. MORSKI dnevnik VIS- “haia" » Trstu ^1* '945. njegov ffiSj* partizanski m Sta* vasi Zakrii ^«rr,o7" Z"1*"1 '944 se je ti-v GovJska,a| »Doberdob« M P?..GoreniiTrebu-'944 h« < ^P^mbra tišini e, H™8!® 1945 v maiaioic dn|' do 8-"WW??avosvoboie-dnja S*** ,z5la ra-Bil je edini ***2Sl£F- primorski M. dnevni D- ~U O O- vrl O O - m _.v. i-5 nj 2; ~ c - L_ -n ^"p?rn Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 182 (11.598) Trst, petek, 5. avgusta i> £0 — i„n 2-: ui i_ -S* r-i N-: 3> Z j> n j> o- o Novi ministri so že včeraj zaprisegli pred Pertinijem Bettino Craxi sestavil vlado V vladi je 16 demokristjanov, pet socialistov, po irije socialdemokrati in republikanci ter dva liberalca - V KD val polemik - Negativna ocena KPJ o M o o Staro Bi novo fi0JAN BREZIGAR ^ejstvn j *S°d«vjni’ da j*' prvič v italijanski 8pedstavnii?revze* Predsedstvo vlade Vsekakor SOc'a''stične stranke, je Mziianj,, po®embna novost in tudi ?etdeSe,i ,SOcialistični stranki za de-? bilo v H", Prizadevanje in delo, ki '4vHo, aekaterih obdobjih zelo te-Pnr a dokaj izrazitega J8*4 Retlvr.^ ,K* komunistične partije Rinoo,,0 mnogo negativnih, a anje ^ Pozitivnih aspektov. Ime- ,V ade pa ‘‘omlista za predsednika ti ®°litikp 1, naravna posledica prav « letini ’ „ atere začetnik je bil Pie-av# prv,.Pfed dvajsetimi leti s se-V Vs sredmskolevičarske vlade. S> okvin46*1 dvajsetih letih se poli-,!itven0 v„.Vec'n m vlad v Italiji ni ?irut vl^remenil- Čeprav se je od ; ^isetkra* a- zamenjala kar štiriin-i a’ ^ i,v ,e Ve®ina ostala v bistvu riV° obdoh^rnem° kratko Andreotti-i ede na n^e .aar°dne solidarnosti. » *r4sla at'< n° osnovo, na kateri 8#v#ritj 0 Va vlada, torej ni mogoče Vsekak eb"ih novostih‘ L tej vlaji p? ie novo dejstvo, da je J*® krščan t ep*'ena pravzaprav e- v *e izšla ■ ka demokracija. Stranka, if.iVečji Zadn.iih volitev poražena iau,tat mo a,„kot kdajkoli prej, slavi 2* v vrskh0 ™ag0' Kljub razprti vL^jkaU KD- ki jih tudi tokrat J^ise „ ’ je stranka relativne vi n° v a? zagotovila absolutne s» u ' ki pa ai; mest° podpredsednika ms« zahtevali niti za ča-fi n.*J?Xega Predsedstva, in v sr g. ^čnep« , “na ministrstva, razen <*feali 90cia!u.Obramb,,cga’ W so i" >• P«)‘ bstl Prepustiti republikan čbf0t°* * * * vili so si demokristjani ^ je j 1 »homogenosti* veki^?®6. hm«? .hpdo povsod, kjer bo k>je. f av,*i sredinskolevičarske J*. priPravifa .Pomeni, da so socia-sk^^dstv« f”1 žrtvovati na oltar la* "Prave , ade tudi velike levičar- Tt"in Kh’ kwt 80 Rim' Mi' d0?.n("n nr ’ n ph podariti demokri-svo-e,a naih l trenutku, ko je KD j8a obstoj8* P°raZ V zgodovini k^al nHh,jPl!?gram- Craxi ga bo je Se*e iedai^"1* teden v parlamentu Hfn5°ral (J,?" fnano, v kolikšni meri CO« od svojih prvotnih sktk 'kija in stri081*- v kaU-ri sedijo trije Bostf in števil'« trVc bivši Predsedniki Bi« ; Sp0r n,‘ druge prestižne oseb-“e bi* vUPJevanJc med U-mi mi-4ela da (V enostavno, kar |>o-ie i*rvi nnv', ne 1,0 ime’ iahkega Bal, e,* Pek a j ?zk"sni kamen ga čaka b0 mon,d,nov’ takoj P« poč itn i-Vk^arskih „fa vlada sprejeti vrsto Hmiti “krepov za zajezitev in-<">8 ^'jak zmanjšanje državnega tBkai0®*®« o k« e tedaj ho mogoča 1 he, tviHi<>rn,,g,'n<>st' te vlade, in, 1 0 njeni učinkovitosti. RIM — Bettino Craxi je včeraj predstavil predsedniku Pertiniju seznam ministrov, ki sestavljajo novo vlado, prvo v Italiji pod predsedstvom nekega socialista. Ministri so včeraj popoldne že zaprisegli, v torek popoldne pa se prične razprava v parlamentu. Zaupnico bodo izglasovali predvidoma do konca prihodnje^ ga tedna. Sestava nove vlade je naletela na deljene reakcije. Socialisti, liberalci in republikanci so v glavnem zadovoljni, socialdemokrati so imeli že prve težave in so morali zamenjati enega ministra, v demokristjanskih vrstah pa je pravi vihar zaradi premajhne vloge, ki jo ima v vladi notranja opozicija. Povsem negativno ocenjujejo sestavo vlade komunisti. V glasilu Unita senator Macaluso med drugim opozarja na dejstvo, da je ta vlada nastala kot «altemativa» komunistični partiji, in se sprašuje, če bo še kdo trdil, da je zgodovinski dogodek sestava vlade pod predsedstvom socialista, ki ni alternativna konservato-rizmu. V novi vladi ni nobenega ministra iz dežele Furlanije - Julijske krajine, medtem ko je bil v prejšnji vladi socialistični minister Loris Fortuna, izvoljen v videmskem volilnem o-krožju. VEČ NA 2. STRANI Sestava nove vlade PREDSEDNIK VLADE: Bettino Craxi (PSI) PODPREDSEDNIK VLADE: Arnaldo Forlani (KD) ZUNANJE ZADEVE: Giulio Andreotti (KD) NOTRANJE ZADEVE: Oscar Luigi Scalfaro (KD) PRAVOSODJE: Fermo Mino Martinazzoli (KD) PRORAČUN: Pietro Longo (PSDI) FINANCE: Bruno Visentini (PRI) ZAKLAD: Giovanni Goria (KD) OBRAMBA: Giovanni Spadolini (PRI) SOLSTVO: Franca Falcucci (KD) JAVNA DELA: Franco Nicolazzi (PSDI) KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Filippo Maria Pandolfi (KD) POSTA IN TELEKOMUNIKACIJE: Antonio Gava (KD) INDUSTRIJA, TRGOVINA IN OBRTNIŠTVO: Renato Altissimo (PLI) DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO: Gianni De Michelis (PSI) PREVOZI: Claudio Signorile (PSI) TRGOVINA S TUJINO: Nicola Capria (PSI) TRGOVSKA MORNARICA: Gianuario Carta (KD) DRŽAVNE SOUDELEŽBE: Clelio Darida (KD) ZDRAVSTVO: Costante Degan (KD) TURIZEM IN PRIREDITVE: Lelio Lagorio (PSI) KULTURNE IN AMBIENTALNE DOBRINE: Antonino Gullotti (KD) MINISTRI BREZ LISTNICE: DEŽELE: Pier Luigi Romita (PSDI) JAVNE UPRAVE: Remo Gaspari (KD) ODNOSI S PARLAMENTOM: Oscar Mammi (PRI) CIVILNA ZAŠČITA: Vincenzo Scotti (KD) POLITIKA EGS: Francesco Forte (PSI) ZNANSTVENE RAZISKAVE: Luigi Granelli (KD) BLAGAJNA ZA JUG: Salverino De Vito (KD) EKOLOGIJA: Alfredo Biondi (PLI) Obveze družbe ANAS Na sestanku, ki je bil včeraj na Proseku, je družba ANAS v prisotnosti predstavnikov zainteresiranih krajevnih ustanov, razlaščencev in njihovih organizacij sprejela točne obveze glede izplačevanja odškodnin tistim razlaščencem na avtocestnem odseku med Nabrežino in Prosekom, katerim bo stanje zemljišč ugotovila v prvih dneh priho4lnjega tedna. Vprašanje izračunavanja višine odškodnin in njihovega izplačevanja se je odprlo po znani razsodbi ustavnega sodišča, ki je razglasilo protiustavnost zakona 385/83, ki je doslej urejeval to vprašanje. Družba ANAS se je obvezala, da bo tem razlaščencem izplačevala predujme na odškodnino v primeru, da bi italijanski parlament ne izglasoval novega zakona v roku 120 dni. NA 5. STRANI V nove odnose BOGO SAMSA Fašist Pinochet ponuja «demokracijo» SANTTAGO DE CHILE — Čilski fašistični diktator Pinochet ponuja demokracijo. Ta stavek zveni zelo čudno-, naravnost neverjetno, pa je vendar do neke mere resničen. Včeraj je namreč Pinochet izjavil, da ponovno dovoljuje dejavnost vseh političnih strank, «razen marksističnih*. Politične stranke so v Čilu prepovedane že deset let, vse od državnega udara. Pinochet je še dodal, da je zadolžil posebno komisijo, da izdela ustavni zakon, s katerim naj bi uredili dejavnost političnih strank, poudaril pa je tudi, da bodo v komisiji sodelovali tudi nekateri «pred stavnikj opozicije*. Do tega Pinochetovega sporočila prihaja teden dni po pismu, ki ga je čilski diktator poslal papežu Ja nezu Pavlu II. in v katerem poudarja voljo, da pride do dialoga. Očitno je Pinochet v težavah, ker so se politični izolaciji pridružile tudi hude gospodarske težave, ki jih fašistična hunta ne more premostiti. Odtod odpiranje «demokraciji». TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Sprejet odsftop župana in -odbora Tržaški občinski odbor, ki mu je načeloval listar Deo Rossi, je sinoči končno tudi uradno odstopil. Ko bi moral namreč prvič glasovati o odstopu župana in celega odbora, se je v dvorani zbralo premalo svetovalcev. Tako težko sklicana seja pa je potekala zelo hitro in mirno: za odstop so glasovali vsi. Predstavniki Liste in Iaično-sociali-stičnih strank, ki so bili v odboru, so pred tem delovanje odbora pohvalili, ostali pa kritizirali. Podrobnejše poročilo v jutrišnji številki. Danes tržaški melonarski župan in. . . Želeli bi napisati «nikoli več», vendar naj ostane ta nedokončani del stavka samo želja, jasno izražena želja, in pričakovanje. Ostane pa dejstvo, da je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta melonarski župan podal ostavko, dokončno ostavko in da je vesoljna melonarska skupščina z zelo velikim številom glasov dokončno sklenila preiti v opozicijo, ker se s krščansko demokracijo in drugo strankarsko druščino noče bratiti. Ostane torej predvsem dejstvo, da se je zaključilo neko razdobje v zgodovini Trsta. To je bilo žalostno, slabo razdobje. Polno neučinkovitosti, ko se niso reševala na videz tako preprosta vprašanja, kot je iskanje parkirnega prostora, reševanje osnovnih problemov komunalnih u-slug in podobno. Predvsem pa se niso reševala osnovna vprašanja tržaškega razvoja. Trst doživlja prvič v svoji zgodovini resno stagnacijo, število prebivalstva se manjša, že zdavnaj je mnogo več mrtvih, kot rojstev, priseljencev od zunaj pa ni, oziroma je celo migracijska bilanca negativna. Manjša se število delovnih mest, ali bolje rečeno naraščajo neproduktivna mesta in Trst je vedno bolj parazitsko, staro mesto. Preveliko poveličevanje bi bilo, če bi melonom pripisovali krivdo za vse to. V resnici so posledica, ne pa Preteč položaj v Čadu NDJAMENA — Po čadskih uradnih poročilih je libijsko letalstvo včeraj že peti dan zapored bombardiralo mesto Faya-Largeau, ki pa ga uporniki vseeno niso uspeli zasesti. Čadske oblasti označujejo za zelo težak položaj, v katerem se na severu dežele nahajajo vladne čete, ki za zavrnitev libijskih letalskih napadov nujno potrebujejo topništvo, obljubljeno od Francije in ZDA. Po vesteh iz vojaških krogov pa je prihod še zadnje pošiljke orožja samo vprašanje časa. Organizacija afriške enotnosti je medtem iz Adis Abebe pozvala vse strani, ki so vmešane v čadski spor, naj čimprej sedejo za pogajalsko mizo. NA 3. STRANI vzrok za tržaške politične in gospodarske procese. So rezultat neke miselnosti, ki pa ne vodi nikamor. Z zapiranjem v samega vase, u-stvarjanjem ozke «citadele» pač ničesar ne rešiš, obratno vse samo še poslabšaš. Do Slovencev so bili melonarski voditelji vedno do kraja sovražni. Točneje, nastali so kot odpor do o-simskih sporazumov, ki naj bi privedli do enakopravnega odnosa sodelovanja. V tržaškem občinskem svetu je prvič v italijanski povojni zgodovini prišlo do odkritega sodelovanja z neofašistično MSI, saj je bil župan Cecovini izvoljen tudi z neofašističnimi glasovi. Jeseni se bodo pričela nova pogajanja in težko je danes reči, kako se bodo končala. Zelo verjetno z manjšinskim občinskim in pokrajinskim odborom, v katerem Lista za Trst neposredno ne bo sodelovala, saj jo veže sklep skupščine. Toda njen tajnik Giuricin že sedaj napoveduje, da sklepi niso večni, v deželnem svetu so štirje svetovalci Liste že glasovali za odbornika KD Ri-naldija. Skratka, očitno pripravljajo teren, da bodo ponovno zahtevali vstop v odbor in morda tudi ponovno spravili v kombinacijo propadlega kandidata za rimskega poslanca Cecovini ja. Pa to so že kombinacije za jesen. Za danes ponovimo ugotovitev, da je z melonarskim županom konec in željo in pričakovanje, da je konec za vedno. Predvsem pa izrazimo željo, da bi prišlo do novih odnosov sil, do novega odprtega ozračja, v katerem bo mogoče reševati konkretna tržaška vprašanja. Ko bo mogoče občinsko in pokrajinsko u-pravo prenoviti, da bosta res aktivni in učinkoviti, povezani z deželnimi, državnimi in drugimi ustanovami, ne pa zaprta otoka sredi grozečega morja. V teh novih odnosih sil pa je prav gotovo prostor tudi za nas, pripadnike slovenske narodnostne skupnosti, in za našo aktivno vlogo povezovalca različnih kulturnih, političnih in gospodarskih vrednot. Craxijeva vlada v znamenju sporov in zahrbtnih manevrov RIM — Še nobena vlada ni nastala med tolikimi spori, protesti, negodovanjem in zahrbtnimi manevri kot sedanja. To velja še zlasti za demokristjane. Včeraj zjutraj tam nekje med 11. in poldnem je celo kazalo, da vlade ne bo: demokristjanska manjšina, ki se je zbrala okrog Forlanija je objavila lakonično sporočilo, v katerem je napovedala svojo odločitev, da njeni predstavniki ne stopijo v vlado. Carlo Donat Cattin, eden voditeljev manjšine ni varčeval s strupenimi izjavami na račun tajništva. Po njegovih besedah KD ni več demokratična temveč leninistična stranka, znotraj stranke pa ni političnih pogojev za vstop v vlado. V tistem trenutku je Craxi bil že kakih 40 minut piri predsedniku vlade: v žepu je imel odprt seznam ministrov in je potrpežljivo čakal, da mu sporočijo odločitve demokristjanske manjšine. Krščanska demokracija se ni še nikoli pokazala navzven tako neenotna in tako polna kontradikcij kot ob tej priložnosti. Prva ugledna žrtev spiopadov znotraj KD je bil Amintore Fanfani. Nekdanji predsednik senata, ki je tako izgubil še eno bitko na svojem pohodu k predsedstvu republike, se je moral že v sredo zvečer odpovedati notranjemu ministrstvu: za ta stolček se je osebno pogajal s pooblaščenim mandatarjem, na katerega ga veže pozitiven osebni odnos. Moral je poseči sam tajnik KD De Mita, da ga je prepričal. V zameno so notranje ministrstvo obljubili Fanfanijevemu zvestemu pristašu Cleliu Daridi. Izid te opieracije je bil videti tako gotov, da so včeraj dnevniki že pisali o Daridi kot o novem notranjem ministru. V sredo zvečer pia se je vse spremenilo. Znotraj političnega urada KD, v katerem so voditelji vseh struj nastane spor glede zakladnega ministr- stva: kandidata sta dva Giovanni Go-ria in Emilio Colombo. Prvega zagovarja tajnik De Mita in je že bil minister za finance v Fanfanijevi vladi. Drugi je ugledna politična osebnost, Ju jo podpira vsa Forlanijeva manjšina. Pogajanja trajajo pozno v noč, vendar brezuspešno. Poleg vsega Colombo nima namena sprejeti ministrstva, ki bi bilo manj pomembno od onega, ki ga je imel do sedaj. Do odločitve pride v četrtek zjutraj. Manjšina KD objavi sporočilo, o katerem smo pisali ter izrecno napoveduje, da zahteva vsaj enega od štirih najpomembnejših ministrstev (zaklad, zunanje zadeve, pravosodje in notranje zadeve). De Mita in Forlani se na vrat na nos sestaneta na sedežu KD za zadnja pogajanja. Demokri-stjanski tajnik ponudi Forlaniju stolček podpredsednika vlade, za notranjega ministra pa predlaga Scalfara, ki je član manjšine ter je znan kot velik poštenjak. V okviru tega sporazuma gre Goria na zakladno ministrstvo, pristašu Fanfanija Daridi gre ministrstvo za državne udeležbe, Gasparija pa premestijo na ministrstvo za javne funkcije. Forlani sprejme pogojno, s tem, da se najprej posvetuje s predstavniki manjšine. Medtem je Craxi že odšel k Perti-niju in potrpiežljivo čakal na odločitev KD. Med čakanjem je celo zapravil listek, na katerega si je zapisal imena novih ministrov in tako pozabil iz seznama, ki ga je prebral pred televizijo ime ministra za ekologijo Bion-dija. Sestava vlade ni zadovoljila nikogar, tako, da je socialdemokrat Di Gesi, ki bi moral biti minister za odnose z deželami sporočil Craxiju da se mu zahvaljuje, vendar da ne more sprejeti tako nepomembnega ministrstva. Na njegovo mesto so morali na vrat na nos imenovati socialdemokrata Ro-mito. R. G. Na sliki (telefoto AP): Franca Fal-cucci in Amaldo Forlani. 44 povojnih vlad predsedniki vlad vladne stranke datum sestave datum odstopa 1 Parri KD-KPI-PSI PLI-PDL-PD’A 20,- 6.-45 24.-11.-45 De Gaspieri I. KD-KPI-PSI-PLI-PDL-PD’A 10.-12.-45 L- 7.-46 De Gaspieri II. KD-KPI-PSI-PRI 13,- 7.-46 20.- 1.-47 De Gaspieri III. KD KPI-PSI 2,- 2.-47 13.- 5.-47 De Gaspieri IV. KD-PLI-PSLI-PRI 31.- 5.-47 12.- 5.-48 De Gaspieri V. KD-PLI-PSLI PRI 23,- 5.-48 12,- 1. 50 De Gaspieri VI. KD-PSLI-PRI 27,- 1.-50 16.- 7.-51 De Gaspieri VII. KD-PRI 26,- 7.-51 29. 6.-53 De Gasperi VIII. KD 16,- 7.-53 28.- 7.-53 Pella KD 17.- 8. 53 5,- L 54 Fanfani I. KD 18.- 1.-54 30.- 1-54 Scelba KD-PSDI-PLI 10.- 2.-54 22.- 6.-55 Segni I. KD-PSDI-PLI 6.- 7.-55 6.- 5.-57 ZoU KD 19,- 5.-57 19.- 6.-58 Fanfani II. KD-PSDI L- 7.-58 26. 1-59 Segni II. KD 15.- 2.-59 24- 2-60 Tambroni KD 25.- 3.-60 19- 7.-80 Fanfani III. KD 26.- 7.-60 2- 2.-62 Fanfani IV. KD-PSDI-PRI 21.- 2.-62 16- 5.-63 Leone I. KD 21,- 6.-63 5-11-63 Moro I. KD PSI PSDI-PRI 4. 12.-63 26- 6.-64 Moro II. KD-PSI PSDI-PRI 22,- 7.-64 21- 1-86 Moro III. KD-PSI PSDI-PRI 23. 2.-66 5- 6-68 Leone II. KD 24,- 6.-68 19-11-68 Rumor I. KD-PSU-PRI 12.-12.-68 5- 7.-69 Rumor II. KD 5,- 6.-69 7- 2-70 Rumor III. KD PSI-PSDI-PRI 27.- 3.-70 6- 7.-70 Colombo KD-PSI-PSDI-PRI 6.- 8.-70 15- 1- 72 Andreotti I. KD 17. 2.-72 26- 2.-72 Andreotti II. KD-PSDI-PLI 28,- 6.-72 12- 6-73 Rumor IV. KD-PSI-PSDI-PRI 7.- 7.-73 2- 3-74 Rumor V. KD-PSI-PSDI 14,- 3.-74 3-10-74 Moro IV. KD-PRI 23.-11.-74 7- L 76 Moro V. KD 12.- 2.-76 30- 4-76 Andreotti III. KD 29,- 7.-76 16- 1-78 Andreotti IV. KD 11,- 3.-78 31- 1-79 Andreotti V. KD PRI 20. 3.-79 31- 3.-79 cssiga I. KD-PSDI PLI 4. 8.-79 19- 3-80 Cossiga II. KD-PSDI-PLI 4,- 4.-80 27- 9-80 Forlani KD PSI-PRI 18. 10.-80 6- 5-81 Spiadolini I. KD-PSI-PSDI-PRI PLI 26.- 6.-81 7. 8.-82 Spiadolini II. KD-PSI-PSDI-PRI PLI 23. 8.-82 11-11-82 Fanfani V. KD-PSI-PSDI-PLI 1.-12. 82 29- 4-83 Craxi KD-PSI-PSDI-PRI-PLI 4,- 8.