ROLETAREC STEV,—NO. 766. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 18. maja (May 18th), 1922. LETO—VOL.—XVII. Upravniitv« (Office) 8S88 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864. Dva koraka naprej — enega nazaj. Miljone ljudi je razočaranih. Miljoni so nezado-ini z razmerami kakršne so. Stotisoči kritizirajo in izirajo, navajajo hibe današnje družbe, razkrivajo lilobo, toda zdravil za odpravo hib in gnilobe ne nnajo. Mnogi so pričakovali čudežev od washingtonske [oborožitvene konference. Drugi upajo, da pride re-f iz Genove, kjer so na konferenci zastopane razun idinjenih držav skoro vse druge važnejše države. Socialisti se ne udajajo iluzijam. Oni vedo, da remerabe — temeljite spremembe družabnega reda [prihajajo čez noč. Razmere se spreminjajo spored-i z duševnim spreminjanjem ljudi vseh narodov v ') deželah. So drugi, zelo veliko je takih ljudi, ki so bili do idnjega časa indiferentni, pa so, bodisi vsled mizerije li drugih nadlog, postali nezadovoljni do skrajnosti, ridražili so se eni ali drugi frakciji v uporniškemu lanju in zahtevajo, da morajo na svetu že jutri zavla-i drugačne razmere. To zahtevajo zaradi sebe, radi i egoizma — in ne zato, ker so postali socialisti, i socializma ne poznajo taki ljudje in ga še dolgo o. Socializma se je treba učiti; in razumeti ga etreba, Včeraj so bili morda še v taboru nazadnjaštva, tlicali so hura vladarjem in se pokoravali finančnim raljem; hodili so v procesijah, molili, in zaničevali (tiste, ki so se davno pred njimi borili za višje ide-za družbo pravičnosti in za blagostanje vseh ljudi. nezrelih, skrajno nezadovoljnih ljudi, so po ni sestavljene razne ekstremistične frakcije, ki ho-) spremembe čez noč, ki pa se nikdar ne dogode. Socializem pride — so mislili nekateri — v enem , v dveh, v treh. Ni prišel, in sledilo je razočara-, kakor vselej, kadar stavijo čezmerne/upe ljudje, i znajo razumno misliti. Takih ljudi je mnogo na . Danes se navdušujejo za patriotizem, za vladar-ipwečanje držav, v katerih prebivajo. Mrze dru-arode in smešijo svoje sosede v tujih deželah. "Mi D mi, in kdo je več!" Gospodarji vladajo tako maso, r še ni zrela, da bi se sama vladala. Meje imamo, carine, trgovske pogodbe, potne liste i tisočere druge stvari omejujejo ljudstvo ene dežele ljudstva druge dežele. Bogastva imamo, ki še niso sti ljudstva, razun morda deloma v Rusiji, toda i po ruskih naravnih zakladih segajo grabežljive i posedujočega razreda. Ekonomska evolucija je , ki jo narodi kot celote še ne razumejo. Razumeli) jo le posedujoči sloji, ki stoje nad masami, ker so v Senci višji nad masami. Njihovi boji proti socia-l so vsled tega razumljivi. V Genovi zborujejo državniki, da rešijo svet, v pr-i vrsti Evropo, pred ekonomskim propadom. Vojna, |bi bila nemogoča, ako bi jo ljudstvo vseh dežel zna- lo preprečiti, je razorala obstoječo ekonomsko strukturo. Kapitalistične vlade, ki so med vojno rušile druga drugo, so spoznale, da odvisi blagostanje vsega človeštva, mir in red, le od kooperacije dežele z deželo. Počasi se sporazumevajo državniki stare civilizarije, sloneče na privatni lastnini. Privatna lastnina, meje, koncesije, to so v Genovi in povsod drugod najvažnejša vprašanja. Dobrobit ljudstva je postranska stvar. Kdo bo izkoriščal ruske oljne vrelce na Kavkazu, to pa ni postranska stvar. Volja ljudstva, kam hoče pripadati, se ne vpošteva. Imperializem kraljuje. Vedno ne bo tako. Niti ni bilo vedno tako kakor je danes. V prošlosti je bilo v mnogih ozirih slabše, kajti nekoliko smo v par tisoč letih vendar napredovali, toda ne mnogo. Prišel bo čas, ne nenadoma, kakor pričakujejo ekstremisti, ko bodo narodi živeli v najboljših prijateljskih odnošajih. Prihaja doba, ko bo dežela koope-rirala z deželo v dobrobit ljudstva ne samo ene dežele ampak vseh dežel. Prihaja doba, ko se spori, ki se bodo še dolgo pojavljali, ne bodo reševali z orožjem. Armade in vojne mornarice bodo postale stvar preteklosti, predmet zgodovine. To se še ne dogodi v tej generaciji niti ne v drugi generaciji. Tako hitro za družbo bodočnosti ne dozorevamo. Polagoma, v kolikor napreduje izobrazba mas, prihaja doba, ko bo javno' mnenje resnično kontroliralo javne institucije, urade, vlade in splošno gospodarstvo. Po malem bodo izginjali razredi. Posedujoči razred postaja čimmanjši, ker se bogastvo sveta koncentrira v rokah proporčno vedno manjšega števila ljudi. Produkcija se bolj in in bolj centralizira in s tem postaja razvojno zrelejša za socializacijo, za kolektivno posest. Oderuštvo v najbujniših formah cvete kakor že dolgo ne, toda zmerom ne bo. Počasi prihaja doba, ko bo profitarstvo izginilo. Socialni instinkt človeka je šele v razvoju. Danes veruje človek še v egoizem, v sebičnost in če se more okoristiti na račun drugih, ne prezira priložnosti. Tak je današnji svet —• nekoliko boljši kakor je bil; in generacijo za generacijo postaja boljši. V prošlosti — in še tudi sedaj — se človeštvo deli v brezpravno maso, v drhal na eni strani in v pla-vo ter denarno aristokracijo na drugi. Mase so igno-rantne in v prošlostii so potrebovale vladarjev. Danes so že iz povojev in se skušajo v eni ali drugi deželi že same vladati. Uče se, kakor otrok, ki shodi. Omahujejo, padajo, zagazijo v luže in blato, toda prihajajo na gladko cesto in njihova hoja postaja pokončnejša, ponosnejša in sigurnejša. Nezadovoljnost z razmerami kakor so je en pogoj napredka. Drugi, najvažnejši pogoj je izobrazba. Brez te tudi nezadovoljnost ničesar ne pomeni. Kajti mase so bile več ali manj vedno nezadovoljne in ved- no so se upirale. Pri SfVojih naporih za osvoboditev so dosegle samo toliko, v kolikor je dovoljevalo njihovo znanje; samo toliko, kolikor so bile sposobne doseči. Meje bodo izginile, profitarstvo bo iztrebljeno, vojen ne bo več, kooperacija zavlada, toda vse to šele tedaj, kadar bo človeštvo zrelo za tako družbo. Danes še ni. Sovražnik napredka ni v monarhih, ne v velekapitalskih in ne v profitarjih. Sovražnik napredku je v ignoranci med masami vseh narodov. Težko je ljudstvu dopovedati to resnico. Ne razume jo, zato so vojne še vedno mogoče in se bodo dogajale. Človek se silno počasi uči. Velika večina ljudi danes ni sposobna pojmiti napak gospodarske uredbe družabnega sistema. Človek je sebični stvor, ki danes pozna v prvi vrsti le sebe. V prošlosti je bil še slabši. Izboljšava se, vsposoblja se za kooperacijo. Mnogo ložje je danes uspeti posamezniku, kakor pa takim skupinam ljudi, ki grade svoja podjetja, institucije, kulturne ustanove itd., na podlagi medsebojnega sodelovanja. To ni nova resnica. Vsi, ki skušajo graditi družbo na temelju kooperacije, imajo svoje izkušnje, ki niso prijetne. Doseženi uspehi so plačani z žrtvami in napori, ki bodo poplačani šele bodočim rodovom. človeštvo napreduje. V blazni gonji za bogastvi na račun drugih, skozi mlake krvi, preko miljonov in miljonov, ki so poginili vsled sebičnosti, ki je vsesana človeku, gremo naprej. Še imamo miljonske armade. Še se tepemo za naravna bogastva v domačih in tujih deželah. Še premikamo meje neglede ali je to prizadetemu prebivalstvu prav ali ne. Pri vsem tem pa smo vendar prišli do spoznanja, da tako ne bo šlo naprej in je treba delati za spremenitev družabnega ustroja. Socialisti vseh dežel so prednja straža graditeljev družbe bodočnosti. Ta prihaja in prvi njeni obrisi postajajo že vidni. Mej ne bo. Vojen ne bo. Izkoriščanja bodo izginila. To niso sanje. Socializem ni zgrajen na utopijah. Skozi mlake krvi, skozi mizerijo miljonov, padamo in vstajamo. Dva koraka se pomikamo naprej in za enega zdrsnemo nazaj. Vedno gremo tako po poti razvoja. Korake naprej lahko pospešimo. Samo en način je: prava vzgoja; socialistična vzgoja. Polje je ugodno; učencev je mnogo. Dobrih učiteljev rabimo. Socialni razvoj države. O načinu emancipacije življenja imamo različne pojme. V glavnem pa vidimo, da se skuša doseči sreča in blagostanje ljudstve le na dva načina: Potom reorganizacije države na eni strani in potom medsebojne samopomoči na drugi. V prvih početkih socialističnega gibanja je bilo nemalo takih sanjačev, ki so pričakovali edinole od države pomoč za bedno ljudstvo, ki so mislili, da je le od reorganizacije državnega ustroja po volji gos-podujočega razreda odvisna emancipacija ljudstev. Koliko brezuspešnih pozivov na vladajoče je bilo takrat izrečenih, in koliko ponesrečenih programov državnega socializma je bilo sestavljenih! Država naj bi sama skrbela za potrebe ljudstva? Odkar so na svetu države, se ni še to zgodilo. Toda že veliko preden so se utopisti državnega socializma prepričali, da je le v organizirani bojujoči masi temelj novega družabnega ustroja, je delavstvo uvidelo, da je iskati način osvobojenja v medsebojnem združenem podpiranju. Na Angleškem, kjer je ta nova misel prvič prodrla, se je takoj pojavilo znano chartistično gibanje, ki je stremelo po reorganizat državnega ustroja pod pritiskom združenega delavsti na državno zakonodajo. Razredno zrelo delavstvo že razumelo, da ni pričakovati boljših razmer oJ ■ klonjenosti vladajočih. Delavstvo je skušalo uveljavi svojo moč potom svojih strokovnih in gospodarski organizacij. Zidalo je pogumno svojo razredno stark čisto neodvisno od države. Moč novega faktorja je t» ko v vsaki smeri nepretrgoma rastla. V obstoječi tap talistični državi se je pojavljal ustroj nove druata oblike. Cilji in boji razrednega socializma so pokaži novo smer v razvoju človeške družbe. Pričetek me sebojne razredne organizacije delavstva znači pro tek nove države, ki absorbira polagoma obstoječo h pitalistično državno premoč. Tako vidimo, n. pr, i je država prisiljena pod pritiskom organizacij, ki leg razrednega boja podpirajo delavstvo, in kjer so a vedne in močne, tudi gmotno v slučaju brezposelnost, stavki, itd., priznati delavskemu razredu bolništ nezgodno in invalidno zavarovanje. Vidimo tudi, pr., da je pametna trgovinska politika sama, ki vel« kapitalistični državi da je priznavati delavskim drugam, ki imajo nalogo preskrbeti ljudstvo z dobri mi in cenimi živili, posebno ugodne pogoje. Vidim na tak način, da je razredna politika delavstva, ki i prenehoma in skoraj neopaženo spreminja državi obliko in državne tendence gospodujočega razred«, Ko se je na Angleškem prvič uvedlo 10 urno delo pri vseh obratih, je Karl Marx opravičeno poudarjal, i znači določitev tega minimalnega delavnika — tal je delavstvo na Angleškem delalo po 14 in celo 16« na dan — triumf socialističnega principa, ker je la pač takrat država prvič prisiljena sprejeti zal vo razrednih organizacij po minimalnem delava času. Ravno ta zakon nam predstavlja pričetek) socialne politike, ki jo razredne organizacije od tedai neprenehoma izvršujejo. Paralelno z organizacijo in razvojem delava se razvija in izpreminja tudi obstoječi državni ustnj Početki socialne politike in splošne oskrbe se ten lje v delu in težnjah razredne organizacije. Država primorana, če hoče rešiti svoj obstoj, da udejslv polagoma socialna načela mase, ki se je pokazala " sobna ustvariti si tudi v kapitalistični družbi posebne življenske pogoje. V tem spoznanju tiči tudi vsa nevarnost za kapitalizma. Ko bo zgradba razredne stavbe riata dovršena, bo zmanjkala obstoju sedanje sama po sebi vsaka podlaga. Čim silnejšo bomo li svojo gospodarsko in politično stavbo, tem novi socialistični družabni ustroj nadomestil sistem. Proletariat sam je nositelj nove bodočno .jt Mehiška federalna vlada je odvzela nad 000 akrov zemlje veleposestnikom in jo razdeli tiste, ki jo obdelujejo. Tega polja ni enostavn fioirala, ker "demokratične" vlade drugih dr takega ne dovole, Mehika pa ni dovolj jaka, d jim mogla uspešno upirati. Enemu samemu posestniku je odvzela 200,000 akrov. To je že "grunt", kakršne se je dobilo samo v Rusiji rizmom. Na teh 200,000 akrih je moralo tlača liko število ljudi. Zakaj ne bi ti, ki zemljo f obdelujejo, isto tudi lastovali, je rekla mehišk da in je pričela s eskpropriacijo. V teku let bo bro vplivalo na pomirjenje mehiškega pol vulkana. I Karl Marks. Meseca maja praznuje socialistični proletariat obletnico rojstva Karla Marksa, ki je s svojim velikim delom Kapital zasnoval temelj znanstvenemu socila-pra. ; Karl Marks je bil rojen dne a. maja leta 1818 v Trier-ju, Nemčija. Njegov oče, Henrik Marks, je bil dobro znani odvetnik y državni službi. Karl Marks je študiral filozofijo in pravo na vseučiliščih v Bonnu in v Berlinu. V doktorja filozofije je bil promivrran leta 1841 v Jeni. Leta 1844 se je Marks prvič sešel s Frederik En-gelsom v Parizu. Postala sta najboljiša prijatelja in sodelovala drug z drugim. Njuno prijateljstvo je ostalo vedno prisrčno in ga je prekinila šele Marksova smrt leti 1883 v Londonu. Komunistični manifest sta spisala Marks in Engels leta 1847. Ta pamflet je ostal vse do današnjih časov klasnidna ekspozicija modernega socializma. Prvi del Marksove knjige Kapital je bil izdan leta 1867. To knjigo so takrat nazvali "socialistično biblijo". Beda in slabo zdravje sta preprečila Marksu dovr-iiter tega velikega dela. Po Marksovi smrti je dovršil ostala dva zvezka Kapitala Frederik Engels. Leta 1883, ko je Marks umrl, je bilo socialistično »banje še neznatno in malopomembno. Danes, po 40. letih od njegove smrti, je postalo mogočno in vladajoči razredi so v največjem strahu za svoj obstanek. Karl Marks si je zasigural častno mesto v zgodovini. On je od vsega, kar je nazadnjaškega, obsovražen takor nobena druga oseba. Toda krog njegovih somišljenikov se veča leto za letom. V šolah, kjer se poučuje o socialni znanosti, ne morejo preiti preko Karla Marksa. Govoriti morajo o njem in njegovih naukih 1 v vseh višjih šolah. Danes, v dobi razdvajanja, si razne struje laste ime "čisti marksisti". Marksov nauk je znanstven in odklanja utopije. Če bi živel, bi s svojimi izjavami razočaral marsikake "čiste" marksiste. Ekonomske razmere so stvar razvoja. Čudežnih potov, po kakršnih je hodil Mojzes s svojimi Izraelci, socializem ne pozna. Takega pota ni in ga ne bo iz kapitalizma v socializem. Ko je človeštvo dozorelo za spremenitev stare ekonomske torme, se je pojavil kapitalizem in se razvijal. Sedaj prihaja že od vrhunca navzdol, njegove pozicije pa .zavzema na podlagi evolucijskih zakonov socializem. Marksovo in Englesovo delo "Kapital" ni prevedeno na slovenščino. Knjiga je prevelika in bi ne našla med našim malim narodom dovolj odjemalcev. Prevedena pa je na vse druge večje jezike. Kdor bi želel "Kapital" v angleškem prevodu, mu ga lahko oskrbi upravništvo tega lista, i Karl Marks je velik. Demagogi v raznih slojih, sovražni napredku, so majhni posebno kadar smešijo Marksa, največjega filozofa socialne znanosti. V svojem življenju je trpel preganjanja in glad. Preroki, njegovi sovražniki, so govorili o nemogočno-sli njegovih izvajanj. Istotako govore danes. Toda v kratki dobi 40 let se je marsikaj spremenilo, kar so sta-rokopitneži in vlastodržci trdili, da se nikdar ne bo. %et se spreminja. Svet dozoreva za socialistično druž-k) in nobena sila na svetu je ne bo mogla preprečiti. Socializem ne pride, če ne bo delavstvo agitiralo in se organiziralo z namenom, da ga izvede. SEMINTJA. Verska manija. — Balkanizirana Jugoslavija. — Za 80% ljudi najvažnejša vest. — Posledice Landisovega odloka. — Ruski odgovor. Bivši nemški kajzer Wilhelm, ki živi v Doornu na Holandskem, je postal ekstremno pobožen. Prijela se ga je verska manija. Cele dneve presedi pri čita-nju biblije in evangeljskih razlag. Tudi moli mnogo. Verska manija je ena vrsta blaznosti. Na nji ne trpi samo kajzer, ampak poleg njega več ali manj še veliko drugih, med njimi mnogo takozvanih prominent-nih oseb. Indiferentno pobožnih pa je še mnogo miljonov ljudi: takih, ki molijo iz navade, ali zato, ker so njihovi očetje in matere molile; hodijo v cerkev, ker so tako naučeni, k izpovedi, ker bi bil greh, če ne bi šli in dajejo za cerkev godrnjanje. * * * Wilhelm Hohenzollern moli in se po njegovem mišljenju pokori in pripravlja za "drugi svet". Iz ponosnega, nadutega kajzerja je postala zlomljena oseba, duiševno in fizično, žal mu je bilo krone in uverjen je bil, da se mu je zgodila krivica. Čakal je dneva, da ga nemško ljudstvo pozove nazaj, toda ta dan ni prišel. Mnogo je še v Nemčiji ljudi, ki bi bili pri volji, da jim vlada blazni kajzar. Katoliški Bavarci so bili zadovoljni s svojimi blaznimi kralji in si jih žele nazaj. Ne vedo, da se časi, ki so bili in so prešli, več ne povrnejo. Le kak meteor se še vrne kot spomin na preteklost. * * * Italijanska buržvazija bi rada "samostojno" Hrvatsko. Zadnji teden so poslali iz Rima vest, da so na Hrvatskem proglasili republiko. Sestavljeno je bilo hrvatsko ministrstvo in Radič je bil imenovan za predsednika republike. Nekateri jugoslovanski listi v Ameriki so verjeli novici, ali če hočete, "raci". Radič bi morda rad postal predsednik republike. On je za neodvisno Hrvatsko vsled mržnje do Srbov. Na svoji strani ima večino hrvatskega ljudstva vsled istega vzroka. Radič in njegovi pristaši bi lahko bolje služili hrvatskemu ljudstvu. Toda če bi to skušali, bi se dobili drugi Radiči, ki bi meli maso na svoji strani. Hrvatska ima staro zgodovino, imela je svoje "slavne" kralje, svojo aristokracijo, pa se ne uda rada misli, da jo bo vladal Belgrad v svojo "pastirsko" dinastijo. Hrvatje naj se ravnajo po vzgledu Slovencev. Ako se jim zdi kralj "prenizek" in preveč "srbski", naj mu zgrade v Zagrebu palačo, lepšo kakor pa je ona v Bel-gradu. Zgrade naj mu vilo v kakem hrvatskem letovišču in ga na ta način privabijo v svojo sredo. Kadar bi jih obiskal, bi kralj že našel lepe besede in jih naslovil "svojemu hrvatskemu ljudstvu." Vladarji se razumejo na take reči. * * * * V ameriške besednjake novejših izdaj je prišla beseda "balkanizem", "balkaniziranje", ki pomeni deželo, v kateri vlada nered in splošna zaostalost. Jugoslavija je dežela na Balkanu. Poleg tega je balkanizirana dežela. Tolaži se lahko s tem, da so sedaj več ali manj balkanizirane vse druge dežele. Pošiljanje spomenic od strani hrvatskega bloka genovski konferenci ne bo koristilo ne Hrvatom in ne Jugoslaviji kot celoti. Cepetanje Črnogorcev za zaslišanje pred kakim zavezniškim tribunalom ne bo koristilo ne njim ne drugim, kvečjim tistim interesom, katerim je ležeče na tem, da Jugoslavija OSTANE balkanizirana. Ljudje, združeni danes v mejah Jugoslavije, SPADAJO skupaj. Tisti, ki se zavedajo zaostalosti dežele, naj delujejo KONSTRUKTIVNO za izboljšanje. To bo v Jugoslaviji vzelo zelo dolgo časa vsled zaostalosti ljudstva, ker živi že stoletja na teritoriju BALKANIZIRANE Evrope. I/. Jugoslavije je treba najprvo iztrebiti balkanizem. Potem pride vse drugo. * * * Za 80 odstotkov ameriškega ljudstva je bila zadnji teden najvažnejša vest objava, da se bo znani pretepač Jack Dempsey bil s pugilistom Willsom. Wills je črne, kar je za ameriško publiko še zanimivejše. Pretep se bo vršil v Montrealu v Kanadi. Prireditelji pričakujejo nad miljon dolarjev čistega dobička. Časopisje na vsem .severnem ameriškem kontinentu bo na prvih in nadaljnih straneh poročalo v vseh podrobnostih o pripravah za pretep in na dan borbe o najmanjših potankostih. Črnci in belopoltneži se bodo pretepali v raznih mestih med seboj, kajti ta "price fight" bo zanje najvažnejši razgovor. Tak je ameriški svet, kar naj si posebno zapomnijo tisti, ki mislijo, da je že zrel za revolucionarne preobrate. * * * Stavbinsko delavstvo in podjetniki v Chicagi so v dolgotrajnem sporu. Ko se je spor pričel razvijati in so kontraktorji vztrajali pri zahtevi za znižanje plač, so se skoro vse unije delavcev stavbinskih strok izrekle za razsodnika. Predlagale so