Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. £ * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI UpravniStvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogorske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 277. Telefonska številka 65. Celje, v petek, dne 3. decembra 1909. Čekovni račun 48.817, Leto I. Mešetarjenje na Dunaju. V Celju, 2. decembra. Nek odlični jugoslovanski parlamentarec je pisal »Agramer Tagblattu« o položaju v parlamentu sledeče zanimive vrstice: Ne glede morebitnega trenutnega uspeha sedanjih pogajanj v parlamentu lahko že danes z vso gotovostjo trdim, da ne bode dolgo miru v avstrijskem drž. zboru. Pred vsem bodo imele dobiček od rekonstrukcije kabineta le nekatere češke stranke, tako da ne bodo zadovoljne niti vse češkonacijonalne stranke. Š e slabše pa bodez Jugoslovani, katerivnarodnem ozirusploh ne bodo n i č e s a r d o b i 1 i, z ozirom na to, da morajo Čehi faktično stopiti v koalicijo z nemškimi strankami. Celo skupno postopanje Čehov s strankami večine, ako dojde do preosnove ministerstva, bode le mimoidočega pomena, ker silijo Nemci na rešitev narodnostnega vprašanja na Češkem in sicer s temeljem narodne omejitve. Težko je misliti, da bi mladočehi in agrarci, že iz konkurenčnih strankarskih ozirov mirno sprejeli to načelo. Vsled tega so prišli v vladnih krogih na misel jezikovne zakone na Češkem oktroyi-rati in potem postaviti stranke pred izvršeno dejstvo. Rešitev »avstrijskega problema« je le mogoča potom nove državne ustave na temelju narodne autonomije, katera se mora tudi oktro-yirati. Ako pa hočejo stranke ta problem same rešiti, imajo za to priliko v jezikovnem odseku, kateri je bil v ta namen izvoljen. — In k temu pri • denemo še takoi drugo poročilo z Dunaja, da Jugoslovani samo v takem slučaju odobrijo začasni proračun, ako se jim pri rekonstrukciji kabineta da resortni portfelj in ne samo ministra rojaka. Poročilo dostavlja, da se bode preosnova vlade vršila še le po rešitvi ogrske krize in da računajo torej naši volilni parlamentarni krogi s prehodnim ministerstvom, katerega bi tvorili uradniki. Ta kabinet bi imel nalogo spraviti začasni proračun pod streho in sodelovati pri rešitvi ogrske krize, katera utegne postati na račun naše državne polovice taka, da bi ne bil rad za njo odgovoren noben parlamentarec in politik, ki bi še ne bil rad vpisan v knjigo političnih mrtvecev. Najprej povemo odkrito, d a s m o tu doli na jugu zelo nezadovoljni zdo'godkivparlamentu. Pri vsem razumevanju potrebe pametnega taktičnega postopanja baš v sedanjem trenutku, ko se gre za biti ali ne biti ljudske zbornice, smo vendar osobito spodnještajerski Slovenci nezadovoljni ; morda povečuje še našo nezadovoljnost občutek, da smo že dolgo na tihem mislili ravno isto, kar je povedal »Agramer Tagblatt« sedaj vsemu svetu.. Vložili so se nujni predlogi v obrambo narodnih manjšin in o rešitvi manjšinskega šolskega vprašanja, o stvareh torej, ki so življenskega pomena za nas v mnogih spodnještajerskih krajih neglede na ostale slovenske dežele. O obrambi narodnih manjšin bode razpravljal narodnostni odsek, ki pa še ni vsled ležernosti posameznih parlamentarnih skupin niti izvoljen, usque ad kalendas graecas; ako si ne bodemo sami pomagali proti nemškemu nasilju in naložili še ogromnejši narodni daVek tanki plasti slovenskega izobraženstva, nas bodo do tistih dob že vse ponemčili. In povrh tega nismo slišali niti enega poslanca, da bi se oglasil k debati o tem vprašanju, iz-vzemši morda dr. Korošca, ki je zbornici pojasnjeval, da dr. Krek nikakor ne privošči Nemcem pogina na Slovenskem ampak želi to iz srca slov. naprednjakom, ki so kot zastopniki slovenskega izobraženstva edini narodni brambovci.. Predlog o manjšinskem šolstvu je bil sploh odklonjen — in danes se človek z začudenjem in bridkostjo vpraša: čemu se je vobče šlo dražit naših ran v parlamentu? Obsodili smo že enkrat Slovenski klub, ker je pripovedal v obstrukcijskih časih o naših težavah in nevoljah praznim stenam — sedaj pa se je s češke strani ta igra, pravimo, frivol-n a igra, ponovila — na ljubo mini-sterskim portfeljem. Kajti o sistemu se nič veliko več ne govori.. Ni ničesar čudnega, ako je človek vočigled našim razmeram pesimističen — in ako je optimističen glede mogočih vspehov slovenske ali bolje rečeno, jugoslovanske delegacije v drž. zt>oru. Marsikdo bode zato dejal, da je pisal »Agr. Tagbl.« pesimistično in da je treba »računati z razmerami«. Dobro, ako je to res, potem pa ni treba doma zastrupljati studencev in zavajati v o 1 i 1 s t v a. To očitanje zadeva predvsem Šušteršiča in njegove drage, ki se trudijo na vse načine, da korumpi-rajo naše volilstvo. Od odprave sistema so došli do odprave vlade in konečno do padca nekaterih ministrov, nota bene, ne "tudi klerikalne ekscelence Stiirgkha. Temu možakarju je treba prizanašati — iz višjih ozirov. In morda se naSi klerikalci konečno še sporazumejo z brati Čehi, katerim nikakor ne smemo očitati sebičnosti pri političnih poslih in bo vsem ugodeno: klerikalci dobe sankcijonirane svoje zakone za davljenje naprednjakov na Kranjskem, Čehi ministerske frake, pa mirna Bosna. Kličemo naši delegaciji ob 12. uri: brez odprave sedanjega sistema ne sme biti miru, tudi ne na ljubo jednemu mini-sterskemu portfelju, s katerim nam Slovencem vočigled okostenelemu nemškemu birokratskemu aparatu ni ničesar druzega pomagano kakor