-83 lil 157 203 191 100 347 599 535 704 12 141 12 437 670 396 209 374 116 556 449 137 205 548 833 148 205 186 101 527 9 351 238 203 418 72 536 326 11 228 179 220 405 80 150 Na obnovitev čakajo številne pogodbe RIM — S sporazumom, ki je bil sklenjen predvčerajšnjim v prid 70 tisoč delavcev živilske stroke pri zadružnih piodjetjih, se je število obnovljenih pogodb od 22. januarja letos zvišalo za 50. Vse te pogodbe zajemajo skupino 11 milijonov in 100 tisoč zaposlenih v raznih sektorjih javnih služb, industrije, uslug ipn kmetijstva. Pred sporazumom Scotti ter nanašajoč se na več kot 110 vsedržavnih piogodb, ki so zapiadle med decembrom 1981 in pirvim piolletjem 1982, je bil podpisan ducat sporazumov, ki so zadevali skupno 700.000 delavcev. Med temi so bile pogodbe bančnih delavcev, uslužbencev mestnih in primestnih javnih pire vozov, tiskarjev in časnikarjev. Še nerešenih je ostalo torej pirecej spiarov, ki zadevajo nekaj več kot poltretji milijon delavcev. Med temi je najpomembnejši tisti, ki se tiče kovinarjev velikih zasebnih piodjetij, včlanjenih v Federmeceanico (okoli 1 milijon zapioslenih). Toda tudi nekateri drugi piomembni sektorji so še brez piogodbe: kovinarji obrtniških piodjetij (800.000 zapioslenih), tekstilci majhnih in srednjih piodjetij (okoli 100.000 delavcev), nameščenci raznih sektorjev javnih služb (gasilci, AN AS, policisti, piošte itd.), uslužbenci pri blagovnih prevozih, rudniki in topilnice. Do konca tega leta bodo zapiadle vse piogodbe pri letalskih prevozih (razen kontrolorjev letenja). Nekaj piodobnega je tudi pri pomorščakih in pristaniških težakih. Nov poskus oviranja preiskave Orlandi? RIM — Včeraj dopioldne je v milansko redakcijo tiskovne agencije ANSA prispielo novo spioročilo v zve zi s skrivnostno ugrabitvijo Emanuele Orlandi. Sporočilo je poslala neka čudna «turška antikristjanska osvobodilna fronta - Turkesh» in v njem v slabi italijanščini oznanjala, da bodo 30. oktobra dekle usmrtili, če ne bodo izpolnjeni zahtevani pogoji. Ti pa so takojšnja osvoboditev Alija Agce in informacije o Mirelli Gregori, 16-letnem skrivnostno izginulem rimskem dekletu. Domnevni ugrabitelji nato navajajo nekatere podrobnosti o Emanueli, s katerimi hočejo de kazati verodostojnost svojega sporočila. Vendar gre za zelo približne in le v manjši meri sprejemljive podatke, kot na primer ta, da je bila deklica 22. junija v cerkvi, kamor je zahajala prav vsak dan, pa tisti, da ima pio hrbtu šest materinih znamenj, ko pa jih ima celo vrsto in jih v družini gotovo niso šteli. Skratka, tako Orlandijevi kot preiskovalci so skrajno skepitični nad verode stojnostjo sporočila, njihovo nezaupanje pa so potrdili tudi v Ankari, kjer so na notranjem ministrstvu izjavili, da o omenjeni fantomatični organizaciji nimajo nobenih podatkov. Obstoj fronte, ki bi bila antikristjanska in bi se nazivala «Tur-kesh», se zdi v turški prestolnici zelo malo verodostojen, saj je zelo oddaljen od obstoječih ekstremističnih protikrščansko usmerjenih gibanj. Ime «Turkesh» pia naj bi nakazovalo zelo malo verjetno, če ne celo absurdno povezavo med ugrabitelji in vodjem stranke nacionalističnega gibanja z istim imenom. V Železni Kapli mednarodna delovna akcij# ŽELEZNA KAPLA — MJple t Peco nedaleč od Železno 1^ avstrijskem Koroškem te sf Zvem koroških partizanov omenjenih držav preureja)0 minski muzej. ^gif' Za to mednarodno S ki bo trajala do 14. mladi koroški Slovenci da obnovijo in zgradijo Draginjska doklada poskočila za 2 točki RIM — Kot je bilo predvideti, je včeraj draginjska doklada pioskočila za novi dve točki, kar odgovarja znesku 13.600 lir brez odbitkov. V trimesečju avgust - oktober bo «čisti» piovišek plače znašal 10.188 lir za tiste, ki imajo letni dohodek do 11 milijonov, 9.070 za tiste, ki imajo letni dohodek od 11 do 24 milijonov in 8.076 lir za tiste, ki imajo letni dohodek od 24 do 30 milijonov lir. To bo tudi najmanjši piovišek, odkar so januarja letos uvedli nove, tako imenovane «težke» točke draginjske doklade. V prvem trimesečju se je namreč premična lestvica pomaknila za štiri «težke» točke, v drugem pia za tri. Skupno so pioviški brez odbitkov znašali torej 61.200 lir. Naj omenimo, da tudi tokrat ni prišlo do problemov v zvezi z izračunavanjem decimalnih ostankov, saj sta interpretacija sindikatov in zveze industrijcev privedla do istega rezultata. Dolar stabilen RIM — Ob včerajšnjem zaprtju valutnih tržišč je dolar kotiral 1575 lir, to je le 0,5 Ure več kot predvčerajšnjim. Tudi na ostaUh evropskih valutnih tržiščih je dolar ostal dejansko na položajih iz prejšnjih dni. V primerjavi z marko je ameriška valuta celo rahlo nazadovala, kar gre pripisati nedvomno manevru nemške zvezne banke, ki je ob fiksingu dala v prodajo trideset miUjonov dolarjev. Preiskava v strogi tajnosti PALERMO — Državni pravdnik iz Caltanissette Sebastiano Patane nadaljuje s preiskavo v zvezi z mafijskim zločinom, ki je terjal življenje vodje pre-iskovalnega urada palermskega sodišča Chinnicija, dveh orožnikov in vratarja stavbe, kjer je prebival Chinnici. Patane je v prejšnjih dneh zasUšal več Chinnidjevih kolegov, včeraj pia še preiskovalnega sodnika Paola BorselUna, predstavnike letečega oddelka, Criminalpola in orožnikov. SUšal je nato še preiskovalnega sodnika Giovannija Falconeja in namestnika državnega pravdnika Domenica Signorina. ki so se pravkar vrniU iz Tajske, kjer so zasUšaU kitajskega razpiečevalca Bak Ko Kina, ki je dobavljal mamila palermski mafiji. Patane se je tudi podal na kraj umora in zaslišal nekatere tamkajšnje stanovalce. Državni pravdnik pa ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje o pioteku preiskave. Vsekakor kaže, da je Chinnici prejel malo pred atentatom zahtevo od državnega pravdništva, da izda pietnajst novih zapiomih nalogov za osebe, o katerih ni nihče sumil, da bi lahko bile piovezanc z mafijo. Med le-temi naj bi bila tudi dva znana finančnika. Medtem so orožniki prejšnjo noč dodobra pre-iskaU palermski predel «Ciaculli», kjer je po mnenju preiskovalcev mafijska prisotnost občutna. 0-rožniki so pregledali približno sto stanovanj in od pieljaU na kvesturo kakih dvajset oseb, kjer so jih kasneje zaslišaU. Našh so tudi nekaj eksploziva. V Jugoslaviji vec turistov kot latii BEOGRAD — Na vrhuncu sezone je obisk turistov v Jugoslaviji v naj večji poletni izmeni, ki se je pravkar končala, je dopotovalo največ gostov, tako da jih je zdaj na oddihu okoli 1.300.000. Po ocenah Turistične zveze Jugoslatnje je obisk za 3 do 4 odstotke boljši kot lani v tem času. Samo na Jadranu letuje okoli milijon turistov, med njimi 26 tisoč tujih. Na prvi pogled je vtis, da je trenutno več gostov kot je prostora. Turistov je res 50 tisoč več, kot je registriranih ležišč, vendar v TZJ opozarjajo, da velik del zasebnih ležišč, počitniških hišic in kampov soč turistov, zadrsKi V karski okoli 66 in hubrojn ^ 65.000 turistov. Boljši beležijo tudi v črnogorskemu do II KI LIIl JV PCL r - 5* tujih pa manj za 9 viliščih, planinah in a® ^ m ii/li rtlrnll Uti) tiSOČ tisoč tol* 300 130 uradno ni evidentiran* se bo znova izboljšal skih Cen, ki bodo tudi tie‘ Največ gostov se mudi v Istri in na Kvamerju, najmočnejšem turistič nem območju. Tam jih je skupno okoli 440 tisoč, ali za 5 odstotkov več kot pred letom dni. Samo v Poreču letuje več kot 100 tisoč turistov, od tega 80 tisoč tujih. Obisk v Dalma ciji je različen, vendar se je občul no izboljšal. Tam letuje okoli 380 tisoč gostov, toliko kot lani. Na šibe- znele P velika vaba za zapoz— ^ cenjujejo uspešno P°f% seveda jesen lepa. V oftcP sedanje dobre prodaje ejP ja gostov naporteu ^ x kot ’ 40 niški rivieri se mudi ve ^ ,j soč turistov, zadrski /J^jjlci 0 V letoviščih od llercegnovi cinja letuje okoli 160 ttsoO V mačih je več kar za jj* _ psi mudi okoli njimi okoli Turistični vrhunec bo de meseca in obisk l _ zmanjševal do začetka seV . poS*U rp h,, 7-nimti 17fini išol ZO */j kov nižje od poletnih- J.. je tj, 6/^ih btrtrln 0 letoviščih bodo cene znujjj) kot na primer na črnog go kjer bodo posezonske cen* 0' Ijati že 20. avgusta. W%,fis£ V zanimanja „„„— —. * zelo dobro turistično jesen- PRIMORSKI DNEVNIK — 5. avgusta 198.3 dogodki v svetu □ <»•*» 3 V Čadu se položaj še naprej zaostruje OAE svari pred možnostjo izbruha vojne nepredvidljivih razsežnosti in posledic NE\V VAn T/ litično — Zaostrovanje po- vzbuia V0Jaškega položaja v Čadu se n, tVse večjo skrb v svetu, saj ti l: 16111 °t>fnotu križajo tako in-sii, \ , razWanih čadskih notranjih Vsem e.. svetovnih velesil, pred-cije, (Ja zveze- ZDA in Fran- za doratT- biJa H^a polna, pa je ljenjsif ^le v sosednem čadu živ-Gadajj: 2ainteresirana tud; bojevita rej. čeJeva,. L^ija. Nič čudnega to-Položa ;u - tični opazovalci v takem gionaiL /Ji .vidijo zametke prave re-v nenreri.^ee’. ki a1®®11® izbruhniti Na Jlviil dimenzijah, tika Hak -° ®adske vlade predsed Pranej; ki ga podpirajo ZDA, se ^ 1 ln nekatere afriške države, ij SVet zvečer sestal vamost- °bsodi| T zd^^enih narodov, «da bi napad0v lbli°. zaradi hudih letalskih kazal J* čadsko ozemlje in ji u-sil i2 J, i*?®! umik njenih vojaških Ubii^^je dežele*. Wra tU(.a stališča v polni meri podri prennk ■ietska zveza, ki zahte-Vanja brezobzirnega vmeša- [•otranjp A ,in Francije v čadske K Washiy,ZiIaeve' hkrati pa obtožu sti dežel'gt°?’ d.a krizo v tej afri-JVožp- lzkorišča kot izgovor za ^ASS n, sp°Pad z Libijo. Agencija ‘n fraM tem oznanja, da so ZDA l0 v čad poleg orožja po- slale tudi najemnike in redne vojaške oddelke, hkrati pa zagotavlja, da so zahodne obtožbe na račun Tripolisa brez vsakršne osnove. Ameriško šesto ladjevje je namreč zasidrano v bližini libijskih obal, letalstvo pa vsak dan opravlja nešteto izzivalnih poletov, s čimer išče povod za oboroženi spopad. Kljub zagotovitvam iz Washingto-na in N’Djamene, da je čadski predsednik Habre čil in zdrav, v Tripolisu vztrajno ponavljajo, da je izgubil življenje v bojih za Faya - Lar-geau, kar naj bi potrdil tudi njegov minister za javna dela, ki so ga zajeli Weddejevi uporniki. V tako negotovem položaju so se v Washingto-nu odločili odložiti odhod svoje letalonosilke «Coral Sea», ki bi morala iz Sredozemlja odpluti na manevre v Karibe, še posebno z ozirom na nedavni incident z libijskim letalstvom v Sidrskem zalivu. Organizacija afriške enotnosti je iz Adis Abebe poslala poziv vsem prizadetim stranem v Čadu, naj se čimprej sestanejo na pogajanjih za mimo rešitev hude krize, ki utegne sprožiti vojno z nepredvidljivimi razsežnostmi in posledicami. Predsednik Toga Eyadema pa je izrazil pripravljenost gostiti zasedanje stalnega odbora OAE za Čad. Ameriški in francoski izvedenci urijo čadske vojake v ravnanju s protiletalskim orožjem za obrambo pred libijskimi zračnimi napadi (Telefoto AP) Thatcher jeva drugič operirana r°čili^H^ ~ Zdravniki so spo-katerenT ^ dragi kirurški poseg, c° britU ^ Povrgli predsedni-Thatchp11^® vlade Margaret 'K) na . ’ da bi ji odpravili mre-UsPel pSnem očesu, popolnoma p°lni'fl;a<;lentka je bila v podi dr p^ji- je' dejal prima-se Tha^ifC ■ rka m vzhodni del karibske-tJnevi del,?Pianiola (na drugem za gj je gj. ezi država Haiti, o ka ?ai'Q Oovor pred nedavnim). &rp.teie prikujlfca hiA dve Sloveniji belcev pet milijonov in pol & torej skoraj dvakrat blrLSe Tazlik1 °^0^e sosec^’ od ka- (iL Se rn,ur ,ul°ske sosede, od ka-h!2shh: 4^ tudi po drugih zna kČC°ščina "a‘tiju je uradni jezik bkm; devet™, Dominikani pa špan-i>aL.va desetin haitskega pre jei„ °. n« r!avlia črnopolto prebi flJ ^ulat, /'mmikani pa prevladu CH, Ll° °dst.), črncev je le Koi0'. dtern ko so belci skoraj j °l)ort;.\jlahzgodoijina in uradna o-‘l ima precej pose začenjajo pri SfobTtrj; fei ZQod'ke Pa Se M* '*<& PrMedtem -------- ko je v oblast leta 1956 se pet 4ifr,Po?nejp P°lovtci otoka le ,— Tuj^^ja ZTusil režim podobnega %p!a- Pn fvneralissima Rafaela O letih vladanja je bil n W' njen,Jen ln> hot se navadno v gela Cossutta por. Declic - Kri Emilia Cossutta roj. Coss1"*^ (Križ 216) in Francesco u* . 1/2 (pri Guglielmo Cossu^. (Križ 106); Giuditta Sulcic P0*; Giu-den (Križ 584); Simone ^va^r^27‘8; seppa (pri Ermanno Švab - K ^. Adriana Radovič por. TrebD Drevored XX. septembra W)> „^0 (Bortolo) Švab sin Cristiana, ^ Sulcic 4/9, Angelo Sulcic 4/9 vanna Furlan vd. Sulcic 1{.*efana Križ 95); Giovanni Sirk pok-. jgpjt (pri Mario Sirk - Križ 151)1 Svab pok. Giacoma; Paolu*8 ^ 8" cic por. Sedmak 1/6 (Kriz doarda Stefani por. Sedmak ^1/6 148), Maria Stefančič Por- 1 vd- J (Ul. Doberdo 8/3), Irene Stefani 1/18 (Križ 204).;„£lori(jf Gi“' QufS fani por. Sedmak 1/18 (TS lia 96), Mara Stefani por-ci 1/18 (Nabrežina Kanuioio»“ st£r Ludmilla vd. Castano 1/6 ■ ' (Kri* peto 5), Alberto Stefani 1/&U 107); Olga Levitus por. v Raffarfe 239/1000 (Gabrovec 58/A). Pacilio 1/4 od 165/1000 (d cesta 85/2), Cristina PaC ,„r 20); 165/1000 (TS - Ul. Rittmaye 4 j Carmela Comis por. Pac&./$) $ 165/1000 (Furlanska cesta »U/idOO vana Godenigo por. Modugn® sSytt> (Ul. Tedeschi 7), Luciano p 169/1000 (Ul. sv. Frančiška namaria Sciarappa P°rT nnjaM^' 156/1000 (Gabrovec 58/A). Ix°,nfl0 (U sa nor Dramiš 1/2 od D* del Ronco 2), Francesco - v od 124/1000 (Ul. del Ron% B^t Petelin Michieletto 1/2 j\iichie t .in Giovanni Petelin p0*' (Ul. Battisti 14); Giuseppe j?" jM (Kril 1; \r Giuseppa (Zukerin) (Knz ,i'"v^li Sosič por. Cossutta že vd- ^ iv* 11) in Emilia Krak Giovanni (Križ na 1/2 (Križ 11); sin Martina (Križ 173). ,r$ • Jutri, Sv. Justa činstvu razstavo 6■ avtgust°i £2 o** 5 v jutranjih uran ^ * cmstvu razstavo «La r,c V* Caput Adriae», ki jo Pr,reC ška letoviščarska ustanovo ^ (P občina. O pomenu razstav* . (11 dnevnik že veliko poročal’ .^e V mo povemo, da bodo aT^0brO' kopanine na ogled do nov*1 Branko Babič 8. Ob Vidalijevi knjigi Vrnitev v mesto brez miru Kljub dejstvu, da je zgodovina dala prav Jugoslaviji, da je pokazala pravo bistvo spora in vso zgrešenost resolucije informbiroja, kar so pozneje priznale vse komunistične partije, vključno italijanska, Vidali v svoji knjigi ostaja na obrambi tedanjih svojih pozicij in celo dobesedno pravi: «Če je bila obsodba Jugoslavije za druge partije zgrešena, v Trstu je bila dobrodošla in upravičena.- Mislim, da poseben komentar k temu ni potreben. Obe partiji, ki sta nastali po resoluciji informbiroja, sta se zavzemali za uresničitev sklepa mirovne pogodbe o ustanovitvi STO. Sliši se paradoksalno glede na diametralno nasprotujoči si politiki dveh partij, vendar je vsaka zasledovala svoj cilj. Naša težnja je bila, da bi res prišlo do uresničitve STO in se tako ohranil najpomembnejši člen te mirovne pogodbe: Trst izven Italije, ki naj bi bil kakorkoli že povezan s svojim zaledjem, da ne bi bil več oporišče italijanskih nacionalističnih in imperialističnih sil, Trst, v katerem bi bila Jugoslavija neposredno prisotna in imela svoj del vpliva na njegov notranji in zunanji položaj. Sicer smo se zavedali, da je resolucija informbiroja zelo zmanjšala možnost uresničitve STO, vendar smo razmišljali, da bi se morda našla tudi neka druga rešitev, npr. internacionalizacija mesta, samo da Trst ne bi bil ponovno priključen Italiji. Vidalijeva stran pa je imela za cilj vrnitev Trsta Italiji. Ker pa parola o priključitvi Trsta Italiji ni bila popularna — večina je bila namreč proti — je moral taktično zagovarjati uresničitev STO. Proti priključitvi Italiji so bili delavci, precejšnji del me- ščanstva, to je bil tisti srednji pridobitniški sloj, ki je videl v povezavi mesta s svojim zaledjem možnost dela in zaslužka. In bila je še generacija duhovno in sentimentalno vezana na Avstro-Ogrsko in na spomine gospodarskega razcveta in prosperitete Trsta. Doba 25 let Italije v Trstu je bila prekratka, da bi ta čas šel v pozabo. Iz vseh teh razlogov Vidali ni mogel odprto propagirati ponovne priključitve Trsta Italiji. S politiko uresničitve STO pa je imel za bregom povsem drugo računico. Glede na naklonjenost zahodnih zaveznikov Italiji, je računal, da bi z združitvijo obeh con (A in B) v STO, v naslednji fazi končno prišlo do priključitve obeh Italiji. Toda stvar se je zasukala drugače. Resolucija informbiroja je spremenila ravnotežje sil v Evropi. Razkol s Stalinom je namreč imel za posledico, da je Jugoslavija naenkrat postala pregrada pred sovjetskim blokom v njegovi težnji, da bi segel do Trsta. Zato je Jugoslavija pridobila na pomenu in v tem odporu Stalinu tudi določeno podporo Zahoda. Tako so zahodni zavezniki spremenili dosedanjo politiko izključne podpore Italiji in predlagali neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja. To je končno dovedlo do podpisa londonskega memoranduma, ki je dodelil cono A Italiji in cono B Jugoslaviji. Osimski sporazumi pa so dali tej «začasni« rešitvi pečat dokončnosti. Tako tudi Vidali ni uspel zaključiti svoj saldo s polnim uspehom. V zaključkih svoje knjige Vidali ponavlja tezo • kako je resolucija informbiroja v Trstu odražala realnost glede obtožbe "otomanskega-turškega” notranjega režima v partiji in našega nacionalizma.« Upravičenost teh obtožb naj bi dokazovala tudi kasnejša politika preganjanja in deportacij v Jugosla viji tistih, ki so se opredeljevali za informbiro. Nič pa seveda ne omenja lažne monstruozne procese, obsodbe, obešanja in streljanja »titoistov« na Madžarskem, Češkoslovaškem, v Bolgariji in drugod, kaj šele, da bi ovrednotil pomen in značaj enih in drugih represij. Na strani informbiroja so te represije bile v funkciji stalinske hegemonije in agresije na Jugoslavijo. Pri nas je šlo za obstoj, za našo p0v j neodvisnost in samostojnost, za našo laS*,n(i socializem. Pri nas niso padale glave kot h strani. Teh primerjav Vidali seveda ne dela- c Na koncu knjige si Vidali privošči še predrznost: «Po vseh peripetijah, ki so k‘ er jitbli9 nas je bila bitka najbolj vroča — smo se y no vrnili šele 1962 kot predstavniki tržas ^i# nomne federacije KPI. Takrat ni bilo P0^ g,w razprave, med nami ni bilo prave kritike 9 kritike. Preložena je bila na poznejši čas, d nje ni prišlo.