54. številka. Ljubljana, v torek 6. marca. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan nefier, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od ČetiriBtopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rut i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". II p r h v ii i s t v ii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso poravnali, opozarjamo, da to store takoj, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". V IJultljaui 6. marca. Važen govor je bil govor marquisa de liro teuila v francoskej zbornici, kar se tiče sedanjega političnega položaja. Marquis je monarhist in je nedavno bil obiskal ruskega carja, Rekel je, da hoče govoriti o tripelijanci, ki je gotovo dovolj važna, da se tudi pojasni s francoskega stališča. Kadar gre za francoske koristi nasproti inozencem, nesmo niti republikanci, niti monarhisti, temveč Francozi. V vseh parlamentih se bolj bavijo z voa-njo politiko, kot v francoskem. Politika tripelali-jance je gotovo miroljubna, četudi se je objavila nemško-avstrijska pogodba, kajti k temu jo sili baš slabost tripelalijance same. Sile zavezanih vlastij neso večje, nego sile nezavisnih. To je važno za evropsko ravnotežje in dobro jamstvo mini. Bis-marck išče zaveznikov, da se izogne vojni in more zapovedovati Evropi. Boji se tudi, da vojna izbruhne proti njegovi volji in v tem slučaji naj Avstrija napade Ruse in Italija Francoze. Ta zveza pa za Avstrijo in Italijo ni ravno ugodna. Italija se boji za svoja obrežja, ko bi se s Francijo zamotala v vojno, a Bismarck jo je s tem pridobil, da )o je slepil, da Anglija pristopi k tripelalijaoci. Poslednja se pa že delj časa dosti ne briga za kontinentalne zadeve. Če se Bismarck veliko zanaša na zaveznice, govornik ne ve, a vsekako Nemčija hiti s pomnoževanjem vojske. Bismarck a tare skrb, da bi brez njega se morda sklenil mir, ko bi Rusi otepli Avstrijo ter bi on ne dobil nikacih koncesij. Ne ve se tudi, če je Avstrija res popolnem pozabila, da jo je Rusija pripravila ob prvenstvo v Nemčiji. Italija nema nobenega interesa s kom bojevati se. Pridobiti nema kaj, pač pa zgubiti. Sicer se pa Urispija politika javaljne ujema z narodnim mišljenjem. — Bismarckova diplomatična spretnost je dosedaj odvračala vojno. Ko bi Nemčija se trdno zanašala na pomoč svojih zaveznic, bi se pač tako ne oboroževala. Posebno si Bismarck prizadeva, da bi pridobil Anglijo za tripelalijanco, kajti od tega je zavisna pomoč Italije. Salisburrv sam bi že bil v tem oziru se udal Bismarckovi želji, pa je spo- znal, da bi njegova stranka s tem ne bila zadovoljna. Anglija se bolj briga za azijske zadeve, nego za evropski kontinent. Angleži bi radi pustili carju, da njegove vojske pridero do Sredozemskega morja, da bi le Rusi ne prodirali proti Afganistanu. Angležem bi torej bolj ugajala zveza z Rusijo nego pridruženje tripelalijanci. Nemčija bi torej prav lahko prišla sama mej Ruse in Francoze. Bismarck sicer upa, da bi Nemci obojo zmagali, a vender ne mara postavljati države v nevarnost. Nemčija ni tako zadovoljna s tripelalijanco, kakor se kaže, kajti ta zveza je slabo nadomestilo za rusko prijateljstvo. Nemčija pa že iz druzih uzrokov ne želi vojne. Cesar je star, cesarjevič nevarno bolen. Nasprotniki Francije gotovo kaj nemirno gledajo, da se Rusija oborožuje. Francozi so carju Aleksandru II. še izza 1875. leta hvaležnost dolžni in res jako simpatujo zanjo. Bismarck se je že večkrat pokesal, da ni pobil Francije, dokler ni bila stopila Rusija iz trocar-Bke zveze. Sedaj to ni več mogoče. Pa ne zaradi tega, da bi se Nemčija ne mogla več zvezati z Rusi, ampak zategadel, ker so Rusi spoznali, da jim je mogočna Francija potrebna, da sili Nemčijo k prijenljivosti v orijentalnih zadevah Že 150 let sem se Rusija nikdar ni odrekla svojemu teženju po Carigradu. Dolgo se je mislilo, da bi bila potem Rusija premogočua in so se jej zategadel upirali. A sedaj so stvari ob Sredozemskem morji drugačne. Italija, Francija in Anglija postale so močne pomorske sile. Sueška ožina je prekopana in noben narod se sedaj ne bode bojeval za sultanovo eksistenco. — Bismarck je razrušil ravnovesje na kontinentu in je torej odgovoren za strašna oboroževanja. Zabraniti pa ne more, da Anglija misli na svoja azijska posestva, da Rusija ostane nepredrljiva in da so Francozi velik narod. Tri nezavisne velesile, ki se lahko kedaj združijo proti tripelalijanci. ker imajo skupne koristi. Govornik misli, da bi se ta zveza lažje uresničila, da Francija ni republika. Monarhi nemajo zaupanja v demokracijo. A tudi ti predsodki dado se premagati, če se bode republika držala zmernosti. Potem je govornik grajal notranjo politiko, katerej manka stalnosti in poudarjal, da je od dobre notranje politike zavisna dobra vnanja politika. Govornik priporoča, da bi se pri vsakej premembi ministerstva ne menjala tudi vojni in pomorski minister. Francoski zbornici pri- poroča, da naj kaže toliko patrijotizma, kakor nemški državni zbor. Bismarck hoče Francijo osamiti in Francozom je treba gledati, da se mu to ne posreči. Francozi morajo želeti, da car ostane v sedanjem položaji, v kojem on odločuje o miru in vojni. Porabiti moramo vsako priložnost, da pokažemo svoje simpatije, ki pa ne smejo biti pretirane demonstracije. Anglijo naj skuša Francija pridobiti s tem, da jej dovoli koncesije v Egiptu. Če bode Italija videla, da jej od Francije ne preti nevarnost, se jej bode tudi približala. Z umno politiko utegne