to, da se nam morda tuintam podele kake drobtinice. S ščitom ali na ščitu — drugače se naši poslanci ne smejo vrniti v domovino! Darujte za Nar. sklad! Politična hroniha. z Iz državnega zbora. Kakor smo poročali že včeraj v brzojavkah, je državna zbornica odklonila nujne predloge manjšinskega šolstva. Jeden del Kalinovega predloga, ki zahteva preiskavo dunajskih šolskih razmer glede čeških otrok, je bil vsled pomanjkanja dvetretjinske večine vseeno odklonjen. Isto se je zgodilo tudi z nujnima predlogoma čeških radikalcev Lisega in Choca; prvi je obravnaval roparski napad Nemcev na Cehe v Ja-blanicah, drugi pa^ bojkot čeških trgovcev na sejmih v nemških mestih. — Tekom seje se je drž. poslanec dr. Benkovič hudo spoprijel z Wastianom in z drugimi nemškoštajerskimi poslanci, ki so zopet hoteli zatajiti škandalozno postopanje s slovenskim šolstvom na Štajerskem. Bilo je tudi govora o znanih izgredih brežiških turnarjev na Zidanem mostu in v Vidmu. V debato je tudi posegel slaboznani Wolf in je trdil, da ima Nemčija vsled svoje „zavezniške zvestobe" pravico in dolžnost vtikati se v naše notranje politične razmere ... Pa Wolf seveda ni vele-izdajalec! — Danes se prične prvo čitanje proračuna; v parlamentarnih krogih pričakujejo veliko politično debato, ker govorijo zastopniki vseh slovanski strank. Z osobito napetostjo se pričakuje izjave govornika Poljskega kola, ker je od tega odvisno, je li pride sedaj do sprememb v kabinetu ali ne. — Med predlogi je treba omenjati slov.-klerikalnega za razširjenje telefonskega omrežja na Sp. Štajerskem — zadeva, za katero se je že svoje čase „Domovina" in sedaj „Nar. Dnevnik" kar najtopleje zavzemal. z Pogajanja za kulisami se zlasti vsled znanega sklepa Slovanske jednote vneto nadaljujejo. Gre se za delovni program, ki bi obsegal vse državne neobhodnosti in s tem seveda tudi za delazmožno večino ter za predpogoj take večine, preosnovo vlade. Nemci sicer stoje oficijelno na stališču, LISTEK. Orlov in njegova žena. Rnski spisal Maksim G o r k i. Preložil F e d o r Gradišnik. (Dalje.) Ona je molčala. Ta molk ga je spravil skoraj v besnost, vendar se je še vedno premagoval, da ne bi v tem trenutku razdrl svojih sklepov z običajnim tepežem. In naenkrat se je zablisnila v njegovih možganih misel, ki se mn je zdela še bolj vražja, kakor hudobnost njegove žene. „Že vem. Ti hočeš, da ugrizem v travo", je rekel. „Toda čakaj — videli bomo še, kdo pride preje na vrsto — da!... Preskrbel ti jo bom, draga moja!" Planil je izza mize, vzel svojo čepico z okna in odhitel. Matrona je osrala sama. Bila je nezadovoljna z rezultatom svoje politike, preplašena od njegovih pretelj. Z vedno rastočim čustvom bojazni je zrla v bodočnost. Gledala je zkozi okno in šepetala sama pri sebi: „O Bog in gospod! Kraljica nebeška! Sveta božja porodnica!" Dolgo je še sedela pri mizi, tesnih slutenj polna, in zaman je skušala uganiti, kaj pravzaprav namerava Grigorij. Pred njo je bila snažna posoda za čaj; na masivno steno sosedne hiše, nasproti oknoma njenega stanovanja, je metalo zahajajoče solnce velik rdeč pramen luči; bela stena ga je metala nazaj in z refleksom je padal v klet, kjer se je lomil v raznih barvah ob stekleni posodici za sladkor, stoječi pred Matrono. Z nagubančenim čelom je zrla na ta motni sijaj, da so postale njene oči trudne. Nato se je dvignila, pospravila posodo in legla na posteljo. Bilo ji je silno žalostno pri srcu. Ko se je vrnil Grigorij, je bilo že popolnoma temno. Že oddaleč je spoznala po njegovi hoji, da je dobre volje. Stopil je v stanovanje in zabavljal, ker je temno v njem, poklical je Matrono po imenu, stopal nato proti postelji in se vsedel na njo. Matrona se zravnala in se vsedla poleg njega. „Ali veš kaj novega?" se je smehljal Orlov. „No, kaj pa?" „Tudi ti boš prevzela službo!" „Kje pa?" je vprašala s tresočim se glasom. „V isti baraki kot jaz", je razlagal važno. Padla mu je krog vratu, ga stisnila tesno k sebi in ga poljubila na ustnice. Tega ni pričakoval in sunil jo je od sebe. „Le dela se tako", si je dejal, „ta zvita ženska. Saj noče biti skupaj z mano, za norca me ima, ta kača!" liš?" jo je vprašal odurno in nezaup ljivo. Najraje bi jo bil vrgel s postelje. „Veselim se pač!" je rekla z zvon-kim smehom. „Le ne delaj se tako! Saj te poznam!" „Ti moj pogumni Jeruslan!" „Nehaj ... sicer se nekaj zgodi!" „Ti moj ljubi, ljubi Grišanja!" „Povej mi, kaj pa hočeš pravzaprav od mene?" Ko ga je njeno sladkanje malo pomirilo, jo je vprašal skrbno: „Ali se resnično ne bojiš?" „Saj bova vendar skupaj!" je odgovorila ponižno. Prijetno so mu dele te besede in dejal je s priznanjem: „Pa si vendar pogumna ženka!" In vščipnil jo je v ledja, da je glasno zakričala. (Dalje prih.) da se spuste v eventualna pogajanja glede preosnove kabineta še le po odo-brenjn začasnega proračuna, pa odklonili niso še zahtev „Slov. jednote" in povdarjajo samo, da radikalci zelo nasprotujejo rekonstrukciji ministerstva. V „Slovanski jednoti" se pa trudi dr. KcamàF, da bi pridobil vse stranke za misel uradniškega ministerstva. drobne politične novice« Luka c s -J ust h ovo minister stvo naOgrskem? Badimpeštanski listi se sedaj zelo ukvarjajo z idejo, da bi prišlo na krmilo Lukacs-Justhovo ministerstvo s sledečim programom : 1. Splošna in enaka volilna pravica. 2. Vlada neodvisne stranke. 