« Potrebna je bila precejšnja ^ j# mišljavosti in nesramnosti, da to napiše le Pred njim naj bi si Ljubljana, Jugoslavija^ avtokritiko potem ko je že Hruščov prišel pil® jc K" .. S" J slavijo izreči svoj «mea culpa« in priznal, u . jjjs* obtožbe krivične, in ko je že ves svet sPoZcarno 'c'a konflikta, ki je nastal po krivdi Stalina.^ Rf™ se ic»- £^0 % vek, ki nima občutka za mero, ki zna biti J> »ou, xxx mine* Zia mci i\i tiiiu* , • nesramen, je zmožen kaj takega. Zdelo D verjetno, če ne bi bilo napisano. ; Mene pri tem srečanju ni bilo poleg- ^^fi Po sili razmer, ki so bile po resoluciji, in P ^ volji, sem moral že prej zapustiti Trst, cra gtiK°vt,) napravil prostor za navezavo neposrednih o Vidalijem, ki so končno dovedli do njegoVo ge F, ska v Ljubljani. Že ob prvem srečanju Pa. SrRoli y blinile iluzije, da se je z njim mogoče jjo govarjati vpričo dejstva, da je ostajal trn ^ v svojih že preživelih pozicijah, s katerih se več mogoče pogovarjati. jf Vidalijeva knjiga ni in ne more biti dovinski prikaz obdobja, ki ga opisuje. Je pj-o^r primer, kako so se na nekem majhnein > ^ trenutno zgostila številna družbenopolitič0 ■ Mm tja, tako na krajevni kot mednarodni nav ’ ji# kakšnih strahotnih deformacij v delavskem ^ je dovedla stalinska birokratska strahovladm^p^ rij v tridesetih letih najboljših kadrov revolucije, do informbirojevskih oblik he# v imenu socializma, internacionalizma kaie t/r cije. Vittorio Vidali je bil nosilec te in linske politike in le kot tak bo stal v trz dovini. Ku ^imorski dnevnik — 5. avgusta 1983 tržaški dnevnik □ 5 Točne obveze družbe AN AS glede izplačevanja odškodnin podii^rih delovišča gradbenega bii Lw ™ace Moulin na Proseku je gbvnj*3! ses tanek, na katerem je bil jam-. Predmet razprave vprašanje katerih kL korist lastnikov zemljišč po SKii- °° tekla nova avtocesta med nje r™ “» Prosekom in katerih sta-Prvjh j gradbeno podjetje ugotovilo v li so ane'1 Prihodnjega tedna. Udeležile st ga Prera*ania za razlaščene površi-glede rot g ■ e višine odškodnine, kot razlaSi aa.izPlačevanja. Zainteresirani sklicali’ S° na sestankih, ki jih je se ta-i ™“’ opravičeno zahtevali, da šem obveže, da v najkraj- gotov(KtZnem roku kljub trenutnim ne-kot prw! lm lzPlača vsaj del odškodnine računanulem na celotno vsoto, ki bo iz-p0 ■ .a na osnovi novega normativa, šla jj^.rPU' razpravi, v kateri je pri vPrašanfraZa vsa dramatičnost tega razlas* Ja 111 v kateri so predstavniki V istih prostorih pa je včeraj podjetje Plače Moulin izplačevalo odškodnine tistim razlaščencem s tega odseka, katerih stanje zemljišč je bilo ugotovljeno že pred meseci; izplačevalo bo tudi danes, od 8.30 do 11. ure. Vprašanju izplačevanja odškodnin je bil namenjen tudi včerajšnji sestanek na sedežu dolinske občine med krajevnimi upravitelji in podjetjem Palmieri; okvirno je bilo sklenjeno, da jih bo podjetje začelo izplačevati okrog 10. avgusta, (a.s.) Dinar: odkupni tečaj v Trstu spet zdrknil Včeraj smo prejeli tiskovno sporočilo agencije Ansa, v katerem je bilo rečeno, da se je vrednost dinarja v tržaških bankah in menjalnicah znižala na poprečnih 14 lir in da so temu bržkone botrovale govorice o skoraj šnjem ponovnem razvrednotenju dinarja za kakih 30 odstotkov. Narodna banka Jugoslavije je devalvirala dinar, kot znano, že 22. oktobra lani, in to za 20 odstotkov in od tedaj je njegov tečaj zdrknil s 27,50 na 22,78 lire. Pozneje je vrednost dinarja v Trstu še upadla, najprej na 19 do 20 lir, v zadnjem času pa celo na 16 lir. Nepotrjene vesti o vnovični devalvaciji so nas seveda presenetile, zato smo jih preverili pri Tržaški kreditni banki in zvedeli, da nimajo nobene stvarne osnove. Srednja odkupna cena dinarja znaša pri nas že od začetka tedna 13,50 lire za debeli in 15 lir za mali dinar, to pa je neposredno v zvezi z uradnim tečajem v Jugoslaviji, kar obenem pomeni, da je pojav docela naraven. Na včerajšnji kurzni listi Narodne banke je srednji tečaj znašal 15,82 lire za dinar. In zakaj so govorice o vnovični devalvaciji, ki so se razširile v resnici tudi na nekaterih drugih evropskih va- lutnih trgih, še zlasti pa na Dunaju, neosnovane? Ker takšen ukrep danes ni potreben. Ob lanski oktobrski devalvaciji je Narodna banka uvedla drseči tečaj dinarja, kar pomeni, da se dinar dnevno prilagojuje ceni deviz na evropskem denarnem tržišču. Takšno prilagojevanje, združeno z 10-odstotnim popustom, do katerega ima pravico inozemski gost z nakupom turističnih bonov, pa je praktično Zavrlo nakupovanje dinarjev v tujini, ker se slednje v bistvu ne splača. Enosmerna cesta iz Trsta v Milje Tržaška pokrajina je odredila, da bo za 23 dni promet na pokrajinski cesti, ki pelje iz Trsta v Milje enosmeren. Ne gre za celo cesto, saj bo enosmeren le predel pri novem nadvozu. Za promet bo odprt cestni pas ob morju. • V pristojnem uradu šolskeea skrbništva je na ogled tudi dodatni dokončni seznam učiteljic in učiteljev, ki so v smislu člena 46 zakona 270 iz leta 1982 prešli v stalež. ter javnih^ ’n njihovih organizacij s°goV(J~} krajevnih ustanov ponovno zapreZjlkom iznesli zaskrbljenost in sedanipn08*' zainteresiranih glede Prek0 ga b°ložaja, se je-družba ANAS ppeitavn°-]ega najvišjega krajevnega Vezala hu *nž- Corrada Marija ob-v lej sit. vsakemu lastniku, ki bo ?titveflPmaC1ii Podvržen novemu razla-'^lijansk P°sl°Pku, v primeru, da tiovpgg *** | Parlament ne bi izglasoval yzema ivT00? v r°ku 120 dni od pre-izPlača]V)‘ie?ll. zemljišča, takoj zatem % (vii, določeni predujem na dokon-tariašaii*™*110, ki se bo po možnosti v vriia J*3 a§rarno vrednost zemljišča 1° je na Kraški planoti leta 1982, Tej (Jf fazsodbo ustavnega sodišča. NAS je i^dvi predstavnika družbe A da bj s botrovala po eni strani skrb, Po druoj apoena dela ne zaustavljala, Pprav fn Pa. odločen pritisk krajevnih štuje rt..L,našlh organizacij, da se spo-fan deepLuPorazuma' ki ie bU P°dpi- Nere^a^a lani, kljub temu, da ne-o>l osnov*1 °ns^e norme, na katerih je VeWi 311 l3 sporazum, niso več v Glei da v aa splošno negotovost, ki vla-k- bil0 n 1 z. °dškodninsko vrednostjo .•a.včerajšnjem sestanku sklepih zemlklfi^reba l-udi stanje razlašče-Mčin o. • c ugotavljati na drugačen H še ^ Popolneje in točneje, ker Povirij J10 P° katerih kriterijih bo z lenost t??ami izračunana njihova «č, bj l l rl ugotavljanju stanja zem-Pririb {jir),tned Križem in Prosekom v P°leg 2 . Prihodnjega tedna bodo *tia jčvjdjcniercev gradbenega pod-oNas in a™11 tudi funkcionar družbe ^°hzorcij SbjVC^a P^dsluvniki KZ in V domovih za ostarele zvišali oskrbovalnino Gostom domov za ostarele, ki ju je nekdaj upravljala občinska podporna ustanova ECA, so pošteno zvišali oskrbovalnino. V počitniškem domu («Ca-sa di riposoo) v Ul. Soncini 102, kjer bivajo samo taki priletni moški in ženske, ki si znajo sami pomagati, je oskrbovalnina poskočila z 19.800 na 21.250 lir dnevno; v domu ostarelih v Ul. Pascoli 31 («gerocomio») pa je bil povišek sledeč: za samozadostne goste od 25.550 do 35.600 lir, za nesamostojne pa od 37.250 do 47.300 lir dnevno. Koliko to pomeni v enem mesecu in enem letu, je na dlani! Čemu tolikšna podražitev? Ker je deželni komisar ad aeta bil prisiljen vključiti v proračun za tekoče leto znesek 1,2 mili jarde lir za kritje pokojninskih izdatkov, ki ga tržaška občina ni mogla prevzeti v lastno breme. Najhuje pa je, da so poviški še retroaktivne narave, da sega torej njih veljavnost nazaj do 1. januarja letos. Upravitelji domov so se dolgo upirali tezi, po kateri so dolžni sami nositi to finančno breme, obrnili so se tudi na deželno upravno sodišče (TAR), a zaman. Vsekakor zatrjujejo, da se zadeva s tem ni še končala. Isto menijo v krogih enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Od jutri v Koludrovici «Naš praznik» SSk Tudi letos že četrto leto zaporedoma bo zgoniška sekcija Slovenske skupnosti priredila Naš praznik v Ko ludrovici pri Zgoniku. Na prireditvenem prostoru, obdanem s številnimi košatimi hrasti, v senci katerih se bo vsak obiskovalec v teh vročih poletnih dneh prijetno počutil v svežem o-kolju, se bo praznik pričel jutri, ob 15. uri, ko bo na sporedu briškola, tekmovanje, ki postaja že tradicionalno na podobnih prireditvah. Zvečer bo za prijetno počutje poskrbel ansambel Aries. Naslednjega dne ob 10. uri bo tekmovanje v skrlah, stari pastirski igri. V popoldanskem kulturnem programu bosta nastopila slo venski kantavtor Sergij Štoka s Proseka, letošnji ženin na Kraški ohceti, in priznani igralec Slovenskega stal nega gledališča v Trstu Anton Petje, ki se bo prisotnim predstavil z recitalom. Sledil bo enourni koncert o-penskega priznanega ansambla Taims, ki je na letošnjem festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu odnesel levji delež nagrad. Gostje se bodo zvečer lahko zavrteli ob akordih ansambla Aries. Naš praznik se bo zaključil v ponedeljek, ko bo prisotne zabaval ansambel Taims. Obiskovalcem bodo na voljo domača kapljica, jedi na žaru ter ostale kulinarične specialitete. • Šolsko skrbništvo je razobesilo na oglasno desko prednostni lestvici z i-meni tistih, ki so opravili habilitacijski izpit za poučevanje v otroških vrtcih in onih, ki se potegujejo za prehod v pokrajinski stalež osebja državnih otroških vrtcev. Poslali so prijavo na višji sodni svet Hude obtožbe odvetnikov na račun tožilca Coassina Izvršni odbor tržaške odvetniške zbornice je višjemu sodnemu svetu poslal prijavo, v kateri zahteva premestitev namestnika javnega tožilca Claudia Coassina z utemeljitvijo, da bi njegova nadaljnja prisotnost v Trstu onemogočila korekten potek in delovanje sodstva v našem mestu. Vest je prišla v javnost nekako po ovinkih, oziroma tako, da njene verodostojnosti ni nihče več zanikal. Ve se tudi, da je do pobude prišlo že pred časom, približno mesec tega, ker se je o tem precej na glas šušljalo. Ni pa točno znano, kaj vse so tržaški odvetniki v prijavi napisali, prav gotovo pa so obtožbe osnovali predvsem na gradivu procesov Brandemburg in Ciuoffo. V obeh procesih je igral pomembno vlogo odvetnik Giordano, ki je bil tudi obakrat obsojen. V zadevi Brandemburg so ga obtožili (in obsodili), da je s trgovcem izvažal valuto; skupno s Ciuoffom pa so ga obtožili hudega obrekovanja na račun podčastnika finančne straže Fulca. Odvetnik Giordano naj bi namreč imel nekakšno preferenčno zvezo s tožilcem Coassinom, ki naj bi mu večkrat «šel na roko*. V zapisnikih s prej omenjenih procesov lahko najdemo izjave, ki pričajo o tem in ki jih seveda tržaška odvetniška zbornica citira v svoji prijavi. Tciko naj bi na primer trgovec Brandemburg med zaslišanjem izjavil, da mu je odvetnik Giordano odsvetoval, naj vse prijavi, češ da je Čelno trčenje avtomobilov ^ Miramarskem drevoredu Pomoč dežele za nakup gozdarskih strojev 20. ure, se je v Mira (v bužini nad' tu' Prišle, a huJSa prometna nesre- 'hed namreč do čelnega trče- simco s tržaško regi-amijem 8 z goriško v i Upravljal 49 letni Giorgio se u kl stanuje v Ul. Conti 18. ik* razIofov •°ti Trstu- ko je iz nežna k>iius lzKubil oblast nad vozilom lia 0 taki-oi^a drugo stran cestišča, str) PriDeir.Je v smeri P^i Barkov-avto ami 8, v katerem onca 32-letna Mavi Peteani por. Schif in 32 letni Livio Schif, ki stanujeta v Tržiču, Ul. Pacinotti 23. Trk je bil neizbežen. V nesreči je najhujše posledice utrpel prav Giorgio Scherianz, ki je dobil močan udarec v glavo, udarec v prsni koš in številne udarce po vsem telesu. Zdravniki nevrokirurškega oddelka glavne bolnice so pridržali prognozo tudi zaradi verjetnih notranjih krvavitev. Zakonca Schif sta zadobila več udarcev, vendar sta odklonila sprejem v bolnico. Na kraj nesreče so prišli rešilca Rdečega križa, mestni redarji in tudi gasilci. Deželni odbor FJK je odobril razdelitev sredstev gorskim skupnostim, ki jih predvideva zakon iz leta 1982. Gre za določila o uveljavitvi zaostalih gorskih predelov s tem, da se stimulira gozdarska proizvodnja. O tem govori tudi okvirni vsedržavni zakon iz leta 1977. Deželni zakon, ki je bil izglasovan v okviru vsedržavnega, predvideva med drugim, da lahko gorske skupnosti priskočijo na pomoč industrijskim obratom in gozdarsko-polje-delskim obratom, najsi bodo družbeni ali pa zasebni. Upoštevajo se tudi zadruge in konzorciji, ki delu jejo na področju gozdarstva. Sredstva so tako namenjena nakupu strojev za sekanje drevja in za predelovanje lesa na licu mesta in tudi za poznejše faze predelovanja. Deželni odbor je tako dodelil sredstva, ki jih bodo gorske skupnosti lahko uporabile v teh oblikah finansiranja in pomoči raznim obratom. Finansiranja veljajo za obdobje petih let. Prva skupina sredstev je namenjena za to, da se znižajo pasivne o bresti za nakupe raznih strojev in in drugega materiala do 15 odst. V ta namen bo Kraška gorska skupnost razpolagala s 53 milijoni, briška pa s 35 milijoni lir. V drugo skupino spadajo operacije z «leasingom», podpora naj bi pripomogla k temu, da se za 15 odst. j znižajo stroški pri namestitvi strojev in obratov. V ta namen bo KGS razpolagala s 40 mJijoni, briška gor ska skupnost pa s 26 milijoni lir. V tretjo skupino spada 20-odstotno kritje pri investicijah na račun glavnine. Kraška gorska skupnost bo razpo laga s 107 milijoni, briška pa s 70 milijoni. Interesenti se bodo sedaj morali obrniti za podporo neposredno na kraške gorske skupnosti. Aparature piri Briščikih zaznale potresni sunek V geofizikalnem laboratoriju pri Briščikih so zaznali potresni sunek 2,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil med jezerom Santa Croce in Bellunom, to je 123 km zahodno od Briščikov. • Na oglasni deski šolskega skrbništva je od srede, 3. t.m., na ogled seznam učnega osebja višjih srednjih šol in umetnostnih zavodov, ki bo v šolskem letu 1983/84 premeščeno. Zainteresirani lahko morebitne prizive predložijo najpozneje v 30 dneh po 3. avgustu pristojnemu oddelku šolskega ministrstva (kopijo priziva pa šol- skpmii skrhništ.vul. Coassin njegov prijatelj, ker mu je (Giordano seveda) poklonil veliko daril in tudi njegovi ženi in da mu zato dolguje hvaležnost. Drugo «obtožilno gradivo* pa so tržaški odvetniki vzeli iz pričevanja Čira Ciuoffa. Glasi se približno takole: «Odv. Giordano mi je nekako namignil, da lahko obtožim podčastnika, češ da Coassinu ni pogodu in bi s tem dejansko Coassinu, ki je moj prijatelj, še ustregel*. Zaradi takega mnenja sta bila sicer oba obtožena obrekovanja. Toliko o dejstvih: s tem v zvezi pa se v sodnih krogih širi še vrsta drugih govoric, ki naj bi potrjevale, da je bila «zveza» med Coassinom in Giordanom res trdna in za oba donosna. Ni pa znano, če so tržaški odvetniki tudi to omenili v prijavi. Razna obvestila Prihod otrok z letovanja v Savudriji bo danes, 5. t.m., približno ob 10. uri na mejnem prehodu na Škofijah. SKGZ obvešča, da bo Radio Trst A oddajal reportažo z letovanja v Zgornjih Gorjah pri Bledu danes, 5. avgusta, ob 12. uri. Ponovitev v nedeljo, 7. t.m., ob 15. uri. Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst obvešča, da bo zaradi počitnic zaprt sedež v Ul. F. Filzi cel mesec avgust. Sedež bo ponovno odprt v začetku septembra v dneh, ki jih bo odbor pravočasno javil po dnevnem časopisju. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da v mesecu avgustu posluje vsak dan od 8. ure do 12.30. Uradi bodo popolnoma zaprti od 8. do 15. avgusta. SKD Tabor - Prosvetni dom - Društveni bar je odprt vsak dan od 17. ure dalje ob ponedeljkih, četrtkih in petkih pa tudi v jutranjih urah. Šolske vesti Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirano ne-učno osebje, da je na šolskem skrbništvu na ogled dokončna lestvica za dodelitev suplenc neučnemu osebju v šolskem letu 1983/84 in 84/85. Zainteresirani lahko dobijo slovenske obrazce, za prošnje na posamezne šole v sobi št. 4. Rok za vlaganje teh prošenj zapade 10. 8. 83, to je deset dni po objavi dokončne lestvice. Zapustila nas je naša draga Maria Umek vd. Lonzari * Pogreb bo danes ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinar-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Lidija, zet Romano, vnuk Franko z ženo Katjo, svakinja Carla in drugo sorodstvo. Trst, 5. avgusta 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) Gledališča VERDI Danes ob 20.30 zadnja predstava Kalmanove operete «čardaška princesa*. Jutri ob 20.30 «Vittoria e il suo ussaroj. Paula Abrahama. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 21.30 «Un tranquillo vveekend di paura*. Režija John Boorman. Igrajo Jon Voight, Burt Reynolds, Ned Beatty, Ronny Cox. Nazionale Dvorana št. 1 ob 16.00 «1 piaceri di Brigitte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 «L’amica di Sonia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 «Schiava del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 «Zombi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «11 piu bel casino del Texas*. Auro.u 16.30 «Virus». Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.30 «L’arancia meccanica*. S. Kubricka. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto do 11. avgusta. Radio 15.30 «Chiamate 6969 . . . taxi per signora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «L’esorcista». Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic. Giardino pubblico 21.15 «Brons 41. di-stretto di polizia». TPK SIRENA prireja danes, 5. avgusta, ob 20.30 v novih društvenih prostorih na zasutem zemljišču v Barkov-ljah večer filmov kinoamaterja ALJOŠE ŽERJALA Toplo vabljeni ! DANES, 5. AVGUSTA, začetek FESTIVALA KOMUNISTIČNEGA TISKA V KRIŽU f Čestitke Včeraj je postal polnoleten ROBI MOIMAC. Vse najboljše mu želijo mama, brat Pino, nona, Bruno in Frančko z družino. Razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta skupinska razstava grafik: 3 tržaški umetniki in grafika ljubljanske šole. Prispevki Lidija Pellegrini daruje 5.000 lir za ŠD Primorec. MENJALNICA vseh tujih valut 4. 