Francija zbrati okrog sebe vse nezavisne vlasti. Ko so se pa v zbornici čuli klici: „Kaj pa z Alzacijo in Loreno", je opomnil, da treba čakati in pripravljati se. Veliki zavojevatelji in veliki ministri ne bodo vedno živeli. Ostanimo velik narod, ki želi miru, a se vojne ne boji; izjavimo, da Francija ne želi vojne, ampak hoče s Častjo in dostojnostjo živeti v miru. Prisilno zavarovanje. (Dalje.) Gospod predlagatelj pravi dalje, da bi prisilna deželna zavarovalnica „tudi v drugih ozirih blagodejno uplivala na gospodarstveni in nravni Jrazvoj našega prebivalstva" ter v podkrepljenje prve trditve navaja, da bi se ojacil nipoteKarni krmni, ce ac upnikom, kateri so objavili svoje hipoteke ter pri objavljenji plačali dotične pristojbine za vse slučaje, tudi pri požarih prouzročenih po zločinu in lastnej krivdi, varujejo njih pravice do odškodnine v polnem obsegu." — S tem ojačevanjem hipotekarnega kredita prišel je g. prof. Šuklje pač prepozno, kajti take obveze prevzem aj o — kakor se je lahko poučiti pri vsakej hranilnici — privatne zavarovalnice nasproti hipotekarnim upnikom že od davna. Da, one store še več; porok so namreč za odškodnine tudi vonihslu-čajih, če zavarovani dolžnik premije in pristojbin še plačal ni. In kakošen bi bil blagodejni upliv na nravni razvoj? „Naglašal sem" — pravi gospod predlagatelj — „da zavarovalna svota nikoli ne bi smela presegati visokosti škode, (sodim, da je hotel s tem izraziti, da bi zavarovalna svota ne smela nikoli presegati prave vrednosti, kajti, ko bi ne smela presegati visokosti škode, tedaj bi bilo s tem izrečeno, da niso dopuščeni parcijalni požari, temveč LISTEK. Četrt ure pri dr. Holubu. Ko se je raz nesel glas, da pride tudi v našo stolico slavni afriški potovaleč g. dr. Holub, razveselili smo se gotovo vsi, ne samo radi tega, da bo-demo gledali svojega pobratima od obličja do obličja; ne radi tega, da bodemo videli i njegovo pogumno in srčno soprogo, ampak radi tega smo se razveselili, da izkažemo s svojim obiskom predavanja njegovega čast učenjaku, živečemu in žrtvujočemu se znanosti. Toda, kako osupnili smo, izvedevši, da so Be nekateri nemški gospodje skrili za krila nekaterih nemških Ljubljanskih dam od nemškega „Schul-vereina" ter v njih imenu povabili dr. Holuba v Ljubljano, da predava na koriBt „Schulvereinu". Sicer so spoznali še v zadnjem času, da dr. Holub ne ustreza takim pozivom in da se i Slovenci ne bi mogli udeležiti predavanja, namenjenega v korist „Scluikrivinu", in so namesto tega izjavili, da dr. Holub ne bode predaval v korist „Schulvereiuu", nego v kak drugačen dobrodeleu namen. S to izjavo bili bi zadovoljni i Slovenci in kupovati so jeli u stopnice za včerajšnje predavanje. Ali kakor grom iz vedrega neba, morda iz namena, da se nekaj stori za ubogo Ljubljansko Nemštvo, neso se Nemci držali danega obeta, ampak so še le včeraj, ko so Slovenci že kupili ustopnice, razglasili, da bode dr. Holub predaval v korist kranjskega „Schul-pfenniga", in Slovenci so prišli z dežja pod kap. Dr. Holub je torej včeraj predaval, ker ne poznaje naših razmer; dohodek predavanja bode se porabil „ m i t besonderer BerUcksichtigung der deutBchen Schulen", kar znači pri nas ravno toliko, da se bode denar porabil za ponemčevanje in specijalno nemške namene. V takem položaju jeli so misliti mnogi nas na to, da dr. Holub priredi koj drugi dan še jedno predavanje, katerega bi se mogli udeležiti tudi narodni krogi. Kos te Častne naloge doletel je tudi mene, ter sem v ta namen imel obiskati dr. Holuba. G. dr. Holub imel se je pripeljati z Dunajskim kurirjem ob šestih zvečer in jaz sem tedaj šel in ga obiskal. Dr. Holub je mož močne postave, kakeršne je vsakemu potreba, kdor ima opraviti z afriškimi divjaki in kdor dela na dan 16 ur. Izrazim mu iz narodnih krogov želje in pogovor se je zasukal o njegovih podjetjih. Pripovedal je, kako teško ostavlja Dunaj, ker za bodoče leto 1889., pripravlja razstavo. Rekel je, da mora zvečine vse sam delati in nadzorovati, ker se ne more na nikogar zanašati, da ga bode vsa razstava stala čez 100.000 gold. Naravno je torej, da mora mož mnogo predavati, mnogo pisati za svojega založnika. Dr. Holub je tudi prišel v Ljubljano samo v ta namen, a ne morda radi tega, da pospešuje kakšne politične težnje. Izjavil je, da ne poznaje naših razmer in da je šele iz časnikov zvedel, da so ga Ljubljanski Nemci povabili v imenu „Schulvereina-a iti da je koj na to izpovedal, da ne more predavati v ta namen. Kaj se je potem godilo, tega ni mogel vedeti on. Ali bodi to, kakor drago, dr. Holub je prišel, in ko je bil že tukaj, moral je tudi predavati. Slovenci, kakor bi ga bili radi slišuli, neso mogli obiskati predavanja, in ti Slovenci so velika večina prebivalstva Ljubljanskega. Vender pa se Slovencem Neistinita je trditev, da se gasilna društva „navzlic svoje izredoe važnosti prav slabo podpirajo-. Poznam zavarovalnico — in gospod profesor Šuklje jo pozna tudi— katera je jedino v Ljubljansko okolico dala tri brizgalnice po 500 gld. vredne in katera še nikdar ni opustila kakemu gasilnemu društvu dati primerne podpore, kedarkoli je s svojim delovanjem pripomoglo, da se je rešilo kako poslopje, ki je bilo zavarovano pri njej. Tako ravnajo tudi ostale zavarovalnice. Kako bi deželna prisilna zavarovalnica mogla storiti za gasilna društva već, ko bi jej vender mogla biti glavna naloga skrbeti posamičnim členom za prihranke zavarovalnine, ni umevno. Deželni zbor, kateri je s postavo