sodnika Landisa in podjetniki so bili z njim zadovoljni. Delavci, ki čita-jo le kapitalistične dnevnike, so videli v njih dan za dnem hvalospeve o pravičnem razsojanju tega sodnika. Ni jim bilo znano, koliko socialistov in radikalnih unijcev je Landis obsodil v večletne ječe, ker so imeli svoja mnenja o vojni za "demokracijo". Landis je razsodil in delavstvo je zazijalo. Par strokam je pustil primerno plačo, kar je potrebno, če se hoče sistematično razdvajati številne unije, ker delavstvo še ni dozorelo za industrialno unijo. Ene stroke so se uprle razsodbi, intrigiralo se je na vseh koncih in krajih, linijski odbori so se menjali'kakor francoske ali italijanske vlade, medtem pa se je organiziral "državljanski odbor za uveljavljenje Landisovega mezdnega odloka." Provokatorji so pričeli igrati svojo vlogo in jo dobro odigrali. Odborniki, kakršne imajo stavbinske unije, so ljudje stare šole, konservativci in korumpi-rani politični mešetarji v vrstah obeh kapitalističnih strank. Dne 29. aprila je čikaško unijsko delavstvo priredilo veliko manifestacijo proti gonji podjetnikov za odprto delavnico. Šlo se je največ za boj stavbin-skega delavstva. Manifestacija je imela ob enem pa-triotični značaj in na shodu so imeli za govornike delavske "prijatelje", ki so poleg tega dobri patriotje, karkoli že njihov patriotizem pomeni. Gompers je bil tam, in ko je odhajal, je podal še dolgo izjavo proti boljševikom in pozival svet, naj ne prizna vlade sovjetskih diktatorjev in morilcev. * * * V par stavbinskih podjetij so bile vržene bombe, ki so napravile nekaj škode. V sredo 10. maja je bila zopet vržena ena bomba pred neko steklarno in pri poznejšem lovu za atentatorji sta bila dva policaja ubita. Odbori stavbinskih unij so obdolženi krivde umorov. Detektivi in policija so navalili na njihove urade, aretrali odbornike in zaplenili uradne listine. Prišli bodo pred porotno obravnavo in državna pravdništvo izjavlja, da bo za glavne odbornike pri-zadetih unij zahtevalo smrt na vešalih. Tako daleč n brž ne bo prišlo. Vsa afera je precej skrivnostna, t ti gre se v prvi vrsti za uničenje stavbinskih unij. I mor dveh policajev se temeljito izrablja v ta name«. * * * Mi smo prijatelji unij. Nismo pa prijatelji režim« v nekaterih unijah, ker so jim škodljivi. Socialisti™ tisk skrbi, da se razgalja take režime. Toda delavstfl ne čita socialističnega časopisja v tisti meri kot bi lil lo potrebno. Taki slučaji ga bodo PRISILILI poseč po listih, ki pišejo resnico o unijah in njihovih odbo rih, kajti socialistični listi so tu vsled DELAVSKIH interesov. Socialistični listi kažejo delavstvu pot, kalil preustrojti unije. Daje jim navodila, kakšne ljudi mol rajo voliti v unijske urade, ako nočejo svojih orga® zacij izpostavljati za igranje Landisom in privataii interesom sploh. Delavstvo mora spoznati, da izgubil bitke po SVOJI krivdi. * * * Policijski načelnik, državni pravdnik in predsei nik "državljanskega odbora za uveljavljenje Landiso vega mezdnega odloka" se nahajajo v raznih letoii-ščih, njihovi nižji pa po njihovem nalogu preganja jo unijske odbornike in vodijo strategični boj za ol vzetje vsakega vpliva stavbinskim unijam na gradte-no industrijo. Ni verjetno, da se bi zgodilo višjim oi-bornikom teh unij kaj hudega. Višje "zgoraj" preveč prijateljev. Posledice bo trpelo delavstvo, h leg pretepa, ki se bo vršil dne 1. julija v Montrealu,li moralo nekoliko misliti tudi o svojih lastnih zailevak * * * Umor dveh policajev je vreden obžalovanja, ii so puškarje najeli unijski krogi, zaslulijo kazen. Zatekanje- k bombam je slabo orožje. Kjlub temu se nasi nih sredstev poslužujejo največ strogo konservativni unije. L W. W., ki se jo je smatralo za organizacijo nt silij, se jih v svojih bojih ni posluževala. VzgojevanjM članstva na razredno zavedni podlagi je najboljše o-1 rožje. Nasilja služijo podjetnikom, kar je bilo češi« krat dokazano. Dokazano je sedaj ponovno v slafl ju čikaškega stavbinskega delavstva. Nekoliko bo ■ izkušnja pomagala. Toda potrebne bodo še mnoge difl ge. Ameriško delavstvo se počasi uči. * * i* Rusi so v svoji zadnji noti genovski konferendl odgovorili, da ne bodo spremenili politike socialize cije v mejah svoje države. Zavezniška nota Rusiji® bila sestavljena na podlagi kompromisnih točk mtfl Anglijo, Francijo in Belgijo ter nekaterih drugih deijH Bila je mešanica zahtev, pobijajoča druga drugo. Rim ki odgovor se takorekoč norčuje iz njih, na veliko zo predstavnikov starega reda, varuhov privatne lalfl nine« Rusi so opomnili vlade evropskih držav, da« že večkrat zaplenjevale privatno posest. Tudi papfl je zahteval od zaveznikov, naj v svojo noto vpiiH zahtevo za povrnitev zaplenjenih posestev katoliiH cerkvi v Rusiji. Lloyd George bi rad ustregel svetoH očetu, ravno tako tudi M. Barthou, predsednik fnH coske delegacije. Ampak spomnila sta se, da je Fnfl cija že dvakrat zaplenila cerkveno posest in eoHl tudi Anglija. * * * Rusi so pokazali, da so pripravljeni na koopinH cijo s kapitalističnimi državami, kolikor je v sedaljfl okolščinah mogoča. Zahteve zaveznikov, v prvi nI Francije, za notranjo preuredbo Rusije na poiiH načela privatne lastnine Rusija odklanja. DasiraM izčrpana, četudi divja v njenih provincah glad, Rusi-i ni na kolenih. Sovjetska diplomacija prekaša diplomacijo ostalih držav, ker je iz NOVE šole. Njej so ljudski interesi prvi. Stari diplomaciji so pred vsemi Srugimi privatni interesi najvažnejši. V tem je razlika in bo ostala. Med kapitalizmom in socializmom e mir nemogoč. Tolerirati bosta skušala drug drugega, v kolikor bo to mogoče, dokler ne pogine staro na korist novemu. Genovska konferenca ni fiasko. Fia-sko je za tiste, ki so oči nje pričakovali reči, katerih Jie more izvessti. Ona je ena izmed številnih konferenc, ki se vrše po vojni in je priprava za konference, ki se bodo vršile. Države vsakega tabora postopajo solidarno le v vojnah, ker se gre za destrukcijo. Pri razpravah za gradnjo jim ne gre tako gladko, ker se interesi posameznih kapitalističnih skupin križajo. Ru-sti oljni vrelci in ruske rude so predmet, po katerem hrepene ameriški, angleški, francoski in drugi trusti. p bi znalo ljudstvo uveljaviti svoje interese in če bi imeli mesto kapitalističnih ljudske vlade, bi šlo delo na takih konferencah za rekonstrukcijo hitreje od rok. |Po gladkem tiru pa ne bo šlo v nobenem slučaju še Ldolgo časa, kajti tudi interesi ljudstva ene dežele niso povsem enaki interesom ljudstva druge dežele. [Vsoglatšenje teh bo vzelo dolgo dobo in to delo bo storil šele socializem. Ameriški jugoslovenski listi ljubimkujejo z denarno "amerikanizacijo". Ameriške trgovske zbornice verujejo v amerikanizacijo. Posebno na srcu so jim inozemci. Za ameri-j kanizucijo teh ustanavljajo organizacije pod raznimi lepo donečimi imeni. Glasilo Čikaške trgovske zveze je v svoji, izdaji z [dne 1, marca objavilo članek, v katerem hvali patrio-j lične tujejezične liste v Chicagi vsled njihovega prizadevanja za amerikaniziranje tujezemcev. Ustanov-, Ijena je bila posebna inkorporacija pod imenom Fo-j rein Language Press, Inc., kateri nudi Chicago Asso-! ciation of Commerce vso mogočo pomoč. V omenjenem članku je pohvaljenih par čikaških slovenskih li-I slov. "Glas Svobode" in "Hrvatski Glasnik" pa imata P v njem fotografični posnetek svojih naslovov in poleg tleli še 18 drugih tujejezičnih listov v Chicagi. Pod sliko naslovov teh listov je sledeče besedilo: "Some Of The Foreign Language Newspapers f Which Are Promoting The Americanization Work Of The Association Of Commerce." V prevodu se ta odstavek glasi: "Nekaj od tujejezičnih listov ki pospešujejo delo j amerikanizacije kot ga vrši Trgovska zveza." Nadaljno besedilo opozarja na opis obletnice Georga Washingtona in Abrahama Lincolna, ki je bil poslan tem listom v priobčitev. Trgovske zveze se razumejo na delo amerikanizacije. Nesmrtni Lincoln in prvi predsednik republike George Washington so zunanja slika njihovega dela la "amerikanizacijo." Notranja, zakulisna slika pa je naperjena proti socialističnemu in linijskemu gibanju. To je edini namen "amerikanizacijskega" dela kapitalističnih krogov. Boj proti unijam, boj proti socialistom in vsemu naprednemu življenju med delavstvom, to je "amerikanizacija", kakor jo razumejo ameriške Chambers of Commerce. Dne 22. aprila to leto je "amerikanizacijski od- bor" od "Chicago Association of Commerce" priredil banket izdajateljem in urednikom tujejezičnih listov. Udeležilo se ga je 19 zastopnikov tujejezičnih listov in 1(5 članov prej omenjene trgovske komore, ki predstavlja čikaške denarne interese. Kakor poroča "Hrvatski Glasnik", so "zastopali jugoslovansko časopisje g. Ivan Palandech od "Jugoslavije", g. Zvonko Novak od "Glasa Svobode" in I. P. Lupis-Vukič od 'Hrvatskega Glasnika". "Glas Svobode", ki je priobčil sliko udeležencev, opisuje ta banket pod naslovom "Konferenca neangle-skih časnikarjev z amerikanizacijskim komitejem" sledeče: "Na gornji sliki je videti zastopnike mnogih čikaških listov, ki so pisani v neangleških jezikih. Ti možje so se koncem preteklega meseca sestali z amerikanizacijskim komitejem čikaške organizacije "Chicago Association of Commerce" na pomenek, kako bi najuspešneje pridobivali tujerodne elemente za ameriške ideale. Na tem zanimivem sestanku je bila izgovorjena marsikaka pametna beseda. Predstavniki čikaške organizacije "The Chicago Association of Commerce" so obrazložili zbranim tujerodnim časnikarjem, kaj vse je že njihov odsek za amerikanizacijo storil za naše priseljence. Časnikarji so dali temu odseku mnogo prav pametnih nasvetov ter poudarjali neizpodbitno dejstvo, da je najlažje pridobivati priseljence za ameriške ideje v njih lastnih jezikih. In ker pišejo edinole listi, ki niso pisani v angleškem jeziku, v govoricah prizadetih priseljencev, so le-tisti