8.'l983 Ameriški dolar 1.570.— Kanadski dolar 1.275.— Švicarski frank 728.— Danska krona 162.— Norveška krona 209.— švedska krona 199.— Holandski florint 527,- Francoski frank 195.— Belgijski frank 26.— Funt šterling 2.320.— Irski šterling 1.860.— Nemška marka 590.— Avstrijski šiling 83,75 Portugalski escudo 11,— Pezeta 10,— Jen 5,— Avstralski dolar 1.270,— TVRhmjj 17.— Debeli dinar 14,— Mali dinar BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P A. TRST - ULICA F FILZI 10 '5? BV446 Včeraj-danes Danes, PETEK, 5. avgusta 1983 MARINKA Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.29 — Dolžina dneva 14.37 — Luna vzide ob 1.46 in zatone ob 17.50 Jutri, SOBOTA, 6. avgusta 1983 VLASTA Vreme včeraj: ob 13. uri 22,2 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb narašča, veter 13 km na uro jugovzhodnik, vlaga 42-odstotna, nebo malo poobla čeno, morje malo razgibano, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Armani, Daniele Zanutto, Fabrizio Vittor, An-namaria Paoletich, Sebastiano Tau-cer, Martina Asciano, Stefano Cris-manich, Andrea Stabile. UMRLI SO: 53-letna Licia Gabas. 82-letni Armando Viezzoli, 78-letni Giuseppe Stranich, 91-letna France-sca Matcovich vd. Brizich, 83-letna Maria Umech vd. Lonzari, 86-letna Carmen Molinari vd. Cimador, 81-letni Ermanno Vezzoni, 80-letni Gio-vanni Rasman, 77-letna Maria Oblati, 62-letni Ervino Danielis, 81-letna Anna Rabar por. Flegar, 74-letna Giamboni vd. Esposito, 66-letni Mario Angelini, 81-letna Giuseppina Železnik vd. Valenta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo 1, Ul. dei Sancini 179, Ul. Re-voltella 41, Opčine, Milje (Ul. Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Garibaldijev trg 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Garibaldijev trg 5, Ul. Diaz 2, Opčine, Milje (Ul. Mazzini 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124. Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik, tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 7324527, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Sekcija Zveze borcev Boljunec - ANPI vabi na POLETNI PARTIZANSKI PRAZNIK Danes, 5. 8., ob 16. uri odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD. Dnevna specialiteta: vampi s polento. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAJAMO mladiče dobermann z rodovnikom. Tel. 213-526 od 19. ure dalje. ODDAJAMO v najem za krajšo dobo dvosobno stanovanje na zahodnem Krasu. Telefonirati v večernih urah na številko 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino. NAŠLI smo enoletnega, majhnega psička, rjave barve z belimi in črnimi lisami na cesti Salež-Zgonik. Telefonirati 229103. PLESKARSKA DELA opravljam po ugodni ceni. Telefonirati 910-148. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. VINOGRAD oddamo v najem v Grlja-nu (nad žel. postajo), približno 500 kv. m, samo sposobni osebi. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Vinograd*. PRODAM voz primeren za frezo ali traktor, nosilnost 1,5 tone. Telefonirati 229433. PRODAM fiat 500 v dobrem stanju in z revizijo. Telefonirati na telefonsko št. 213661. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25. v dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonirati na št. 220 601 od 13.30 do 14.30. HIŠO v najem ali na prodaj na Krasu ali v okolici išče petdesetletni zakonski par. Telefonirati 213042. (Košuta) KRZNARSKA DELAVNICA nudi lastne kreacije najnovejših vzorcev po raz-prodajnih cenah TRST, Ul. S. Lazzaro, 13 .. Tel. 61634 JJF radioteleviz\ja ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik 13.45 «La telefonista* - film 15.00 Mister Fantasy - glasbena oddaja 15.50 Happy days 16.15 Azzurro quotidiano 16.40 Umetniki danes 17.00 - 19.45 Fresco fresco - glasba, spektakel in zanimivosti 17.10 Risanke 18.00 «Colorado» - TV film 19.00 Jack London: L’avventura del grande Nord 19.30 Glej in zmagaj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 TV dnevnik 20.30 Ping pong 21.25 Strano interludio - film 22.25 TV dnevnik 22.30 Drugi del filma 23.20 TV dnevnik - vremenske raz mere Drugi kanal 10.15 - 11.45 Filmski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Vetrina di Azzurro '83 14.00 Tema nad pogledom 14.30 Speciale Mixer - documento 14.50 Rotta Karachi - dokumentarec 15.30 L'oro di Roma - film 17.00 - 18.40 Poletni tandem 18.40 TV dnevnik - šport 18.50 Giallo, arancione, rosso... qua-si azzurro 19.45 TV dnevnik 20.30 Zgodba nekega Italijana 21.45 TV dnevnik - Dossier 22.35 Dnevnik - večerne vesti 22.45 1908? Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.25 Montepulciano: 8. Cantiere In-temazionale d’Arte 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Gledališče s kamero 22.50 Concertone JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Jazz na ekranu 18.50 Tarzan - ameriška risana serija 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Rockfordovi dosjeji 20.50 Zrcalo tedna 21.10 Nočni kino: Charlie Bubles -angleški film 22.45 TV dnevnik II Zagreb 15.50 Videostrani - poletno popoldne 16.00 Nacionalni park Kornati 16.30 Koncert Olivera Dragojeviča 17.05 Avtomobili in ljudje 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Plavica 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Rockfordovi dosjeji 21.00 Festival zabavne glasbe Ljubljana '85 21.55 TV dnevnik ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giomo per giomo - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 Moj prijatelj Arnold - TV film 13.30 Sentieri - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 Erasmo il lentigginoso - film 17.00 Search TV film 18.00 La piccola grande Neli - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 TutU a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Arabesque - TV film 21.25 Unico indizio: una sciarpa gial-la - film 23.25 Šport 0.25 La nipote Sabella - film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.15 I superamici 9.45 L’orso e il cagnolino 10.15 Innamorarsi alla mia eta - film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona - TV film 13.00 Matt Helm - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 Non desiderare la donna d’al-tri - film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 Quella časa nella prateria - TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 Time Express - TV film 21.30 Rodila se je zvezda - film Incidente aereo - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 Adolescenza inquieta - TV novela 10.00 Zopet skupaj film 12.00 Get smart - TV film 12.30 Vita da stroga TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta - TV novela 14.30 Operazione superdonne - film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV film 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Soldato Benjamin - TV film 22.10 Nova umetnost 70 let 23.40 Poročila Koper 14.00 in 17.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST - Občinski svet ČEDAD - Gubanca - tipična slaščica Nadiških dolin BRIŠČIKI - Začetek gradnje novega kulturnega doma GORICA - Alkoholizem OPČINE - Zamejsko prvenstvo v balinanju - zaključni turnir 18.00 Velika dolina - serijski film 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD Stičišče 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Marianna Sirca - celovečerni film 22.05 TVD danes 22.15 Zeit im Bild - Čas v sliki POSTAJE 20.30 Sangue e arena - film 22.40 Agenzia Rockford - Najdi me če moreš 23.40 Le manie di Mr. Winninger -film 1.20 Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 Šesto senso - TV film 11.00 Dalla terrazza - film 13.00 - Risanke 14.00 Laura - TV film 14.30 - 19.30 Risanke 19.30 AttenU ai ragazzi - TV film 20.00 W.K.R.P. in CincinnaU - TV film 20.30 L’ultimo colpo delTispettore Clark - film 22.00 Codice 3 - TV film 23.00 Giovani avvocaU - TV film 24.00 Cedro road - Sulla via del Cai-ro - film TRIVENETA 8.30 Harry O 9.30 Hanna e Barbera - TV film 10.00 Monitor 12.50 Polvere di stelle - TV film 13.40 Hanna e Barbera - risanke 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Bandiera gialla - film 16.00 Filmski program 17.30 Risanke 18.00 Risanke 18.30 Korg - TV film 21.00 La fortuna e bionda - film 22.30 Terminal Island - L’isola dei dannaU - film 24.00 Horoskop 1.40 Io monaca... per tre carogne e sette peccatrici -'film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly HiUbillies - TV film 13.30 Film 15.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 18.00 The Beverly HiUbillies - TV film 18.30 Gusmoke - TV film 19.25 TV dnevnik 19.50 Novice v nemškem jeziku 20.10 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.40 II cerchio di sangue - film 22.10 Horoskop 22.30 Assalto finale - film 0.10 Abat jour 0.15 Novice v nemškem jeziku TELEOUATTRO 8.30 Povezava z Italijo 1 19.00 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.03, 19.00 Radijski anr g, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 . - 10.00 Radijski mozaik: Trim . kogar - Glasbena matineja, (9.15) Roman v nadaljevanji« ^ niško branje): Branko Hofma • ^ j. do jutra*; 10.10 S koncertneg ^ g. pernega repertoarja; 11-30 ; ' ^ poldanski zbornik: Glasbeni p. vmes: (12.00) Na počitnice; dijski dnevnik; 13.20 Zborovs ^ ba; slovenske umetne in lJu0S .jidi; mi (13.40) Instrumentalni ••S lili VAO.IUJ RBUUII1W»"--- , . vu 14.10 16.00 Mladinsko poP01®^^ ekrana do ekrana - (1515) • listi; 16.00 Klasični album; 19.00 Razširjeni obzornik; melodije, vmes: (17.30) (18.00) Kulturni dogodki -ljubljeni motivi, vmes: (18-W naših vasi. RADIO KOPER (Slovenski program) ^ja; 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 r«’ 6.00 Otvoritev - glasba za 0 ^ tro; Jutranji koledar; 6.15 jjo-ska napoved; Cestne razrne nomska priporočila; 6.45 y pro- servis; Napoved radijskih m j 202: gramov; 7.00 Zaključek; 7.15 , gjas- 13.00 Otvoritev; Prisluhnite m=“ga bo; 13.10 Predstavitev poP°‘? ^pof programa; 13.20 Zanimivo® ,. vajal' taže, pogovori; 13.45 Mam Jp ci; Objave, kinospored, ® .. j4>> priporočila; 14.20 Naši ztKL1’tel# Glasbene želje poslušalcev P“ r0$la; 15.25 Ekonomska P/Tmiioh1 nu; io.za r,Konomsiva r- v^opo*' 15.30 Danes z nami; l9-'*‘>„_.- sn 15.30 Danes z nami; jn m ska priporočila; 16.00 Dogo?.. j7.W mevi; 16.30 Glasba po ,%0 pir Primorski dnevnik; Objave, govor o...; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski prodam) 7.15, 12.30, 15.30, 18-30 ^ dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 1 ■.U 6$ 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 „rtr0skoP-Otvoritev in glasba; 7.00 g.te 7.30 Glasba; 8.45 L’escuraffm> . 9.fc Rliri čptrfinp1 Q 15 K(ii2 10.00 Lucianovi dopisniki; n-*. 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladm. ^ Na prvi strani; 11.35 Gla f,,rajc0 f Glasba po željah; 14.00 R° . Ital' cultura e arte; 15.45 Glas vox; 16.00 Glasba in P«®?« G# 16.15 La vera Romagna; * ba; 16.55 L'escursionista; '- prix; 18.45 Glasba; 19-4U 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 M is/ 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, l3;7” odf Poročila; 6.00 - 9.00 Jutr^po< ja; 9.0 Radio tudi mi; D/uL tfjt V' ske pesmi; 11.34 Prijateljev?^ Usmiljenje za psička^, *x3.25 # la radio!; 12.58 Zeleni val, ster; 14.28 Šola in vzgoja- n Y«r ver - Jug in obratno; 16-w none; 18.00 Ipotesi; 19.30 19-3; zabava; 19.10 Nabožna oddaj dap, Jazz na radiu; 20.00 22.28 I grandi valzer; ski poziv; 23.28 Zaključek RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13‘ 16.30, 17.30, 19.30 Poročila: £ ^g# Jutranja oddaja; 8.00 4c pue^ 8.05 Radio 2 predstavlja; 8^« mini e una donna; 9.53 pe*.. e una aonna; ~ 9 ,g p^ ii 10.30 La luna sul treno; . 13-. ni program; 12.48 Hit Par gr# Sound - Track; 14.00 Deželni P 15.00 Zgodba Italije in 15.37 Lahka glasba; 17-32stra % pomeriggio; 19.50 Una y stfL la mušica; 20.55 ’ Pioggm „ Z®*" 22.40 Chopinova glasba; ček sporeda. LJUBLJANA 10.00, 7.00, 8.00, 9.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10 6.35 Vremenska —"»ved ■ 0.3D vremensica napoved macije; 7.00 Druga jutra^a 7.25 Sprehod po tržnici; >■ ;utr®',,, ne informacije; 7.45 Vobjm g.tf troci; 7.45 Iz naših spored ’ a; »■ troci; i.^id iz nasin ,iji šolarje; 8.35 Glasbena Pra siu&a^CNa Naši umetniki mladim P0^ 9.35 . jj 9.05 Z glasbo v dober dah potki za naše Rezervirano za ■ doiicr .;ne; » i 11.35 S pesmijo po Iz glasbene tradicije jaf, 112 30 |V'|3.I narodov in narodnosti; , ‘ji ski nasveti; 12.40 Vedri zkraje'' jr Danes do 13.00 Iz aa^^jrii^: od naših sporedov; 13.20 Gsn j3.3d ji vestila in zabavna gla®^.’ melodije do melodije; 43; fovroV,ui5' »Preludij k f peK zdravje; 14.05 »rreiuuo - q popoldnevu...* (iz °Pus”',9r, VnrisJ syja in M. de Falle); !’• jutri,' Uv 15.05 Radio danes, radio J Naši poslušalci čestitajo jg.O® jji ljajo; 15.55 Minute za godki in odmevi; zabavna glasba; 1---- Napotki za turiste; 3 ’ff' mule za ;vi; 16.30 ObV vugj, 17.00; 18.00 Pojemo in Gremo v kino; 18.55 Mm «Tržaški oktet» s pesmijo in odprtim srcem na turneji po Liguriji, Toskani in Umbriji Glavni koncertni nastop v atriju bivšega samostana S. Nioolo v Spoletu Srečanje z ambasadorjem SFRJ v Rimu, Markom Kosinom, in sprejem na županstvu Nepozabno doživetje po koncertu v S. Giacomu PROTI SPOLETU tijevg^ trtsto kilometrov od Bonat-vodiia T°;°71^ere do Spoleta je pot »eje °ktet drugega dne «tur- Vrta TtJP• ^tva» v osrčje Umbrije, nasadoy1Je’ - c'eže^e trtnih in oljčnih dov, dpj neštotih srednjeveških gra-nih. ripi'110 ohranjenih ali restavrira-golih ^Razpadajočih, poraščenih ali tih se v t Slohokih dolin, po kate-suhe stn tem su®nern obdobju vijejo in rečjp e Horonalno sicer bistrih rek sicer lKi).ornrežje sodobnih avtocest te drugj r° povede iz enega kraja v *ek dovoljuje pa, da bi si člo-l'j>hove ,ogrede ogledal mesteca in ■kanski z5n'mivosti. Tako smo po ?a°la ineZeli’ tokrat v sprems to- __ . spremstvu ft°f, n , njegove žene ter župana ■Simo P.f1Ja iz Mulazza, kar zdrseli carri k obšli Rooiooii slovitega marmor-?rnsimpn, •renče in Arezzo in pri ■ Jo. Mn, ern Jezeru vstopili v Um- ^3Vll3 Vfl7nio comi aKoIi tek n0 , s Je kar vabila na vsaj kra-Vodi jez,,-i za osvežitev v hladni *e te bil,>1 Prostranosti, toda umi- tiigie n, ,treba spoštovati. Mimo Pe- )r° vi.-^sija na levi strani z do-•tel Polip? romarskim svetiščem, mi-•hinil a, - hi Clitunna je čas hitro tela oapR ^ narn je od daleč prikazi „ ,*mna gmota spoletske trdnja- Ve CrL tei%a nari Ca>>’ *z D. stoletja, ki do-trd^r* niestecem, položenim na re-fteča D J v!, GSa griča in katere ble-‘etjih zrJf . st se je v zadnjih deset-Do^uaraia na zapor. •Pesto n- S01° glavni cilj turneje — k ki sg - arega umbrijskega izvo-Rpadio h’ skozi stoletja razcvelo, se '155 on: -s Hanibalom, doživelo leta dvionuJe P0*! Barbarosso in se k!®1, priiL-0 y sv°jem razvoju, o če-i ^tetum; '° številni zgodovinski ar-*amrv*Spomeniki od srednjega ve-?h festivMrnih eas°v, mesto vsakolet--Sctletiik 0V’ med katerimi v zadnjih , Prednjači »Festival dveh !r zgori „ .tks mesto starih in no v'ačnostl ^^kih in turističnih pri- !a" Sm,,?'6'1 te§a zapisa ni opiso k . tO razen tnlilrnr up nnis g,«Hnaia'~ ‘azen kolikor se opis laškega neposredno na gostovanje ^ svetoval okt?‘a- Zakasneli prihod a nalen 1 [Remu uradnemu spre-:,riske Un v ^Poletu, funkcionarju obli Pričat-:uVe Hinu Bonannu, ki nas se na- pred magistratom, da i n° PrJrj,prej Podali na kosilo v «■ Pajra ' n° <<(leirPanciolle», kjer ,;lvelski a ■jodržujejo znameniti fe-b,°P «ViHa°Sne’ m šele nato v pen-v ^itiia , H'edenta» ob stari cesti nfS V; r sm° bili nastanjeni Rala hi?Vanja v Spoletu. Vila je >!0stranim nekoG imenitna palača s i, PuščCna Parkom. Danes je precej i,!n J0 Pravkar obnavljajo. iRvanip lma ARCI in služi za pre-i>stnih ‘est>valskih in drugih pri-iRtie gRov, pa za razne dru- seinf°rt ni k^ltve- Ha kaj zato, če n ‘ »oktetm,11 ravno prvovrsten, miga"1 UradnemVVe že bila pri večer' rR0 Vabili "-t k ozir„Sega samostana sv. Ni-Pe, Hami ma ajegovega atrija pod tlia v in' ivu. b"a zato prva skrb ksi Natika IjOvega umetniškega vo-l„ 0 z oj. °ana. Dvodelno atriisko DtlRjbolišR v hotu ni zagotavlja-oRditpi j: h zvočnih efektov, toda Piv4 so ^jHoletnih glasbenih sre-bl^-kušjRotavUah, da je akustika knR glerin’ i1.1 so le nekoliko zaskr-V i0?! «P,«.f.°bl'ska’ saj se je pravkar hudi dveh svetov* in je te^akov,.,.1^ vročini zanimanje C«. Toda? Prireclitve začelo po-terw e Povrni samema koncertu se Cctvna nrv?j_ prt'd njim je bil na- “cl Drnrr^ *'*'-'* "J1111 in n amu sprejem na žu-C o°čanje z veleposlani- gpj11 ki 8e .v Rimu, Markom Kosi-al»eJVe nokaJ dni prej preko Ptte6a Mir?skonzula SFRJ v Trstu SoJR iTrža1?3’ rade volje odzval j^aje p] askega okteta*, da pri-C^asadl koncertu, ga arije Kosin je držal besedo. hiJ* sprejo]10? na magistratu, kjer •9 l Heoniij ln Pozdravil spoletski VodiRuro M°.Corinti z odbornikom h$tLevičar<;i?riorn Rossijem (občino - ?