o dvopercentuem gasilnem donesku obdačil skrbne gospodarje, ki zavarujejo svoja poslopja, na korist ma-lomarnežem, katerim je zavarovanje deveta briga, naj bi raje pritegnil te k izdatnemu podpiranju gasilnih društev. Vsaj ravno onim, ki se ne zavarujejo, najbolje prav prihaja gasilna organizacija. Politična eksekucija je po mnenji gospoda profesorja tudi prednost, katero bi imela deželna prisilna zavarovalnica. Ta prednost pa bi prav za prav ne bila prednost, kajti imajo jo že mnoge sedaj poslujoče vzajemne zavarovalnice in mej temi na primer pri nas zelo razširjena „Graška vzajemna zava rovainica". In vender se je ti zavodi praviloma ne poslužujejo, temveč iščejo raje realizacije svojih tirjatev rednim sodnijskim potom. Zakaj, označil sem že prej nekoliko Politično eksekucijo izvesti ima po nalogu okrajnega glavarstva občinsko pred-stojništvo; to pa je v najredkejših slučajih voljno zaradi dobrega mnenja zavaroval ničnega skaziti si prijateljske odnošaje z občinarjem, ki je zaostal s plačilom premije. — Da o priliki, ko govori o politične]" eksekuciji, sodi neniilostno gospod profesor o zavarovalnih agentih, ki si prizadevajo pridobiti posestnike za zavarovanje, to mu sicer prav dobro spada v košaro; a glede na predlog, kateri utemeljuje in zagovarja, je to vsekakor nelogično. Ako je pri i>as zavarovanje res tako malo razširjeno, da je potreba ljudi siliti k temu, tedaj bi moral gospod profesor pač še hvaležen biti onim, ki se doslej trudijo, da dokažejo kmetiškim posestnikom koristi in potrebo istega, ne pa šteti jim tega v greh. Trditi, da marsikateremu gospodarju, kateremu je v hišo prišel agent nagovarjat ga, da se zavaruje, ni znano, kucega pomena je njegov podpis ali njegov križ na dotičnoj „polici" (gospod profesor misli tu gotovo pristopno oglasilo, kajti polico podpisujejo le zavarovalnice) je vsekakor smela. Za Boga! kaj bode še le, ako mu deželna zavarovalnica pošlje tožbo ali rubežen; zavarovalnica, h kate rej ni pristopil na prigovarjanje agentovi) podpisavši ali podkri-žavši se, temveč pri katerej so ga zavarovali po sili. (Daljo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 6. marca. Poslanec Lienbacher, ki ni ni kakor zadovoljen z Liechtensteinovim predlogom, stavil bode v «lr-žavneii zboru svoj predlog o uvedenji konfesi- jonalne šole. Njegov predlog se ne bode prav nič oziral na želje avtonomistov. Dobil jo zanj baje že 21 podpisov. Vkupni državni budget, kateri se bode predložil delegacijami, bode kmalu sestavljen. Okrog velike noči hode vkupni ministerski sovet, ki bode konečno določil proračun. Delegaciji se snideta v maji. 20. t m. začne v Budimpešti izhajati srbski politični list „Srpski Dnevnik," ki bode organ srbskih poslancev v ogerNkem državnem zboru. Glavni urednik mu bode Štefan Petrovič Vacki, ki je znan časnikar. Zagovarjal bode narodne in cerkvene koristi ogerskih in hrvatskih Srbov, posebno se bode tudi obiral na šolske zadeve. Vnanje države. Pri volitvah v Srbiji bih so razni neredi. Volitve v Vranji in Kršumlji so se morale razveljaviti zaradi izgredov. V več krajih bili so krvavi pretepi mej radikalci in liberalci. V Belemgradu sta zmagala radikalna kandidata. Milenković dobil je 981 in Bankovič pa 975 glasov. Liberalci ostali so v veliki manjšini. Krzmanovič dobil je 138 in Angjelkovič 136 glasov. Izid odločili so židje, katerih je kacih 400 glasovalo za vlado. Liberalci so jako nevoljni na liiatiea, ki še volit ni šel. Pera Todorović, katerega je kralj tako silil v ministerstvo, je povsod propal, če tudi je silno agitoval. V kmetskih občinih je več radikalcev jednoglasno voljenih, ker liberalci neso bili postavili svojih kandidatov. Rusija se nadeja, da bodo Bolgari sami pregnali Koburžana ali se bode sam odpovedal, ko bodo vse velevlasti izjavile, da ga ne priznavajo. Ko bode odstranjen knez, Rusija ne bode poslala v Sofijo komisarja, temveč bode prevzel začasno vladanje metropolit Klement, ki bode tudi vodil volitve. Voljeno sebranje bode poslalo deputacijo v Peterburg, da izjavi carju svoje kesanje. Rusija bode potem naznanila svojega kandidata za bolgarski prestol, katerega bodo Bolgari volili. Kakor je bilo znano, se je bilo posrečilo vladnim pristašem lani v Rušcuku zatreti ustajo. Letos so bolgarNki in tudi nekateri rum unski Častniki slavili obletnico tega dogodka. Napivali so bol-garskej in rumuii3kej vojski pri slavnostnem obedu. Nam se le čudno zdi, da rumunska vlada dovoljuje svojim častnikom udeleževati se demonstracij, katere utegnejo vzbuditi nevoljo v Rusiji. P.iiiiiiinsltu vlada dala je svojo ostavko. Kralj sicer ostavke še ni vsprejel, a poklical je k sebi predsednika senata Ghiko ter mu je ponudil sestavo novega ministerstva. Ghika se je baje izrazil, da je pripravljen prevzeti sestavo nove vlade ter je že povprašal Bratiaua, da bi ustopil v novo ministerstvo, kar je pa slednji odrekel. Kaj je uzrok ostavki ministerstva, ki je sijajno zmagalo pri vo litvah in še nedavno dobilo zaupnico v zbornici, ne vemo. Morda je res odstop ministerstva v zvezi z raznimi izneverjenji v vojnej upravi. IVciiiški državni zbor bode zboroval do sredi tega meseca. Rešiti mora še vladno predlogo o grajenji strategičnih železnic na vzhodu. Vlada zahteva v ta namen 20 milijonov mark. Dopisi. % Dunaju 2. marca. [Izv. dop.] StroBS-maverjeva zahvala.) Akad. društvo „Slovenija8 čestitalo je brzojavno vladiki StroBsmaverju prigodom njegove zlate maše in dobilo na to sledeče pismo : „Slavnomu