3. Triletni skupni bančni provizorij, tekom katerega bi se izvršila pripravljalna dela za samostojno ogrsko banko. Misli se, da bi podpirale Lukacs-Justhovo vlado tudi nemadžarske narodnosti na Ogrskem in Hrvati. Cesar bi si baje želel, da bi v to vlado vstopil tudi Kossuth, a ta noče o Lukacsevem kabinetu ničesar slišati in grozi z opozicijo. Italijansko ministerstvo Giolitti je odstopilo, ker je zbornica izvolila za davčni odsek 7 nasprotnikov in 2 privrženca nove davčne reforme. Kralj se še ni odločil, ali sprejme demisijo ali ne. Grški narodni junak Typaldos po poročilih iz Aten ne bode obsojen za svoj upor. To pa po sedanjih pravnih pojmih na Grškem, katere de-kretira Vojaška zveza iu javno mnenje, zaradi tega ne, ker simpatizira z njim večina mlajših častnikov in prebivalstva. Šolski boj na Francoskem. Ministerstvo je sklenilo, da odtegne onim škofom in duhovnikbm, ki vlečejo po ločitvi cerkve in države še državno pokojnino, ako se bodo vmešavali v šolski boj. Sporazum med Rusijo in Japonskim. Iz Petrograda poročajo, da bodeta Rusija in Japonska v najkrajšem času sklenilo pogodbo, v kateri se bodeta natančno določili sferi obeh držav na daljnem Vztokn. Dnevna kronika. o Slovenske žrtve katastrofe v rtvu' pri Cherry, III. Grozna nesreča je zahtevala življenje 18 naših rojakov, od katerih je 16 oženjenih. Imena ponesrečenih so: Fran Jakše, Martin Reb-sel, Josip Rébsél, Jernej Lindič, Ant. Pavlin, Josip Ermakora, Anton Vesel, Fran Ratelj, Pavel Zaje, Matija Gril, Martin Ovsek, Danijel Ovsek, Ivan Kavs, Josip Pirb, Peter Bregar, Anton Krvana, Ivan König; za ime osemnajstega ponesrečenca se še ne ve. Za ostale siróte so začeli Slovenci vAme-'rfki takoj nabiräti prispèvke. Kakor ^poročajo slovenski amertk-anski-listi, je zahteval požar v rndokopu toliko človeških žrtev samo vsled malomarnosti rud-'tóikega vodstva, pa tudi vsled velike slabkomišljeBosti 'delavstva. — Rudar Hanney je že ob 1. popoldne opazil, da gori v rovu ter je o tem 1 obvestil vodstvo. To pa ni ničesar ukrenilo. Tudi delavci se niso zmenili za nevarnost, ki jim je pretila. Če se že vod-'fetvo rtidokopa ni brigalo, naj bi se bilo vsaj delavstvo, za katerega živ^-ljenje se je šlo! Dasi so torej delavci že ob 1. uri vedeli, da gori, so vendar delali še do 3. ure, ko je izbruhnil ogenj s tako silo, da so bili naenkrat vsi izhodi Zaprti. o Čuden predlog je stavil v francoskem parlamentu radikalni poslanec Dejeante. Zahteval je, da se naj sklene zakon, ki bi prepovedal duhovnikom, nositi stanovsko obleko v javnosti. — Proti predlogu je govoril sam minister 'gki predsednik Briand. Utemeljeval je, da je duhovska obleka kakor vsaka druga in da jo na Francoskem lahko Vsakdo nosi. o Kot vohuna so obsodili na Dunaju poročnika Protivanskega od 5. topn. polka na 8 let ječe. Ovadila ga je njegova ljubosumna ljubica. o Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju ima dne 14. dee. svojo glavno skupščino, kjer bode odbor predložil svoje letno poročilo o delu in bitju. Ta dan bode tudi izvoljen novi odbor in namestniki. Predlogi se naj javijo 8 dni pred skupščino. o Nadporočnik Hofrichter. Dosedaj še preiskava, ki se vrši proti Hofrich-terju, ni pokazala nikakega pravega novega sleda. Preiskovatelj stotnik Ja-roslav Kune še do danes ni dognal, kateri vojak je v Lincu kupoval pri Ritzbergerju cijankali. Vsi vojaki, ki so prinašali kedaj kaj za Hofrichterja, pravijo da po cijankali niso nikoli hodili. Hofrichterjeva hišitia je pri preiskavi zatrdila, da je bil nadporočnik oni čas, ko ni bilo žene doma, ves čas v sobi in da je doma obedoval; kaj je pa vedno doma delal, hišina ne more povedati. Preiskovatelj smatra to za nov sumljiv moment. o 0 radiju. Poročali smo že, da se je uredila na Dunaju prodajalnica za radij. Dr. Exner je preračunal, da bode stal eden miligram radija 380 K. Ker je dobila država iz Češkega (iz Jahi-movega, eden gram, bode za to izku-pila 380.000 kron. V nekaterih tednih so v Jahimovem nabrali zopet toliko radija, da ga bodo skoro lahko poslali še eden gram na Dunaj. o Prijatelj Židov se je oglasil v ruski dumi v osebi poslanca Rodičeva. Rekel je, da je brezpravnost Židov na Ruskem srednjeveško barbarstvo, ki mora v moderni Rusiji izginiti. — Vse fraze o jednakopravnosti so laž in ostanejo laž, dokler bodo morali Židi pri vsaki priložnosti klicati policijo na pomoč. Izvajanju Rodičeva je levica silno ploskala. o Pravda proti reškim roparjem, ki so oropali hrvatsko ljudsko banko in ustrelili ravnatelja, se vrši 17. in 18. decembra na Reki. o Admiral Togo odloži poveljstvo čez japonsko ladjevje in postane član vojaškega sveta. Njegov naslednik je ipodadmiral Ijuin. v Nov tip iorpedočolnov so uvedli Italijani v svojo mornarico. Nove čolne, ki so 62 metrov dolgi, in imajo 4topove in hitrost 30 vozlov na uro, zovejo „alpino". a Srbski glas. Včerajšnja „Srbska Riječ", glasilo radiisalnih Srbov v Bosni ;piše povodom preteka 611et,ne vlade cesarja Franca Jožefa; „Narodi v monarhiji prosijo danes Boga, da še ohrani dolgo vrsto let zdravega cesarja 'v blagor 'narodom in državi." Ljudje, ki vedno mislijo na odcepljenje, bi tega nikakor ne pisali. a Obsojeni »redovnik. Na Dunaju je bil obsojen superior „kongresacije hčera božjega odrešenika" na 40 kron globe, ker je imenoval trgovko z dekleti -pisateljico Wille, ki je odsvetovala neki deklici, naj ne gre v samostan in je potem sama šla po njo. Na superiorjeve besede so jo zaprli, a sedaj .ie bila oproščena in redovnik plača globo radi krivične obdolžitve. a Jegličevo brošuro, ki je izšla v hrvatskem prevodu, je pokupil ravnatelj bogoslovnice v Zadru,' da sedaj lahko izide že:nova izdaja. Najbrže jo bodo rabili bogoslovci za poduk v svrho uspešnega pastirjevanja. a Strup, sam strup. V blaznici pri Hamburgu je zbolelo 547 oseb, na katerih so se pojavili znaki zastrup-ljenja. Dognalo se je, da so zboleli ti blazniki po zavžitju riža in vkuhanih banan. Dve bolnici ste čez nekaj ur umrli, drugi so pa kmalu okrevali. Govori se, da je bila jed skvarjena in prestana, drugi pa zopet trdijo, da se gre za nov atentat. Zadeva še ni dovolj jasna. a Dota za triletno deklico Neki oče je svoji triletni hčerkici ob priliki zakonske lečitve žene od moža dal 30.000 K dote, ki bi se ji naj izplačala ob poroki, najkasneje pa, ko doseže polnoletnost. Finančna oblast je smatrala to kot darilo in je odredila obdačenje svote. Proti tej odredbi je šla pritožba na upravno sodišče, v kateri se je povdarjalo, da dota ostane dota, tudi če ni bila namenjena za go tovo možitev, ker o taki pri triletni deklici ne more biti govora. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo, češ, da se da dota samo, če se gre za že dogovorjen sklep zakona. ŠtajersHe novice. Klerikalci preti nameravanemu vinskem davku. Klerikalci sklicujejo prihodnjo nedeljo 6 shodov, na katerih se bode protestiralo proti nameravanemu vinskemu davku. v Spodnji Dravograd je prekrstil dr. Korošec samovlastno v „Slov. G." v ,Sp. Dravberg'. Mi pripovedujemo ljudstvu, da je narodni greh ponemče-vati slovenska imena naših vasi in trgov, dr. Korošec pa nam s tem naravnost nasprotuje. Saj je največji škandal, ako ima človek kaj skupnega z naprednjaki! Ali ne g. dr. Korošec? v Protestni shod proti nameravanemu vinsk. davku se vrši v nedeljo dne 5. dee. ob pol 3. un pop. v Bla-žinčičevi gostilni na BIzeljskera. Govori dež. posi. dr. V. Kukovec. Vabljeni so bizeljski in okoliški vinogradniki, da se shoda, ki mora postati veličastna protestna manifestacija, čim mnogobroj-nejše udeležijo. v Sv. Lenart v Slov. Gor. Nasproti lažnjivim poročilom nemških listov in ptujskega „Štajerca" glede števila otrok na tukajšnji nemški in slovenski šoli pribijamo, daje bilo v nem. šolo vpisanih v začetku 140 otrok — med njimi tudi nad 14 let starih —, slovensko šolo pa obiskuje242 otrok. Iz trga so dobili nemškutarji 40, iz okolice 40 otrok, ostale pa od Sv. Trojice in Sv. Ruperta. — Večina otrok ie takih, katerih starši so reveži in odvisni od nemških in nemškutar skih mogotcev. Razmere v Steinklauberjevi tovarni na Pragerskem. Splošno je znano, da nemški tovarnarji na Slovenskem ne plačujejo naših (delavcev posebno dobro. A da bi se vsedanjem času, ko se cene industrijalnim izdelkom, živilom in sploh vsem 'potrebščinam neprestano višajo, tako slabo plačevalo kot v Steinklan-berjevi tovarni na Pragerskem, to je pa skoro neverjetno. Nemški klerikalec Steinklauber, kateri je osobito dobro napisan pri mariborski duhovščini, je začel 'I. 1903 na Pragerskem z izdelovanjem opeke. ;Ker je sprva prodajal po zelo nizki ceni, je odjedel domačim izdelovalcem opeke daleč na okoli vse odjemalce. Pozneje, ko si je zasigural bodočnost je seveda cene svojim izdelkom zvišal, pri nekaterih vrstah celo do 50°/o. Mislil bi kdo, da bode ta krščanski mož poboljšal tudi svojim delavcem plače: o tem ni duha ne sluha. Plače so ostale iste kakor poprej, deloma so se celo znižale. Vrhu tega se delavce sedaj veliko bolj priganja Taki .prijatelji' so Nemci slovenskemu ljudstvu, tudi če so najbolj ^krščanski' možje! v -Pri občinskih volitvah v Ormožu je bilo oddanih v 3. razr. 159 nemških in 55 slov. glasov. Nemški glasovi so se potom parcelacije nekega zemljišča umetno pomnožili. v K protestantizmu je prestopilo letos v Mariboru doslej 145 oseb proti 113 v lanskem letu. Ti prestopi, oziroma strah pred nadaljnimi, je? posredni vzrok narodne mlačnosti, ki - jo opazujemo pri mariborski duhovščini. v Plesne vaje priredi letošnjo zimo celjski Sokol v gaberskem Sokolskem domu. Vaje se pričnejo v torek, 7. dee. ob pol 8. uri in se bodo vršile ?a naprej vsak torek in četrtek od 8. do 10. ure zvečer. Prosijo se pa cenjene dame in gospodi, da pridejo prvi dan kake pol ure prej v Sokolski dom k upiso-vanju, ki ga oskrbuje g. Adolf Rode. Vabila se ne bodo razpošiljala.^ v Hrast seje podrl pri podiranju v nekem gozdu blizu Sroprc na 16 letnega želarskega fanta Martina Žeraka in mu stri nogo na dveh mestih ter predrl trebuh. v Kaj pa je to! Iz Št. Jurja ob J. ž. priporoča nek brumni dopisnik katoliškim ^mladenkam in mladeničem berilo „dobrih", to se pravi klerikalnih časopisov. Med imeni teh „dobrih" listov pa manjka mariborska — .Straža'. Ali klerikalci že sami uvidevajo, da je to v resnici jeden najslabših listov pod božjim solncem ? v Hranilnica in posojilnrca v Šmarju pri Jelšah posojnje od 1. dee. naprej mesto po 6% le P° 51/2% na osebni kredit, na hipoteke pa kakor doslej po 51/2%. 5°/o oz. 43/4%- Od 1. prosinca 1910 naprej je tudi vsem pred 1. grudnom 1910 na oseben kredit danim posojilom obrestovanje le po 51/2°/o-Hranilne vloge imajo 4V2% obrestovanje; vstopnina je le 1 K. Pri plača-nju posojilnih obresti se ne računi nikakih pristojbin. Najnižji delež je 2 krone. v Iz Sevnice. 28. nov. so tukaj slovesno sprejeli v protestantsko cerkev Iv. Trstenjaka, nekdanjega kaplana splitske škofiie. Trstenjak se je po svojem prestopu takoj poročil z gospo Viktorijo Goričaj. v Dobova. Obrnili smo zadnji čas vso pozornost na nameravano žel. progo in bili smo dosedaj v tem vsi edini. Kar naenkrat pa se pojavi nek človek, ki pravi, da je škoda tako lepih travnikov, ki bi jih morali odstopiti za žel. progo. Prav smešno je to mnenje in se nam zdi tako, kot če straši mati otroka, da ga bo vzel bavbav. Ne splača se, da bi take ljudi sedaj še poučevali, kakšnega pomena je železnica za vsak kraj, skozi katerega teče, sumljivo se nam samo zdi, zakaj se nam tega ni preje povedalo in da se je šele po tolikem času prišlo na to, da so naši travniki v nevarnosti. Zdi se nam, da delajo tu na skrivnem brežko-nemčur-ske tace, ki pa se znajo s pomagači vred osmoditi. v Umrl je v Gaberju pri Dobovi jeden najstarejših mož v okolici, 90 letni Janez Kežman. v Pri obč. volitvah v Žičah so v 2. razredu (!) zmagali nemškntarji. Klerikalci tožijo, da njihove ovčice niso prav nič zarodno zavedne. v Cesar je potrdil izvolitev dekana Tomažiča za načelnika in dr. Jankoviča za načelnikovega namestnika v kozjanskem okr. zastopu. v Čitalnica v Slovenski Bistrici priredi kakor vsako leto tndi letos, Miklavžev večer z bogatim obdarovanjem slovenskih otrok. Stariši, pripeljite v nedeljo zvečer svoje otročiče v velikem številu v hotel Avstrija. Čitalnica priredi tudi dne 26. tm. na Štefanovo večjo slavnost tv proslavo desetletnice svojega obstanka. Bližnja društva-se na to slavnost opozorijo že sedaj s prošnjo, da prepuste-to nedeljo-nam in-aa-šemu društvu s svojo udeležbo pripomorejo k čim sijajnejšemu vspehu. v Drobne mariborske novice. Po-neveril in prodal je dninar Fr. Wake nekemu Hirschu več hakrene posode, katero je imel nesti kolodvor Ptička so kmalu zasačili v neki žgaujariji na Koroški cesti. — Obesil se je pos. Ruprecht iz Kamnice na neki smreki v gozdu. Našli so ga še le po 8 dneh, kar je odšel z «doma. — Prijeli so v Viktringhofovi ulici goliufa Zaveskega, katerega so iz Gradca zasledovali zaradi mnogih sleparij. v Srbskega prostovoljca so zasledili v bolnišnici v Judenbnrgu. 21 let stari Vinko Lokar iz Kranjskega je vstopil v jeseni 1908 v srbsko vojsko kot prostovoljec, a potem, ko so se duhovi pomirili, je prišel zopet nazaj. Lokar, ki se je skušal odtegniti vojaščini na Avstrijskem, je delal sedaj pri tvidki Czeczowiczka und Sohn v Judenbnrgu, a ko se je prišel zdravit v bolnišnico, so ga ulovili. Kranjske novice. a Nemška stranka na Kranjskem izjavlja, da ni v nikaki zvezi s prevodom škofove brošure. Vse se že brani teh nesramnosti. a Klerikalni obrekovalei. Še se ni polegla senzacija glede obsodbe klerikalnega tata časti p. Murna, že mora včerajšnji „Slovenec" prinesti izjavo, v kateri obžaluje, da je v neki notici oktobra mesca krivično žalil dr. Jos. Mandiča v Trstu in župana Kastelica v Materiji (Istra). Lepi katoličani to! a Vinski sejem v Krškem 1.1, m. se je zopet dobro obnesel. Kupčija sicer ni bila tako živahna, kakor je bilo pričakovati, a vzrok je temu. da so gostilničarji in vinski trgovci še založeni z množiuo starega vina. a Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov osnuje 19. decembra v Ljubljani podružnico. a V pokoj je stopil po 36 letnem službovanju deželnosodni svetnik v Ribnici in deželni poslanec Fr. Višni-kar. Bil je v okraju splošno priljubljen ter ves čas življenja odločen na-nodnjak in naprednjak. Kakor znano, klerikalca deželnozborska večina njegove izvolitve dež. poslancem ni overovila. Višnikar se nastani v Ljubljani. a Ulični napisi v Ljubljani se bodo zopet nekoliko izpremenili. Občinski svet je sklenil imenovati eno ulico po Jelačiču, eno pa po Vrazu, dočim se bode neki trg nazival „Hrvatski trg'1. S tem bi se Ljubljančani naj spominjali slovensko-hrvatske edinosti. a Umor na Begunjščici. Lovec Eisen pass v zimi 1908/1909 v Neustadtu ob Hardti po dr. Schwangartu izvršenih primerjajočih poskusov je bil, da so bile v spomladi vse bube grozdnega sukača na pokritih trtah mrtve, dočim so bube na nepokritih trtah sosednih parcel dobro prezimile. Ker postaja škoda, ki jo povzročata seneni črv in kiseljak tudi na Štajerskem vsako leto večja, biio bi umestno, da se delajo tudi pri nas primerni poskusi s po jončevanjem tega škodljivca. Ako se s pokrivanjem trt z zemljo res morejo ugonobiti bube, bilo bi pokončevanje grozdnega sukača ka j priprosto, sosebno, ker se pokrivanje trt z zemljo, — ki služi poleg tega tudi kot sredstvo proti «imski pozebi, lahko opravlja obenem z jesensko kopjo, ki je zaradi izdatnega rahljanja zemlje zelo priporočljiva. Da se zadeva čim preje razjasni, priporočam, naj vinogradniki napravljajo v tem pogledu že to zimo primerne poskuse. Tozadevna opazovanja naj se naznanijo podpisanemu, ali pa obvestijo v tem listu. Gradec, dne 24. novembra 1909. Franc Matia-šič, c. kr. vinarski inšpektor. Književnost in umetnost. v Morski razbojnik. Povest. Spisal kapitan Frederick Marryat. Iz angleščine prevel I. M. založila in natisnila Ig. pl. Kleinmayr & ted. Bamberg v Ljubljani. Cena? v „Modri Janko" Pod tem naslovom izide v kratkem knjiga za našo mladino, o kateri lahko trdimo, da je bila živa potreba. Slovenci imamo sicer nekaj lepih knjig za mladino, vender pa še ne take, ki bi našim ljubljencem posredovala najvažnejše nauke o higi-jeni in o lepem vedenju. To pa dosega „Modri Janko" igraje s šegavimi kiticami, veselimi, otroškemu duhu primernimi prizori in