>. je ?k.a uprava KPI - PSI -en0, a' nadvse prisrčno in mbasador je zelo pohva- Člani «Tržaškega okteta* z ambasadorjem SFRJ v Rimu, Markom Kosinom, županom Spoleta Leopoldom Corintijem, odbornikom za kulturo Mariom Rossijem, prijateljem Paolom Bonattijem (za ambasadorjem) pred županstvom v Spoletu lil oktetovo dejavnost in pomen takih turnej, ki prispevajo k poznavanju slovenske pevske tradicije in kulture med Italijani in s tem k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Zanimal se je za oktetove prihodnje načrte in mu zaželel uspešen koncertni nastop. Župan in odbornik za kulturo sta nato ambasadorju Kosinu in članom okteta razkazala prostore županstva in bogato pinakoteko, nato pa še prav ob tej priložnosti odprto razstavo v prostorni ladji bivše samostanske cerkve, kjer so na ogled najpomembnejša slikarska in druga umetniška dela, nekatera v restavracijskem postopku, ki jih premorejo občinska pinakoteka in druge umetniške institucije Spoleta in drugih središč Umbrije. KONCERT V SAMOSTANU Bojazen prirediteljev zaradi obiska koncerta se je kmalu pokazala za pretirano. Sicer z običajno polurno zamudo, se je atrij samostana dodobra napolnil in na začetku koncerta ni bilo niti enega samega nezasedenega prostora in še stati so morali tisti, ki so prišli z večjo zamudo. Med občinstvom so bili seveda ambasador Kosin in njegovi spremljevalci, več občinskih odbornikov in domačih kulturnih delavcev, predvsem glasbenikov in mnogo mladih ljudi in od drugod, ki jih privabljajo v Spoleto glasbene in druge kulturne manifestacije. Organizatorji so poskrbeli tudi za tiskane programe s predstavitvijo «Tržaškega okteta*, razlago progra ma s kratkim vsebinskim opisom izvajanih pesmi pa je sproti podajal umetniški vodja Janko Ban. Oktet je dobro ujel sozvočje nenavadnega ambienta in Gallusovi moteti so izzveneli v dovršeni polifon ski harmoniji, kar je kompetentno občinstvo takoj zaznalo in nagradilo z aplavzi. Od slovenskih avtorjev v prvem delu sta bili občinstvu najbolj všeč Maličeva Trudni od dela in Hajdrihova Pri oknu, ki ju je oktet v resnici tudi najlepše zapel. V drugem delu je bila zvočna ubranost pevcev še lepša, pa tudi odzivnost občinstva je dosegla nekatere vrhunce pravega navdušenja, kot na primer ob rezijanski Da hora ta Čaninava, Si-gnore delle cime, Kolu in zaključni Tari bari. Dolgotrajnemu ploskanju se je moral oktet oddolžiti še z dodatki. Da je Tržaški oktet res prepričal spoletsko občinstvo s svojim nastopom dokazuje tudi to, da so mnogi bili prepričani, da gre za profesionalni ansambel in ko so dobili pojasnilo, da ima vsak član okteta svoj poklic, da so vsi le ljubitelji lepega petja pa čeprav resno zavzeti za kvaliteto, skorajda niso mogli verjeti. Osebno pa lahko kot poslušalec, ki je oktet že neštetokrat slišal, do dam le drobno kritično pripombo, da je vsaj dve ali tri pesmi na sporedu kdaj tudi še boljše zapel. Imel sem vtis, da je petje tako rekoč v dva atrijska kraka tu in tam malce razrahljalo njegovo sicerf vedno vzorno intonančno čistost. VEČER Z AMBASADORJEM SFRJ Večer po koncertu se ie končal pozno v noč v gostlini «del’Panciolle» v družbi z ambasadorjem Kosinom in njegovimi spremljevalci iz ambasade ter našimi gostitelji Paolom Bonattijem in soprogo, županom prof. Rosi-jem iz Mulazza, našim uradnim spre- mljevalcem Ginom Bonannom, ki je vse oktetove pesmi brez izjeme, tiste «uradne» in druge ob priložnostnem petju, verno posnel na svoj veliki re-gistrator, odbornikom za kulturo Rossijem in drugimi. Pesmi so se vrstile ena za drugo, sproščeno, od melanholičnih do prešernih, od otožne Pa kako bom ljubila in partizanske Prečuden cvet, od poskočnih Mlatiči in Žabe do španske hudomušne Maria Cristina in kanadske Vive lamour in še in še. Eno pa moram vendarle še omeniti: v duetu zapeto «Daleko si mi moj kraj*. Lahko bi jo sicer o-menil že kar na začetku, ko smo bili še v Bonattijevi vili v Colombieri, lahko pa bi jo prihranil tudi za konec tega zapisa. Zapela sta jo (in večkrat ponovila v teh štirih dneh) Pao-lova hčerka Barbara in Boris Pangerc s tako nežnostjo in čustvenostjo, da je kar ganila. Ganila pa je tudi zato, ker Barbara ne zna in ne razume niti ene slovenske ali hrvaške besede, zapoje pa v tako čisti hrvaščini in v tako lepi melodični izgovarjavi vključno z mehkim č, da se zdi skoraj neverjetno. Boris jo je naučil besedila in melodije, ko se je s starši mudila na obisku v Dolini, in prisrčna deklica zdaj zatrjuje, da se bo naučila še drugih in da bi se sploh rada učila slovenščine. Tudi to je rezultat prijateljstva, ki veže oktet z Bonattijevo družino. Prijetno razpoloženje, v katerega se je ambasador Kosin vključil z vso izvenprotokolarno sproščenostjo, je dalo priložnost tudi za nekaj »uradnih* besed. Spregovoril jih je v slovenščini in italijanščini oktetov predsednik Boris Pangerc. Zahvalil se je spoletski občini kot pokrovitelju in organizatorju turneje. «Naši nastopi tukaj, v svetovnem središču festivalov, pomenijo veliko tako za nas, ki se trudimo, da bi ponesli globoko v državo, katere tvorimo širšo skupnost, poznavanje o slovenski narod nostnj skupnosti, ki živi v mejah republike Italije, kot za Slovence v Trstu, ki tudi preko nas tvorijo prijateljske mostove z večinskim narodom, pa čeprav so še vedno žrtve zgodovinskih nerazumevanj in omikano sožitje in strpnost še vedno podlegata brezsmiselnemu nacionalizmu in šovinizmu*, je poudaril in ponovil misel o prijateljstvu kot veliki dobrini, ki povezuje in združuje ljudi poštenih misli. Posebej pa se je zahvalil ambasadorju SFRJ Marku Kosinu za prisotnost, s katero je počastil «Tržaški oktet*. KONCERT V S. IN DOŽIVETJE GIACOMU NA TRGU Sobotni dopoldanski dan je bil namenjen prostemu razgledovanju po Spoletu, zvečer pa je bil na programu drugi uradni koncertni nastop v zaselku S. Giacomo v spoletski občini. Čas po kosilu so oktetiovci izkoristili za skok do obzidja «La Rocce* do kraja, kjer spominska plošča o-pozarja mimoidoče, da je na tem mestu 13. oktobra in 26. novembra 1943 dvema skupinama, skupnov 94 italijanskih in slovenskih političnih jetnikov, uspelo pobegniti iz zaporov in se pridružiti v okoliških hribih prvim partizanom Ploščo je ob 20-letnici osvoboditve postavilo mesto Spoleto, «Tržaški oktet* pa je pod obzidjem občudeno zapel partizansko žalostinko «Preču- Spominska plošča 1943 pobegnilo iz na obzidju trdnjave «La zaporov 94 italijanskih in Rocca* na mestu, kjer je leta slovenskih političiiih zapornikov in se pridružilo prvim partizanskim formacijam v Umbriji den cvet* v posvetilo vsem tistim u-bežnikom iz «La Rocca», ki v boju niso dočakali svobode. Koncert v S. Giacomu je bil v domači cerkvi, ki prenese od 100 do 150 poslušalcev, čeprav v organizacijskem smislu ni bilo poskrbljeno za kaj prida reklame (župnik je celo dejal, da svojih faranov sploh ni vabil), se je cerkvica z običajno polurno zamudo le napolnila in ko je župnik, precej svojevrsten človek, kar nekam po vojaško pozval ljudi, naj ne kadijo in naj molčijo med petjem zaradi spoštovanja do gostov, ki so «prišli od daleč, iz Trsta, ki nam je vsem znan po zgodovinskih peripeti-jah», je zbor tokrat že tretjič izvedel svoj spored v celoti ob zgledni zbranosti (župnikova pridiga je očitno zalegla) domačinov. Oktet je bil tokrat posebno dobro razpoložen, morda tudi zato, ker je napetost, ki ga je uklenjala pred u-radnim nastopom v Spoletu, odstopila mesto popolni sproščenosti. Njegovo petje je bilo vseskozi pravo muziciranje in vsaj osebno me nista še nikoli kot tokrat prevzeli na primer Otova Zublji nad vasjo (Pangercev tekst) ali pa Sijaj mi sončece (Krekova priredba) in prepričali o svojih kompozicijskih vrednotah. Pa tudi zapeti sta bili v vzorni intonančni zanesljivosti, ki je sicer odlikovala celoten večer. Celo vedno nekam jezno pogledujočemu župniku se je obraz razlezel v blaženost, sicer pa je vse pesmi tudi registriral. Mogoče mu bo vsaj Gallus služil za vložke med mašo. . . In če je že bil koncert sam res prvovrsten, je bilo to, kar se je dogajalo na vaškem trgu, preko katerega teče starodavna cesta Flaminia, pred mogočnim in še zdaj naseljenim gradom iz konca 14. stoletja, edinstveno, skoraj neponovljivo doživetje. Organizatorji krajevnega Pr o Loco so pod obzidjem gradu, medtem ko se je na trgu samem odvijala repriza ene od njihovih obnovljenih tradicionalnih prireditev »La bella Rosa*, ki pripoveduje o nesrečno zaljubljenem dekletu, pripravili »Tržaškemu oktetu* in njegovim spolet-skim spremljevalcem pravcati praznik «pod latnikom* z vsemi mogočimi domačimi dobrotami. In ko se je prireditev na trgu končala, se je spet oglasila oktetova pesem, tista sproščena, vesela in v trenutku se je množica, ki je dotlej spremljala prireditev, zgrnila k omizju in bolj kot se je oktet razpeval, bolj je ki-. pelo navdušenje ljudi, ki sploh niso mogli verjeti, da prihajajo glasovi iz človeških grl in ne iz inštrumentov. Razen dveh treh italijanskih, niso razumeli niti besedice, pa so vseeno uživali in glasno zahtevali še nove in nove pesmi. Domači predstavniki so nam zagotavljali, da bo improvizirani koncert okteta ostal domačinom v spominu kot nepozaben dogodek, kot doživetje, ki bo še dolgo odmevalo v kraju, kjer se stara kulturna tradicija šele obnavlja. Olga Cianchelli in Le-opoldo Bartoli, glavna animatorja krajevnega kulturnega življenja, sta ob slovesu imela eno samo željo: ko pridete spet v Spoleto, ne pozabite na nas . . . (Konec jutri) JOŽE KOREN «Portoroški teden» napoveduje zabavo do zadnjih atomov moči PORTOROŽ — Portoroška noč, tradicionalna prireditev ob višku turistične sezone, bo letos razstegnjena na ves prihodnji teden. Od nedelje do nedelje portoroški turistični hotelski delavci obljubljajo obilo zabave, rekreacije in seveda pestrejšo ponudbo hrane in pijače ter računajo, da bodo razposajeni gostje globlje segli v žep, kar naj bi se poznalo tudi pri končnem iztržku. Največje obalno turistično naselje, naj bi se po zamislih organizatorjev ^portoroškega tedna*, kot so prireditve poimenovali, spremenilo v en samcat prireditveni prostor. Folklori, ki bo v Avditoriju v nedeljo zvečer, bo v ponedeljek sledila regata Ol-timerjev, glavna plaža pa se bo spremenila v «gradbišče», na katerem bodo kopalci gradili peščene gradove. Zvečer bo od Bernardina do Lucije portoroški nočni tek. Tudi torek in sreda bosta nabita z zabavno-rekreativnim programom. Najprej bo tekmovanje z vodnimi kolesi, nato plavalni maraton, pa regata jadralnih desk in Kompasove zabavne igre na portoroški ploščadi. V torek zvečer bo v Avditoriju nastop Novih Fosilov, v sredo pa bo promenadni koncert KUD Karol Pahor iz Pirana. V četrtek bo plesna skupina Krik z airobiko razgibala kopalce na glavni plaži, zvečer pa bo zabava na srednjeveški tržnici. V petek bodo na ploščadi obujali stare solinar ske običaje. Na terasah hotelov Metropol, Bernardin, Palače in Riviera bo ples v maskah in izbor ter nagraditev najlepših šem. Svoj višek bodo ^Portoroške prireditve» doživele v soboto. Začelo se bo s karnevalskim sprevodom z bobni, »kurenti*, «laufarji», mažoretkami, ki bo krenil iz Bernardina proti Avditoriju. Tu bodo nato zbirali «miss* in «mistra», ob 23.00 pa se bo z glavnega pomola začel velik ognjemet — paša za oči za najmanj 30 tisoč obiskovalcev, kolikor se jih ob tej priložnosti navadno zbere v našem turističnem središču. Do zgodnjih jutranjih ur bo nato zabava na prostem. Glavna plaža bo tudi zadnji dan, v nedeljo, osrednji prireditveni prostor. Obalne galerije iz Pirana bodo namreč pripravite mednarodni ex tempore v pesku. »Portoroški teden* se bo končal s folkloro v Avditoriju ter zabavo na ploščadi. Organizatorji so torej pripravili pester program. Hotelirji in gostinci menijo, da bodo dali vse od sebe. IZTOK UMEK a™ 8 □ goriški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK V počitniškem tonu in vzdušju pogajanja za nove odbore Komunisti menijo, da je možna alternativa Pogajanja za sestavo večine na pokrajini so se šele pričela, saj je bilo o tem nekaj govora na tržaškem sestanku deželnih tajnikov strank deželne večine in tudi pokrajinskih zastopnikov, o tem je bil napovedan prvi sestanek včeraj zvečer v Gorici. V prejšnjih dneh so se sestali najprej ločeno, potem pa skupno, socialisti, socialdemokrati in republikanci. Menili so se- o nekem laično - socialističnem polu, ki naj bi skupno nastopal napram drugim partnerjem, t.j. demokristjanom in Slovenski skupnosti v Gorici, komunistom v Ronkah in Tržiču. Zdi se pa, da ta laično - socialistični pol ne bo vzdržal, še zlasti ker so v Tržiču različni pogledi in trenja med socialdemokrati in republikanci. Vsak od dveh hoče biti odločujoč v sestavi levičarske koalicije v tamkajšnji občini in nihče od dveh noče biti za garanta drugemu tudi v odnosu do krščanske demokracije. Vsak bi se torej rad sam rešil, oziroma jo izkupil kar se da na najboljši način, pa čeprav bi partner ostal na cedilu. Sicer pa to ni značilno le za socialdemokrate in republikance v tržaškem primeru, to je za marsikaterega politika značilno v vsaki strani in v vsaki koaliciji. Medtem ko niso bila pogajanja za pokrajino še uradno začeta, čeprav so že bili številni sestanki na več ali manj privatni ravni, se zdi, da bi bilo moč v Tržiču občinski svet sklicati čimprej. Najbrž pa ne bo to pred koncem meseca, kot ne bo do konca meseca zaključeno pogajanje za pokrajino. jo volji in težnjam njihovih deželnih vodstev. Le drugačna koalicija na pokrajini bi lahko bila porok, tako menijo komunisti, za samostojno politiko, ki bi prinesla rešitev Goriški. Malo je o pogajanjih in stališčih uradnih komunikejev strank. Je pa zaradi tega več časopisnih ugibanj in zato marsikdo meni, da so to stališča strank. V časnikih pa so ta ugibanja sad pogovorov s tem ali drugim politikom, pa čeprav ta ni omenjen. Emilio Del Gobblo na ustanovi ERSA Spet se je oglasilo pokrajinsko tajništvo komunistične federacije. Komunisti menijo, da je vsako zavlačevanje pri sestavi odborov odveč. Istočasno tudi obsoja sporazum dosežen na deželni ravni in meni, da je bila Goriška spet pozabljena, kajti v sporazumu in programu ni jasnih obvez za rešitev vprašanj Goriške in Tržaške. Prav zato ker so gospodarski problemi na Goriškem pereči, menijo komunisti, je treba čimprej izvoliti odbore na pokrajini in v občinah. Komunisti apelirajo na laiko - socialiste, da bi povsod prišlo do levičarskih alternativnih uprav, če bi prišlo do prejšnje koalicije v pokrajinskem svetu, tako je stališče KPI, bi to pomenilo, da se goriške politične sile spet vda- Na prvem sestanku s člani upravnega odbora ERSA je novi predsednik Emilio Del Gobbo imel koristen pogovor z odborniki in iz tega izhaja, da bodo v bodoče ojačili delo te u-stanove, še zlasti na zadružnem področju. Na čelu ERSA je bil od ustanovitve leta 1967 Mario Lucca. Del Gobbo pa je bil nekaj časa tudi odbornik za kmetijstvo na deželi in so mu torej problemi ustanove kot tudi vsega deželnega kmetijstva precej znani. Po njegovem mnenju je ERSA pomemben nosilec razvoja kmetijstva v naši deželi. Poleg ojačenja zadružništva bo treba ojačiti strokovno šolanje in tehnično pomoč. O problemih ustanove in o sodelo vanju z osebjem in drugimi ustanovami so spregovorili na tej seji To-soratti, Francescut, Ferrante, Primožič in Piani. Tokrat dva tedna prej kot običajno JV Ze v nedeljo, 7. avgusta ptičji Jernejev sejem Nekoč, v starih časih, je bil Jer nejev sejem v drugi polovici avgusta, točneje 24. avgusta. Sejem se je vršil na Trgu sv. Antona na ta dan, neglede ali je to bila nedelja ali kak delavnik. Glavni obiskovalci sejma so bili kmetje, ki so itak v mesto prihajali ob priliki raznih sejmov in tudi po drugih opravilih iz vseh predelov takrat velike goriške dežele. Na sejmu so pač kupovali ali prodajali ptiče. Takrat ni bilo v tovarni izdelanih kletk, ni bilo pakirane ptičje hrane ali vseh drugih stvari, ki jih vidimo na teh sejmih danes. Jernejev sejem je bil edini te vrste na Goriškem in je zaradi tega imel važnost in pomen. mnogih hišah so kletke s ali drugimi ptiči. V naši deželi pa je še en V ^ jem in sicer Sagra dei 0s& lcotP Po letu 1947, ko je nova meja razdelila Goriško, ni bilo več toliko razlogov za ohranitev tega sejma. Kljub temu pa je ostal, še vedno na Trgu sv. Antona, kajti veliko manjšemu številu kmetov iz slovenskih ter furlanskih vasi na tej strani meje se je pridružila goriška otročad in tudi odrasli meščani, ki imajo opravka s ptiči. Sejem je dobil novega zaleta v kasnejših letih, ko mu je goriška Pro Loco dala nov pečat s prirejanjem zadnjo nedeljo v avgustu v lepem parku županstva. Tu so se v zgodnjih dopoldanskih urah zbirali bodisi tekmovalci v oponašanju ptičjega petja kot tudi prodajalci ptičev. Prihajali so seveda tudi kupci, saj se je zanimanje za ptiče povečalo in v lu, ki je najbrž enako sta ^ w riški Jernejev sejem, nenaa ^ to prednost, da je na 01 nem kraju, nekje na st,c prti dežele in Veneta, in ima . m k nost, da so v tem kraju s ^ gistrirali sejem. Tako lO'M „ Jernejev sejem sovpadat ■ ^ snejšimi folklornimi in L so * narodnimi manifestacijam'- sg # f sejma odvrnile zanimanj’ sgf' budniki letos odločili, a a^jp, nekaj tednov prej, že avgusta. S tem mislijo Py“^ sikaterega kupca, ki bt 'i.J, P ko šel v Gradišče ali v j j ji sejem bo torej v ne^el,j, Spf' do 14.30 v parku župansiv - ^ bo običajni kot v preJs P Nova vozila za čiščenje mesta V zadnjem času smo v Gorici in tudi v predmestnih vaseh opazili nekaj novih občinskih vozil s katerimi občinski delavci opravljajo najrazličnejša čiščenja. Doslej smo bili vajeni videti skupine delavcev, ki so opravljali razna dela. O tem smo tudi v našem listu že nekajkrat pisali. Hoteli pa smo podrobneje izvedeti kako je s to stvarjo in smo zato zaprosili za pogovor odbornika za servisne službe Antonia Jakončiča. Rad se je odzval našemu vabilu in povedal, da je bilo z občinskimi službami, in delno je še, križ. Delovna sila ni več poceni, občinska uprava bi danes potrebovala celo vrsto delavcev, da bi zadostila vsem potrebam občanov, ne more pa tega napraviti bodisi ker ji najnovejša finančna določila prepovedujejo najemanje novih uslužbencev bodisi ker ne bi za tako armado delavcev imela dovolj denarja. Zaradi tega je on dal pobudo za nabavo nekaterih posebej opremljenih vozil, ki so zelo draga, imajo pa to dobro lastnost, da jih upravljata en sam ali dva človeka, napravijo pa zelo hitro doslej tradicionalno delo skupine delavcev. Pred nekaj tedni so s takim vozilom očistili vse glavne