akademičkomu družtvu „Sloveniji" u Beču. Izporočujem oviem najtopliju svoju hvalu na priposlanoj mi prigodom zlatne moje mise srdačnoj da mora vsako poslopje, ako že goreti začne, po-goreti do tal) — „provzročene na zavarovanem ob jektu". Od tega obeta si prenehanje spekulativnih požarov. Na to mu moram odgovoriti, da v tem oziru previdne privatne zavarovalnice store vse, kar je v njihovej moči. Predno namreč sprejmo kako poslopje v zavarovanje, preračunijo po meri in drugem popisu istega vrednost njegovo in če je bilo predloženo za previsok znesek, znižajo ga. Pa vender spekulativnih požarov niso odpravile, kakor jih tudi ne bi odpravila deželna prisilna zavarovalnica, kajti nastanejo večkrat okolnosti, da se zavarovancu — ako že ima tak hudoben namen — izplača za paliti svoja poslopja tudi, če so zavarovana za nižjo vreduost, kakor jo reprezentujejo. Jaz si celo nasprotno drznem trditi, da bi deželna prisilna zavarovalnica še le vzbudila spekulativno požiganje, kajti ona bi bila prisiljena sprejeti v zavarovanje vsa poslopja, tedaj tudi taka, katerih privatne zavarovalnice ne sprejemajo. So ljudje, katere njihovi lastni sosedje hodijo objavljat zavarovalnicam , kot nezanesljive in prosit, da se ne vsprejmo v zavarovanje. Take torej od požigalstva zadržuje le zavest, da potem nimajo pričakovati odškodnine; pri de-želnej prisilnej zavarovalnici pa bi to se ve da odpadlo in Bpekulativnemu požiganju bila bi odprta vrata na steza j. Sicer pa naglašam zopet, da bi precenjevanje poslopij, ako bi se imela deželna prisilna zavarovalnica urediti jio nazorih gospoda profesorja Šukljeta, postalo veliko pogostejše in s tem izpodbuja k Spekulativnim požarom veliko intenzivnejša, ko doslej. Ali bi požiganje iz osvete res /manjšalo se, ko bi vsakdo bil zavarovan, o tem ne bodem obširneje govoril; le na to opozarjam, da se taki zločini — ki so, hvala Bogu ! pri nas jako redki — gode tudi na tacih poslopjih, o katerih se pdžigalc s tablice nad hišnimi vrati lahko prepriča, da so zavarovana. Požigalec iz osvete ne kal-kulnje namreč mnogo, koliko gmotne škode bodo prouzročil svojemu bližnjemu, do katerega kuha srd V srci; on se zadovoljuje s tem, da ga spravi v nesrečo, pa naj bode že to s strahom, zadregami zaradi stanovanja ati na kak drug način, pred vsem pa, da si ohladi svojo jezo. Da bi deželnej zavarovalnici na ljubo občine izpolnjevale bolje strogo določbe stavbenega reda, o tem ie pač opravičen dvom. Občinski predstojniki — naj si imajo še tako dobro voljo — ne morejo storiti toliko, kakor misli gospod predlagatelj. Pomisliti je namreč treba, da so oni mnogokrat in v marsičem odvisni od svojih soobčinarjev in da zaradi tega ne morejo ž njimi ravnati birokratski strogo. Zaradi tistih par krajcarjev, katere bi si občinski predstojnik in katero bi si morebiti tudi drugi občinarji prihranili, ko bi se poslopja postavljala strogo predpisom stavbenega reda primerno, ne bode se hotel občinski predstojnik pričkati z občinarjem in delati si ga morebiti zaradi tega so vražnika. Komur je do tega, da si pri zavarovalnini kaj prihrani, doseže pa to v polnej meri pri vsakej privatnej zavarovalnici; ki>jti tu se one naprave v poslopjih, katere omejujo nevarnost ognja, ne jemljo v poštev celoti, temveč lastniku samemu, kar mu pri zavarovalnini prinaši neprimerno ve5ji dobiček. ni treba odpovedati za vselej temu užitku, ker je dr. Holub obečal, da še ta mesec pojde predavat v Trst in da se o tej piiliki lahko ustavi v Ljubljani. No, tako bode vse poravnano, in mi se trdno nadejamo, da tedaj ne zamude narodni krogi te prilike ; tem manj ne, ker bode s predavanjem spojen kak dobrodelen namen. V ostalem bi se še radi kaj pomenili, toda to je bilo za zdaj nemogoče, kajti dr. Holub ni se mogel nikakor pomuditi dlje čisa ali vsaj pol dne v Ljubljani. O polunoči se je imel že vrniti na Dunaj, in to je tedaj glavni uzrok, zakaj dr. Holub ne more nikakor danes predavati. JMaisikdo bode vprašal, kako je to, da ne poročam nič o soprogi dr. Holuba Žal, da ne morem poročati nič, kakor tisti ne, ki je bil v Rimu, a ni videl papeža. Kakor sem rekel, bilo je le malo časa, ki pa ga je srčna afriška potovalka morala porabiti za svojo toaleto, in tako ni bilo mogoče, da bi nam jo predstavil nje soprog, kakor je sam želel, in zato sva z drugom ostavila srčnemu „Dunajskemu detetu" udane poklone, upajoč na srečno in veselo svidenje pri prihodnjem predavanji v Ljubljani. _ Jugovič. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. TurgenSv, preložil Ivan Gornik. XXI. (DaUe.) — Glejte — - v mitologijo je zašel! rekel je Bazarov. — Takoj se vidi, da je bil o svojem času dober latinec! Ali nisi dobil sreberne svetinje za neko delo, — a V — Dijoskuri, Dijoskuri! ponovil je Vasilij Ivanovič. — Dosta, otec, — ne bode ljubezniv! — Jedenkrat ni zmeraj, zajecljal je starec. — Sicer pa vaju, gospoda, nisem poiskal radi tega, da bi vama govoril poklone, temveč prvič, da vama povem, da bodemo skoro obedovali, in drugič — hotel sem te izvestiti, Evgenij . . . Tvoja mati je hotela, da se opravi radi tvojega prihoda služba božja. Ne misli si, da te zovem, da bi bil navzoč pri ti službi božji, kajti končana je že; a otec Aleksčj . . . — Pop? — No da, duhovnik; on bo pri nas ... jedel .. . Tega nisem pričakoval in tudi ne svetoval... a tako je prišlo ... on me ni razumel . . . No, in Arina Vlasjevna . . . Sicer pa je jako dober in razsoden človek. — Mojega dela pri obedu pač ne bode pojedel ? vprašal je Bazarov. Vasilij Ivanovič se je zasmejal. — Bog ne daj! — Drugega ne zahtevam! Pripravljen sem, da sedem z vsakim človekom za mizo. Vasilij Ivanovič popravil je svoj klobuk. — Prepričan sem bil že naprej, rekel je, — da si vzvišen nad vsemi predsodki. Glej tudi jaz — starec šestdeset in dveh let, tudi jaz jih nemam. (Vasilij Ivanovič se ni upal priznati, da je sam želel službe božje . . . Pobožen ni bil nič manje, nego njegova žena.) Otec Aleksej pa bi se jako rad s taboj seznanil. Ugajal ti bode, videl boš. Tudi ne kvarta ne slabo, in tudi ... a to mej nami rečeno ... iz pipe kadi. — Kaj pač? Po obedu napravili bodemo igro j era laša in jaz ga bom obigral. — He, be, he! Videli bomo! Ne hvali dneva pred večerom! — Kaj ? Ali znaš morebiti kake umetnije ? vprašal je s posebnim naglasom Bazarov. čestitci, Bog draeri blagoslovio i svakim dobrom obilno nadario slavno družtvo. a najpače dao, da „Slovenija", bude matica, iz koje će izlaziti slovenski sokolovi poput nezaboravnoga Bleiweisa, To-mana, Prešerna, sve uzor rodoljubi, koji se svoga roda, nigdar zastiditi neće, nego iz sve duše raditi za prosvjetu Slovenaca i za zbliženje jednokrvne braće Slovenaca i Hrvata. Još jednom topla moja Uvala i uvjeravanje, da su mi na srdcu jednako kako moji Hrvati, tako i moji Slovenci. Sa bratskim ljubavi Vaš Strossmaver m. p. U Djakovu dne 25. veljače 1888. Iz Celja 4. marca. [zv. dop.] Učiteljsko društvo Celjsko je pri svojem zborovanji v 1. marca se jednoglasno izreklo proti Liechten-steinovemu šolskemu predlogu ter slovesno izjavilo, da ono, kakor prej tako tudi v bodoče stoji na stališči državnega šolskega zakona. Ob jednem odpošlje Celjsko učit. društvo do visoke poslaniške zbornice našega državnega zbora peticijo, v katerej se prosi velesl. zbornica naj preko Lichtenst einovega predloga preide na duevni red. Učitelji slovenski, stojte hrabro na braniku svojih pravic in interesov ! Bodite moški ter varujte svoj ugled. Sapienti sat! W* Notranjskega 5. marcija. [Izv dop.] Pretekli četrtek se je ustanovilo v Dolenjem Logatci „drn-štvo učiteljev in šolskih prijatelj ev za L o gaški okraj", kojega namen bode interese šolstva in učiteljstva pospeševati, milo j)etje gojiti, in pa prepotrebno sadjarstvo po tukajšnjih krajih razšir-jevati. — V začasni odbor so bili izbrani gg. Rib-nikar,Benedek, Inglič,Poženel inKernc Pravila so že sestavljena in se v kratkem predlože. „Naprej!" naj bo naša deviza! Domače stvari. — (Zabavni večer ^Pisateljskega društva") ne bode, kakor navadno, v soboto, temuč prihodnji petek, ker je v soboto predstava dramatičnega društva. Predsedoval bode g. Gustav Pire, čital g. Anton Trstenjak. — (Izvanredni občni zbor „Sokola") bil je dobro obiskan. Pri prvi točki volitev starosto in podstaroste oddalo se je 73 volilnih listkov. Voljen je gospod Ivan Hribar starosto in gospod Srečko Nolli podstarosto z vsemi oddanimi glasovi. — Mej raznimi nasveti sklene se, da odpošlje „Sokol" svojemu častnemu članu vladiki Stross-mayer-ju deputacijo čestitat k 501etnici njegovega svečeništva. Odbrani so v to gg. Ivan Hribar, Oroslav Doleuec, Hugo Turk in Fran Hribar. Po še nekaterih drugih nasvetih in sklepih, zatvori podsta-rosta vsklikom vsega zbora „slava* ravno izvoljenemu starosti zbor ter izraža željo, da bi „Sokoli" vedno se v tako mnogobrojnem številu udeleževali, kadar jih kliče odbor, ker le tako bode postal „Sokolu to, kar ima biti in kar zasluži po prestani dobi 25 let. Zarujavelo lice Vasilija Ivanoviča je na lahno zarudelo. — Ali se ne sramuješ, Evgenij . . . Kar je bilo, je prošlo. No rad priznavam pred njim, da sem imel v mladosti to strast — res je, a poplačal sem jo že dovolj! — Vender, kako je vroče! Dovolite, da sede k vama! Saj ne motim V — Nikakor, odgovoril je Arkadij. Vasilij Ivanovič sedel je stokaje na seno. — Najino sedanje ležišče, prijatelja moja, začel je — spomina me mojega vojaškega življenja. Mejpotna ležišča so tudi kje pa kje tako poleg stoga, in to je še dobro ! — Vzdihnil je. Mnogo, mnogo sem izkusil v svojem življenji! Ako dovolita, povem vama na primer zanimiv dogodek izza kuge v Be-sarabiji. — Radi katerega si dobil red sv. Vladimirja? prekinil ga je Bazarov . . . Vemo . . . vemo ... Vender, čemu ga ne nosiš? — Ali ti nisem rekel, da nimam predsodkov, zajecljal je Vasilij Ivanovič. (Ukazal si je bil sto-prav na predvečer odrezati rudeči trak s suknje). In začel je pripovedovati dogodek o kugi. — Glejte? zaspal je, zašepetal je najedenkrat Arkadiju, kažoč na Bazarova in dobrodušno mežikajoč. — Evgenij! Ustani! pristavil je glasno. — Idimo jest I (Dalje prih.) — (Železnica Ljubljana-Kamnik) šla bi po sedanjem načrtu čez Domžale naravnost naprej v Kamnik. Mengeš bi torej ostal na strani. Ker se v Mengiš stekajo ceste iz celo zahodnje strani Kamniškega in Kranjskega okraja, obrnil se je občinski odbor Mengeški in ž njim mnogo občin do deželnega odbora s prošnjo, da naj bi se proga tako določila, da bi šla od Domžal v Mengeš in odtod naprej v Kamnik. Deželni odbor je prošnjo izročil v uvaževanje konsorciju in jo ob jednem priporočal trgovinskemu ministerstvu. — (Srbska akademija znanosti in umetnosti j) imenovala je svojimi pravimi člani: dr. Fr. viteza Miklošiča in prof. dr Ig. J a gica na Dunaji, prof. J. BoglŠića v Odesi, arhimandrita Hilarija Ruvarca v Grgeteku in slikarja Jova-novica v Monakovem. — (Beda v Kropi) Poročali smo že, da namerava vlada sklicati enketo, ki se bode posvetovala o sredstvih, kako bi se dalo opomoči. K enkžti bodo povabljeni zastopniki deželnega odbora, trgovinske in obrtne zbornice, občinskega odbora Kropinskega, vodja kranjske industrijalne družbe, c. kr. obrtniJBki nadzornik in stavbeni svetnik v pokoji Fr. Potočnik. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici pa bode poprej preiskavalo razmere Kro-pinskih delavcev in obrtnikov, da bode imela en keta natančne podatke za svoje sklepe. — (Mesarska zadruga v Ljubljani) je po mnogem prizadevanji načelnika gospod Frana štruklja sedaj popolnem postavno urejena. Poleg mesarske zadruge mojstrov ima zadružno bolniško blagajnico in zadružni razsodiški odbor. Vse knjige in zapisniki so izključno v slovenskem jeziku. Mesarska zadruga šteje 24 velikih mesarjev, 6 „su-šilcev" in 72 malih mesarjev. Le malo število malih mesarjev se branj plačati upisnino, pa se bodo postavnim potom, če treba z rubežnijo prisilili, da bodo plačali. Pravilno izučenih pomočnikov ;ma mesarski obrt v Ljubljeni le 8, učencev se je po ustanovljenji zadruge upisalo od velikih mesarjev 15, od malih mesarjev 25, vkupe 40. Premoženja ima zadruga takov prvo leto že 552 gld. 70 kr., bolniška blagajnica mesarskih jiomočnikov pa 175 gld. Vsi ti denarji so naloženi v kranjski hranilnici. — (Slovenski klub na Dunaji) ima svoj sedmi večer v soboto 10. t. m. v hotelu »Gol-deue Ente" I Riemerstrasse 4 v I. nadstropji. Ćital bode g. I. Jereb svoj spis »Svatba", ki je bil namenjen že prejšnjemu večeru. Začetek ob 8. uri. Ker se tudi za ta večer ue bodo razpošiljala še posebno vabila, vabijo se s tem >na Dunaji živeči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. — (Osepniee.) V zadnjih 24 urah za osep-uicami zboleli: 2 moška, 1 otrok. Ozdravela: 1 ženska. Umrl nobeden. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 36. snopič. Vsebina: „Zorko" (konec), „Po velikem požaru. Slikal iz življenja dunajskega" in „Nedolžen" (5 prizorov). — (Naključje ali osoda.) Znano je še morda čitateljem »Slov. Naroda", da je bil pred nekaterimi meseci kancelist c. kr. mestno delegirane okrajne sodnije v Celji, Zbhrer, zavoljo hudodelstva poneverenja uradnih denarjev obsojen na večletno ječo. Svoje nezvestobe je nadaljeval skoz več let in škoda je znašala nekaj tisoč goldinarjev. Rečeni kancelist je bil podrejen gospod dvornemu svetniku Heinvicherju; a mi s tem nečemo reči, da ga kot predsednika sodnega dvora prve instance kako za-nemarjenje nadzorovanja in vizitovanja zadene. Škoda dotičnikom še ni povrnjena in pri isti okrajni sod-niji godilo se je zopet poneverjeuje. Dijuruist Alojzij Lang je poneveril nekaj pupilarnega denarja pri c. kr. mestno deleg. okrajni sodniji v Celji in se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu zavoljo istega hudodelstva, kakor svoje dni kancelist Zbhrer. O izidu pravde bom Vam poročal. Čudno je to, da ima gosp. predsednik pri izbiranji podrejenega mu osobja pri napominani sodniji tako malo sreče, dočim zna, kakor je to paznim čitateljem Vašega lista znano, avskultante tako izborno razvrščevati in prideljevati, da ima — Celjska „vahterica" svoje veselje. Je li to osoda ali — naključje? — (V mastnem zastopu Zagrebškem) bila je preteklo soboto burna seja. Večina hotela je staviti dva predloga. Dosedanji podžupan gospod Crnadak hotel je predlagati, mestni zbor naj sklene adreso vladiki Strossmaverju, katero naj mu dne 19. t. m. izroči posebna deputacija ter ob jednem pri tej svečanosti zastopa mesto Zagreb. Po drugem predlogu pa bi se bil imel Crnadak imenovati častnim meščanom. Ker nadžupan Sieber Crna-daku ni dovolil besede, ostavila je večina dvorano in zbor postal je nesklepčen. Za danes določena je nova seja. Na dnevnem redu je verifikacija volitev, katere ima potrditi odstopivši mestni zbor. Bode li začasni nadžupan Sieber tudi Crnadkov predlog tikajoč se adrese Strossmaverju, dal na dnevni red, nam ni znano, vsekako pa je razpor mej vlado in pristno narodno večino mestnega zbora oči-vesten. — (Iz T r ž i ča) na Gorenjskem se nam piše : Dne 4. t. m. bil je v Dolini pri Tržiči ustreljen velik volk. Srečni lovec, ki ga je ubil, je Jakob Primožič, v čegar goBtilni je volk na ogled. Isti volk klatil se je že dlje časa tu okrog in raztrgal 8 ovac in blizu 50 srn Lovci napravili so bili nanj več večjih gonj, pa se je še le zdaj posrečilo, dobiti ga. Govore, da se klati še drug volk po Gorenjskem. — (Razpisano) je v Ljubljanskega finančnega ravnateljstva območji mesto komisarja finančne straže v X. razredu. Prošnje v tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 5. marca. Ravnokar priredil je „Localanzeiger" posebno izdajo, prinašajočo jako ozbiljne vesti iz San Rema. Vsi zdravniki, ne izimši Mackenzie-ja so se prepričali, da je cesarjevičeva bolezen neozdravljiva in da vedno napreduje. Vse prizadevanje gre le na to, da se ohranijo telesne moči. Vprašanje, bi se li mogel cesarjeviČ prepeljati v Potsdam, se je živahno razpravljalo. Princ Viljem prinesel je nekda naročilo cesarjevo, naj se cesarjevič vrne domov, cesaričinja pa se je protivila tej želji, ker dr. Mackenzie odločno odsvetuje. Carigrad. 