več storili za amerikanizacijo kakor pa vsi veliki ameriški časniki, pisani v angleščini. Zato je treba neangleške liste podpirati, nikakor jih pa ne zatirati in prezirati, kakor to dela večina ameriških velepodjetij. In tu je treba prebiti led, če hočemo, da bodo neangleški listi še nadalje mogli uspešno delovati za amerikanizacijo tujerodnih elementov. Znanje, angleščine še ni vse. Treba je pouka. Ali ljudi, ki pridejo iz Evrope in drugih krajev semkaj je najlažje poučevati v tem in vsakem drugem oziru v njih lastnem jeziku. Organizacija "The Chicago Association of Commerce" naj torej skrbi za to, da bodo jela velika ameriška podjetja vpoštevati tudi neangleško časopisje v tej deželi in ga podpirala s svojimi oglasi. Vse te nasvete je amerikanizacijski odsek organizacije "The Chicago Association of Commerce" vzel na znanje ter obljubil zbranim časnikarjem, da se hoče tudi ravnati po njih. Tisti krivični predsodek, ki ga imajo Američanje proti neangleško pisanemu časopisju, naj izgine. To pa se da doseči le na ta način, da izvedo merodajni činitelji v ameriškem narodu, koliko dobrega stori za ljudi, ki pomagajo voditi Ameriko do viška prosvete in blagostanja. In organizacija "The Chicago Association of Commerce" je v stanu veliko storiti v tej smeri." Tako "Glas Svobode" o tej "konferenci za amerikanizacijo." Poročilo je zanimivo in slovenski delavci naj ga prečitajo tolikokrat, da bodo razumeli pomen te konference. Izmed jugoslovanskih časnikarjev sta imela na tem banketu kratke govore I. Palandech in Lupis-Vukič. "The Chicago Association of Commerce" je v svoji publikaciji prinesla poročilo o tem banketu, v katerem navaja tudi govor g. iiupisa-Vukiča, ki se v originalu glasi: "Said Mr. Lupis, publisher of the Croatian Herald, who in his motherland has been imprisoned for his principles, and who here produces what, it is claimed, is the most widely read Jugoslaw paper in existence, revealed the nature of the secret operation of certain disloyal forces in this country of foreign origin, these forces cul-thxiting communistic propaganda within fraternal organizations. He explained that communist have gained control of the National Croatian Society of Pittsburgh including its publicity organ with 30,000 circulation. He warned his hearers that if the American authorities do not their duty, and that soon, the whole Croation fraternity will be bolshevized. Other organizations exposed to like seditious propaganda are the National Croation Society, Croation Society of III. League of United Serbians, Slovenian Benevolent Union." Poročilo o apelu Lupisa-Vukiča na čikaško trgovsko komoro se v prevolu glasi: "Gospod Lupis, izdajatelj "Hrvatskega Glasnika", ki je bil v svoji domovini v ječi vsled svojih načel, in ki v tej deželi izdaja list, o katerem trdi, da je najbolj razširjen in da se ga največ čita izmed vsega jugoslovanskega časopisja, je razkril način tajnega delovanja gotovih nelojalnih elementov v tej deželi iz vrst inozemcev, ki goje komunistično propagando v podpornih organizacijah. Pojasnjeval je, kako so komunisti dobili kontrolo v Narodni Hrvatski Zajednici v Pittsburghu, in nad njenim glasilom, ki izhaja v 30 tisoč izvodih. Svaril je navzoče, da če ameriške avtoritete ne bodo izvršile svojih dolžnosti, in to kmalo, bodo vse hrvatske podporne organizacije boljševizirane. Druge organizacije, ki so izpostavljene enaki propagandi uporništva, so Narodna Hrvatska Zajednica, Hrvatska Zajednica od Illinois, Savez Sedinjenih Srba in Slovenska Dobrodelna Jednota." Katero slovensko podporno organizacijo je Lupis-Vukič imel v mislih, se ne more razvideti. V angle-čini jo je imenoval Slovenian Benevolent Union. Najbrž je mislil S. N. P. J. Iz poročila, kakor ga posnemamo po "Glasu Svobode", in po Lupisovem govoru čitatelji lahko razvidi-jo, kakšen je bil ta sestanek, "na katerem je bila izgovorjena marsikatera pametna beseda." Moč čikaške "Association of Commerce" je velika. Ona predstavlja kapitalistični sloj v Chicagi, toda njene aktivnosti so razpredene po vsem svetu. Ona reprezentira interese, ki vodijo boj za odprto delavnico, za znižanje plač in proti ljudskim interesom sploh. Od teh trustjanov želi Zvonko oglasov za neangle-ške liste, Lupis-Vukič pa želi zatrtje komunističnih vplivov v hrvatskih podpornih organizacijah. Seveda je pripovedoval, kako so lojalni listi jez proti povod-nji radikalizma med inozemskim delavstvom. Živimo v kapitalistični družbi in pod vlado ameriške demokracije, kakor jo razume večina tukajšnjega ljudstva. Pod tako uredbo imamo liste, ki so na strani ljudskih interesov — katerih število je majhno — in liste, ki so v službi privatnih interesov. Slednje časopisje je v veliki večini. Izmed vseh je najslabše tisto časopisje, ki skuša služiti, ali pa se dela kakor da služi, dvem gospodarjem. Nemogoče je služiti kapitalističnim in delavskim interesom ob enem. To resnico smo našemu delavstvu že mnogokrat povdarili, pa jo še ne razume. Konvencija socialistične stranke in drugo. Poroča Frank Petrich. Letošnja konvencija socialistične stranke je bili vsled majhne vdeležbe zastopnikov bolj konferenca kot pa konvencija. Navzočih je bifo 22 delegatov, 7 člana? eksekutive in 6 bratskih delegatov, vseh skupaj 35 zbo rovalcev. Zastopanih je bilo 22 držav, mladinska orga-nizacijaa socialistične stranke, štiri federacije socialistične stranke, en bratski delegat Farmer-Labor stranice Zedinjenih držav in en bratski delegat je zastopal socialistično stranko v Yucatanu, Mehika; isti delegat je zastopal tudi mehiško Delavsko stranko. Vzlic majhnemu številu delegatov je bil sesetanek zelo važen, ker zaznamuje — zlasti kar se zaključkov z ozirom na stike unijskega in farmarskega gibanja i Ameriki tiče — nov korak v smeri širšega političnega zamaha in razumevanja neodvisne delavske polito akcije med ameriškimi trade unijami in farmarji, s socialističnega stališča. Važen je bil ta sestanek tudi zato, ker je .stranka vzpostavila zopet mednarodne stike, ko je odglasovala, da pristopi k dunajskemu delovnemu odboru, ki se prizadeva, da združi Internacio-nalo. Kakor je bilo zborovanje po mišljenju enega krila, so obstajale semtertja vendar diference radi važnejših točk v agendi, ki so se pa na koncu razprav in odgla-sovanja o predlogih utopile v harmonijo, kakor je bila pri socialistih pač vedno v navadi. Vprašanje Internacionale. Znatna nesoglasja so nastala pri reševanju vprašanja, če naj se stranka pridruži dunajskemu mednarodnemu delovnemu odboru za združenje Internacionale, in pa če naj stranka sodeluje pri načrtih za ustanovitev Labor party po angleškem vzorcu — to je za politično federacijo progresivnih trade unij, farmerjev in socialistične stranke. Glavne argumente za pristop k dunajskemu delovnemu odboru za združenje Internacionale je navajal sodr. Hillquit, med tem ko mu je ugovarjal njegov kolega Vladeck. Hillquit je dejal, da je doba čakanji in mednarodne izoliranosti, kakor jo priporoča zi trade unije Gompers, minila, in da mora stranka izreči glede tega svoje stališče. Ker zavzema dunajska frakcija stališče, ki je podobno ameriški socialistični stranki, priporoča, naj ima stranka toliko korajže, da se it reče za pridruženje k Dunaju. Sodr. Vladeck je dejal, da voz mednarodnega sporazuma še vedno skače in se zaletava sem in tja, vsled česar bi bilo bolje, da se vrši proces mednarodnih stikov neodvisno. Federativna delavska stranka. Kakor za vprašanje mednarodne priključitve, tako je vodil glavne argumente za sodelovanje stranke pri /ustvarjanju Labor party po angleškem vzorcu sodr. ■ Hillquitt, med tem ko je navajal glavne protiargumenB sodr. O. C. Wilson iz Illinoisa. Glavni Hillquitov argument v prilog ustvarjanj« take Labor party je bil, da je imela stranka do sedfl premalo stika z organiziranimi delavci in farmarji ii® je živela bolj akademično kakor pa praktično politico« življe \je. Duh socializma mora preiti v meso in kifl delavskih množic. To pa je mogoče najuspešneje, ifcl imajo socialisti vsaj semiorganične stike z gosporfarskH organiziranimi masami. Marksu, je dejal Hillquit, se ni nikdar sanjalo, da se morajo socialistične stranke poslavljati na stališče svete nedotakljivosti in rezer-viranosti. V Evropi, kjer so gospodarska gibanja delavstva poklicali v življenje socialisti, so vrata izmenjavala nazorov o bodoči družbi pri teh organizacijah odprta, med tem ko moramo tukaj, kjer je našlo socialistični! gibanje že gospodarsko gibanje čvrsto .ukoreninjeno, šele najti sredstva, da se nam ta vrata odpro. Ustvarjanje take Labor party s sodelovanjem socialistov, ustvarjamo pogoje za učvrščenje odnošajev med socialisti in frarfe-unijci ter farmarji, kakršni obstajajo v Evropi. Nesmemo namreč pozabiti, da je taka Labor party v Zed. državah v zaplodu, in če se socialisti ne »nimajo za vse to in če pri njem ne sodelujejo, bomo imeli to gibanje, ko doraste, proti sebi, namesto da bi ga imeli z nami. < Sodr. Wilson je ugovarjal Hillquitu z enim samim argumentom, češ, da bo zgubila stranka na ta način svojo identičnost. Svoj nazor je podprl na potežkoče, ti obstajajo tukaj radi državnih zakonov, ki tako kombinacijo, kot je zamišljena v osnovanju Labor party lahko popolnoma izbrišejo identičnost socialistične stranke kot samostojne politične stranke v Ameriki. Stanje stranke. Kakor je bilo že poročano, je odprl zborovanje gl. tajnik sodrug Otto Branstetter dne 29. aprila dopoldne v Labor Temple na 25. ulici v Clevelandu, O., nakar je bil izvoljen začasnim predsednikom sodr. Morris Hillquit iz New Yorka. Na to so podali tajniki federacij. mladinske organizacije in gl. tajnik Branstetter svoja poročila. I Iz teh poročil je razvidno, da stoji stranka gmotno in moralno bolje, kakor je stala pred letom. Strankin dolg, ki je znašal tedaj nad $21,000, se je znižal na MO,000, med tem ko ima stranka letos nad 4000 leč članov in izgled za porast stranke je očividno boli, kot je bil leto osorej. Izmed federacij so naredile korak naprej zlasti Jugoslovanska socialistična zveza, ki zaznamuje 56 članov več na mesec kot lansko leto rorej; poleg tega je izginil tudi deficit. Istotako zaznamuje napredek finska federacija, med tem ko je italijanska federacija padla na članstvu. Vendar je sodr. lalenti mnenja, da je ta padec le začasen in da pride italijanska federacija kmalo na svoje staro mesto. I Za temi poročili je sledilo čitanje agende in razprava o predlogih. Prva točka agende je bilo vprašanje I mednarodni priključitvi stranke. Kakor je znano, je vsebovala ta točka tri neodvisne predloge, ki se glase: t, "Da stranka vztraja na stališču mednarodne nev-f tralnosti do konvencije 1923". [!. "Ha stranka izvoli na konvenciji delegate, ki naj E prisostvujejo mednarodni delovni zvezi sociali-1 stičnih strank s sedežem na Dunaju, kateri naj po-f tem poročajo in dajo svoja priporočila glede pri-!' druženja k tej uniji, ali pa k taki mednarodni Or-I ganizaciji, ki bi bila plod prihodnjih konferenc." !. "Da vloži stranka takoj aplikacijo za vstop v med-1" narodno delovno zvezo socialističnih strank na i Dunaju." K Debata o teh treh predlogih je trajala vse popoldne dne 29. aprila; ko je bila zaključena in je bilo o Hiadevi odglasovano so dobili predlogi glasov kakor sle-Mi:l. predlog 1 glas; 2. predlog 9 glasov; 3. predlog 11 Hpisov. Za 3. predlog se je zavzemal zlasti sodr. Hill-»it. med tem ko se je zavzemal za drugega Vladeck iz l\ew Yorka. Kakor hitro je bil rezultat glasovanja Rltan, je bil vstop k dunajskemu delovnemu odboru ■flljen potom kabla na Dunaj. Druga važna zadeva v agendi je bila sodelovanje z Labor Party. Po daljši debati, ki je trajala 8 ur, je bil sprejet predlog v agendi, z dodatkom sodr. Hillquitta, ki se glasi: "Konvencija priporoča državnim organizacijam stranke, da kjerkoli je mogoče, sodelujejo z organizacijami delavstva in farmarjev v svojih državah v neodvisnih političnih akcijah; tako sodelovanje pa se ima izvajati na podlagi sledečih pogojev: 1. Termin "politična akcija" se mora razumevati, da pomeni nominiranje in izvolitev kandidatov potom stranke delavcev, farmarjev in socialistov, organiziranih z izrečno opozicijo napram republikanski in demokratični stranki, izključivši vsako sodelovanje s temi strankami pri primarnih volitvah in glasovanje za njihove kandidate pri javnih volitvah. 2. Da mora biti neodvisnost Socialistične stranke, njena politična organizacija in stališče kot celote popolnoma zavarovana, pa naj se vrši politično sodelovanje v kakršnikoli obliki. 3. Politični programi in platforme, ki se sprejmejo za take skupne politične nastope, ne smejo biti v nasprotju s platformo in načelno izjavo Socialistične stranke. 4. Da je vsako sodelovanje socialističnih organizacij podrejeno odobrenju eksekutive socialistične stranke. Tudi ta predlog je bil sprejet z dvema glasovi večine. Članarina. Glede članarine, ki se nanaša pri klubu, to je svo-te, ki jo plača posameznik pri klubu, ni bilo pravzaprav ničesar določenega, ker je temeljna mesečnina prepuščena krajevnim klubom; določena pa je svota prispevkom, ki jih ima dobiti gl. stan stranke in državne organizacije. Po lestvici, ki je bila sprejeta, bodo plačali od sedaj za naprej člani federacij 2 in pol c. več na mesec, odpadejo pa s tem konvenčne znamke, ker se bo tri cente devalo na stran za pokritje kon-venčnih stroškov. Dosedaj je naprimer plačevala naša zveza na gl. stan po 10c od člana in po 12 in pol centa od člana na drž. organizacije. Od slej ostane za drž. organizacije ista sVota, plačati pa bo treba 12 in pol centov na gl. stan, ali 2 in pol centa Več kot do sedaj. Nova lestvica za članarino nastopi s 1. julijem 1922. Natančnejše definicije o teh prispevkih poda nova strankina eksekutiva, ki se snide dne 30. maja, menda v Chicagi. O znižanju mesečnih prispevkov na Zvezo za enkrat torej ne more biti govo^ ker bo treba povrh sedanje svote dodajati še po 2 in pol centa na mesec gl. stanu. Seveda ne bo radi tega treba članom plačevati konvenčnih znamk, ker bo pokritje za konvenčne stroške pokrito v teh 2 in pol centih od člana več na mesec; toda vprašanje nastane, kako bomo pokrivali ta mesečni povišek. O tem bomo govorili ob priliki. Konvencija je sprejela takozvani initiation fee znamko, ki stane 50e in jo bo moral imeti vsak nov član v svoji članski knjižici. Teh 50c se deli na tri dele; 20c dobi gl. stan stranke, 15c državna organizacija in 15c okrožna ali county organizacija. Odredbe glede teh znamk stopijo v veljavo s 1. julijem t. 1. Stranka izda informativno knjigo ali kažipot, ki bo vsebovala informacije o kretanju stranke in druge važne zadeve, o katerih mora biti vsak aktiven član stranke in agitator poučen. Federacije ostanejo, kakor so. Habermanovo poročilo. Zanimivo je bilo poročilo bratskega delegata so-dcuga Roberta Habermana iz Mehike, ki se je nanašalo na napredek socialistične stranke v državi Yucatan, Mehiki. Država Yucatan je namreč pod socialistično upravo, in 94 odstotkov njenega prebivalstva je organiziranega v Socialistični stranki. V Yucatanu spada socialistični stranki 95,000 Indijancev. V Mehiki se vlada s puško in z glasovnico, je dejal Haberman. Dokler so bili Indijanci sužnji veleplantažnikov, so nosili okrog vratu obešene križce in svetinjice matere božje, sedaj, ko so svobodni, nosije pri sebi rdeče knjižice kot člani Socialistične stranke. Podoba Karla Marksa se nahaja v vsaki indijanski hiši. Karl Marks je za mehiške Indiance tak idol, kakor je Lincoln v Zed. državah za črnce. Brezdvomno je, da smatrajo sedaj mehiški Indianci razpelo in druge religiozne podobe za simbol suženjstva, med tem ko je rdeča knjižica znak svobode in bratstva. Kdor pride danes v Yucatanu med Indijance, je dejal Haberman, pa nima rdeče socialistične knjižice, ni prav varno zanj, in čim prej se poslovi od njih, timbolje. Obregon, sedanji predsednik Mehike, gre zelo na roke socialističnemu gibanju in strokovnim unijam. Huerta, Madero in Carranza so se izkazali delavskemu razredu, ki je največ pripomogel, da so prišli na površje, za izdajalce. Vzelo je precej časa, da so kandidati in aspirantje za predsedniški stolec v Mehiki iznašli, kako ne smejo ravnati, če hočejo, da ne izpodlete s stolca. Socialistična vlada v Yucatanu je vpeljala v vseh šolah nov učni sistem, ki vključuje nauk o teoriji nad-vrednosti, definicijo o potrebnem delu, o industrialni revoluciji, o solidarnosti in zgodovini religije. Poleg tega mora poznati vsak učitelj in učenec zakon, ki se tiče delavskih odredb in izhaja iz mehiške ustave. Poleg države Yucatan, ki je pod socialistično u-pravo, so še tri druge države, ki jih upravlja mehiška Labor party, istotako prepojena s socialističnim duhom. Katoliška cerkev v Mehiki, ki je bila vedno na strani sužnjedržcev, (kakor je to z malimi izjemami povsod) je dejal Haberman, skuša tudi sedaj delati vse mogoče ovire Obregonu in naprednim elementom v Mehiki. Tako je kat. cerkev v Mehiki v zvezi z bankami in trgovskimi zbornicami proti linijskemu gibanju za odprto delavnico. Naravno je, da se vsi nazadnjaški elementi v Mehiki družijo s katoliško crekvijo, in o-bratno je katoliška cerkev povsod, koder se kujejo naklepi proti delavstvu, priprostemu ljudstvu in napredku. V torek, zadnji dan konvencije, je podal odbor za finance svoje poročilo in priporočilo glede dobave gmotnih sredstev, ki naj omogočijo stranki priredbo obsežnejše turneje. Priporočil je novi eksekutivi, naj izda na vse aktivne člane apel za $1 podpore, kar bi zneslo, če se odzovejo vsi člani, okrog 13,000 dolarjev. > Konvencija je sprejela resolucijo, v kateri izraža stranka popolno solidarnost s premogarji v njihovem pravičnem boju napram premograskim baronom ter jim nudi v tem boju na razpolago vsa sredstva, ki jih ima, da se boj završi v korist štrajkujočih premogar-jev. Končno je pozval sodr. Melms, kot predsednik zadnje seje konvencije, vse delegate na neumorno delo za pojačanje Socialistične stranke in je zaključil sejo ob petih zvečer. Priredbe kluba št. 27, JSZ. Kakor je bilo poročano v Proletarcu, da skl klub št. 27 J. S. Z. ob priliki strankinega zborov« dne 28. aprila posebno sejo, katere se vdeleži gl. taji .1. S. Z., da priredi dne 29. aprila javen shod in j aprila koncert, se je vse to izvršilo, kakor je bilo ■ znanjeno — le žal, da ne na vsi črti s takim uspel»| kakor je bilo pričakovati. Kar se klubove seje tiče, je pač tako, kakor je I nes povsod; nekaj jih pride, drugi pa imajo opral pri raznih podpornih in prosvetnih društvih. Zlaslij bilo v tem slučaju resnica pri klubu št. 27. kaleri) člani so se pripravljali za koncert. Tako je bilo nji ji izmed 40 članov in članic komaj 20 članov. Ni mi sicer znano, v koliki meri goje kulturno® ljenje clevelandskih Slovencev podporna društva,I terih vsekakor ni malo; informiran pa sem. da si« velik del tega kulturnega dela na klubu štev. 27, n česar je naravno, da imajo člani kluba precej delaj š tem v zvezi precej gmotne odgovornosti na svo| plečih. Dnevni red seje je bil v smislu dela, ki ga il klub, kakor je to pač pri vsih drugih klubih, ki sel hajajo v večjih naselbinah. Ko je prišla na dnevni i zadeva razprodaje majske številke "Proletarca' ti a je bil cel kup na mizi — 500 iztisov — so se so« rade volje odzivali za razprodajo. V ta namen soi organizirali, tako da je vzel vsak član gotove ulice,1 Ko je bil dnevni red izčrpan, je podal gl. laja pojasnilo o splošnemu stanju stranke, stanju J. S.9 ter Proletarca. Z apelom, naj klub izvoli posebenl bor, ki naj bi imel na skrbi razprodajo knjig, kiji ima list v zalogi. Proletarec ima za $2000 knjig, ka re je treba spraviti v denar, zlasti je treba spraviti! denar take knjige, ki delajo našemu trgu napoto ■ jih nadomestiti s knjigami, ki odgovarjajo naši al ciji in propagandi. Naj še omenim, da je v teku seje klub odglaso« da prispeva iz klubove blagajne $40.00 Prolehrol podporo. V soboto večer je bil v Božeglavovi dvorani janfl shod, na kateremu so govorili sodrugi J. Maurtril Pennsylvanie in Wm. Henry, oba člana eksekutivestl cialistične stranke, v angleškem, in gl. tajnik ,1. S.Zjfl slovenskem jeziku. Shod žal ni bil tako obiskan, kili se je mislilo, da bo. Kolekta je znašala nekaj mM $9.00, in za približno toliko je bilo prodane slavni ne knjige, ki jo je izdala okrajna organizacija ob m indvajsetletnici Socialistične stranke. Žal, da dm landski delavci niso vsi slišali lepega govora, ki gl imel sodrug Maurer, ki je trajal skoraj eno uro. j Koncert pevskega zbora "Zarja". V nedeljo večer se je vršil v isti dvorani koal zbora "Zarje" s petjem, godbo in plesom. Na prol mu je bila tudi kratka, igra, ki jo pa klubu vsled ti lelega člana, ki je imel glavno vlogo, ni bilo mogoč«! vajati. Program je bil vzlic svoji enostavnosti bogati je nudil za ameriške razmere izreden užitek. Viepl ske in inštrumentalne točke so bile izvršene z veliH preciznostjo. Petje s spremljevanjem orkestra naprimer, jcfl goče organizirati le v taki kompaktni naselbini, ktil Cleveland, kjer je pri roki glasbeni in instrumental material. Da je to spojeno tudi z razumevanjem ffl gresivne glasbe, s katero se morejo ponašati tudivdl rem kraju le v družabno najbolj razvitih središči« razume samo ob sebi. — Koncert je bil dobro otifl i je uspel v moralnem kakor v gmotnem oziru prav dobro. [ Pri svojem kulturnem delu ima klub št. 27 in menil) vsi drugi, ki se pečajo s kulturnimi priredbami v wvelandu, velike težkoče radi dvorane. Koncert, ki j) je dala Zarja, del kluba št, 27, bi bil gotovo bolj ioimiran, če bi mogli ljudje po končanem koncertu, [kateremu je nasledil ples, prisesti k mizam, namesto da so morali čakati na vsak ples stoje. Pa tudi glede de-Ja socialistične agitacije in propagande, kakor prodajanje knjig, iskanje naročnikov za glasilo itd., je v tali situaciji skoraj enemogočeno, če ne popolnoma izključeno. Človek, ki prestavlja svoje pekoče podplate, tikajoč na nov plesni komad, ni razpoložen za pogovore, ki so v zvezi z našim gibanjem. Radi tega je Eipmi dvorana v Clevelandu takorekoč problem tudi (iti sodrugov. Shod kluba št. 49. v Collinwoodu. V nedeljo popoldne je priredil klub št. 49 v Collinwoodu javen shod, ki ga je sklical sodr. J. Prudich, klubov tajnik in na katerem je govoril gl. tajnik J. S. Z. o potrebi socialistične organizacije in njenega glasila, kot socialistični rekonstrukciji po vojni. Shoda seje vdeležilo okrog 140 ljudi. V svojem izvajanju se je dotaknil gl. tajnik vojne zgodovine, stališča J. S. Z., cepitev soc. stranke, odnosno kril in ruske revolucije ter novih razmer, ki so nastale in zahtevale — in še vedno zahtevajo — modi-liriranje taktike 3. Internacionale in končno poziva za ijedinjenje vseh treh internacional v eno samo Internacionalo. Njegovo izvajanje je bilo, da s cepeljenjem in vlečenjem vsak sebi ne služimo skupnemu cilju, am- ^narobe: se oft cilja oddaljujemo in pomagamo nail nasprotniku. Zlasti je to resnica, kadar se prizadeva ena frakcija v krogu druge frakcije, da ji razdira disciplino. Kdor spada k tej ali oni frakciji, naj raje pridobiva za svoje nazore tiste, ki še niso nikjer [fin teli je na miljone, — namesto da zahaja med že organizirane in dela intrige in zdražbe, češ, kako je le njegova frakcija prava in zveličavna. Koraki za enotno Internacionalo so bili storjeni, toda enotna fronta ne pride kar čez noč; za enotno fronto je treba dogovorov, posvetovanj in tolerance. Morda vzame proces enotne fronte nekaj mesecev, aiorda eno ali dve leti. Vse je odvisno, kako se bodo lastopiki teh struj držali in kar je glavno, kakšne bodo od časa do časa razmere v raznih deželah. Razmere-te so vedno glavni faktor o odločanju taktike, lliaša dolžnost kot socialistov, ki verujemo v znanstve-' ni socializem, je zasledovati pojave, motriti jih in na podlagi tega, kar smo iznašli, delati šele zaključke o laktiki v tem ali v onem kraju. Cilj naš je eden toda laktika je različna ker so različne razmere, pod katerimi vodi delavstvo svoje boje. Tudi v Rusiji so pri-Sli do prepričan ja, da je to resnica. Če bi bili naši delavci iz nasprotnega tabora o teh taktičnih izpremem-bah bolje poučeni, kakor so, bi bili danes že bližje drug drugemu, kakor smo. Končno je apeliral na pričujoče, naj pridobe Proletarcu novih naročnikov in klubu novih članov, da bo Ihtb zopet aktiven, kakor je bil nekdaj. V tem smislu je govoril tudi sobr. Kabaj, ki je odprl shod. Končno t apeliral na navzoče še sodr. Math Petrovich, ki je dejal, da je osvoboditev delavstva izpod industrialnega suženjstva odvisna od delavstva samega. Medsebojna nasprotstva delavcev le učvrščuje verigo, ki ga oklepa. Na vprašanje gl. tajnika, če ima kdo kakšno vpra-fcnje. se je odglasil neki Hrvat, ki je dejal, da je So- cialistična stranka podobna Ebertovi vladi v Nemčiji. Ko mu je tajnik pojasnil, da primera sploh ne odgovarja situaciji, (1) ker je nemška vlada koalicijska, in (2) tudi ako bi bila nemška vlada popolnoma socialistična, to je pod absolutno kontrolo Sheidemanove frakcije, bi ta primera podobnosti ne odgovarjala resnici. ker je bila ameriška socialistična stranka vendar proti vojni, in radi tega preganjanja, med tem ko jc Scheidemanova frakcija, 'h kateri se prišteva Ebert, glasovala za vojni kredit. Očividno je bilo, da je bil mož napačno informiran od takih, ki istotako ne poznajo razlike med ameriško socialistično stranko in Ebertovo vlado. Mož ni stavil nobenega vprašanja več. ampak je odšel. Shod se je povoljno zaključil in kolek-te je bilo nekaj nad .$12.00. V Collinwoodu, kakor v Clevelandu, je veliko polje za našo agitacijo, in čim se delovne razmere nekoliko popravijo, razgreti možgani nekaterih ohlade. (in v veliki meri se to že dogaja) smemo upati, da se socialistično gibanje v enem in drugem kraju poživi, kakor nikdar poprej. Ali ne samo v Clevelandu in v Collinwoodu se odpira polje za najživahnejšo socialistično propagando, temveč povsod, kjer žive naši delavci širom Amerike. In če opravimo vsak v svojem kraju svoje delo, ki mora biti opravljeno, tedaj smo si svesti, da bo opravljeno vsepovsod — tudi tisto, ki sega preko našega kraja, kajti harmonija krajevnega dela se bo izražala v koncentrirani sili celokupne socialistične stranke in obnovljene Internacionale. Naprej, na delo! ,*« j* Boj proti spolnim boleznim. (Jugoslovanski Oddelek F. L. 1. S.) Ameriška vlada ima poseben urad, t. zv. Interdepartmental Social Hygiene Roard, ki vodi vladino borbo proti nenravnosti, v kolikor se tiče zdravja v armadi in mornarici. Na čelu tega urada je neka zdravnica, dr. Valeria H. Parker. Iz nedavnega poročila tega urada je razvidno, da se je po prizadevanju istega zaprlo tekom zadnjih dveh let 83 bordelskih obmestij v raznih krajih Združenih držav. Uspeh te stalne borbe proti spolnim boleznim je razviden iz dejstva, da se je razmerje spolno bolnih vojakov in mornarjev zmanjšalo tekom enega leta od 91 na 62 od tisoč. Vsled tega upada si je vlada samo v enem letu prihranila čez miljon dolarjev na stroških za lečenje. Stroški za zdravljenje spolnih bolezni v armadi in mornarici so proračunjeni za tekoče fiskalno leto na štiri miljone in pol. L. 1919. so ti stroški znašali 15 miljonov in tekom vojne 72 miljonov dolarjev. Razmerje spolnih bolezni ameriške armade v Evropi, kjer obstojajo povsod javne hiše, je znašalo 165 za vsakih tisoč mož, torej je bilo skoraj trikrat več. slučajev spolnih bolezni med vojaki tam, kot sedaj v A-meriki. Zdravnica dr. Parker priporoča, naj bi stariši in šole obračali večjo pozornost na pravilni poduk o spolnih stvareh. "Saj otroci navsezadnje vendarle poizvejo o teh stvareh" — pravi dr. Parker. — "Ali dostikrat prihajajo do popolnoma napačnega znanja o spolnih zadevah. Iz tega izvira mnogo zla med fanti in deklicami in mnogo zločinstva med mladino. Veliko trpljenja in nesreče se bo odpravilo, ako bodo stariši pogumno zrli tem dejstvom v oči in ne skušali izbegavati svoje odgovornosti radi napačne sramežljivosti". ANTON ČEHOV: DUEL. Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar. finimimimn........................................................................................................................................................................................■iiiii<«CEiitciniirtiiiiiHiinixrnirinitiiitnnEifi ki se je utrnila, nazaj na nebo. In ker je bilo t« mogoče, je prihajal v obup. Ko je nevihta minila, je sedel pri odprtem oki in mirno premišljeval, kaj bo ž njim. Najbrž ga ( Koren ubije. Jasni, hladni svetovni nazor tega člo* ka dopušča uničevanje velih in nesposobnih; če pa j odločilnem trenotku nazor oslabi, mu pomorettj vraštvo in gnus, ki jih v njem vzbuja Lajevski. Če p| zgreši, ali če ga semo rani, da bi se ponorčeval iz s vražnega nasprotnika, ali ustreli v zrak, kaj početi te daj? Kam naj se dene? — Ali naj grem v Peterburg? — se je vprašal L jevski. — Toda to bi se reklo začeti staro življenje,! je sovražim, znova. In kdor išče, kakor ptica selivka rešitve v spremembi kraja, ne najde ničesar, kajti i je zemlja povsod enaka. Iskati rešitve v ljudeh? V ta naj jo išče in kako? Dobrota in velikodušnost Samoj lenka mu pravtako malo pomoreta, kakor dijakoi dobrodušnost ali von-Korenovo sovraštvo. Rešitev treba iskati le v samem sebi, če pa je ne najdeš, i tedaj izgubljati čas, treba se je ubiti, in konec besedi Zaslišalo se je drdranje kočije. Danilo se ježe. Kt čija je peljala mimo, obrnila in se šume s kolesi1 vila pri hiši. V kočiji sta sedela dva človeka. — Počakajte, takoj pridem! — jima je dejal La jevski skoz okno. — Ne spim. Kaj je že čas? — Da, štiri je. Predno pridemo tja ... Lajevski je oblekel površnik in nadel kapo, si je v žep cigaret in se zamišljen ustavil; zdelo sen je, da je treba še nekaj napraviti. Na ulici sta se lita pogovarjala sekundanta, konja sta prhala, in ti m sredi ranega morskega jutra, ko vse še spi in ko kot da bledi nebo, so napolnili Lajevskega dušo z ialoslje ki je bila podobna hudi slutnji. Postal je zamišljeno kaj časa in stopil v spalnico. Nadežda Fjodorovna je ležala na svoji po: stegnjena in preko glave zavita v pled; ležala je i premično in je spominjala na egiptovsko mumije sebno glava. Lajevski jo je motril molče in jo je v n slih prosil odpuščenja; prišlo mu je na misel, nebo ni prazno in se. tam resnično nahaja Bog, ted jo Bog ohrani; če pa ni Boga, naj pogine, tedaj i smisla, da živi. Naenkrat je planila pokonci in sedla na postelj Dvignila je svoj bledi obraz in se z grozo zazrla v I jevskega ter vprašala: — To si ti? Je nevihta minila? — Je. Spomnila se je, položila obe roki na glavo io trepetala po vsem telesu. — Kako težko mi je! —• je spregovorila. — CJ ti vedel, kako mi je težko! Čakala sem, — je na vala in spačila obraz: — da me ubiješ, ali prežem doma pod dež in hudo uro, ti pa čakaš . . . čakaš,] Sunkovito in krepko jo je objel, ji posul s lena in roke; potem, ko mu je nekaj mrmrala in ndrhtevala od spominov, ji je pogladil lase, se ji za->irl v obraz in je spoznal, da je zanj ta nesrečna, grešna ženska edini blizek, roden in nenadomesten človek. Ko je odšel z doma in sedel v kočijo, si je želel, da bi se vrnil domov živ. XVIII. Itijakon je vstal, se oblekel, vzel svojo debelo gr-iaslo palico in je tiho odšel z doma. Bilo je temno in prve minute, ko je šel po cesti, ni videl niti svoje bele palice; na nebu ni bilo niti ene zvezde in zgledalo je, zopet dež. Vonjalo je po mokrem pesku in po morju. Da bi me navsezadnje ne napadli čečenci", — je mislil dijakon in je poslušal kako je trkala njegova palica ob tlak in kako se je zvonko in samotno razlegalo io trkanje v nočni tišini. Ko je prišel iz mesta, je pričel razločevati cesto svojo palico; na črnem nebu so se sem in tja pokazale motne pege; kmalu je pogledala skozi oblake ivezda in je plaho pomežikala s svojim očescem. Dija-je šel po visokem, skalnatem bregu in ni videl morja; morje se je spodaj polagoma uspavalo in njegovi valovi so se težko zadevali ob breg in kakor da bi vzdihovali: uf! In kako počasi! Udaril je en val, dijakon je utegnil našteti osem korakov, tedaj je udaril Krugi, čez šest korakov tretji. Prav tako kakor sedaj todi tedaj, ni bilo ničesar videti, in v mraku je bilo slišati leni zaspani šum morja in neskončno daljni (as, ko je Bog plaval nad kaosom. Dijakonu je postalo tesno. Pomislil je, da ga lahko log kaznuje, ker se druži z neverniki in gre celo gle-dai njihov duel. Duel bo malenkosten, brez krvi, smešen, toda naj že bo kakoršenkoli, duel je poganski prior in za duhovno osebo je popolnoma nedostojno, da sega udeležuje. Ustavil se je in pomislil: ali naj se ne vrne? Toda silna, nemirna radovednost je pregnala dvome in šel je naprej. "Čeprav ne verujejo, toda dobri ljudje so in izve-ijo se", — se je miril. — Gotovo se izveličajo! — je ;el na glas, ko si je prižgal cigareto. S kakšnim merilom je treba meriti vrline ljudi, ii ilovek pravično sodil o njih? Dijakon se je spom-svojega sovražnika, nadzornika duhovnega učili-ki je veroval v Boga, in ki se ni dvobojeval, in ki živel v čistosti, toda svoje čase je krmil dijakona s jhom. ki je bil poln peska, in bi mu bil nekoč skoro gal uho. Če se je človeško življenje uredilo tako lametno, da je tega krutega in nepoštenega nad-lika, ki je kradel državno moko, vse spoštovalo in iln v učilišču za njegovo zdravje, ali je tedaj pra-M, da bi se ogibal takih ljudi, kot sta von-Koren in ijevski samo zaradi tega, ker ne verujete? Dijakon pričel reševati to vprašanje, toda spomnil se je, ka-smešen je bil danes Samojlenko, in to je pretrgalo njegovih misli. Koliko smeha bo jutri! Dijakon si predstavljal, kako bo sedel za grm in bo gledal, ko se prične von-Koren jutri pri kosilu bahati, mu bo on, dijakon, s smehom pripovedovati vse podrob-:i dvoboja. "Odkod pa vse veste?" — ga bo vprašal zoolog. — j to je ravno. Sedel sem doma, pa vse vem". Imenitno bi bilo opisati dvoboj v smešni obliki. 1st bo bral in se smejal, in če mu poveš ali napišeš ij smešnega, to je zanj pol življenja. Razgrnila se je dolina žolte reke. Vsled dežja je tala širja in srditejša, tako da ni več renčala kakor L temveč tulila. Pričelo se je daniti. Sivo motno jutro in megle, ki so se gnale na zapad, da bi dohitele neurni oblak, in gore v njih in mokro drevje — vse se je zazdelo dijakonu grdo in srdito. Umil se je v studencu, odmolil je jutranje molitve in zahotelo se mu je čaja in vročih krapov s smetano, ki so doma pri tastu vsako jutro na mizi. Spomnil ,se je dijakoni-ce in "Izgubljenega", ki je ona igra na klavir. Kakšna ženska je? Dijakona so v enem tednu seznanili, ga zaročili in oženili ž njo; živel je ž njo manj kot mesec dni, pa so ga naznačili sem, tako da si še doslej ni na jasnem, kakšen človek je ona. Brez nje je pa vseeno nekam dolgčas. "Treba ji bo napisati pisemce ..." — je mislil. Zastava na krčmi je bila premočena in se je povesila; tudi krčma sama s svojo mokro streho se je zdela temnejša in nižja, kot je bila prej. Pred vratmi je stala arba; Kerbalaj, nekaka dva Abhazca in mlada Ta-tarka v hlačah, najbrž Kerbalajeva žena ali hči, so nosili iz krčme vreče nekega tovora in jih zlagali v arbo na turščično slamo. Poleg arbe sta stala dva esla s po-vešenimi glavami. Ko so naložili vreče, so jih jeli Ab-hazci in Tatarka pokrivati s slamo, Kerbalaj pa je pričel hitro vpregati osle. "Najbrž tihotapstvo", — je pomislil dijakon. Prišel je do podprtega drevesa s suhimi iglami; tamle je črna pega od grmade. Spomnil se je piknika, z vsemi podrobnostmi, ogenj, petje Abhazcev, sladke sanje o arhijerejstvu in procesiji . . . Črna reka je postala vsled dežja še bolj črna in širja. Dijakon je oprezno stopil čez sloki mostiček, do katerega so že dosegali blatni valovi s svojimi grivami, in je zlezel po stopnicah v sušilnico. "Imenitna glava!" — je mislil, ko se je zleknil po slami in se spomnil von-Korena. — Izborna glava, Bog mu daj zdravje. Toda nekaj krutega je v njem . . ." Zakaj sovraži Lajevskega in ta njega? Zakaj se bosta dvobojevala? Če bi poznala od mladih let tako revščino kot dijakon, če bi se vzgajala sredi neizobraženih, sredi srčno zakrknjenih, sredi ljudi, ki koprne po dobičku, ki človeku očitajo vsak košček kruha, sredi surovin in neotesancev, sredi ljudi, ki pljujejo na tla in rigajo pri kosilu in med molitvijo, če bi ne bila od mladih nog razvajena od dobrih življenjskih okoliščin in od izbranega kroga ljudi, kako bi se rada oklenila drug drugega, kako bi rada drug drugemu odpustila nedostatke in cenila to, kar je v vsakem od njiju. Saj je celo zunanje dostojnih ljudi tako malo na svetu! Res je, da je Lajevski prazen, razuzdan, čuden človek, toda ukradel me bi, ne bo-pljunil glasno na tla, ne bi zmerjal žene: "žrla bi, delala pa ničesar", ne bo šel pretepati svojega otroka z vajeti, ne bo hranil svojih poslov s smrdljivo slanino — in to je vendar dovolj, da je človek lahko prizanesljiv napram njemu! Poleg tega pa vendar on sam največ trpi vsled svojih nedo-statkov, kakor bolnik vsled svojih ran. Mesto tega, da bi iz dolgega časa in vsled nekakega nesporazumljenja iskala drug v drugem degeneracije, izumiranja, pode-dovanosti in drugih takih malo razumljivih stvari, bi bilo bolje, da bi se spustila nižje in okrenila sovraštvo in greh tja, kjer odmevajo vsled grobe neizobraženosti, pogoltnosti, očitkov, nečistoče, preklinjanja, ženskega cviljenja, cele ulice od stokanja . . . Zaslišalo se je drdranje kočije; to je pretrgal« di-jakonove misli. Pogledal je skozi vrata in je ugledal kočijo, v nji pa tri ljudi: Lajevskega, Seškovskega in načelnika poštno-telegrafnega urada, stop! — je rekel Seškovski. Vsi trije so zlezli iz voza in se spogledali. (Dalje prihodnjič). DOPISI. O premogarski stavki. IZ PENNSYLVANIA. — Stavka premogarjev se mirno nadaljuje. Če pravim "mirno", mislim s tem, da se razun malih prask v enem ali drugem kraju ne dogaja ničesar posebnega. Ljudje so doma, nekaj jih tu in tam skeba, drugi, bolj malosrčni, pa bi radi delali naprej, toda nimajo poguma, pa žele, da bi stavka čim prej končala. V splošnem so mase premoagrjev solidarne in vztrajajo na stavki še precej dobro, ako se pomisli, da so bili mnogi že mesece pred stavko brez dela. Bizni-ško dnevno časopisje ne poroča več mnogo o stavki. Zanje ni več "zanimiva". O nji pišejo le še listi, ki izhajajo v premogarskih okrajih in pa delavski tisk. Z njo se pečajo tudi razne revije, ne toliko vsled stavke same, kakor vsled zavoženosti premogovniške industrije, ki je ena izmed najslabše upravljanih industrij v deželi. Razume se, da so unijski premogarji vsi na stavki. Kar je v unijskih rovih stavkokazov, ne pridejo v poštev. Unijskih premogarjev je bilo 1. aprila 514,-500; namreč toliko jih je šlo na stavko. Neunijskih premogarjev pa je bilo pred stavko okoli 238,000. Kakor poročajo iz unijskih uradov, se je izmed teh pridružilo stavki 117,000 premogarjev. Premogarji iz neunijskih rovov so se bolj polagoma pridruževali stavki, še vedno se dobi kak neunijski rov, v katerem se premogarji pridobe za stavko. Medtem pa se zopet dobe taki, ki so pričeli z obratom, tako da bo gornje število neunijskih premogarjev, ki so na stavki, približno odgovarjalo sedanjemu številu. Skoro vsi so pristopili v unijo. Mnogo ljudi je v Ameriki, ki čisto nič ne poznajo razmer, v katerih žive in delajo premogarji. Vele-kapitalistično časopisje pripoveduje o visokih plačah