in stranske poti v Ločniku, Podgori, Pevmi in na Kalvariji. Obrezali so robido in na cesto viseče veje. Za vse to bi po starem potrebovali veliko več časa. Delo na teh poteh morajo sedaj zaključiti, tako kot zahtevajo rajon ske skupščine. Te namreč naročajo županstvu kaj je treba narediti na področju vsakega rajona in na občini so sedaj zmožni ugotoviti že v nekaj dneh, seveda ko gre za normalno poslovanje. Vozilo, ki smo ga videli na delu v teh dneh v prej omenjenih krajih pa ima naprave tudi za kopanje jarkov, za čiščenje obcestnih odprtih kanalov, avtomatsko kladivo za podiranje zidov, napravo za pluženje zasneženih cest ter tudi napravo za nakladanje materiala in še kaj. Vozilo stane 60 milijonov lir, Jakončič računa, da se bo delo tega stroja kmalu poplačalo. Kar se tiče čiščenja robide ob cestah nam je Jakončič dejal, da niso nikdar dali globo tistim lastnikom ..emljišč ob cesti, katerih veje visijo na pločnik ah na cesto. Spremenili bodo občinski pravilnik in kdor se ne bo držal pravil (lastnik mora namreč skrbeti da svoje drevje ne ovira prometa na cesti) bo kaznovan z globo. To že delajo v drugih ob. činah. Pred šestimi meseci so na občini nabavili 100 milijonov lir vredno vozilo za čiščenje greznic. To vozilo so v tako kratkem času že amortizirali, kajti dva delavca napravita danes s tem posebnim vozilom v desetih minutah to kar so prej trije delavci napravili v eni uri in pol. V zadnjem času so že očistili veliko grezničnih kanalov v mestu. To tudi opazimo ob nalivih, kajti marsikje ni več poplavljenih ulic. Do pred kratkim so se v Gorici pred vhodi v hiše ustavljali tovornjaki za odnašanje smeti. Sedaj so služ- bo racionalizirali tako, da zavijejo na dvorišča mali motorčki - tovornjaki in ti odnesejo vreče smeti k večjemu tovornjaku, ki stoji na tem ali drugem zbirnem mestu. Tako je delo zelo racionalizirano. Sedaj so nabavili še en tovornjak, ki ima tako napravo, da bo stisnila smeti. Tako bodo za več kot še enkrat povečali kapaciteto tega tovornjaka in s tem zmanjšali število voženj iz mesta v upepeljevalnik. Vsaka vožnja namreč traja pol ure. Sedaj teh voženj in s tem neizkoriščenih časov bo veliko manj. Tovornjak velja 130 milijonov lir. Odbornik Jakončič je kar stresal podatke o tej službi in v mislih smo imeli željo drugega odbornika, da bj prevzel to odgovornost pred nekaj meseci in morda spremenil ugodni trend, ki ji je dal prav Jakončič. Ker je prav v teh dneh precej vesti o dvigu tarife za odnašanje smeti ne samo v Gorici marveč tudi v drugih občinah nam je dejal, da so šele letos morali vnesti v stroškovnik tudi skoro pol milijarde lir letnega stroška za vzdrževanje upe-peljevalnika. Zato so pri nas tarife precej poskočile, še višji pa bodo stroški v manjših občinah, kjer se z vzdrževanjem upepeljevalnika soočajo šele sedaj. Med pogovorom smo dobili vtis, da je odbornik Jakončič zelo zavzet za delo v svojem resorju. Najbrž ne bi tega lahko trdili o marsikaterem drugem odborniku. Umrla je Berta Delpin°va takrat ko so bile razmete težje od današnjih. ,o ro^L} Berta Delpinova se ie Gornjem Cerovem 25. Čez mesec in pol dni bi ^ jjjj fP c mena m uo 83 let. Njen mož JostP vojno aktivist TIGR V* : 0i je bil dvakrat, leta 1935 bila finiran. Tudi Berta J JJj/j tivna in, ko je bil v - okrit v Kranju spomenik UM 11. u ar*.—- . jifl žrtvam, je bila ona, ki J. v J, no čez mejo, določena goriške organizacije TIGU tje na spomenik. Ko je fašistična Italija" ^ f goslavijo je bilo v Gc? MgfflLv. slovanskih ujetnikov. * IJ Prijaznega čeprav žalostnega nasmeška Berte Delpinove ne bomo več videli. V sredo popoldne je ponjo v stanovanje v Ulico Sauro prišel re-šilec, kmalu zatem so jo odpeljali iz goriške v tržaško bolnišnico, kjer je že isti večer umrla. Njene posmrtne ostanke bodo prepeljali danes dopoldne iz Trsta nazaj v Gorico, pogreb bo ob 12. uri v kapucinski cerkvi. Alberta Colja vd. Delpin, vsi smo jo spoznali za Berto Delpinovo, je bila ena tistih Slovenk, ki so se v predvojnih letih borile za obstoj slovenskih ljudi v teh krajih, ki so bili med vojno preganjani, ki so se potem umaknili v svoje privatno življenje, svesti, da so dali svoj dragocen doprinos za našo stvar, in da ni treba da se še naprej ukvarjajo z aktivizmom, saj so bili veliko aktivni L. m venskimi ženami jim Je 00- \ nova pomagala kar se J .j r ■ prvimi je pričela sode** tfj rišfcj organizaciji Osvobom ^ Sodelovala je z nosilko:ano L 1941 Marijo Benedetič, D 1 ifi ? lin, Marijo Prvanja -Va^„ro,l Ogrizek. Na domu v Vlij1 kurirke, vršila obvesce in nosila hrano v bliznj Zti i* L J dem, ki so bili tam z°PT .nii rm —........ ........—- 194* y rišče O suhec, kjer je osu> boditve. Bila pa da je morala v oo y vrnila domov šele v Po vojni se je vtaju\ sko demokratično gibanj > y ie stati blizu možu, ki J M it t Na maturantskem izletu S tradicionalnega maturantskega izleta po Jugoslaviji se je te dni umila skupina maturantov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Bilo jih je petdeset, enajst od teh Goričanov. Med temi je bila tudi novopečena učiteljica Vanja Korošec. Obiskali smo jo in povedala nam je nekaj svojih misli o letošnjem maturantskem izletu. »Res navdušena sem bila nad ogledom znamenitosti Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Sicer je bil izlet zelo naporen, saj smo v šestih dneh videli skoraj rekordno število krajev; predstavili so nam zelo ambiciozen načrt. Organizacija izleta pa je bila tako rekoč brezhibna, saj smo (seveda s kakšno izjemo) izvedli celoten zastavljeni program. Prvič sem imela priložnost, da sem lahko obiskala določene kraje, ki sem si jih vedno želela videti a to nisem nikoli storila. Seveda, bilo je naporno, a trud ni bil zaman. Najbolj všeč mi je bilo Sarajevo, s srnjim starim delom mesta, Gazi Huser-begova mošeja je res edinstvena, pa tudi izvir reke Bosne je nedvomno vreden ogleda. Obiskali smo mnoge kraje povezane z narodnoosvobodilnim bojem, pa tudi krasen narodni park pri Plitvičkih jezerih. Seveda tudi prave rekreacije ni manjkalo, saj smo se nazaj grede kopali na slapovih reke Krke. Izmed mest mi ni bila všeč Banja Luka, saj je to mesto preveč umazano, dejansko je ni mogoče uvrstiti ne med starejša in ne med moderna mesta, saj nima pravega centra in življenjskega utripa, ki je značilen za moderne metropole.» «Pritožiti pa se moram nad tem, da med nami študenti ni bilo nobene prave komunikacije. Teritorialno smo bili povsem ločeni; na eni strani študentje iz tržaških šol, na drugi pa mi iz Gorice in okolice. Pomislite, še med nami se nismo posebno dobro ujeli, med dijaki učiteljišča in trgovske. Po mojfem mnenju je nepojmljivo, da po skoraj tednu dni preživetemu skupaj nismo vzpostavili nobenega pravega odnosa. Sama (in verjetno tudi mnogi drugi) nisem na koncu niti po imenu poznala vseh udeležencev. Res škoda! To je bila po mojem edina, a velika črna pika, na katero moram opozoriti.» F. G. Cesare Zavattini v Kulturnem domu Cesare Zavattini pride v soboto v Gorico na dvodnevni simpozij o nje govem filmskem delu. Ta se bo pri čel v avditoriju ob 16. uri popoldne. Napovedani so posegi številnih strokovnjakov in kritikov, predvidena je tudi debata. V to bodo segli tudi u deleženci laboratorija, ki je v teh dneh v Gradišču ob Soči. Simpozij se bo nadaljeval tudi v nedeljo. sko uspela. V tem času so napravili tudi izlete v Benetke, Gradež in Oglej. Najdeno okostje Še prej pa bo Cesare Zavattini prišel v naš Kulturni dom, in sicer v soboto zjutraj ob 10. uri. Tu bodo predvajali njegov film «La v er Hat. Po predvajanju filma se bodo ude leženci že prej omenjenega laborato rija pogovorili z Zavattinijem o njegovem delu. Brez dvoma bo ta pogovor z znanim italijanskim filmskim ustvarjalcem veliko pripomogel k njihovemu delu Pri delih za popravilo pločnikov v Ulici Faiti, tik za kapucinsko cerkvijo, so delavci našli okostje mlajše žene, za katero so iz zraven ležečega nagrobnika ugotovili, da je u-mrla leta 1920. Na tistem kraju je bilo med prvo svetovno vojno vojaško pokopališče. Možno je, da so tam v tem času in tudi po vojni pokopali tudi civiliste, saj je bilo prejšnje mestno pokopališče v Škabrijelovi ulici razorano od granat. Zelo verjetno je, da se na tem kraju nahaja pokopa nih še kaj trupel. v enomesečnem laboratoriju. Na tem, na katerem so udeleženci iz devetnajstih držav, imajo vsak dan zanimive debate. Poročilom seveda sledi razprava, velikokrat v delovnih skupi nah. Udeleženci iz drugih držav želijo zvedeti vse podrobnosti o italijan ski povojni filmski ustvarjalnosti in primerjajo obdobje realizma v njihovih deželah z italijanskim neorea lizmom. Pobudniki laboratorija so nam povedali, da je zamisel vsestran Danes se ob 11. uri vrnejo v Gorico na Travnik otroci, ki so bili v počitniški koloniji v Savudriji. DEŽURNE LEKARNE TRŽIČ «A1 Redentore* — Ul. Fratelli Ros-selli, tel. 72340. GORICA »Bontoni Bassi* Raštel — tel. 83349. bolan zaradi posledic tafj3 finacij in je umrl dftf letu 1953 je Berta DelP^&Zi sta, ki je v imenu S (predlagala jo je ^•°ra pre^V nesla jugoslovanskemu . ^u Titu šop rož na zborovo ^ gbei■ , Naj počiva v miru v Iji. (mw). Gorica y VERDI 17.30—22.00 «ClonL,j r ro». Prepovedan letom. mlad’"1 Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 * stali*. „ ^ j EXCELSI()R 18.0O-22.0U la notte*. S. Stallone- Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 »Hvala ^ fjj je petek*. Ameriški »>•» SVOBODA 19.00 «P<«"r , ^ , komedija. 21.20 »Ki*1'8 J Španski erotični ^ DESKLE 20.30 ocKaska^ akcijski film. $ POGREBI k8P 8.00 Maria Vendar® nišnice FatebenefraUO11 E kopališče; 11.00 msgr-V pogrebna svečanost v _ itZf mi; Marcelhna Follad01^ f bolnišnice v cerkev in šče v Gradišče. DNEVNIK — 5. avgusta 1983 goriški dnevnik □ stran 9 PRIMORSKI Ob Merojevi knjigi «La Ratae» Nujnost večjega soočanja ttied Slovenci in Furlani »a nekaterih svetovalcev ?Tstu je fri selak deželnega sveta v ;tu jp . .. aezeinega sveta v •1 naše j. čutiti željo po razdelit-Se danes ?e!e v dva de(a- Najbolj ansJc, jfr^a. to ogrevajo nekateri fur- "es. 4^: “ 171 zelja m od t Ni u 1 Poleg Pordenona spadala w,r£°r^fca Pokrajina) je v seha rnJ^i neka tamkajšnja za-^ so u „,a Postaja in pravijo, ksej tj„n-al tednih zbrali že več > čUj: ,c Podpisov. Podobne ideje S^esn eJ,0s, spomladi na deželnem “Nji . furlanskega gibanja. Vo-10 ^aj Ji anke’ so nalašč izbrali jNijo fale?a kongresa Gorico, ker I .aj 'cntr-£e to mesto furlansko. ■ Soriiti Cj so jim darovali pred Cf%, h * oemokristjanski mestni o-J Oaslojv^0 deželni avditorij nazvali We>- 2 « t'avditorij furlanske kul-ase strani bi lahko pri-toficj iDr , 3e furlanska kultura v Medano0 sv°j° vl°go, vendar, če t,inUse zgodovinske vire in 1 uokunto , ‘■vouuvmsK.e vire Sk?rii()' veUk i .. ■ aktiven. Rad je obi- skoval gozdne šole, navdušila ga je gozdna šola o strupenih in nestrupenih rastlinah. Slovenija je bratu Kondorju zelo všeč in se bo zato na taborjenje še vrnil. KETTY KLANČIČ-PLANIKA živi na Poljanah in povedala nam je, da ji je sicer dežurstvo v kuhinji všeč, vendar bi rada odpravila pomivanje menažk. Želela bi, | da bi imeli nogo-. JL_: stejše stike z drugimi taborniškimi odredi in to ne le na nivoju vodstev. Sestra Planika je raje postavljala kot razdirala ta bor, to pa zato, ker je rada naprej razmišljala kakšno verjetno bo življenje na taboru. In ni bila razočarana .. . ANDREJ PAHOR -KLJUNAŽ je iz Jamelj in je do svojega imena prišel ob listanju knjig; videl je sliko živali, ki mu je bila piosebno všeč — to je bil kljunaž. Na taborjenje se je odpravil, ker mu je življenje v naravi všeč. Rad je sicer tudi obiskoval sestanke taborniške družine, vendar ie taborjenje v primerjavi s sestanki super doživetje. Akcija na drva bratu Klju-nažu ne diši posebno, raje je brcal žogo s fanti iz Žirovnice. ALEŠ NANUT-TIGER je iz štandreža. K tabornikom je začel zahajati ker je tam imel dosti sošolcev in prijateljev. Taborjenje mu je bilo bolj všeč, kot si ga je predstavljal; na taborjenju so ga posebej privabili taborni ognji. Brat Tiger se veseli «škečov» (na taborjenju je tudi sam nastopal) vendar tudi rad p»je. Najraje «intondra» taborniško himno Naša pesem. VOJKO PAHOR -PUNT, Goričan, spada med veterane, saj je v taborniški organizaciji celih p)et let. Ne strinja se z odločitvijo, da so znižali starostno mejo (sedaj se lahko u-deležijo taborjenja tudi murni, ki so stari od 8. do 10. leta) prisotnih na taboru. «V lepih časih», ko je bilo v taborniški organizaciji več reda in discipulne, pravi brat Punt, je bilo boljše. Po njegovem mnenju bi bilo absolutno zgrešeno, če bi taborniška organizacija postala le kolonija za otroke. ^ DAVID ČERNIČ -MONSUM stanuje v Gabrjah in bi rad takoj pozabil na številna kazenska dežurstva, ki jih je moral prestati. Niti stražari! ni piosebno rad, saj so pw njegovem mnenju nočne straže pravo dolgočasje. V zameno pa se je brat Monsum posebno rad udeleževal akcij na drva, ker se mu je s tem nudila odlična priložnost za prost sirehod do gozdovih. m, v ' DAMJAN PRIMOŽIČ -SOKOL z Oslavja se je že lani udeležil tabor-J jenja, a kot mum. Jijpj Brat Sokol pravi, P 1 '• I da se mu je godilo ‘ boljše lani, ni mu bilo treba delati veliko, ker so za njih skrbele starejše sestre. Lani je bil v ocenjevalni komisiji za red in čistočo v taboru in pravi, da je bil red v taboru murnov lani večji. Ne mara izletov, ker so le vir truda in žuljev. Prija mu da vsako toliko poje (obalno) porcijo klobas z jajcem in . .. puding seveda. MARKO LUTMAN - MONTAŽ je že celo desetletje pri taborniški organizaciji. V Završnici nad Žirovnico je bil njegov enajsti tabor. Ker je letošnji tabor tudi sam vodil smo ga vprašali za oceno akcije in stanja v organizaciji Rodu modrega vala. Povedal nam je naslednje: «Letošnji tabor je bil zelo naporen, to pa iz dveh aspektov: prvič, ker smo imeli zelo visoko število udeležencev (140), drugič pa ker je bilo vodstvo za oba tabora dejansko eno samo. To zaradi tega, ker smo imeli izredne težave za sestavo •primernega kadra. Jasno je bilo življenje v taboru bolj improvizirano kot ostala leta, vendar bi lahko ocenil letošnji tabor kot uspešen. Letos slavimo 30-letnico ustanovitve Rodu modrega vala. V okviru proslav našega jubileja bomo od 26. do 28. avgusta priredili zlet tabornikov Slovenije. Ob Soči, na zemljišču, ki ga je nudila sovodenjska občinska uprava, se bo zbralo 300 tabornikov iz zamejstva in iz matične domovine. To bo za nas organizacijsko najbolj zahtevna akcija letošnje sezone, zato bomo vse svoje moči osredotočili na to izjemno manifestacijo. Zlet bo množičnega značaja, saj hočemo čim širšemu krogu ljudi prikazati delovanje naše organizacije. V ta namen bomo priredili športni in kulturni dan, poleg skupnega tabornega ognja seveda. Ob tej priliki bomo ponovno skušali navezati tesnejše stike s taborniki iz Slovenije, saj nismo bili v zadnjem obdobju v tem pogledu posebno aktivni. Na zlet smo kot goste povabili tudi skavtsko organizacijo s katero smo v zadnjih časih zopet začeli dialog.» 8° Sedmak 6. ^zem na Goriškem v letu 1923 it]*!1, !e tudi njegova misel o slovenskih fa- ižvle£ de'a^; ‘Vsaka beseda Dantejevega jezika, 6*U prjj0?? 72 tujerodca z namenom asimilacije, °.itev za italijansko domovino. Oddelki ^ nih 0aal. Pomnijo, da imajo v mejah Italije, “°&a in zgodovine, vsi državljani ena-ena^e dolžnosti.« Kako zveneče besede jQ paj aamene. Bistvo slovenske snoparije (fa-K^gali -• .bU° P° njem asimilacija, ki naj bi °riškn Siriti ti slovenski lizuni. ČL Gorip Cona je bila predstavljena s sledečimi C' Šturj a' Ločnik, Podgora, Renče, Bilje, Prva-Ran 'Ndovščina, Dornberk, Števerjan, Koj- in Tolmin, Kobarid, Podbrdo, Idrija, Sri on!rea’ se tedaj pojavi prvič in dotlej P o nip n!en na nobeni prireditvi, niti ni bilo Si aiveč g°Vi ura-dni ustanovitvi. Hodilia n razt>urjenja med slovenskimi fašiji je W6var kotVlCa’ da se je slovenski duhovnik Franc 'Srti R°hgrfl Zastopnik rihemberškega fašija, udeležil Sj °st» D^a' v eni izmed naslednjih številk je Wt«imk fllS®*a Popravek, ki ga je poslal poli-^ je trd J *'a v Dornberku N. Salvatore, v ka-da je Franc Hočevar zastopal njihov fašij. Končno se je oglasil tudi Hočevar sam in zapisal, da mu cerkvena oblast prepoveduje politično udejstvovanje in da ne bi nobena stran nič pridobila, če bi se on vpisal v fašij, ker nima nobene možnosti za aktivno politiko. Zatrdil je, da se je 8. aprila mudil privatno v Vidmu in slučajno zašel na kongres. Zapisal je, da je opazil prijazne poglede ostalih «čmih srajc*, ki so ga z zanimanjem opazovale. Na koncu pisma je zapisal, da on nosi črno srajco že 12 let in da je spoznal, da se modemi svet vrača k črni, duhovniški barvi. Pripomnil je, da spoštuje vsako politično prepričanje. Vsekakor je duhovnikovo pojasnilo naredilo konec borbi fašijev, da bi si prisvojili “kongresnega udeleženca* — slovenskega duhovnika. Sicer pa bi bilo dokaj čudno slišati za slovenskega duhovnika, ki bi bil fašističnega prepričanja, če vemo, da so se v tem času začeli fašistični napadi na škofa Sedeja in slovensko duhovščino, ki se očitno ni vtikala v politiko, kot se je furlanska, oziroma so se Popolari. Ob ustanovitvi fašija v Rihemberku (Braniku) so se takoj pojavile časopisne notice o tem, koliko srajc je premenjal predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Vincenc Cigoj, ki je bil doma iz zaselka Cvetrož pri Rihemberku. Po nekaj člankih in popravkih so ugotovili, da je štirikrat zamenjal srajco. 1911 je bil cesarsko kraljevi žandar in se pridušal na slavo Avstrije ter presvitlega cesarja. 1913 je bil starosta Sokola v Rihemberku in je vpil: «Kdor Slovan, ta Sokol, Slovan na dan!*. Leta 1919 je prisegel komunizmu (kje je časopis dobil podatek o komunizmu pri nas leta 1919, avtorju ni znano), 1923 pa je dejal na gavge komuniste, Bog živi fašiste. Kljub napaki o komunizmu v Italiji je dopisnik nazorno prikazal za kakšnega človeka je šlo. Ne smemo pozabiti, da je bil nekaj časa Po vojni izredni občinski komisar. Da so fašisti zbirali okrog sebe ljudi z določenimi “kvalitetami*, je dokazalo zborovanje fašija na Dobrovem v drugi polovici aprila 1923. Na njem je dr. Armando D’Ottone, glavni organizator fašizma v Brdih in politični tajnik fašija na Dobrovem, govoril o delu tega fašija v zadnjih šestih mesecih. Dejal je, da vsak dan prihajajo nove prošnje za sprejem in da jih rešujejo s preudarkom, ker fašistom ne gre za številčnost, ampak za kvaliteto. “Najkvalitetnejši člani*, ki so bili izvoljeni y fašistični direktorij na Dobrovem, pa so bili: Ciril Simčič, Viljem Toroš, D’Ottone, Alojz Markovič ali Markočič, Josip Zamar in Karl Kodermac. “Goriška Straža* je zapisala, da bi D’Ottone bil edini fašist na Dobrovem, če bi res toliko dal na kvaliteto. Zanimiva je tudi socialna sestava tega direkto-rija. Viljem Toroš je bil brez poklica, Alojz Markovič oz. Markočič, Zamar, Kodermac in Simčič pa so bili kmetje. V Brdih so se v tem času začele organizirane gonje proti domačim slovenskim županom. Najprej se je pojavila vest, da kojščanski fašisti napadajo župana Franceta Obljubka. Fašisti naj bi bili krivi, da je komisar Bignami izvedel preiskavo, ki pa ni prinesla zaželenih rezultatov. “Goriška Straža* je trdila, da je to delo nekaj koristolovcev, ki strahujejo celo občino. Res je, da se je takrat morda začela kakšna gonja proti županu Obljubku, toda on ni bil odstavljen, kot je bil Jožef Gradnik, župan v Medani. Prvi da, ko se bosta v drugi tekmi tega turnirja v Vidmu, s pričetkom ob 21. uri, spoprijela domači Udinese in slavni Real Madrid. Obe moštvi, kaže, bosta igrali v popolnih postavah in seveda v središču pozornosti bo zopet slavni Žico, Na ženskem košarkarskem SP «Plave» zopet praznih rok Bolgarija — Jugoslavija 78:73 (38:31) JUGOSLAVIJA: Suka 2, Božinovič, Komnenovič 6, čangalovič, Krivokapič 5, Vangelovska 9, Golič 3, Dornik 22, Majstorovič, Perazič 18, Dekleva 4 Uzelac 4 SAO PAULO — Nadaljuje se trnova pot jugoslovanske reprezentance na ženskem SP v Sao Paulu. Jugoslovanke so namreč tudi po šestem kolu ostale praznih rok in so seveda same na zadnjem mestu lestvice še brez osvojene točke. «Plave» so v šestem kolu izgubile proti Bolgariji, in to le za pet točk razlike. Imele so tudi možnost, da bi premagale sicer favorizirane Bolgarke, v ključnih trenutkih pa jim je zmanjkalo moči. čeprav do konca izločilnega dela manjka še eno kolo, pa je že jasno glede finalnega srečanja za zlato kolajno. Proti Sovjetinjam, ki so si pravico nastopa v velikem finalu zagotovile že pred nekaj dnevi, bodo igrale predstavnice ZDA, IZIDI 6. KOLA Bolgarija - Jugoslavija 78.£ „5.33 ZDA - Južna Koreja ,0 Brazilija - Poljska - LESTVICA 10; jul Sovjetska zveza 12: ZB garija, Brazdi ja, Kitajska Kareja 6; Poljska 2: J*« C HINAULT OPTIMJST-as Bernard Hinault je s* časnikarjem, da želi v zoni spet nastopiti na p: zoni spet nasiopiu «1 r kah in da bo skusal os J ^ mesto tako na «Touru» kot * 0S^* Z FRANCESCO MOSER Zg## prvo etapo mednarodne dirke po Norveški. C MORENO ARGENTIN. > ^ kolesarski prvak, je ^e. u0\es&* prvo mesto na mednarodni $ dirki za «Pokal Sabati*;- ^ > (uriti za ccrmai Ja se J go mesto z rahlo zarnu,.ptjj pa * vrstil Davide Cassani, tr bil Španec Marino Lejama Po velikem uspehu Azzurra in italijanske jadrnic/? milijarde • • • «Azzurra», italijanska jadrnica, ki nastopa na tekmovanju «America’s cup», se je z zmago nad avstralsko jadrnico «Challenge 12» uvrstila v pd-finale tega tekmovanja, ki ga lahko imamo za svetovno prvenstvo v tej športni panogi. Glede na dejstvo, da je prvič, da se ena italijanska jadrnica udeleži tega tekmovanja in da je ta uspeh, uvrstitev v polfinale, bil povsem nepričakovan, je jasno, da so včeraj po zmagoviti regati s «Challenge 12» številni navijači italijanske jadrnice bučno pozdravih uspeh. Uspeh Azzurre pa je toliko bolj pdptCn glede na to, da je njen neposredni tekmovalec za tretje mesto «Canada 1» doživel poraz in so si zato Italijani zagotovili tudi matematično končno tretje mesto na lestvici. Ta uvrstitev pa je velikega pomena, saj se bo tako Azzurra v polfinalu pomerila z angleško jadrnico «Victory 83», proti kateri bi lahko celo imela Azzurra možnost, da se uvrsti v finale. V drugem polfinalnem srečanju se bosta pomerili jadrnici «Canada 1» in «Avstralija 2». Tu so nesporni favoriti Avstralci, ki so doslej dokazali, da so praktično nepremagljivi. Glede Azzurre so včeraj na izrecno vprašanje novinarjev objasnili vsoto denarja, ki je bila potrebna za pripravo te jadrnice. Skupno je doslej Azzurra stala šest milijard lir. Glede na dejstvo, da so začeli s pripravo Azzurre pred dvema letoma, lahko sklepamo, da je doslej vsak dan Azzurra stala osem milijonov lir. če pa vzamemo v poštev število regat tega tekmovanja (42 v teh kvalifikacijskih kolih), na dlani je, da je vsaka regata stala približno 143 milijonov lir. Podvig Američana Careya J A ^ W M Tako je Američan Rick Carey plaval na državnem prvenstvu ZDA in obenem tudi izboljšal svetovni rekord na 200 m hrbtno s časom 1’58”93. Prejšnji rekord je bil last Johna Naberja (1’59”15) in je bil star kar sedem let. Slovensko balinarsko P1^ « Drevi v Nabrežij št 4 ti I S nagrajevanj« in družabni večef Po 14 kolih se je v s&T ^ tretje zamejsko balinars stvo, ki ga je priredila komisija ZSŠDI. ua j, Kot je bila že k vada, se bodo drevi zbr r joči balinarji s svoj®** jp S® na prireditvenem prostoru _,anje v Nabrežini, kjer bo nag1? pa ^ smih nastopajočih ekip „ g.) žabni večer s piknikom- t slii p C BOKS - Italijanski vak v lahki kategoriji Sotgia je ohranh nasto ^ prvaka, ker se je „ izzivalcem Lorenzem “a je P s, čal s prekinitvijo. Sodn* kinil srečanje in dosodi test» zaradi ran, ki sta oba boksarja. t( TURNIR V INDIANAPOLISU Mirna Jaušovec izločena v četrtfinalu INDIANAPOLIS — Jugoslovanki Mimi Jaušovec ni uspel podvig, da bi se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Indianapolisu. V četrtfinalu je namreč izgubila proti Madžarki Temisvarijevi, in to dokaj prepričljivo z 0:6, 1:6. V moški konkurenci je Italijan Cor-rado Barazzutti v drugem kolu premagal Liptiona (6:3, 6:2), Claudio Panatta pa je izgubil proti Perezu (5:7, 0:6). C OLIMPIJSKE IGRE. Irak bo nastopil na olimpijskih igrah v Los Angelesu. To je izjavilo vodstvo iraškega olimpijskega odbora. Odločitev pa je padla, potem ko se je nastopu na OI v Los Angelesu odrekel Iran. Jutri v prijateljski nogometni tekmi Gor izia - T riestina Jutri, 6. t.m., bo na Rojcah sicer že tradicionalno nogometno srečanje med domačo Gorizio, ki bo letos nastopila v prvenstvu C-2 lige, ter tržaškim drugoligašem. Za obe enajsterici bo to zanimiv preizkusni kamen pred pričetkom tekem za italijanski pokal. Če so Tržačani že pokazali, kakšno je njihovo ogrodje, bo sobotno srečanje prvi uradni nastop nove postave Gorizie, ki je v primerjavi z lanskim letom skoraj v celoti zamenjala postavo. Več boljših igralcev, ki so igrah v lanski sezoni, je namreč obleklo dres drugih ekip in od «sta-rejših* so ostali le vratar Hlede ter branilca Grillo in Lazzara. Novih igralcev je več. Iz Vidma, na posodo, so prišli Peressotti, Bacchet-ti, Zilh, Antonutti in Da Dat. Od Moše so kupih Cresto ter napadalca Bernardela in Bogarja od Pro Ro-mansa. Ekipo pa bodo sestavljali še nekateri mlajši igralci goriške mladinske postave, in sicer Polesello, Bonetti, Parente in Righini. V napadu pa bo igral tudi Sartori, ki je v lanski sezoni nastopal za Mariano. V teh dneh pa je tehnični vodja ekipe Marino Lombardo najavil na kup izkušenega igralca Luigija Del Nerija, 33-letnega veznega igralca, ki je do pred nekaj leti igral v prvi zvezni ligi. Prihod Del Nerija bo nedvomno okrepil sredino igrišča goriške enajsterice. Sicer pri goriškem tretjeligašu so optimistično razpoloženi. O tem se bomo lahko tudi sami prepričali v soboto, ko se bodo Goričani srečah s tržaško postavo. Srečanje se bo pričelo ob 21. uri. (pr) EP v bezbolu - «azzurri» visokio z m*# ItaliJ8 odP'* V nadaljevanju evropskega prvenstva v bezbolu je včeraj vila Francijo kar z 32:0. tu Po včerajšnji visoki zmagi so prisotni časnikarji v Gross.^ A rji v v predsednika italijanske bezbolske zveze Bruna Benecka, če je lta * vPra5lc že osvojila naslov evropskega prvaka. Beneck je odgovoril, da -Napite11 evropskih prvakov še povsem odprto in potrebno bo počakati na boje z Nizozemci. Rally - Šved BIomqvist v vocM'1^ Šved Stig Blomqvist je zmagovalec prve etape «Rallyja n* Np drugem mestu tega tekmovanja je trenutno Finec Hannu M* ^ tjem pa Kenijec Sekter Mehta. Vsi trije tekmujejo na vozilih audi Tenis * polfinalni turnirji za Danes se bodo začeli polfinalni turnirji pokalov «Valeri°* jce pčj^ ki sta pravzaprav evropska prvenstva za teniške igralke in V *L,; letom. V moški konkurenci («Pokal Valerio») bosta dva taka lja v Benetkah se bodo udeležili Nor kah in Mariboru. Tekmovanja Romunija, Velika Britanija in Italija. V Mariboru pa bodo Madžarska, Avstrija, Monako in Jugoslavija. V Mesagnu (Brindisi) pa bo na sporedu polfinalni turnir ^ 5® 'J inačica pokala Valerio v ženski konkurenci. Tega tekmov $ ki je inačica pokala udeležile Francija, Avstrija, Jugoslavija s srečanjem med Itahjo in Jugoslavijo. Tega Italija. Turnir Afriška atletika pred bližnjim svetovnim prvenstvom v Helsinkih Koliko naslovov v Afriko? Od legendarnih časov bosonogega maratonca Abebe Bikile se ob vsaki veliki mednarodni prireditvi vžge za nimanje za afriško atletiko. Pričakovanja se večkrat končajo z bleste čimi uspehi, vendar tudi z neuspehi. Vedno pa je afriški sloves slonel na tekačih. V začetku na srednjih progah po zaslugi Kenije, nato pa na dolgih, po zaslugi Etiopije. Velika revščina, ki je značilna za vse afriške države pa ni nudila možnosti pravega razvoja v širino. Celo izredni tekači iz Kenije niso v tem smislu pripomogli praktično ničesar, kajti čim so začeli redno nastopati v tujini, jih je rokužil* denar in svoje znanje so v glavnem izkoristili za graditev osebne blaginje ali pa odpotovali «na študij» v ZDA kot «tuj-ci» v raznih univerzitetnih ekipah. Doma pa je šlo vse po starem. Afrika se v Helsinkih predstavlja z razmeroma visokim številom kandidatov za svetovne naslove (celo do 6!) vendar skoraj brez vsake orga- nizacijske strukture, kar je za celino, ki se bori z lakoto in žejo ne samo razumljivo, temveč tudi upravičeno. To pa pomeni, da bi bil velik uspeh, če bi se od vseh možnosti uresničila tudi samo ena. Zanimiva sta na afriški celini dva atletska prereza: zemljepisni in družbeni. V vzhodni Afriki (Kenija, Etiopija in Tanzanija) prednjačijo tekači na srednje in dolge proge. Zahodna Afrika pa nudi predvsem sprinterje in skakalce, čeprav ne vrhunske kakovosti. Lažja telesna struktura vzhodnjakov in boljši vremenski pogoji naj bi bili razlaga za te razlike. Poglavje zase so države severno od Sahare, ki tudi kulturno sodijo drugam in prednjačijo predvsem v tekih. Iz družbenega vidika je opazna velika zaostalost žensk iz črne celine. Nobena ne more niti misliti na najbolj skromno uvrstitev in sploh jih bo v Helsinkih prav malo. Zanimivo pa je, da je razmeroma razvita žen ska atletika v arabskih državah severno od Sahare, čeprav govori kul turna dediščina teh predelov proti ženski enakopravnosti. Seznam možnih cafriških» panog se začenja s tekom na 800 m. Možna kandidata naj bi bila Koskei (letos 1'44’’40) in Maina (T44”83), oba iz Kenije. Maročan Aouita (1'44”38) bo verjetno zastavil vse na 1500 m (3 minute 32”54), kjer je tudi brez navijanja eden glavnih favoritov. Paradna za Afriko naj bi bila teka na 5000 in 10000 m. Drobni Mohamed Kedir iz Etiopije naj bi bil glavni a-dut, presenetljivo pa Afričanov skoraj ni na letošnjih listah rmjboljših' Nikakor ne gre računati, da so vsi tekači pogoreli. Uspehi iz zimske sezone krosov so resno svarilo Evropejcem in Američanom. Etiopec Be-kete Debele bi lahko bil novo ime na dolgih tekih. Kenijec Rono je še naprej neznani aleteči predmet». Kenijo bi utegnili uspešno zastopati Some Munge, Kamau in Koech. V bor "Hišni ________________ Na sliki: start teka na 5000 m v Keniji. 110 udeležencev za panog0 bo lahko poseže tudi kdo iz Tanzanije. Kenijsko ugodno tradicijo na 3000 m čez zapreke lahko nadaljuje Tuivei. Panoga ni v posebnem razvoju in čas 8’18”22 mu daje dobre možnosti. Ostane še maraton. Tanzanijec I-kangaa je na igrah Commonwealtha podlegel samo de Castelli, tekel pa je le malo več kot 2 uri iv 1’. Na to progo se lahko pa j omenjeni Bekele Debele■ stavljate preplah, k'ZtdfK(C poročevalci in organ^T morali na hitro P0’**]. himno Lesota. Od tod Jf) PJj' bashanc Rekabaele, te u ji preteče maraton v 2 “ y težkih afriških P°0°^„o & P|*IMORSK I DNEVNIK — 5. avgusta 1983 Šport □ »Inu. 11 Razgovor z vaditeljico splošne telesne vzgoje na Goriškem Mijo Ušaj-Češ/čutovo Do boljših rezultatov samo s trdno osnovo» 1 faznimi levan-'u naših intervjujev 'Zgoje n* ^aditelji splošne telesne Povezan , .jonskem smo se tokrat Metno , Jtjjo ^šaj - češčutovo, dol-®o delavi. .^ISco in telesnokultur-Gorice. .1 si se odločila za va- 1» J?5? sem se odločila leta e Je kot 4-šolko nad tem k Gorir.^rt|OJa Profesorica telovadba. ^ca Nada Pavšič - Von-* ^'erln.ie leto sem šla tp»* l . “VO gozdno šolo v Mnrzir- j ter isl°Vo Sozdno šolo v Moeir-Tftizan^.Posteia načelnica TVD J* Okra m Mlrnu in kasneje načelni-fegala Partizan, ki je ®ije. v a društva od Kopra do da c,*. . me je nekako prisile tp/7 ,S1 telovadbo izbrala za 'b na ,?° Postala učitelj telo-?ki sem°?\0vnf šoli v Mirnu. Po tu0, deta 1968 Prišla v zamej-i. Wila „ J® ®e kako leto pozneje vadim bstno društva ŠD Dom, "1 0,01 se danes.» «Kot vidimo, si dober del svojega življenja preživela v telovadnici. Zato mislim, da si med najbolj primernimi, da podaš kratko oceno o dogajanjih, ki si jim na tem področju sledila.» «Omejdla se bom le na delovanje pri ŠD Dom iz Gorice. Sekcijo STV smo ustanovi h konec šestdesetih let. Do pred nekaj leti smo telovadili v prosvetni dvorani pri Zlatem pajku, ki za šport zares ni bila najbolj primerna. Kljub vsemu pa se je vadbe udeleževalo vedno veliko število otrok. Ko smo se pa preselili v čudovite prostore Kulturnega doma v Gorici, pa je, povsem nerazumljivo, število otrok začelo upadati. Nekaj krivde pri tem seveda nosi demografski padec prebivalstva, večja krivda pa je po mojem športno - političnega značaja. Tu gre o-rneniti predvsem slabe stike s šolami, nezadostno razumevanje in osveščanje staršev do koristnosti te športne zvrsti, pa organizacijske pomanj- kljivosti društva. Če hočemo imeti dobre športnike, morajo le-ti obiskovati telovadnico že od tretjega Leta starosti dalje, kajti brez dobre osnove res ne more biti dobrih dosežkov!* «Kaj pa stiki in sodelovanje z ostalimi društvi z Goriškega, Tržaškega in Nove Gorice, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo?» «Kar se tiče goriških društev, je naše delo usklajeno. Še več: na sestankih komisije STV pri TO ZSŠDI, ki ji sama načeljfujem, je vedno prisoten tudi načelnik podobne komisije iz Nove Gorice, tako da na Goriškem in Novogoriškem delujemo po skupnih programih. Mislim, da je to edinstveni primer sodelovanja ob meji. Praksa je pokazala, da je edino tako sodelovanje ob meji pravilno in da bi morali tako sodelovati v vseh športnih panogah, kajti le vzajemna pomoč obeh mest ob izmenjavi izkušenj in trenerjev bo rodila zaželene sadove. Ob vsem tem pa, žal, šepa sodelovanje s tržaški- mi društvi. Do neke mere je to tudi razumljivo, saj zaradi oddaljenosti je zelo težko vzpostaviti in negovati redne stike. Upati pa je, da bo bolje.* «Mmgo je govora o preobremenjenosti naših osnovnošolskih otrok. Kaj misliš ti o tem?» «Mislim, da naši otroci niso preobremenjeni. Le to je, da žal naša mularija nima ustaljenih delovnih navad. So pa tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na to, da otroci ne zahajajo' redno v telovadnico. Na žalost še vedno prevladuje mnenje, da je telovadba manj pomembna od drugih dejavnosti in da je to le privesek določenemu načinu življenja.* «Prihodnje leto je olimpijsko. Kaj meniš o zamisli, da bi v naslednji sezoni organizirali neke zamejske igre za osnovnošolce in to v poligonu, gimkani s kolesi, minibasketu, mi-niodbojki, orodni telovadbi, ritmiki in še kaj?» «Menim, da bi bilo to čudovito, čeprav organizacija take športne ma- nifestacije zahteva izredno velik organizacijski napor. Taka prireditev bi bila izvedljiva le, če bi k sodelovanju pritegnili vse naše dejavnike, to je vsa društva, starše, posebno pa šole, ki bi lahko bile glavne no-siteljice te akcije.* Zapisal: Vili Prinčič Z SESTO FIORENTINO — Z zadetkoma Briaschija v 61. in 80. min. je Genoa premagal Prato (C-l liga) z 2:0. Z MODERNI PETEROBOJ — V Wa-rendorfu v Zahodni Nemčiji se je v sredo pričelo 27. svetovno prvenstvo v modernem peteroboju. Po prvem dnevu je skupna lestvica naslednja: 1. Švica 3.270; 2. Češkoslovaška 3.240; 3. Francija 3.210; 4. ZDA 3.180; 5. Švedska 3.170; 6. Avstrija 3.140; 7. Anglija 3.130; 8. ZRN 3.120; 9. Italija 3.090. Obra&un športne dejavnosti v Beneški Sloveniji •Mtltovac: «Večje sodelovanje med našimi društvi» ? šSkfli^0vensko planinsko dru-Organi zirann šr.r h-"m v . - organizirano športno 2S včlani?1115151! pokrajini ter u- športnih? v Združenje sloven v Italiji. Ob .,?ne' da bi povzeli kraj-• povezah s pred-ki i(rf. ^ad Jožkom Kukovci***1 na^: tel?' so??? sezone je lahko po-2? V okviru ™šega Pto' afcej; l a lzvedli vrsto zani-ič^ih J',°delovali smo namreč č ch?no„!taninskih shodih v ma-Tvlni) ,, 1 m v zamejstvu (v Na-ie°'*,'iske0ar?1 ltlke s planinci s obenem priredili raz-(a7ne družabne izlete. V ^skg “ Va smo organizirali S |jj ete na smučanje na Ka- jČ°sebJe „efos 5e posebej obnesli.» 1yramo poudariti,» fWi8ruSa rmsUtovac’ *da s« letos iii fazne*50,beneška društva pri-kotP°dobjlo Pohode, izlete v hribe bn 10 seveda ocenjujemo Pot[! °~- Sai hiko lahko širši ; fe0a č^zna Planinstvo in la. V prihodnje pa le- me- nim, da bi bila potrebna v tej zvezi večja koordinacija in sodelovanje med beneškimi kulturnimi društvi in Slovenskim planinskim društvom iz Čedada.* «Pred nami pa je že nova sezona. Za jesenski čas namreč programiramo redni občni zbor našega društva. Mislim, da bi moral biti ta občni zbor velike važnosti za naše društvo, zato ga bomo morali dobro in smotrno pripraviti. Smernice, ki naj bi iz tega izšle, bi morale težiti k temu, da bi angažirali čimvečje število naših članov, tako da bi naše delovanje obogatili in razširili, obenem pa, da bi poiskali prave poti sodelovanja z obstoječimi slovenskimi društvi in organizacijami v Benečiji ter s planinci iz matične domovine. Ne nazadnje pa bo potrebno utrditi stike s slovenskima planinskima društvoma iz Gorice in Trsta. Vse to pa lahko dosežemo le z angažiranjem širšega števila naših članov, obenem pa s sodelovanjem vseh obstoječih beneških dejavnikov. Naša težnja pa mora biti tudi usmerjena v to, da* se v videmski pokrajini med ttikajšnjo slovensko manjšino razvija športna dejavnost in to v vseh možnih o-blikah.v «Za zaključek pa bi še omenil, da se bo naše društvo udeležilo v na- slednjih mesecih raznih pohodov in proslav, ki bodo v Sloveniji in v zamejstvu v počastitev 40-letnice padca fašizma.» Na tečaju, ki ga je pred kratkim vodil Peter Brumen, so se naši mladi košarkarji mnogo naučili ni ZSŠDI obvešča, da v mesecu avgustu urad posluje od 8. do 12. ure. * * * TPK Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. * * * Šahovska sekcija ŠD Polet obvešča vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek in petek ob 20. uri na sedežu v krožku Poleta, Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. * * * ŠZ Bor obvešča, da je stadion «1. maj* zaprt do 15. avgusta. * * * ŠZ Sloga vabi na tradicionalni poletni praznik, ki bo v prostorih bazoviške zadruge jutri, 6. in v nedeljo, 7. avgusta. Poskrbljeno bo za dobro kapljico ter za bogato izbiro jedi na žaru. Oba večera vas bo zabaval priznani ansambel TAIMS. 6. Kn»° Lokar ^gozdovanje krasa h.. _ ^ašah . an)ši otroci, ki so ostali doma, so res t ln odna®ali. sklede z mize. h!?' PrPK? 16 greh v stanovanju ustanovil in tu v° Se m1VaV kadar se mu je poljubilo. In polju-fJNčejjgu.le večkrat, zmeraj takrat, kadar se je se?1 ie ?na za las- za hiP- za oddih pomirila, k.ič ta, adarilo z vso sdo znoVa P° nP- Zamajala C° dole? drev0, ki stoji še pokonci, a ne veš, J* Se j^0 bo stalo, ker je nasekano. Srečavala •A Sim ?°Pnicah in videl sem, ko sem ji prišel ? jjj • da se je oprijemala, se naslanjala na zid v t0 1 a v koraku trdna. Rtv n ?višeno mučenico, na to svetlo trpinko Mj' živel 'dstr°Pju hiše v Starem mestu, kjer sem Vavlienl> Seim Se spomnil, ko je začela Simeonka Cu10 belo s*aka.ti okoli mene, ko mi je postiljala in ®. Ponjave, ki so dišale po bražiljki in po ebi° kart i'6 Prinašala jedda na mizo, "Žen-6,111 a in se topila v ustih. ki so se ?dei ’ Sern mislil, «kaj je to — žena?» Zaprt?61? da stojim pred velikim vprašajem, Ip vrati in da ne morem ne naprej ne HeiS?l . ®m se zamislil. W bi da Pred skrivnostjo, to sem nekako razu-W videl p?6 le ona ustavila, pribila na mesto, to vedf0 ^Hčir a' zame je bilo to zavito v meglo, v • ko s e’ skozi katere je sijala luč. In nisem 1^’Od k 6m obstal, kako bi se približal. S?Pal ?6re strani bi bilo lažje?- sem pomislil. V a nJ?1 Se Pa le na mestu. u bo ?e*=a večera sem poskočil, ko sem zlezel ^U^ača ali sem se pognal do stropa? Ali je V Sap, ed Ponjavami, da je tako bridko za-bii j gel s nlsem razumel. Vf ZacV(!jm °dejo daleč od sebe in pri nogah >°v nav. l10'11 ' rt divjih hiacintov in rumenih hfVal° daSn° ln sladko sem se zasmejal, da je te bilo. Vse) hiši, in stekel gor v kamro. Pa Se . ^c^brat j ,e skrila? sem ugibal. ^akor6 .planila izza vrat in zdrvela po stop- veverica. Stekel sem za njo, da jo primem za ušesa, pa kje je že bila Simka. Naslednje dneve sva se glasno smejala, ko sva se pogledala, veselo je odmevalo po suhoti. «Ali bi jih bila mogla pustiti na mizici pri postelji, kakor sem najprej storila?- je rekla in me debelo pogledala s tistimi velikimi, odprtimi črnimi očmi. «Ne bi mogla. Pa tudi dišalo je tako strupeno. In tako sem ugibala in uganila in sam si videl.- Oči so bile še večje, še bolj odprte in kazala je bele zobe v lepi vrsti. Bila je dragocena, uganil sem jo. Takrat, spomladansko pogozdovanje smo nekako končali, sem začel hoditi na lov. V začetku sem hodil v družbi, videl sem, kako to gre in kam hodijo. Da, po malem sem se le razgledal. Hodili smo v borove gozdove, ki ležijo na južni strani hribov, da varujejo Kras pred burjo. Razgledal sem se tam naokoli in kmalu spoznal, da je to vse skupaj velika reč. Kaj pravim? Začel sem odkrivati naravo, začel s to veliko skrivnostjo in spoznaval vsak dan bolj živo, da je človek zajet v tem krogu, da je njen del, morda najlepši del, za trdno pa njen najdragocenejši. Ali ni Simka, ki me je prva učila, kako se pogozduje, kako se zatakne korenika, da se prime, kako se rahlja in potem zasipa ruša, tudi del skrivnosti, del teh goščav? Med debli, v polmraku sem že večkrat uzrl njene razprte radovedne oči. Tako sem pomislil. In kakšen del in kakšna skrivnostnica! mi je odgovorilo — ali ne vidiš? Da, zlivalo se je v eno, zaokrožilo se, se zajelo kakor v kolobar. Kmalu sem se odtrgal od lovske družbe, to me je samo motilo. Poznal sem zdaj njihove navade in kam hodijo, kje so njihove smeri. In ubral sem jo v nasprotno stran, da sem bil sam. Ker, če hočeš biti s skrivnostnico iz oči v oči, kaj ne bi dal, da te nihče ne moti? Tako je tudi bilo. Res je, da sem vzel včasih puško s sabo. Ali to je bilo bolj zaradi peska v oči. Nisem maral, da bi kdor si bodi prisluškoval mojim pogovorom. Vidijo te, kako korakaš, si popravljaš pas na rami pa si mislijo: Aha, že vemo! Toda ko sem bil zunaj, sem pozabil na vse take in podobne marnje. Včasih se je zgodilo, da sem v zamišljenosti in sanjarjenju preždel ves dan v visoki rogovili starega hrasta, ki je ostal iz davnine med mladimi črnimi borovci. Bil sem, kakor pravijo lovci, na čakežu. Ko sem zjutraj prišel, je še pobliskavala rosa spodaj na jasi v prvem soncu, in zvečer, ko sem se vzdignil, je že nalegala večerna in stoprav takrat sem se ovedel, kako sem se za dne oziral visoko proti nebu in zrl na sonce, na pot, po kateri se je vozilo vsak dan, visoko je bil tedaj razpet nebeški lok. Včasih je prebegnila jaso veverica, opletala je tako šegavo s košatim repom kakor oblak in zavijala s smrčkom, kakor da mi ima res nekaj povedati. Kakor je nepričakovano prišla, tako jo je nepričakovano vzelo. V daljavi sem uzrl, kako je skočila z veje na vejo in se prevesila, a že pognala. Kasno, tik pred mrakom, se je pripasel srnjak. Ni bil sam. Pripeljal je s sabo družino, dve srni in dva mladiča. A stopal je prvi in stopal kakor vitez po svojem dvoru, lahkonog. Zvračal je glavo na desno in na levo zelo mirno, kakor češ: Saj smo doma! Gledal sem mu v razumne, mirne, črne oči in se spomnil: «Kje si že srečal ta pogled?- Zdelo se mi je, da je sedela Simka meni nasproti in se strmo zazrla vame. Nisem mogel treniti, tudi dahniti nisem mogel, vsa kolesca so se v meni obenem ustavila. V teh hipih sem šele oslutil razsežnost teh stvari. Družina se je pasla na jasi mirno, zdelo se mi je, da se je pripeljala na oblaku, in zdaj se vozi oblak tihceno mimo mene. Mulila je enakomerno že ohlajeno travo in stopala v vrsti, kakor je prišla, srnjak s srčkanimi rožički spredaj, nato obe materi in dva mladiča zadaj. Bil je pač red v družini. Samček in dve ženki! sem pomislil. Potem me je zagrnila noč. Skozi gosto vejevje sem še opazil, kako se je ohlajal rob zlato rdeče razbeljenega oblaka nad morjem na zahodu, in stopal sem kar previdno. Če mi je poknila veja pod nogami ali sem zadel v škrbino med debelo nastlanim igličjem, sem se zdrznil in postal. Včasih sem se napotil in stopal ob robu gajev. To me je posebno mikalo. Na eno stran odprta plan, bela luč in visoko nebo nad morjem. Na drugo stran mrak, skoro tema, zamolkla tišina, popolnoma zaklenjeno življenje v hosti, no, samo zase. Primerjal sem eno z drugim in prav veselila me je ta dvojnost. Sploh me je zdaj dvojnost življenja mikala in dražila, in kakor da se je nekaj odprlo, povsod sem jo odkrival. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT-DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 moc I (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in I alni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpi Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišt 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja > formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra e se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz . seh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ^ a in tiska IZTT Trst rv«.^ založnikov Nepravilnosti pri zakupu vrečk za smeti v Neaplju Upravitelji neapeljske KZE obtoženi popolne nesposobnosti NEAPELJ — 53 neapeljskih zdravnikov, med njimi številni primariji, nameščenci bolnišnice San Gennaro, je državnemu pravdništvu prijavilo upravnike krajevne zdravstvene enote št. 42. V prijavi je rečeno, da v o menjeni ustanovi nudijo zdravstveno pomoč v nemogočih sanitarno - higienskih pogojih, ki jih gre pripisati organizacijski in o-perativni nesposobnosti upravnega odbora, ki da ni zmožen rešiti nobenega sanitarnega problema. Pod krajevno zdravstveno enoto št. 42 poleg bolnišnice San Gennaro spadajo tudi bolnišnica Nuovo Pellegrini, Elena D’Aosta, Leonardo Bianchii in CTO. V o-menjeni prijavi so navedene tudi specifične pomanjkljivosti, kot na primer pomanjkanje zdravil in posteljnine za paciente, hkrati pa tožitelji oznanjajo pojave neopravičene odsotnosti z dela in uporabo osebja v najrazličnejše namene, ki nimajo nič opraviti z zdravstvom. Od tod izhaja — piše v tožbi — huda škoda v higienskem pogledu in pomanjkljiva varnost osebja pri delu, kot seveda tudi bolnikov. V bolnišnico San Gennaro, zaključuje prijava, imajo ves dan prost vstop krošnjarji, tatovi, roparji in zasvojenci mamil... NEAPELJ — Predstavnik milanskega podjetja, ki izdeluje plastične vrečke za smeti, je tožil neapeljski občinski odbor zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi se bile dogodile leta 1981. Tedaj je namreč občinski od bor dal v zakup neapeljskemu podjetju dobavo plastičnih vrečk za smeti za vsoto šest milijard lir. Milansko podjetje, ki je izgubilo dražbo, trdi, da je isto neapeljsko podjetje prodalo v Bari enako količino vrečk za vsoto, ki je bila za tretjino nižja. Administrator milanske tvrdke je mnenja, da je bilo neapeljsko podjetje prav zaradi tega nepravilno fa- vorizirano. Čeprav je namestnik državnega pravdnika v Neaplju Gerar do Arcese po preliminarni preiskavi zahteval arhiviranje obtožbe, je bil preiskovalni sodnik drugačnega mnenja in formaliziral preiskavo. Tako je sedaj občinski odbor že pod generično obtožbo, posamezni obtoženci pa bodo prejeli sodno sporočilo, čim bo sodnik zbral še drugo gradivo in slišal predstavnika milanskega podjetja. Medtem pa se je izvedelo, da je neapeljski občinski odbor odkupil 8. julija letos od istega podjetja še za petnajst milijard in štiristopetdeset milijonov lir vrečk. Polemike o sovjetskem govorečem slonu MOSKVA — Primer sovjetskega slona Batira, atrakcije zoološkega vrta v Karagandi, buri duhove sovjetskih znanstvenikov. Medtem ko osebje karagandskega zoološkega vrta nuna nobenih dvomov in je trdno prepričano, da Batir v resnici govori, saj imajo za to dokaze, posnete kasete in marsikaj drugega, trdijo na primer drugi, med katerimi nekdanji ravnatelj moskovskega zoološkega vrta, da gre za farso in da sploh ni mogoče, da bi sloni govorih. Nihče ne dvomi, da bi lahko proizvajali zvoke, vendar od tega do dovršenih in smiselnih besed ah celo stavkov, je zelo daleč. Profesor Garut, največji sovjetski izvedenec za debelokožce, ki se je pravkar vrnil z znanstvenega potovanja po Latinski Ameriki je vest sprejel z navdušenjem. Gre za nekaj popolnoma novega in nezaslišanega. Tisočletja ni nihče slišal govoriti slone, je dejal Garut. Da bi ugotovili, ah je res ah ne, bo treba še mnogo preizkusov. Nekaj takega se najbrž plete po tej ljubki mačji glavi, v več poželenja po slastnih ribicah, kot po sveži vodi v akvariju Kaie*‘ ' «Rdeči milijarder» napoveduje popuščanje PARIZ — «Evroizstrelki ne bodo nameščeni na evropskih tleh, Washing-ton in Moskva se bosta pogodila*. Take so napovedi Jeana Baptista Dou-menga, človeka, ki kadar nekaj napoveduje, kar reče ne ostane brez od meva med Francozi. V tem primeru bi res želeh, da ima prav, ker spor glede evroizstrelkov, čeprav njihova namestitev v Franciji ni načrtovana, budi burne polemike tudi v peti republiki, vključno z vsemi resnimi nesporazumi v vladajoči levici. Jean Baptist Doumeng je francoski poslovni človek, toda’ ne kakršen bodi: je milijarder, toda član francoske KP. V partijo je stopil med obema vojnama, ko je bil mezdni delavec pri bogatih veleposestnikih. V partiji je ostal tudi potem ko je stopil v klub najbogatejših Francozov. Koliko je pravzaprav bogat, se točno ne ve, saj se v Franciji o teh zadevah ne govori. V Franciji ni popularno biti bogat. Domnevajo pa, da je Jean Baptist človek, ki plačuje najvišjo partijsko članarino na vsem svetu. Po drugi svetovni vojni se je njegovo podjetje clnteragra* specializiralo pri prodaji kmetijskih pridelkov Vzhodu, pozneje pa se je preusmerilo tudi na trge tretjega sveta. V neki oddaji za Radio Montecarlo je Doumeng iz- javil, da znaša skupna vrednost izvoza v Sovjetsko zvezo, v letošnjem prvem polletju, 7 milijard frankov. Zakaj je «rdeči milijardar» tako optimistično razpoložen glede popuščanja napetosti? Pri svojih napovedih se opira na več ohrabrujočih znakov. Med temi so: rezultati madridske konference, sporazum o prodaji ameriškega žita SZ, kredit milijarde mark, ki ga je nedavno izposloval za NDR Joseph Strauss. Splošno menijo, da je dobro seznanjen z vsemi dogodki: uživa vehk ugled v Moskvi, a istočasno ima dobre poslovne stike tudi s svojimi zahodnimi kolegi. Prav gotovo pa mu pri napovedih pomaga tudi politični instinkt. Doumeng je v resnici svojevrsten človek. Neki pariški desničarski dnevnik je ironično pisal, da je Jean Baptist brez dvoma edini francoski mili-jardar, ki verjame, da bo francoska levica žela uspehe pri obnovi države. On je gotov, da bodo socialisti in komunisti «reših francosko gospodarstvo*. Pripominja, da «razumno nezadovoljstvo* ljudi ne bo trajalo vedno, če se ne najde rešitev za brezposelnost. Po njegovem bi bilo treba takoj upokojiti kakih 500 visokih funkcionarjev, ki zavirajo vladno politiko. Zanimiv poskus zaskrbljenega tovarnarja Z denarjem nad japonske kadilce TOKIO — Japonci vsako leto pretvorijo v dim milijone dolarjev, pljučni rak pa je ena od redkih bolezni, ki neprestano večajo število svojih žrtev. Kljub temu pa na Japonskem kaj malo ali sploh nič ne storijo, da Vročekrvni vikar MELBOURNE — Dve leti nadzorovane svobode si je zaslužil razboriti anglikanski vikar George Austin Mullins, potem ko je melbournskemu pretorju priznal, da je štiri od svojih ovčic, ki jih je po pridigi zbral na razpravo v zakristiji, počastil s štirimi boksarskimi udarci v obraz. Pastorju je kri zavrela potem, ko je v razpravo o njegovi pridigi posegla žena, ki je zahtevala, naj se farani izrečejo o zaupnici njenemu možu. Uspeha pa ni bilo, navzoči so vikarjevo ženo zavrnili, češ, naj se nikar ne vtika v zadeve, ki jim ni dorasla. Vzornemu možu se je tedaj zazdelo nujno braniti soprogo in to je storil na kar najbolj u-činkovit način. Kaže le, da se je po vsem tem znatno skrčilo število poslušalcev njegovih nedeljskih pridig. bi kajenju odvzeli njegovo privlačnost. V letalih in vlakih pogosto sploh nimajo oddelkov za nekadilce, cigaretni dim pa neizprosno ovija tudi tiste, ki bi si radi ohranili zdra va pljuča. Posebno zanimanje je zato na Japonskem zbudila nenavadna kampanja nekega lastnika majhnega podjetja v mestu Suita, nedaleč od Osake. Tsutomu Ogava, predsednik in last nik kemične tovarne «Jodogava ka seh je ugotovil, da kajenje njegovih nameščencev podjetju prinaša veliko škodo: pogostoma obolevajo, nepre nehno prižiganje cigaret jih sili v prekinjanje dela, s čemer zmanjšujejo tudi njegovo varnost, povrhu pa jih cigarete stanejo, kar zmanjšuje njihov življenjski standard z ozirom na nekadilce. Ko je eden od upravnikov tovarne umrl zaradi pljučnega raka, se je Ogava odločil spoprijeti s kajenjem, 1. maja letos, ko so na Japonskem že tretjič v letu dni po dražili cigarete, pa je začel svojo kampanjo izvajati tudi v praksi. Čeprav so mu od vsepovsod svetovali, naj preprosto prepove kajenje in kaznuje kršitelje, je Ogava ravnal prav obratno. Dva tisoč jenov ali pri bližno 15 tisoč lir mesečno je ponudil vsakomur, ki bo podpisal obvezo, da se odpove kajenju. Povrh pa je oblju bil, da bo vsakih šest mesecev ti stim, ki bodo obvezo spoštovali, iz- plačal dodatnih 50 ; okrog tristo tisoč lir na® p\elo Ponudbo je pri priči spermi set od osemdesetih name retieW vame. Po nekaj tednih J . kaditi še nadaljnjih dv J