6. marca. Ivestje Havasovo: Včerajšnji ministarski svet vsprejel ruski predlog, da se objavi Koburžana nezakonitost. Po ministerskega sveta sklepu se ima notifikacija odposlati bolgarski vladi. Sultan potrdil ministerskega sveta sklep in Porta je Stainbulovu brzojavno naznanila nezakonitost Koburžanovo. Narodno-gospodarske stvari. Zakaj hirajo Ljubljanski drevoredi in kako jim pomagati? (Kouec.) Velika večina našega drevja bi se sama rada pomladila, a ne puste ji tega. Skrbno odrezujejo vse poganjke iz spodnjih delov ter vzgojujejo krone v obliki dolgih metelj ali prekel, ki so gole in ne dado nobeue sence a imajo na vrheh polno cvetja. To se pravi ualašč delati, da drevo rodi čez sile svoje, da peša in da gre nepotrebno hitro h koncu. Na deBni strani glavnega drevoreda od železnice do Podturna naredili so šetalci stezo. Vsled hoje odkrite so tam korenine drevju in šetalci jih kvarijo. To je tudi velik uzrok hiranju in ob jednem doka/, o nesposobnostij sedanjega oskrbovatelja tega drevoreda. Vsak preprost kmet mora vedeti, da lahke prisili prebujno rastoče drevo, ki neče roditi, da mu vender le rodi, ako odkrije za nekaj časa korenine. Če to ne pomaga, mora jih tudi nekoliko obsekati. V drevoredu je pa nasprotni slučaj. Tam hočemo imeti le bujno rast, ne pa plod zato je omenjena steza ob drevoredu njemu na veliko kvar. Važni pogoj zdravju vsakega drevja, zlasti pa toliko občutljivega kot je divji kostanj, je na vse strani simetričua rast krone, ker le tedaj more krožiti sok jednakomerno po deblu navzgor v veje in listje. Skoro vse drevje Ljubljanskih drevoredov ima nesimetrične krone, velika večina vej, ali pa kar vse, rastejo na jedni strani debla. Zato se pa vsak lahko sam prepriča, da so debla tistih dreves katera imajo močno nesimetrično krono, najslabša, da so na tisti strani, koder manka kroni vejevja bolehna, da se suše, da manka lubadi in da na tisti strani trpe debla najholj za mrazom. Vem, da je v drevoredu, kamor prihaja svetloba le od jedne strani, težko vzdrževati simetrijo, a z umno rezjo da se vender mnogo doseči; vsaj pa toliko, da ostane drevje zdravo. Drevje je po nekaterih mestih že toliko oslabelo, da bi tudi pravilno oskrbljevanje sedaj že malo izdalo. Morali mu bodejo tudi pognojiti. Vem da bode marsikdo usta nategnil, ko bode to bral, češ, drevoredu hoče gnojiti. In vender je to zelo potrebno in se prav lahko zvrši. Tivolskemu glavuemu drevoredu morejo na obeh straneh t. j. ob travnikih pognojiti in sicer z dobro podelanem kompostom. Kompost je brez vsakega neprijetnega duha, mo rejo ga pa tudi s travo obsejati. Zraven tega bi pa kaj dobro storilo drevju, ako bi na straui (t. j. ob travniku) vsako leto malo zemljo zrahljali. Se celo „Zvezda" da se pognojiti z umetnim in v vodi raztopljenim gnojilom, katerega je mogoče koreninam doliti, ne da bi se razdražile čutnice še talcem. Strogo se je pa varovati rudninskega gnoja, kar ta pospešuje, plodovitost a zatira bujno rast. Z ozirom na vse navedeno, obstaje naj oskrb-Ijevanje drevja v Ljubljanskih drevoredov v sledečih opravilih: 1. Drevje je s pravilno rezjo pomlajati. 2. Ves suh les je nemudno odstraniti do živega lesa in rane pravilno zamazati. 3. Stranske steze ob Tivolskem drevoredu je strogo prepovedati. 4. Koder je mogoče, naj se pognoji drevju. Glede obnovljenja drevoredov velja naj nastopno : Mestno drevesnico je pravilno obdelovati, ne pa tako, kakor zdaj. Posebno strogo je paziti na to, da ni zaledmjena, da je brez plevela in v letu večkrat okopana. Podsajanje v drevesnici naj bo prepovedano in uvede naj se vanjo umno kolobarjenje. Sploh bi bilo pa najboljše, sedanjo drevesnico pri Kolizeji opustiti. Kadar v drevoredu nadomestujejo stara drevesa z novimi, takrat naj pa narede veliko jamo, katero naj napolnijo s svežo prstjo in v to šele vsade mlado in rastno drevo brez vseh lišajev in brez mahovja. Rudeče cveteči kostanj za drevorede ni raben, ker ima le pritlično rast. Pa tudi od obeh vrst beh cvetočega kostanja, rabna je za drevored le vrsta s piramidalnimi kronami. Ako mestni zbor ne verjame, da hirajo Ljubljanski drevoredi, spoznal bode to, kadar bo prepozno, kajti, predno preteče 10 let, prepričan sem, bode vsaj gorenji del Tivolskega drevoreda obstoječ iz takih štorov, kakor je notranje drevje glavnega praterskega drevoreda na Dunaji. Naj pa skuša mestni zbor hiranje ustaviti sedaj ali pozneje nikdar ne bode tega dosegel z vrtnarskim pomočnikom, ki ga misli dati sedanjemu mestnemu vrtnarju. Pomočnik pomagal bode le vrtnarju drevje še dalje kosari ti. Ljubljanski javni nasadi so taki, da zaslužijo za oskrbnika vsestransko teoretično in praktično na-obraženega vrtnarja, katerega pa ni dobiti ne za letnih tri sto in tudi ne za šest sto goldinarjev. Menim, da je lože prevzeti odgovornost drago plačanega, a dobrega vrtnarja, kakor pa za pokvarjene nasade. G—c Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe a Blabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tifičanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni ,Moll-ov S eidlitz-pra&ek". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po po S t nem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izre6no Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 (31—3) Meteorolog i run poročilo. Za Levstikov spomenik. V. izkaz. GoBpod Ivan Murnik v Ljubljani . . . „ Fran Souvan v Ljubljani. . . . dr. Gregorič v Ljubljani . . . „ J. Modic, župnik na Prihovi. . i J. Vrhovnik, župnik v Št. Got-hardu .......... „ J. Plantan, notar v Zatičint . . Dohodek veselice v Št. Petru na Notranjskem ........ Izkazanih .......... Skupaj . . . V Ljubljani, dne 4. marca 1888 10 10 6 6 2 5 34 15 228 ,; — 280 gld. 34 kr. Odbor »Pisateljskega društva". Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani blagovolila je tukajšnjim revnim delavcem podpore 500 gld. velodu&tio podariti, kojo je gospod c. kr. okrajni glavar v Radovljici dno 23. svečana t. 1. podpisanemu županstvu osobno izročil, da Be razdeli mej revne, pomoči in podpore zares potrebne delavce, in to Be je dne 25. svečana tudi že izvršilo. V sveto dolžnost bi štejem potom javnosti omenjenemu preblagotvornemu deželnemu denarnemu zavodu v svojem in v imenu vseh onih, katerim je bila omenjena nepričakovana obila podpora v delež, izrekati najudanejšo zahvalo. Ž:-a.psinstT7-c trgrsi Krope, dne 1. suSca 1883. V. lilinmr. „LJUBLJANSKI ZVON" »toji (192—245) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. s Loterij iie oreške 3. marca. Na Dunaji: 47, 75, 52, 81, 2. V Gradci; 61, 82, 31, 12, 45. Tiijci: pri Slona i Stingel, Reiter z Dunaja. — VVuršt iz •p0jai — Gerkmann iz Kamnika. — Štangarski iz Struge. Pri MallM: Fischer, Strochbach, Entreuuiond, Schwarzer, GOtzl VVachtol, Pischinger, Wiud z Dunaja. — Saringer iz Linca. — Juritpch iz Celovca. — Miklitz iz Radovljice. _ Pri baavrshem dvora : Burgstallcr iz Beljaka. — Schuhsler iz Luže. — Zetting iz Puljo. Dan Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo t i Mo-krina v mm. 1 a 7. zjntraj j 728'1 mm. 2. popol. 728 2 mn. 9. zvečer 730 4 nun. —18 6" C — 3-8° C — 3-4° C si. vzh. z. jz. si. jz. megla jas. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura —8*6°, za 11 1° poti normalom. ^m.2a.aosl2:a, borza dne 6. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 77- 45 78- ofi 107-60 9260 856'— 2K7-90 126-95 Pap'nia renta ..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... 5% marčna renta .... Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini...... Nemške marke..... 4°/., državne srečke is I. 1854 Držpvre Brečke iz 1. 1864 Ogei-ska zlata renta 4*fa ...... Ogerska papirna renta 50/0 . . . . 5' „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zerolj. obč. avstr. 4l/i°/o zb*ti zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad. Železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolf ove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, Trammway-društ. veJj. 170 gld. a v. — danes — gld. 77-45 — „ 78-65 — „ 107-65 — „ 9245 — n 856 — — „ 267-80 — . 127— 10-041/, — 5-99 — 62-30 250 gld. 100 . 130 163 95 >2 105 117 127 99 177 20 98 208 gld. 10-04»/« 5 99 62 32«/, 2< kr 80 „ 95 „ 85 25 £0 25 25 50 9 že dolgo let obstoječa in na lepem kraji v LJubljani se takoj v najem odda. Kje — pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenskega Naroda". (176—1) Visokočastito p. d. občinstvo! Imam čast objaviti, da bodem ordinira.! od sobote 9. t. m. I v hotelu „Stadt Wien" št. 23, II. nadstr., od '/310. are do '/,1. ure dopoludne in od 2. ure do 5. ure popoludae. Dunaj, dne 3. marca 1888. (171—2) Z odličnim priklonom AVGUST SCHWEIGER, zoloozdravriilc. Bouillon-Extract. Gomolična dišava. r. Friderik JLeiigicl-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako bo pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim po-, mi kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lovijo se že drugi dan ne* suatne luskine od polti, ki postaue VMled tega čisto bela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudeeino, znjedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. Zaloga v LJubljani pri IT. pl. Trn-ltoczy-ji, lekarji. (745—11) ' Mlad mož (Ceh) | Želi neposredno dopisovati a mlado slo- A venko. — Blag. neanonimni dopisi s fotografijo pod Čeeble" na administracijo tega lista. (167-2)o W Št. 3767. Razglas. (160—3) V zmi8lu § 15. občinskega reda za deželno stoluii mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, dež. zak. št. 22) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev občinskih svetovalcev sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 diiij tukaj pregledavati in zoper nje ugovori ulagati. O pravočasno uloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 1. sušca 1888. Klupi se (155—3) konptvarska oprava s kaso vred. Ponudbe: A. B. poste restante Ljubljana. Priporoča se prodafa: £ Matjanovo, po domače Ži- | brtovo mleko po najnižji t ceni, in sicer pristno in na | pol posneto, — zgoščeno i (Schlagrahm), opresna in t kisla smetana, kakor tudi j surovo maslo. (i62_3) f branjevka na Kongresnem trgu št. 14. i Nepresegjivo za zobe |e I. Salicilna ustna voda. aiom.il:i-n.>, uplivu okroprujote, ovira sorideuie zob in ml s i ran ii j« smrdečo sapo. Velika steklenica 50 kr. II. Saliciliii zobni prah splotjco priljubljen, upliva oki e »čafoče in n:ti*eja robe svet'o in bele. a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno Nvere v taloži ter jih ir'.nosilia vst'k dan po pošti (ol6—16) LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v I. ]ub?Jant. F jjp^"~ Vs:>kemi>, ki. kupi v 'eksi•■ni Ti-likoczv ocigi- I ua>eo sa'ici'no ns> no vodo in s?l:ciliM robui ni-ali. se II p-.-idene zastonj razprava o va<-ovsoi( 7.o'a iu nst. ■CACA0| ČOKOLADA V ICTOR ScHMIDT & SoHNE ki Jta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta prislni s:imo, če imata našo uradno registrovano varstvene znamko in 6rmo. (800—83) Dobiva se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v I, j n M jau i pri g. K etru I,:tssn lk-11. Razpošilja bo v provincije proli poštnemu povzetju. VICTOR SCHMID. & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jnž. kolodvora). Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip VoSnjak. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne.