegov predsednik je bil Niko Žibret, člani pa Silvan Mozer, Janez Kalan in Peter Cesar. Začasni kolegijski organ je 15. 5. 1985 predložil izvršnemu svetu SO Krško, izvršnemu odboru SK1S, družbenemu pravobranilcu samoupravljanja in družbenopolitičnim organizacijam oceno stanja v DO s predlogi za sanacijo. Program ukrepov je bil 11. 6. 1985 sprejet in je vseboval: — oceno stanja v DO, — oceno odgovornosti vodstvenih delavcev in organov upravljanja. — predloge ukrepov za odpravo i/gub in normalizacijo razmer, — roke trajanja sanacije s postopki in rokovnikom za izvedbo sprememb v organiziranju DO v dve TOZD in ostalo problematiko. K PO je ugotovil, da so bili od kratkoročnih ukrepov sanacije uresničeni naslednji: — ukrep št. 1: odpravljene so bile vse nepravilnosti, ugotovljene pri najrazličnejših inšpekcijskih pregledih: — ukrep št. 2: izdelani so bili analitski kazalci uspešnosti ob periodičnih obračunih in ob zaključnem računu za leto 1985. ki IZVAJANJE DAVČNE POLITIKE V LETU 1985 V SR Sloveniji smo lani dogradili davčni sistem in davčno politiko v skladu z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in medrepubliškim dogovorom o usklajevanju davčnega sistema. To naj bi omogočilo uresničevati ustavno načelo, po katerem je vsak zavezanec dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi, in načelo, da naj prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek. Nove rešitve naj bi tudi krepile predvsem ekonomsko in socialno funkcijo neposrednih davkov ter pozitivno vplivale na reproduktivno sposobnost gospodarstva z zmanjšanjem skupnih izločanj za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. služijo predvsem nadaljnjim delovnim usmeritvam; — ukrep št. 4: DO KOSTAK je poravnala vse predhodno podpisane in dogovorjene obveznosti in terjatve ter tudi vse dolgove; — ukrep št. 5: stanje v DO KOSTAK so stalno spremljale tudi DPO, ki so tudi s sklepi zagotovile podporo kolegijskemu poslovodnemu organu pri izvajanju sanacije stanja, v času izvajanja ukrepa je pričel delovati tudi politični aktiv, kar bo tudi v bodoče metoda in oblika dela v DO KOSTAK; — ukrep št. 8: vodjem delovnih enot so bila izdana podrobna navodila o izvajanju delovnih procesov iz tekočih nalog; — ukrep št. 9: uspešno je bil izveden referendum o reorganizaciji DO KOSTAK; — ukrep št. 10: stanje v DE Visoka gradnja je bilo še posebej podrobno analizirano, analiza stanja z ugotovitvami je sestavni del širšega poslovnega poročila; za gradbišča, za katera so bile že predhodno sklenjene pogodbe, je KOSTAK uspel z investitorji doseči potrebne anekse, ki so izboljšali poslovni rezultat; — ukrep št. 11: s Tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« kot največjim poslovnim partnerjem pri deponiranju odpadkov so bile dosežene nekatere sporazumne rešitve v obojestransko zadovoljstvo; — ukrep št. 12: DO KOSTAK je na natečaju za odvoz pepela iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« sodelovala, vendar pa dela zaradi tehnološke nepopolnosti žal ni mogla pridobiti; — ukrep št. 16: analiza stanja nagradbiščih je izdelana; — ukrep št. 18: KPO je preprečil nadaljnje izvajanje del, ki niso predmet delovnega procesa v DO KOSTAK, prav tako pa je prepovedana vsaka prodaja gradbenega materiala brez ustreznega prometnega davka, če leta ni vključena v pogodbene stroritve DO KOSTAK; — ukrep št. 20: pravočasno izstavljanje računov in izterjava sta postala stalna praksa dela. kar tudi vpliva na likvidnost in finančno solventnost v DO KOSTAK; — ukrep št. 22: po začasni zamrznitvi osebnih dohodkov v času izvajanja ukrepa se je stanje normaliziralo, regres za letni dopust pa je žal lahko bil izplačan le polovično, saj DO KOSTAK ni imela po zaključnem računu za leto 1984 niti dinarja v skladu skupne porabe. Delno oziroma nedokončno so bili izvedeni naslednji kratkoročni ukrepi: — ukrep št. 3: delovna disciplina seje delno izboljšala, prav tako pa se je v poletnem času spremenil delovni čas, predvsem v DE Visoke gradnje; v času izvajanja ukrepa je KPO izrekel več disciplinskih ukrepov, med njimi tudi ukrepe za prenehanje delovnega razmerja; — ukrep št. 6: uporaba osebnih avtomobilov je omejena, osnutek pravilnika o uporabi motornih vozil je pripravljen in uvedena je splošna evidenca za vsa motorna vozila; potekajo tudi drugi ukrepi za izboljšanje stanja v voznem parku; — ukrep št. 7: z organizacijskimi ukrepi je izboljšand izkoriščanje tovornih motornih vozil in drugih osnovnih sredstev; v pripravi je uvedba enotnega parka tehničnih in prevoznih sredstev s skupno službo za vzdrževanje; — ukrep št. 17: preko Stanovanjske skupnosti Krško in hišnih svetov je bilo nabavljenih precej novih zbiralnikov, ni pa še doseženo soglasje z nekaterimi organizacijami združenega dela in s hišnimi sveti, da vzdrževanje le-teh prevzame DO KOSTAK ter to vzdrževanje tudi vgradi v ceno storitev; DO KOSTAK je tudi dala pobudo za uvedbo samostojnega komunalnega inšpektorja v občini Krško in to pobudo posredovala skupščini komunalne skupnosti in Izvršnemu svetu; — ukrep št. 19: sestankovanje med rednim delovnim časom žal še ni v celoti omejeno, posebno veliko je bilo aktivnosti v zvezi z reorganizacijo DO; Nedokončani pa so naslednji kratkoročni ukrepi: — ukrep št. 13: po referendumu je na podlagi nove organizicije dela v pripravi analiza stanja režije, kar bo prispevalo k nekaterim prerazporeditvam delavcev v TOZD in DSSS DO KOSTAK; pri prerazporeditvah bodo upoštevane predvsem strokovna izobrazba, delovne izkušnje in sposobnosti ter pripravljenost za opravljanje nalog in opravil; — ukrep št. 14: izdelana je bila podrobna analiza delovanja obrtnih servisov; iz poslovnega poročila je razvidno, da so obrtni servisi v letu 1985 ustvarili izgubo 8.531.975,52 dinarjev in da bodo izgube ob sedanjem načinu, vsebini in oblikah dela tudi v bodoče; obrtni servisi so bili delovni organizaciji KOSTAK vsiljeni; DO KOSTAK išče dohodkovno zanimivejša dela, istočasno pa je že predlagal Izvršnemu svetu SO Krško nekatere možne rešitve: — ukrep št. 15: tržnica od SKIS Krško še ni prevzeta, ker le-ta še ni uredila vseh premoženjskopravnih zadev; postopki prevzema še potekajo; — ukrep št. 21: pri Projektivnem biroju SAVA je naročena študija za pridobitev ustrezne lokacije za nadaljnji razvoj DO KOSTAK, prav tako pa je v postopku pridobitev zemljišča za sanitarno deponijo, saj je sedanja že prenapolnjena. Nedokončani kratkoročni ukrepi sanacije tečejo naprej in so bili delno vezani na uspešno izvedbo referenduma o reorganizaciji delovne organizacije KOSTAK. Od ukrepov za trajno sanacijo stanja so bili realizirani naslednji: — ukrep št. 1: v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih je bila uspešno izvedena reorganizacija DO KOSTAK: v delovno skupnost skupnih služb se bodo vključile tudi NAŠ GLAS 4 9 strokovne službe komunalne skupnosti; žal še niso pridobljeni ustrezni sklepi za vključitev strokovnih služb stanovanjske skupnosti v DSSS, čeprav vse analize kažejo na nekatera podvajanja strokovnih opravil; — ukrep št. 2: v samoupravnih aktih, ki so bili referendumsko sprejeti, je razvidna mon-olitnost DO KOSTAK ne glede na novo reorganizacijo; — ukrep št. 3: v samoupravnih aktih je predvideno delovanje tehnično-razvojne službe, enotno vzdrževanje ter razvoj; te službe so v fazi nastajanja v skladu s sprejetimi akti; — ukrep št. 4: z večino delovnih organizacij in KS je že podpisan sporazum o dolgoročnem strokovno-tehničnem sodelovanju; — ukrep št. 8; DO KOSTAK je na samoupravni način pravočasno sprejela planske dokumente do leta 1990 in do leta 2000. Delno so bili izvedeni naslednji ukrepi: — ukrep št. 5: komunalna dejavnost je panoga posebnega družbenega pomena, zato bo treba doseči z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in SKIS sporazumno obveznost do ustvarjanja razmer za kvalitetno razreševanje komunalnih problemov v občini Krško; — ukrep št. 6: delovni organizaciji KOSTAK predvsem manjkajo nekateri kadri z visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, strojne in pravne smeri, kar bi v skladu z zakonom tudi omogočalo prevzemanje nekaterih investicijskih del; DO KOSTAK je ta dela v letu 1985 tudi razpisovala, vendar pri tem ni imela uspeha in si bo zato potrebne kadre pridobila le s kadrovskim štipendiranjem; v letu 1985 je bilo zato sklenjenih za študij na višjih in visokih šolah več pogodb za kadrovske štipendije in za študij ob delu; — ukrep št. 7: z delno sanacijo osebnih dohodkov je bil preprečen odliv strokovnih delavcev iz DO KOSTAK, dokončno pa bo treba stanje osebnih dohodkov sanirati z boljšim in dohodkovno zanimivejšim delom na osnovi novega pravilnika o delitvi OD. Neizveden je — ukrep št. 9: kanalščina, vodarina in sme-tarina se še vedno zbirajo na klasičen način in ne preko položnic kot v drugih branžah. V zvezi s tem so bile izdelane analize ter poiskani podatki o rešitvah v drugih občinah. Z vključitvijo na računalniško obdelavo podatkov bo potrebno to obliko posodobiti. KPO kot opravičilo za nepopolno izvedbo vseh kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov navaja naslednje razloge: 1. nekateri ukrepi so po vsebini trajna oblika dela; 2. v času izvajanja ukrepa so se nekateri pogoji spremenili in v celoti več ne ustrezajo oceni stanja is časa, ko je bil uveden ukrep družbenega varstva; 3. na nekatere neizvedbe ukrepov so vplivali tudi prepozno pridobljeni sklepi oziroma odločitve skupščin SIS materialne proizvodnje glede vključitve strokovnih služb v DSSS DO KOSTAK; do sedaj so že pridobljeni sklepi komunalne skupnosti, medtem ko strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti zaenkrat še ostajajo pri sedanji obliki dela. V programu ukrepov za sanacijo je razvidna odgovornost vodstvenih delavcev in organov upravljanja za nastalo stanje. Od vodstvenih delavcev je direktor že pred nastopom ukrepa odšel v drugo DO, v. d. direktorja od 1. 2. 1985 do izreka ukrepa, t.j. do 25. 4. 1985, se je že upokojil, za vodjo finančno-računovodskega sektorja pa teče postopek upokojitve. V skladu z določili je bil pravočasno izvoljen nov delavski svet. 13. 3. letos je bil izveden referendum in delavci so sprejeli samoupravne splošne akte ter temelje načrta DO za obdobje 1986—1990. Začasni KPO ugotavlja, da je stanje v DO Kostak, zaradi katerega je bil uveden ukrep družbenega varstva, v glavnem sanirano in da se zato ukrep ukine. V praksi pa se je že sedaj pokazalo, da te novosti ne prinašajo korenitih sprememb. Izgublja se načelo krepitve ekonomske funkcije, še vedno ne deluje mehanizem, ki bi z obdavčevanjem dohodkov, doseženih mimo dela, iz premoženja in premoženjskih pravic zmanjševal že visoke socialne razlike v naši skupnosti. Slabost v sistemu obdavčevanja je ta, da se večini zavezancev njihove davčne obveznosti odmerjajo za leto nazaj. V pogojih inflacijskega gospodarstva, kakršno je naše, to dodatno negativno vpliva na ekonomsko funkcijo neposrednega davka. Če k temu dodamo še neredno plačevanje in nerealno odmero, je vsebina odmerjene obveznosti bistveno oslabljena. Davčni zavezanci pogosto v svojih napovedih izkazujejo previsoke materialne stroške, previsoko vrednotijo reprodukcijski material, nepravilno obračunavajo amortizacijo ipd. Pristojne službe vse več primerov rešujejo s prisilno izterjavo iz premičnega in nepremičnega premoženja. Skupno odmerjene obveznosti za leto 1985 so bile take: — Skupna obremenitev v letu 1985 707,050.824 dinarjev — realizirano plačilo 678,560.487 dinarjev — Skupna IZTERJAVA 95,97% Realizacija prihodkov iz naslova davkov v 000 dinarjev __________________1984 1985 Indeks — davek iz OD gospodarske dejavnosti 54,936 125,917 229 — davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti 15,526 25,520 164 — davek na dohodek od premoženja 4,440 5,162 116 — davek na dediščine in darila 3,484 4,016 115 UREJANJE STAREGA MESTNEGA JEDRA Ureditveni načrt ožjih ureditvenih območij III, IV in V zgodovinskega jedra mesta Krško obravnava prostor, ki je omejen z vznožjem mestnega hriba na zahodu in z nabrežjem Save na vzhodu. Na severu poteka meja po Šoferski ulici do mestnega hriba in do Save (vključno s parcelami št. 54/1, .376, .77 k. o. Krško). Na jugu poteka meja med parcelama št. 2879/9, 2904/2 in parcelo št. 2901/4 (k. o. Krško), dalje po Cesti krških žrtev, nato med parcelama št. 2918/9 in 2918/5 do Save. Osnutek zazidalnega načrta Kare Dalmatinova je obravnaval Izvršni svet občine Krško na seji dne 19. 7. 1984. Sklep o javni razgrnitvi osnutka je bil objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 12-226/84. Posledica uveljavitve nove prostorske zakonodaje je bila, da je ta zazidalni načrt bil ponovno obravnavan na seji Izvršnega sveta SO Krško dne 29. 4. 1985, na kateri je bil sprejet sklep o javni razgrnitvi osnutka ureditvenega načrta ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinskega jedra mesta Krško. V času javne razprave so bile zbrane pripombe, ki so jih nato obravnavali Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja pri IS SO Krško, Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora in Izvršni svet SO. Pripombe Regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da so novopro-jektirani objekti previsoki, ni možno upoštevati, ker želi SKIS čim več stanovanjskih enot v novogradnji. Ob nastajanju projektov bodo projektanti in zavod skušali doseči čim večjo skladnost teh objektov z obstoječimi. Pred vzpostavitvijo mestnega prometnega režima, ki ga načrtuje ta ureditveni načrt, bo treba izseliti moteče dejavnosti iz tega prostora. To so Agrokombinat (prodaja gradbenega materiala), SOP-TOZD Storitve in TOZD Klepar, bencinski servis Petrol. Transformatorsko postajo bo treba prestaviti k energetskemu objektu. Izvajanje ureditvenega načrta je predvideno v dveh etapah, in sicer: — v prvi etapi rušenje objektov hiš. št. 2,4, 6 in gradnja nadomestnih, zapolnitve in adaptacija obstoječih ter rušenje objekta TVD »Partizan«; — v drugi etapi se realizira ostali del. USPOSABLJANJE DELEGATOV ZA ČETRTO MANDATNO OBDOBJE Predsedstvo OK SZDL Krško je 16. aprila obravnavalo delovno zasnovo za pripravo novega programa usposabljanja za člane delegacij DPS in SIS v novem mandatnem obdobju. Okvirni programi so pripravljeni enotno za vso Slovenijo, v temeljnih okoljih pa morajo biti prilagojeni njihovim posebnim potrebam. Novi program naj bi bil na eni strani nadgradnja prejšnjih treh, na drugi strani pa ga je treba obogatiti z novimi teoretičnimi in praktičnimi dognanji. Njegova naloga naj bi bila poleg informiranja in usmerjanja delegatov še posebej spodbujanje k širokim in poglobljenim političnim razpravam za reševanje nakopičenih težav. Program za novo mandatno obdobje naj bi vseboval naslednja tematska področja: 1. Razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja 2. Družbena lastnina 3. Možnosti, dileme in problemi družbenega razvoja in procesi planiranja 4. Vključevanje v mednarodno delitev dela 5. Razvoj osebnosti za inovativno družbo 10 NAŠ GLAS 4 SPIZ — enota Krško OBLIKOVANJE ZBORA DELEGATOV V torek, 6. maja, so se zbrali delegati Enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občini Krško na 1. seji v novem mandatnem obdobju. Novi delegati so se seznanili s samoupravno organiziranostjo in delovanjem skupnosti PIZ. Ustanovili so zbor delegatov ter izvolili predsednika (Leopold Stanko), namestnika predsednika (Anton Pleterski), imenovali Občinska skupnost za zaposlovanje PREGLED DELA V LETU 1985 IN NAČRTI ZA NADALJNJE DELOVANJE Skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje seje 25. aprila sešla v novi sestavi. Delegati so pregledali delo v preteklem letu ter sprejeli načrt zaposlovanja in predlog Finančnega plana za leto 1986. Zaposlovanje v letu 1985 Pri skupnosti seje v preteklem letu na novo prijavilo 314 iskalcev zaposlitve (40 manj kot 1984), zaposlilo pa se jih je 300(54 manj kot v predhodnem letu). Iz evidence iskalcev zaposlitve je bilo črtanih 48 oseb. Konec decembra je bilo prijavljenih še 227 iskalcev (46 manj kot v prejšnjem obdobju). 44 se jih je prijavilo v juliju, to so bili predvsem diplomanti srednjih šol in tisti, ki se po osemletki niso vključili v Ul. Večini tistih, ki so končali šolanje, je bilo omogočeno vsaj opravljanje pripravništva. Kar 67% iskalcev zaposlitve je žensk, delovnih mest zanje (predvsem za tiste s I. st. strokovne izobrazbe) pa je izredno malo. Skupnost je organizirala tudi sezonska dela pri M-Agrokombinatu. Rezultati so še vedno dokaj slabi, a v primerjavi s sosednjima občinama zadovoljivi. V te akcije so se vključevali predvsem prejemniki denarnega nadomestila in pomoči. Usposabljanje preko skupnosti je lani potekalo le v Rudniku Senovo (35 oseb) in Labodu— TOZD Libna (10 oseb). Na področju dela z invalidnimi osebami ni bilo večjih problemov. Pri skupnosti se ni prijavila nobena oseba, ki bi se bila vrnila z začasnega dela v tujini. Zaposlili pa sta se dve, prijavljeni iz preteklih le:. Poklicno usmerjanje Lani so delavci skupnosti opravili vse predvidene naloge s področja poklicnega usmerjanja (informiranje, ugotavljanje sposobnosti in interesov, poklicno svetovanje in spremljanje). Osnovnošolsko obveznost je v preteklem letu zaključilo 364 učencev. Od tega se jih je 313 (86%) vključilo v srednje izobraževanje. 63% generacije se je vključilo v izobraževanje v neposredni bližini stalnega bivališča — v 1. letnik Srednje šole Krško 120 učencev, Brežice 60, Sevnica 18. člane odbora za uveljavljanje pravic iz PIZ (Marjan Seme, Stane Kukovičič, Rafko Orožen) in komisije za kadrovske zadeve (predsednik zbora delegatov, namestnik predsednika, Adam Vahčič). Sprejet je bil tudi sklep o določitvi števila delegatskih mest. Od 46 delegatskih mest, kolikor jih ima zbor, jih pripada 19delegatom iz KS (KS Krško 3, KS Senovo 2, ostale pa po 1 delegatsko mesto). Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo 27 delegatov, od tega Tovarna celuloze in papirja 2, ostale organizacije oziroma skupine organizacij pa po 1 delegata. Po »zasedenosti« sta na prvem mestu kovinarska in strojniška usmeritev. 18 učencev se je vključilo v izobraževanje za poklic rudarja. V poklicni vzgojni in informativni dejavnosti je bila največja pozornost namenjena teme-Ijitejšemu spoznavanju poklicev in možnosti zaposlovanja. Štipendiranje Združeno delo je za izobraževanje mladih v šol. letu 1985/86 namenilo 428 štipendij (168 več kot leto prej). Izboljšala se je struktura razpisanih kadrovskih štipendij, saj jih je kar 35% namenjenih za izobraževanje od vključno V. stopnje navzgor. Zal pa še vedno obstajajo neskladja med potrebami združenega dela in interesi mladih, in tako je v letu 1985 os- Načrt zaposlovanja za leto 1986 talo nepodeljenih 11% razpisanih štipendij (za naslednje programe: rudarstvo, lesarstvo, ko-vinarstvo, za poklice v konfekciji in elektro stroki). Za štipendije iz združenih