krasnimi slikami v če-tverobarvnem tisku. Stara izkušnja je, da vcepimo mladini potrebne nauke še najlažje s kiticami, ki jim gredo tako-rekoč same po sebi v posluh in spomin in s podobami, ki jih tako zanimajo, da se ne morejo od njih ločiti. V tem oziru stoji ,Modri Janko' na višku veselih podučnih knjig. Osobito lepi slovenski verzi prof. Fnntka se bodo našim Ijnbencem kaj omilili. — Knjiga je izšla po posredovanju avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih „Viribus unitis". Nje autor je mladi umetnik Mac John Leuthe, ki xje sestavil šegave kitice iu naslikal lepe slike, ki nam z drastično komiko pre-dočujejo zle posledice različnih razvad. Prva nemška izdaja knjige je že raz-prodaua in je povsodi našla prijatelje in podpornike. Tako so jo za vse svoje otroke naročili nadvojvodinja Valerija, knjeginja Hohenberg, princezinja Gizela bavarska in drugi. Najbolj pa se je knjiga razširila v delavskih in meščanskih krogih, katerim je v prvi vrsti namenjena. —S slovensko izdajo steklo si je deželno ,pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem' obilo zaslug, tembolj ker je omogočilo, da je cena slovenske izdaje dosti nižja kakor nemške, akoravno izide v prav enaki elegantni in trpežni opremi. „Modrega Jankota" bo kmalu dobiti po vseh knji-gotržuicah po 2 K 40 v izvod. Za Miklavža, božič in druge prilike si ne moremo želeti lepšega in koristnejšega darila. d Anton Kosi, Venček triglasnih narodnih pesmi za šolo in dom. I. zvezek 1909. Cena 50 v, pri večjem naročilu znaten popust. — Slovenci napredujemo tudi na polju glasbe, zlasti se je umetno petje v zadnjih letih močno povzdignilo. Ne mala zasluga v tem oziru gre že ljudski šoli oz. učiteljem, ki tudi izven šole goje petje v pevskih in izobraž. društvih. Niso pa umetne pesmi za šolo in naše pevske zbore po deželi pripravne, ker so večinoma pretežke, zato je treba gojiti narodno pesem. Gotovo v petju ne bi dosegli toliko uspehov, ako ne bi gojili v prvi vrsti narodne pesmi, ki se na ta način vrača narodu, med katerim je nastala. Težko je podati zlasti šolski mladini primernih narodnih pesmi, ker za izdajatelja ne zadostuje samo, da je spreten glasbenik, on mora biti tudi — pedagog, ki mu je znano, kaj ljubi sanjava otroška duša. kaj ji za vedno ostane v spominu. V tem oziru si je zraven Žirovnika pridobil znatnih zaslug učitelj A. Kosi, ki je še pred štirimi leti izdal dva zvezka „Šopka šolskih pesmi z narodnimi nape vi", po katerem je učiteljstvo tako pridno seglo, da je že vsa zaloga pošla. Za javne šolske prireditve in slavnosti je izdal tudi „Venček" I. zvezek, ki je jako dobro služil svojemu namenu in so ga povsod z uspehom peli, n. pr. v Ljutomeru, Ormožu, Sv. Bolfenku pri Središču in drugod. Na splošno željo je izšel ravnokar v „Učiteljski tiskarni" II. zvezek z desetimi lepimi pesmicami, ki bo gotovo tako dobrodošel šolam kakor prvi. Tudi manjšim pevskim zborom ga priporočamo. Naroča se pri založniku v Središču in v večjih knjigarnah. V. Obrambni vestnik. v Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra t. 1. sledeči promet i. s. A. Prejemki. 1. redni dohodki: a) Prispevki iz nabiralnikov K 1488 12, b) Prispevki podružnic i. s. Kranjsko K 99121, Štajersko K 227 83, Koroško K —'— Primorsko K 22556. Skupaj K 144460; c) Razni prispevki i. s. darila, prispevki za družbeno blago, narodni kolek itd. K 719510, skupaj K 10127 82. 2. izredni dohodki, za obrambni sklad nabrani zneski od 1. inkl. do 30. nov. 1909 K 5016 48, skupaj K 1514430. B. Izdatki. 1. redni stroški i. s. plače, podpore, poravnanje računov itd. K 18562 83, 2. izredni t. j. plodonosna naložitev zneskov za obrambni sklad, vplačani v času od 27./10.-25./11.09. K 483148, skupaj K 2339431 torej primanjkljaj meseca nov. K 825001. Slovenci in Slovenke! Ne pripominjamo ničesar! Številke govore same. Po svetu. z Sam se je izdal. Jurista Funka, ki je bil izvršil v Budimpešti več sleparij, so spravili v sanatorij, ker nikakor ni mogoče, da bi človek iz „boljše hiše" mogel slepariti. Že bi ga bili skoro spoznali za neumnega, a ravno pravi čas je še policija vlovila néko Funkovo pismo, v katerem vpraša on svojo sestro, kako se naj obnaša, da bodo zdravniki mislili, da je neumen. Funka so takoj zaprli. v Najprej tat, potem morilec. Prejšnji pisarniški prestojuik sodišča Fünfbaus na Dunaju, 46 let stari Franc Körner, katerega so lansko leto obsodili radi poneverjenja na 18 mesecev ječe, je sedaj ustrelil svojo ljubico in ušel. — v Težave pri turških reformah se vedno na novo opažajo. Sedaj so se uprli v Solunu mohamedanski bogo-slovci, ki pravijo, da ue gre, da bi pravoverni moslemi služili z neenakovrednimi kristjani pri istih polkih. v Prevrat v Nikaragui. Tajnik se-veroameriških združenih držav Knoxje javil nikaraguanskemu poslaniku, da označujejo severoameriške države one osebe za odgovorne, ki so umorile Ame-rikanca Kannon in Croce. Od onih zahtevajo zadoščenje. v Proti svoji volji je zadel temo zasebnik Honsik ua Dunaju. Slavil je na tri številke eno krono, pri tem -se je pa zgodila pomota, da je kolektan-tinja zapisala drugo številko mesto ene navedenih. Honsik se je jezil in klel, da je bil rumen in zelen. Ko je pa v nedeljo pogledal, kake številke so prišle, se je -začudil, kajti zadel je terno — 1200 kron. Kolektantinja mu je po pomoti'pomagala. v Japonec o avstrijskem parlamentu. Dr. Ogawa, profesor prava »na cesarski univerzi v Kiotu je bil v družbi poslancev Masaryka, Krama Fa in Hibovickega navzoč pri neki debati v avstrijskem parlamentu na Duuaju. Ko so prišli vsi štirje gospodi na prosto, se je Japonec oddahnil in rekel: V avstrijskem parlamentu je sicer zeb zanimivo, a dela se v japonškem več. z Tatovi v Gladbecku. Ona dva tatova, ki sta fiskalno blagajno v Gladbecku ukradla, se pršeta Neuß in'Opel. Oba sta bila nastavljena kot nižja uradnika in sta sedaj že pod ključem. Pri slednjem so našli 294.000 mark v bankovcih. v Strahu je postala blazna. Listi poročajo, da je stanje ruske carice na Livadii zelo žalostno. Včasih je baje popolnoma brez pameti in spomina,'.da niti starih znancev ne izpozna. Vedno jo je strah in včasih se razjoče krčevito. z Delavci proti nadzornikom. Iz Goppensteina na Švicarskem se poroča, da so odkrili med delavci, ki se nahajajo pri delu tamkajšnjega hotela, cel koniplot, ki je naperjen proti nadzornikom in inženirjem. Med delavci se nahaja kakih 30 Kalabrezov, ki so dani maffie. Nekaj so jih zaprli. Z zvonika so padli. V kraju Gallio Asiago se je bavilo osem delavo-v -i popravljanjem cerkvenega stolpa. Nenadoma se je pa podrl oder in sedem delavcev se je pa vkleuilo zvonikove osti, dočim je eden padel 40 metrov globoko iu mrtev obležal. t Od. jjI Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev. SS H_ JUL Kreditno ii^ stavbeno zadrugo ,Lastni dom' v Celju, Rotovške nlice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovucra za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle. Naročajte in razširjajte ^^ ^ Lastna zaloga Največja zaloga šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank vatnike in urade Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul. Prva južnoštajerska vinarska zadruga y Celju &ÄS1 izvrstna vina. Najboljši časopis za inseriranje je „Narodni Dnevnik" ZVczna trgovina v Celju sprejema naročila na tiskarska dela katera se izvršujejo v lastni ZVezni tisl(arui Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini Fr. Strupi, Celje. Najboljše orožje v političnem boju sta ,Narodni List" in ,Nar. Dnevnik" Novosti f pisalnih in risalnih potrebščinah „ , , . . po zmernih cenah ^ZM trgOMI \ se dobijo vedno v v Celju Za 40, 50 ali 60 Vinarje* v znamkah, poSljem takoj 10 komadov krasnih razglednic (z cvetljlcami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne) kakoršne se želi. Vilko Weixl trgovina s papirjem Maribor, Gosposka ulica št. 33. V zaloqi 100.000 komadov. Trgovcem izdaten popust. jtiodni salon za gospode Celje, Krožna cesta Maks Zabukošek. Ka dober razVoj Vašega podjetja polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh ! K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgot ovejšim uspehom ! Upravništvo „Nar. Dnevnika". v Obsodba sadističnega soproga. Porotno sodišče v Elberfeldu je obsodilo nekega moža z imenom Haarhans iz Ohligsa v dvanajstletno ječo, ker je vedno mučil svojo ženo in bil sadist. z 10.000 kron je poneveril polagoma tvrdki Blaas knjigovodja Viljem Bncher na Dunaju. Defravdanta so že zaprli. v V blagajno so vlomili pri tvrdki Ferdinand J. Pyatnik v Budimpešti in oropali v gotovini 5000 kron. Neznani tatovi so vzeli tudi nekaj hranilnih kujižic s kakimi 10.000 K. v Otrpnenje tilnika se je pojavilo v nekaterih francozkih garnizijah kakor v Nantesu, Toursn, Reimsu in Van-nesu. Eden vojak je umrl. a Katastrofa na morju. Nemška barka ,.Selene", ki je bila na potu iz Tocopille v Hamburg je morala v Tal-mouthu pristati, da izkrca kapitanovo tuplo. Na ekvadorski višini se je namreč polotila posadke mrzlica in kapitan in 11 mornarjev je umrlo. Ko je usto-pilo potem več novih mornarjev in kapitan, je tudi ta umrl. Društvene vesti. a Na rodbinski večer „občesloven-skega obrtnega društva v Celju"*, ki se vrši v soboto, dne 4. grudna 1909 ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih „Narodnega doma" v Celju se vabijo vsi narodni Slovenci. Na sporedu je: govor, petje, tamburanje, kuplet, šaljivi prizor itd. Ker je ta rodbinski večer velike važnosti za celjske obrtnike v svrho celjskega stika in pogovorov glede delovanja obrtnikov, pričakujemo, da se istega vsi slovenski obrtniki, kakor tudi prijatelji istih s svojimi rodbinami polnoštevilno udeleže. ' Odbor. a Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" priredi v nedeljo, dne 5. t. m. ob 5. uri zvečer v dvorani g. Brinovca Miklavžev večer. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno odbor. a Poročilo o veselici ..Knjižnice Št. Jurij ob Južni žel.", ki jo je priredila 27. novembra 1909 in o občnem zboru za leto 1909. 1. Število vezanih knjig slovenskih 494, nemških 155, vkup 649. 2. Vrednost slovenskih, kolikor se je z vezavo vred za nje dosedaj plačalo K 1207'17. Vrednost nemških K 157*20, vkup K 136437. 3. Knjig se je razposodilo od 1. jan. 1909 do danes 968. 4. Dohodki od 17. maja 1908 do 29. novembra 1909 K 460'49, stroški K 433 32, prebitek K 2717. Promet v denarju K 893 91. 5. V odbor so se voli'i: Predsednik: g. Kveder Karol. Podpredsednik: gdč.Marta Nendl. Blagajnik: g. A. Recelj. Odbornika g. dr. Ipavec in g. Anton Jamšek. 6. Predlogi in nasveti: a) g. A. Recelj predlaga naročitev 2 letnikov, „Naša bodočnost" 1909 in jednega z leta 1908. Se sprejme, b) 25% od dohodkov predstav naj se izroči pevskemu zboru za pokritje svojih stroškov. Se sprejme. 7. Ob priliki občnega zbora ste se priredili predstavi „Krojač Fips" in „Brat Sokol" in je nastopil mešan pevski zbor in ženski zbor pod vodstvom g. J. Čuleka. Veselica je izvrstno uspela, posebno se moramo na tem mestu zahvaljevati občinstvu iz okolice Št. Jurija in Grobelnega za obilen obisk. Na svidenje ob prihodnji predstavi, ki se bo pravočasno oznauila. Odbor. a Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. Drugi redni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši dne 4. novembra 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih akad. teh. društva „Triglav", Schönangasse 17/1. s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Proračun. 4. Razdelitev trakov. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje gobrodošli! Najliovejša brzojavna in telefonica poročila. Državni zbor. o Dunaj, 3. dee. Danes je otvoril predsednik dr. Pattai sejo parlamenta ob 1/412 uri. Razpravlja se o Choco-vem nujnem predlogu v zadevi nemškega bojkotnega gibanja proti Čehom. Choc utemeljuje nujnost predloga v češkem jeziku. NemšKi posi. Grössl ime- nuje predlog največje jezuitstvo, češ da so baš Čehi oni, ki vedno pridigajo bojkot in ki so prvi izdali geslo: Svuj k svému! Posi. Fresi odločno protestira proti temu, da se nenemški govori ne protokolirajo, ker se s tem označa zastopnike nenemških narodov kot manj vredne. Afera Bergmann. o Praga. 3. dee. Z veliko napetostjo se pričakuje jutrišnje seje izvrš. odbora češke agrarne stranke, ki ima razsojati v zadevi bivšega posi. Bergmanna proti Zazvorki. Agrarni strankarski organi odločno zahtevajo, naj odbor v očigled vedno naraščajočemu razdiralnemu delu v stranki izključi vsa osebna vprašanja in naj pretresa zadevo izključno s stvarnega stališča ter izreče pravično razsodbo, da ue bodo nudile češke stranke narodnim nasprotnikom vedno in vedno prizorov needi-nosti in razporov. Listi oneuem ostro napadajo biv. min. Prašaka. češ da je za svoje osebne koristi prodal najvi-talnejše interese stranke. — (O znani aferi Praška glede prodaje sladkorne pese smo svoj čas poročali. Op. ur.) Proti Slovanski jednoti. o Praga, 3. dee. ..Narodni Listy" na uvodnem mestu ostro napadajo SI. jednoto zaradi njenega sklepa, češ da je sramotno zapustila svoje prejšnje šele pred nekaj meseci sklenjeno stališče. Andrassy pri cesarju. o Dunaj, 3. dee. Danes ob 2. pop. je sprejel cesar e:rofa Andrassyja v posebni avdijenci. Nemški državni zbor. o Berolin. 3. dee. Poslanec princ Hohenlohe-Langenburg bo danes, če se ne zgodi kaj posebnega, izvoljen za drugega podpredsednika nemškega državnega zbora. Zastrupljevalna afera v Hamburgu. z Hamburg, 3. dee, Vzrokov za-strupljenja v blaznici še vedno niso mogli dognati. Čudno je, da od pazni-škega osobja ni nihče obolel. Paciik — Kramar — Udržal. z Brno. 3. dee. Zaradi udeležbe čeških voditeljev Pacàka, Kramàfa in Udržala na nekem od nemške strani danem dineju češke „Lidové Noviny" ostro napadajo imenovane poslance, češ, da njih dejanja ne stoje v skladu z njih izjavami. Angleški parlament. z London, 3. deč. Parlament bode jutri odgoden. Nove volitve se bodo vršile najbrž med 10. in 20. januarjem prihodnjega leta. z London, 3. dee. Parlament bode samo odgoden, ne razpuščen. Vendar pa se pred razpustom sploh več ne snide. Tržne cene. 2. decembra. Dunaj. P o 1 j ed el s k a bor z a: Konzum je osta! danes v rezervi in tendenca je bila vsled tega trudna. — Posebuo se ni prometovalo. ker ni bilo pravih ponudb. Zahteve pri pšenici in koruzi so se znižale za 5 vin. Rž je tudi za 5 vin. slabša; ječmen ia oves sta pa ostala jednaka. Sladkor. Trst. — Ceufrif(u.al Pilés prompt K 357/8 do K 37—, za juli-avgust K 36— do K 37—, Tendenca: uporna. Sladkor,Praga. Surovi sladkor prompt K 29 30, nova kampanja kron 2510. — Teudenca mirna. Vreme: deževno. Budimpešta. S v in j ad: ogrske stare, težke do 144 vin. mlade težke J 53 do 155 vin., mlade, srednje 153 do 155 v. mlade, lahke 145—149 vin. zaioga 23.085 komadov. Prignano 18 komadov, odgnano 358. Ostalo torej 22.745 komadov. Tendenca mirna. Budimpešta. Pšenica za april K 13*76, pšenica za oktober K 13'44. rž za april 9'90. oves za april 8'80T koruza za maj 6 62, ogrščica za avgust 13 35: Tendenca motna, promet neznaten. Ponnde zmerne, efektivna pšenica 10 vin. nižia, drugo mirneje. Veselje-kupiti tudi malo. — Vreme: deževno. Ugodna prodaja. Gospa Marija Juvančič, posestnica na Vidmu, vdova po gosp. Avguštinu Juvančiču, bivšem posestniku in gostilničarju v Rajhenburgu, želi prodati štiri vinograde v Sremiču z dvema vinogradskima hišama in eno kletjo. Kupna cena po dogovoru, objekti se zamorejo [ogledati vsaki čas proti primernodobnemu oglašenju pri lastnici. Ugodna letovišča. Kopeli v Savi blizu! Železniška zveza ugodna. 577 3-1 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obstal v modernih fazonah in po solidnih cenah. Založništvo Ig. pl. Kleinmajer 8 == Fed. Bamberg b Ljubijaai. = Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marryat: Morsili razbojnik Iz angleščine prevel i. M. Marryat je naj znamenita e j ši angleški opisoratelj mornarskega življenja in to prevod najboljšega Marryatovega romana. 8°, 224 strani. Broširan K 250. vezan K 3 70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. Novo ustanovljena trgovina papirja (S s 0) A » ß temveč pridite v trgovino s papirjem in pisalnim orodjem BORICflR 8 LESROUŠEH " v Celju, Graška ulica št. 7 Ceniki brezplačno na razpolago 0) o tt T3 O « "S (D N« ep 9)