sredstev je bilo 563 kandidatov, podeljenih pa je bilo 343 štipendij in 136 razlik h kadrovskim štipendijam. Povprečna mesečna štipendija za srednješolce znaša 9.686 din, za študente pa 17.946 din. Povprečna dopolnilna štipendija za učence je 7.367, za študente pa 8.533 din (podatki za december). Skupnost je med letom obravnavala več prošenj za povišanje štipendije. Da so mladi v času izobraževanja pogosto v resnično težkem položaju, potrjuje dejstvo, da kar pri 58% štipendistov znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine v letu 1984 manj kot 10.000 din. Denarna nadomestila in denarne pomoči V občini Krško je bilo v letu 1985 vloženih 38 zahtevkov za priznanje pravice do denarnega nadomestila in 61 zahtevkov za priznanje pravice do denarne pomoči. Upravičencem je bilo ponujenih 108 zaposlitev, zaposlilo se je — ustrezno, včasih tudi neustrezno ali za določen čas — 49 oseb. V 38 primerih so prosilce odklonile OZD, dvema pa ja bila dajatev ukinjena, ker sta odklonili ponujeno delo. Med odklonjenimi je veliko takih, ti so težje zaposljivi. Pravna služba je od upravičencev do denarne pomoči zahtevala vsakel3 mesece obnovo dokazil ter preverjala upravičenost do pomoči. St. izbor. DELAVCI PRIPRAVNIKI Celotne Ned. č. Dol. č. Skupaj Ned. č. Dol. č. Skupaj potrebe L II. III. IV. V. VI. VII. 63 13 76 76 46 6 52 2 2 54 18 12 30 5 9 14 44 163 25 188 61 37 98 286 45 11 56 30 39 69 125 33. 3 36 9 5 14 50 87 — 87 12 12 24 Ml Št. 455 70 525 117 104 221 746 144 1. II. 111 IV. v. VI. VIL PRILIV POTREBE šol bre zposel. S k upaj po delav- po priprav- Skup 31/12 cih nikih 54 122 176 76 7 19 23 42 52 2 5 1IS 4S 166 218 112 33 44 29 73 56 M 12 2X 3 31 36 14 20 2 22 87 24 11 Št. 283 227 510 525 221 Kot je razbrati iz zgornje tabele,so načrtovane možnosti zaposlovanja (potrebe) v letu 1986 precej višje od predvidene velikosti celotnega kadrovskega potenciala občine, ki pa ne upošteva tudi priliva tistih, ki so sicer kadrovski štipendisti krških OZD, živijo pa v sosednjih občinah. Že na prvi pogled je tako mogoče ugotoviti primanjkljaj okoli 230 delavcev in sicer predvsem v okviru IV., V. ter VI. in VIL stopnje zahtevnosti, presežek pa pri NKV in priučenih delavcih (predvsem zaradi neugodne strukture obstoječih iskalcev zaposlitve). Poleg te številčne primerjave je upoštevati še številna poklicno-izobrazbena neskladja, zaradi katerih tudi v tem letu ne bo mogoče v celoti pokriti potreb po rudarjih (pomožnih), bolničarjih, preoblikovalcih in spajalcih kovin, lesarjih, gradbenikih, papirničarjih, kar-tonažerjih, voznikih-avtomehamkih, tekstilnih konlekcionarjih, v okviru V. stopnje pa po rudarskih, kmetijskih, strojnih, tekstilno-kon-fekcijskih ter ekonomskih tehnikih, strojnih inž., inž. kemijske tehnologije, dipl. inž. rudarstva, elektrotehnike, strojništva, računalništva, ekonomije, prava. NAŠ GLAS 4 11 Višji priliv od napovedanih potreb pa ugotavljamo pri SKR programu v okviru obdelovalcev lesa in obdelovalcev kovin, pri srednjem pa znotraj poklicev, kot so natakar, elektrikar-elektronik, administrator, zdravstveni, komercialni tehnik, elektrotehnik-ener-ge-tik. Diplomantom s temi poklici bo tudi v tem letu težje zagotavljati opravljanje pripravništva, še večji problemi pa bodo pri iskanju stalne zaposlitve. Deficitarni poklici v Posavju Naziv poklica Stopnja zahtevnosti Pek l\ Mesar Rudar Rudarski elektrikar Livar Zidar Tesar Dimnikar Strugar Frezalec Orodjar Ključavničar Konstrukcijski ključavničar Industrijski klepar Lesar Papirničar III in IV Krojač Čevljar Natakar Rudarski tehnik Lesarski tehnik Čevljarski tehnik Papirniški tehnik Inženir rudarstva Inženir strojništva Inženir lesarstva Diplomirani inženir kmetijstva Diplomirani veterinar Diplomirani inženir rudarstva Diplomirani inženir strojništva Diplomirani ekonomist Potrebe po usposabljanju — priučevanju za leto 1986 TOZD, Štev. od tega iz Prisp. iz vrst Prisp. Sredstva OZD Poklic de lave. vrst zapos. skupnosti na de lav. nezaposl. skup. SKUPAJ RUDNIK Senovo rudarski del. rudar za podzem. 28 pridobiv. surovin 25 ŽITO TOZD Imperial pom. živil, delav. 21) LABOD TOZD Libna konf. pomoč. KI NOVOLES TOZD BOR lesarski delav. 50 28 22.500.— 630.000.— 25 15.000.— 50 I5.(XI0.— 20 22.500.— 10 22.500 — 375.000.-450.000.-225.000.-75O.'000.- SKUPAJ M.i 75 58 -2.430.000.- Povprečni prispevek na delavca znaša 18.270.— din za 133 oseb. Ostanek sredstev 389.000.— Iz zgornje tabele je razvidno, da je prispevek skupnosti na osebo 22.500 din. kar pomeni 50-odstotno povišanje v primerjavi z lanskim letom. Ta prispevek je namenjen za usposabljanje delavcev iz vrst nezaposlenih. Nižji pa je za že zaposlene delavce in sicer v višini 15.000 din na osebo. Ostanek sredstev v višini 389.000 din pa bi namenili za usposabljanje, če bi se med letom pojavila dodatna potreba. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87 Združeno delo v občini Krško namenja za izobraževanje mladine v naslednjem šolskem letu 465 kadrovskih štipendij, torej 36 štipendij več kot v šol. letu 1985/86, Struktura razpisanih štipendij je ugodna in presega kvaliteto v Sloveniji razpisanih štipendij za šolsko leto 1985/86. Skrb za kadre je razvidna iz naslednjega pregleda: Kadrovski štipenditor Število razp. štip. po stopnjah zahtevnosti II. III. IV. V. VI. VII. Skup. Rudnik Senovo Kovinarska-TOZD Prod. Tehnoservis Ind. oprema DSSS Novoles-TOZD Sigmat TOZD Bor TOZD Lipa lskra-leze Kostanjevica Elektro — DES Elektrarna Brestanica 30 7 17 38 12 9 17 6 II 12 3 A 1 1 Labod Libna Lisca Senovo Kostak Transport PTT Krško Sremič Krško Preskrba SDK Krško SO Krško SOP-TOZD Oprema Storitve DSSS Klepar Ikon Kostanjevica Ž1TO-TOZD Pekarna Mercator DSSS TOZD Poljed., meso TOZD Vinogr. kleti TOK Trg. storitve Metalna Senovo LB Celuloza Nuklearna elektrarna 2(1 4 5 2 6 3 2 2 3 26 63 6 III 3 37 14 I i: vi Vil Skupaj: Struktura (%): ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO PETROL PODARIL RAČUNALNIK V okvir spremljajočih prireditev XII. kongresa ZSMS v Krškem je sodila tudi skromna slovesnost, na kateri so predstavniki Petrolove TOZD Trgovina na debelo iz Brežic mladim krškim računalničarjem izročili darilo: računalnik COMMODORE C 64. Doslej je bilo računalništvo le ena izmed sekcij pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo krške občine. Zaradi velikega zanimanja za to dejavnost je skupina organizatorjev sklenila ustanoviti samostojno Računalniško društvo. V društvo je sedaj vključenih 50 pionirjev in 20 starejših članov. Pričakujejo, da bo postopek formalne ustanovitve zaključen do konca maja letos. Vabijo še vse ostale, ki jim računalnik predstavlja izziv in bi radi kaj več zvedeli o njeni :, naj se vključijo v delo društva. 3 5 2 4(1 II 0 7 234 100 35 89 0 1 50 • 22 7 19 (. 9 6 5 i. 3 4 2 5 3 2 6 5 2 2 3 2 7 41 6 152 31 455 99 12 NAŠ GLAS 4 Občinski komite ZKS Krško KONGRES NI DOVOLJl Tudi ob 10. kongresu ZKS lahko mirno ugotovimo — tako kot smo že tolikokrat doslej: z našimi stališči, sklepi, dokumenti in tudi z normativnimi akti je vse v najlepšem redu! Kljub temu pa se nam vsiljuje vprašanje, od kod potem toliko problemov, ki se vedno nizajo v razpravah in na sestankih?! Očitno se še nismo uspeli otresti dvojnosti meril: uradno smo navdušeni nad vsem novim, kar bo lahko našo družbo popeljalo iz sedanjih težav, ko pa je treba odločno prekiniti slabe navade, ko se posameznik znajde pred pastjo samoodpove-dovanja, se njegova odločnost stopi kot sneg na spomladanskem soncu. Morda smo novinarji bolj kritični do take prakse dvojih meril zato, ker se znajdemo vedno pred uganko, kako poiskati tiste prave besede, s katerimi bi izrazili odločenost naše družbe, da bo krenila od besed k dejanjem. Tako je tudi tokrat. Kako prenesti zaključke kongresa v življenje vsakega okolja? Kako naj partijska organizacija postane jedro dogajanja, ki bo pognalo v tek razvojno kolesje našega gospodarstva, ki bo strnilo okrog sebe vse napredne sile v okviru frontne Socialistične zveze?! Kje najti prave besede in ali so za to sploh potrebne besede in obsežno pisanje? So potrebne, a v tistem Leninovem duhu. ki zahteva, da ljudski tisk postane tribuna delavcev, odprta za pošteno samokritiko, utemeljeno kritiko in pohvalo tistega, kar je res hvale vredno. Vse ostalo pa je lahko le posredovanje informacij. Od nas vseh je odvisno, ali bodo informacije govorile o konkretnem delu na terenu, ki zagotavlja stike med ljudmi in t.i. obvladovanje stanja — poznavanje problematike. Ob dobrem delu se nam ne bo treba bati ne za kadrovsko strukturo ZK in ne majhnega pritoka mladih v partijo. Zveza komunistov kot institucija je pokazala razumevanje za želje in stališča mladih, a od tu dalje se zopet začne konkretno delo: navezovanje stikov, sodelovanje in zlasti osebni zgledi in morala komunistov, ki jo mlad človek s svojo neposredno odkrito kritičnostjo kaj hitro oceni. V tokratni prilogi OK ZKS Krško smo vam pripravili tudi informacijo o sodelovanju in vtisih delegatov iz naše občine na 10. kongresu ZKS. Iz misli delegatov, ki so se izluščile iz številnih razgovorov v različnih življenjskih in delovnih okoljih, bo gotovo možno razbrati več kot iz še tako obsežnega uredniškega prispevka. Stane NUNČIČ — OO ZZB »Pri nas je pojem odgovornosti dobil preveč papirnato podobo. Za slabo delo in obnašanje nihče ne odgovarja, ni kaznovan, razrešen s funkcije, celo boljši položaj si uspe izboriti. V osnovnih organizacijah se po 13. seji CK ZKJ ni nič spremenilo. Veliko besed je bilo izrečenih o tem, a rezultatov ni in ni. Tudi najbolj žgoče misli in ideje nekako ne prodrejo prav v javnost, da bi se tar.i uresničile, si izborile domovinsko pravico... Zavedamo se, da občani in delovni ljudje spremljajo ta naš kongres in da od njega ne le pričakujejo, ampak tudi zahtevajo več kot od prejšnjih.« Stane Nunčič na 10. kongresu ZKS: »ZA OSTRENE RAZMERE ZAHTEVAJO OD VSEH NAS DRUGAČNO OBNAŠANJE« Člani organizacije ZZB v občini Krško so ob obravnavi gradiva za 10. kongres slovenskih komunistov posebno pozornost namenili III. poglavju predloga resolucije, ki govori o boju za ohranitev in nadaljnje razvijanje socialističnih moralnih vrenot. Borci so izražali zaskrbljenost zaradi neučinkovitosti političnega sistema, neuresničevanja programa gospodarske štabi- ¦ELO Valvasorjeva knjižnica in čitalnica Krško pripravlja razstavo ilustracij akademske slikarke JELKE REICHMAN v prostorih Galerije Krško. Otvoritev bo v petek, 30. maja ob 18. uri. Na njej bo umetnico in njeno delo predstavil Janez Lombergar, umetnostni zgodovinar. Program bodo izvedli cicibani VVZ Krško iz enote Mojca. Razstava bo odprta od 30. 5. do 13. 6. 1986. Od 2. do 6. junija v dopoldanskem času bo predstavitev razstave in pravljična ura za skupine iz VVZ. M OBVEŠČEVALEC ^h4 ' KOLEKTIVA liTON! CELULOZE IN "APlflJA KRŠKO ODLIČNE UVRSTITVE MLADIH PLAVALK Trener Plavalnega kluba Celulozar Krško ŽARKO GOVEDARICA nam je posredoval rezultate tradicionalnega plavalnega mitinga »11. april«, ki je posvečen začetku izgradnje Novega Beograda. Udeležili so sega tudi najmlajši plavalci krškega kluba — pionirke in pionirji do 10. leta starosti. 12. in 13. aprila so se pomerili s svojimi vrstniki iz Makedonije, Beograda, Krškega, Splita, Kikinde, Kosova in gostitelja PK 11. april iz Novega Beograda. Ekipno so se naši plavalci uvrstili na 4. mesto, zahvaljujoč seveda dobrim uvrstitvam plavalk. Naše pionirke so se izvrstno odrezale v štafetah 4 x 100 m mešano in 4 x 100 m kravi, kjer so prekosile vse ekipe. Na zmagovalnih stopnicah so stale tudi 3 naše posameznice: NATALIJA REPEČ (100 m hrbtno), SER-GEJA GRADIŠEK (50 m delfin) in IRENA RESMAN (50 m prsno). In še nekatere boljše uvrstitve Krčank: Natalija Repeč — dve drugi mesti, Sergeja Gradišek — eno drugo mesto in dve tretji mesti, Irena Reman — drugo in šesto mesto ter Maša Cargo — četrto in peto mesto. NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1300 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekeija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NAŠ GLAS 4 31 V začetku aprila seje mudil na protokolarnem in prijateljskem obisku pri vodstvu SO Krško general Edvard Pavčič, komandant republiškega štaba TO. V njegovem spremstvu so bili še generali Stane Potočar — Lazar, Rudolf Hribernik — Svarun, Ferdo Šetrajčič in Miha Butara — Aleks. Obiskali so TCP »Djuro Salaj«, v razgovoru s predstavniki naše DPS pa so razmišljali o izgradnji in razvoju spominskega območja Žumberak-Gorjanci. Foto: Črt Čargo REPUBLIŠKI POSVET VOZNIŠKIH INŠTRUKTORJEV Pretekli mesec je bil v Krškem posvet članov vseh sedemnajstih izpitnih komisij z območja SR Slovenije. To so predsedniki in člani komisij za opravljanje vozniških izpitov, ki so sedoslej sestajali lepo regijah, tokrat pa so se vsi zbrali v Krškem. V bistvu je to inštruktažni sestanek, na katerem so se udeleženci seznanili z novostmi pri bodočem delu in uskladili merila za ocenjevanje izpitnih voženj in testov. RAZSTAVA OPREME ZA MALE HIDROELEKTRARNE Od 13. do 16. maja, ko bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireditev Tehnika za okolje, bo Elektrotehniška zveza Slovenije v sodelovanju z Metalko pripravila specializirano razstavo opreme za male hidroelektrarne. Poglavitni namen je pomagati občanom in organizacijam z izčrpnimi informacijami o možnostih nabave domače hidromehanske, strojne in električne opreme za male vodne elektrarne. Organizatorja bosta na enem samem kraju predstavila graditev malih hidroelektrarn v Sloveniji in Jugoslaviji. Zaobseženo bo vse od načrtovanja, projektiranja, inženirinških storitev do opreme, ki je na voljo, in možnosti pri graditvi ter montaži. K sodelovanju so povabljeni izdelovalci opreme, od velikih družbenih organizacij do zasebnih obrtnikov, da bo program zares celovito predstavljen. Za specializirano razstavo sta se organizatorja odločila zaradi tega, ker si male vodne elektrarne pri nas še zmeraj niso pridobile veljave, ki bi si jo kot obnovljivi, čisti in ob določenih pogojih tudi ceneni vir električne energije zaslužile. Seveda pa so male vodne elektrarne pomembne tudi kot zanesljiv vir energije v izrednih razmerah. K večjemu razmahu graditve malih HE lahko prispeva tudi večja obveščenost interesentov — bodočih investitorjev elektrarnic z močjo nekaj kilovatov ali nekaj deset kilovatov za potrebe zasebnikov, ali pa nekaj večjih elektrarnic. Tiste z nekaj sto kilovati moči so primerne že za električno oskrbo manjših organizacij in zaselkov. Na razstavi opreme za male hidroelektrarne bo poseben informacijski center obiskovalcem pomagal s tehničnimi napotki za graditev, s pojasnili o upravnih postopkih, s podatki o potrebni projektni dokumentaciji in s podatki o opremi, kije dosegljiva. Med razstavo bodo pripravili tudi okroglo mizo, na kateri bodo posebno pozornost posvetili na- črtovanju in gradnji malih HE, pravni regula-tivi, stroškom in financiranju ter organiziranosti graditve malih HE. Dodatne informacije o prireditvi so na voljo v Elektrotehniški zvezi Slovenije (Titova 50, 61000 Ljubljana, tel. 061 316-886) ali neposredno pri predsedniku organizacijskega odbora, inženirju Rastu Močniku. IZ DELEGATSKIH KLOPI - 4. SKUPŠČINSKI SKLIC 32 NAŠ GLAS 4 ------- Skupščina občine Krško — komisija za odlikovanja in občinska priznanja objavlja na podlagi 15. in 16. členaPravilnikazaizvajanjeodlokaoobčinskihpriznanjih RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 1986 1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oboroženih sil SFRJ naslednja občinska priznanja: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO za življenjsko delo ali za izredne dosežke na področju družbenega in ekonomskega razvoja občine; b) ZNAK OBČINE KRŠKO se podeljuje za dosežene uspehe pri delu ali zadeja-nja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen zadružbeni in gospodarski razvoj občine; c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO se podeljuje v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbeno-politične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. 3. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, z obrazložitvijo in navedbo podatkov o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predloga. 4. Predloge je treba poslati komisiji za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško najkasneje do 5. maja 1986. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško Pa še to: ALI RES NE POTREBUJETE PREMOGA?! Zelo veliko prahu se po občini vrtinci ob novem načinu prodaje premoga. V Rudniku rjavega premoga na Senovem so ugotovili, da niso trgovska, ampak proizvodna organizacija,in da jih prodaja premoga preveč obremenjuje. Zato so ta posel prepustili trgovski organizaciji, ki se z nabavo kuriva že sicer ukvarja:M-Preskrbi. Tokrat ne nameravamo razglabljati o možnostih za boljšo organiziranost pri Preskrbi, ampak so nas njeni delavci opozorili na dejstvo, da nekateri občani dobavljenega premoga nočejo sprejeti. Izgovarjajo se, da so ga naročili za kurilno sezono 1986/87 in da ga bodo potrebovali in vzeli takrat, ne pa sedaj. Na pogovoru predstavnikov Izvršnega sveta skupščine občine Krško in M- Preskrbe je bil sprejet SKLEP. da bodo pri M-Preskrbi črtali s seznama vse občane, ki so ali še bodo zavrnili pripeljani premog. Če bodo želeli premog dobiti, se bodo morali ponovno vpisati na konec seznama čakajočih naročnikov v poslovalnici M-Preskrbe. »NAJ* JEZIKI NA BOHOR-JU Zadnja nedelja v aprilu je med posavskimi planinci že znana kot tradicionalna (deveta) Jezikova nedelja na Bohorju. Ce kdo še ne ve, kaj je to, mu povejmo, da gre za tekmovanje — reklo bi se — v treh disciplinah: za najdaljši, najtežji in najlepše aranžirani jezik. V tekmovanje pri planinski koči na Bohorju se lahko vključijo vsi, ki premorejo (to je edini pogoj!) kakršen koli užiten jezik. Tokrat je na srečanje prispelo okrog 900 obiskovalcev in razen domačin so bili tam tudi planinci iz Sevnice, Zagreba, Tržiča, Hrastnika, Domžal... Skrbni organizatorji so obiskovalcem naročili celo avtobus, a žal je ta pol-prazen odpeljal mimo več kot petdeset čakajočih na enem izmed dogovorjenih mest — železniški postaji v Brestanici. Planinci so seveda (Izletniku navkljub) odkorakali na Bohor peš. Rezultati tekmovanja: — najdaljši jezik je prinesel Edo Mirt s Senovega — 68,5 cm, sledita Dejan Zupane — 68 cm in Aleš Novak — 28 cm (oba PD Bohor); — najtežji je bil jezik, ki gaje prinesel Jože Štimec iz Sevnice - 1,60 kg. Na drugo mesto se je uvrstil Niko Stiplošek, na tretje pa Lojze Anzelc. — najlepše pa je »svoj« jezik aranžirala Majda Stih iz Krškega, sledila pasta ji Štefka Colarič in Janez Kavčič. Zmagovalci so prejeli v les žgane plakete in praktične nagrade: salamo ter steklenico kakovostnega vina. Pa še to: Planinska koča na Bohorju bo nekaj časa odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tekst in foto: Anton PETROVIČ i