premogarjev, ki žive kakor "aristokratje." Preračunano je, da so premogarji v rovih mehkega premoga leta 1920, ko so rovi še dobro obratovali, delali povprečno 270 dni v letu. Njihova povprečna plača je znašala $4.20 na dan. Sedaj zahtevajo dolar na dan več, in če ga dobe, bodo v sedanjih oko-ščinah še vedno slabo zaslužili. Za kontraktno delo zahtevaj«) 20 odstotkov povišanja. Če ga dobe, kar je želeti, bodo še vseeno zaslužili komaj toliko, kolikor je potrebno za srednje dobro preživljanje. Seveda mislim na tako preživljanje, kakor ga razumemo delavci. Kaki bogataški dami je nemogoče živeti, ako nima vsaj $150,000 dohodkov na leto. Toliko zahtevajo, ali pa še več, kadar imajo tožbe za ločitev zakona. Pre-mogar zasluži, kadar dela okoli 270 dni na leto, okoli tisoč petsto dolarjev. Da s takimi dohodki ne more nobena družina "sijajno" živeti, je razumljivo. Ali o-peratorji zahtevajo znižanje teh premogarskih plač od 15 do 20 odstotkov. Operatorji se branijo pogajanja z unijo. Njihov načrt je izstradati premogarje in jih na ta način prisiliti v sprejetje pogojev, kakoršne diktirajo baroni, ki jim je naključje podelilo lastninsko pravico do rovov. Kajti v državi, kjer so naravna bogastva v privatni posesti, ne moremo biti vsi premogovniški baroni. Nekatera podjetja so pričela že čutiti pomanjkanje premoga, toda v splošnem ga imajo skoro vsa dovolj v zalogi za par mesecev. Po prvi polovici leta pa računajo, da bodo vrste premogarjev že toliko zlomljene, da se bo lahko pričelo z obratom v rovih v večjem obsegu. Zadnje leto so rovi slabo obratovali. Premogarji so zaslužili v večina krajih komaj za "sol". Zelo veliko pa jih je bilo brez dela, nekateri po nekaj mesecev, drugi nad leto dni. John Brophy, predsednik distrikta št. 2 v Centralni Pennsylvaniji, je podal statistiko, ki kaže, da je bila povprečna plača v letu 1921 za 31,- 979 premogarjev $760. To je $14,60 na teden. S denarjem naj premogar živi sebe in družino. | Tudi ako je stavka jutri končana, za premoj še ne bo nastopila "prosperiteta". Premoga se nil tudi v dobrih časih, ko industrija normalno obrt producira lahko precej več kakor se ga rabi za pi be dežele. Vsled tega imajo premogarji skoro p« nestalno delo: to je, da delajo le nekaj dni v ta ali pa, če delajo v gotovi sezoni vsak dan, pridejo seci, ko se dela le po nekaj dni. Tako bo njihov si ni zaslužek v tem letu v vsakem slučaju majhen. Neka druga statistika, ki jo je sestavil W. Lauck, pove, koliko je znašala povprečna plača] mogarjev v raznih krajih. Tako naprimer so prt garji v pittsburghškem okraju zaslužili leta 1 $765; v ohijskem distriktu $550; v West Virgj (New River) $500; in samo $420 v Tennessee. Ti sijajne plače, od katerih hočejo operatorji utrgali od 32 do 54 odstotkov. Stabiliziranje premogovniške industrije ji premogarje najvažnejše vprašanje. Oni so odvisni dnevnega zaslužka in v njihovem interesu je, da i« strija, v kateri so zaposljeni, vsaj v normalnih il obratuje kolikor toliko stalno. Sam trgovski tajnik v Hardingovem kabinetu Hoover je izjavil, "da je industrija mehkega premi vzeta kot celota, ena izmed najslabše delujočih v dinjenih državah. O tem bi se dalo še mnogo pisati, kajti pni garji bi morali poznati notranji ustroj industrije,« teri so vposljeni. Dolžnost vsake unije bi bila p« vati svoje članstvo o industrialnih vprašanjih, o 1 za njihove produkte, o izdatkih in dohodkih itd. i Kakor so že drugi pred menoj povdarjaliv! letarcu in kakor uče socialisti že ves čas, bi m« biti ena glavnih premogarskih zahtev socialni premogovnikov, šele potem bi se mogla ta industi obratovati za potrebe dežele, ne pa, kakor sedaji sveti profit. Slovenski premogarji v tej državi so v veliki! čini na stavki. Stavkokazov je zelo malo med njii Zdi se mi pa, da se za "unijo ne zanimajo toliko! kor bi se morali, kar sem opazil med našim dd stvom povsod v vseh industrijah. Vodstvo in koit lo prepuščajo preveč dobrovoljno drugim, kar nil bro. Zelo čudno se mi zdi, da jih prejšnje izkušnji dnevnikom "Glas Naroda" niso izučile. Ta dnevi ima namreč v teh krajih še precej zaslombe in vel naročnikov. Celo zelo napredni, radikalni premij ji ga podpirajo. Seveda niso ne napredni in ne ra kalni. Ljudje, ki pisarijo v bankirska glasila in] hvalijo, so nevedneži in pa popolnoma nezavedni! zavednosti med našim delavstvom pa je v teh kraj še precej. Vendar pa se mora reči, na kredit naša delavstvu, da prevladujejo med njim res napredni! menti. Kar se tiče političnih vprašanj, so kaotfl razmere zadnjih par let, frakcijski boji itd., pd tudi tu svoje sledove. Izgleda pa, da išče tukajšnje! lavstvo orientacije in jo bo našlo v starem krogu J,! Z. Tudi Proletarec se širi v teh krajih. K temu bo l cej pripomogel Chas. Pogorelec, ki se mudi tukajl agitaciji. Nastopil je že na večih unijskih shodim pa na prvomajski proslavi dne 30. aprila na Hen nie. Na tukajšnje sodruge in somišljenike je aarl dober utis. Stavk« r. J Nekaj obvestil. CHICAGO, ILL. — Dne 19. maja zvečer redna seja socialističnega kluba št. 1. J. S. Z., So. Lawndale Ave. v dvorani SNPJ. To naj vel prizadetim v obvestilo mesto dopisnic. Vsi, ki žele pristopiti v socialistični klub S. Z., naj pridejo na to sejo. Dne 18. junija se bo vršil parku v Riverview velik hit socialistične organizacije okraja Cook (Chicago okolica). Ta piknik je vsako leto poselilo od 15 do [tisoč ljudi. Xa sporedu bodo govori v pikniškem tku in druge točke. V glavnem parku bodo udele-nci imeli vstop do raznih zabavnih prostorov po zni-Ui ceni. Vstopnice se dobe pri članih kluba štev. 1, v redu Proletarca in v uradih drugih socialističnih li-nvChicagi in v okrajni pisarni socialistične stran- Prebitek klubove priredbe dne 26. marca znaša Ml. Nekaj vstopnic je še nevrnjenih, oziroma niso [plačane, ako so jih prizadeti prodali. ^ Prebitek se je razdelil, -$30.00 v ruski po-izni fond in enako svoto Proletarcu v podporo. Na ■dnji seji je bilo iz klubove blagajne dovoljeno v podim listu *50 in v teku kratke dobe je klub prispeval t la namen $80 in za precejšnjo svoto si je nabavil ijig iz Proletarčeve zaloge. Če bi imeli mesto sedanje-pštevila sto ali več članov, bi lahko storili marsikaj korist našega gibanja. Brez organizacije se ne more Ktči ničesar. To naj si zapomnijo tisti, ki trdijo, da lravno tako "dobri" socialisti, kakor oni, ki pripadajo klubu. Na prihodnji seji kluba bo podano tudi poročilo o potnem izpadu naše prvomajske proslave. Ker mora vsak član imeti v svoji knjižici konven-»znamko, naj si jo tisti, ki jo še nimajo, nabavijo na prihodnji seji. — Tajnik. Pričetek konca. CHICAGO, ILL.—Pri cerkvi sv. Štefana je "zapela trna lopata", kar znači, da se je z gradnjo katoliške »le pričelo. Kakor poroča Kazimirjevo glasilo, je aadškofija dovolila, da se sme napraviti pri tej stavbi W00 dolga. . .. , , Pričetek gradnje te sole pomeni pričetek konca izimirjevemu delovanju na "pastirskem polju slo-taske črede." Tega se mož sam zaveda in je skušal davo šole odložiti, če je ne bi mogel že preprečiti, da če takole le obljubuješ in obljubuješ in če pobe-i nekaj tisočakov, so naši ljudje že taki, da zahte- atekaj za dani denar. Saj celo Kazimir sam, ki ni ir storil za pravo osvoboditev jugoslovanskega ljudstva in nič prispeval v miljonski fond, hoče vede-,kam je zašla jugoslovanska republika. Pajdašil se je s kralje vaši in agitiral za njihove monarhistične skla-ie, nikdar pa niso ne on ne njegovi pajdaši dali obra-(ana, kam je izginil denar, nabran za monarhistično propagando. i Kazimir je skušal prepričati farane, kako veliko bcme si bodo nakopali, ako prično z zidanjem šole. Ampak v začetku kampanje jih je navdušil in sedaj so Itevali samo to kar jim je on obljuboval. Skušal se je hakniti iz neljubega položaja s tem, da je iskal drago hm,pase mu ni posrečilo. Mož se je s svojim strupenim načinom napadanja zameril vsem duhovnikom, razun par, pa tudi precej "dobrih" vernikov je že od-failod sebe. Najbolj strupeno se gleda s slovenskim katoliškim Jolietom. Tam so v biznisu za profit in ravno tik namen ima s svojimi listi Kazimir. Konkurirajo irug drugim in zato ne morejo biti prijatelji, četudi se vsi prištevajo k dobrim katoličanom. Vsi Kazimirjevi «li za skupno konferenco slovenskih katoliških čas-karjev nimajo smisla, ker takih stvorov nikjer ni. udje. ki lastujejo ali delajo pri slovenskih katoliških fistih. katoličani radi biznisa ne pa radi vere, kajti lova vera je v dolar. Naš župnik je torej v skrbeh. Če bo šola stala 1160,000, koliko bo, ne vem, ampak mislim da nad faenjeno svoto, bo treba našim faranom precej globo-B poseči v žep. Če bi imel Kazimir 600 dobrih fara-oov, bi moral vsaki prispevati okoli $167 za pokritje itavbenih stroškov. Ali bo to svoto sploh mogel zbrati kapaj? Ne od faranov. Možnost obstoji le v tem, da se Jiorda dobi kak dober katoliški kapitalist, ali več tali kapitalistov, ki bi bili pri volji plačati nekaj tiso-ikov. Ampak ti ljudje dajejo direktno škofu, škof, ozi-taa nadškof pa ne bo podpiral slovenske fare, ker Ha dovolj drugih "skrbi". Kaj pa vzdrževanje šole? bbo stalo recimo kakih 15 tisoč dolarjev na leto, ali p 25 dolarjev na vsakega farana, če bi jih bilo 600. i bo dovolj slovenskih starišev okoli cerkvenega o- kro$|a, ki bi pošiljali svoje otroke v to šolo? Dvomin, kajti premnogi se izseljujejo proti zapadni strani. Te številke delajo našemu župniku skrbi in po tihem se jezi, ker je zapustil New York. Zelo rad se naš Kazimir pojezi na Proletarca. Nerazumljivo mu je, kako se je ta list tako razširil v njegovi fari. Jezi se ob nedeljah pri svojih pridigah nad tistimi, ki so nanj naročeni, sedaj se je pa spravil še nad tiste trgovce v bližini cerkve, ki so dali svoje oglase v majsko izdajo Proletarca. Trgovec proda svoje blago vsakemu ne glede na politično prepričanje. In ker ima trgovino za odjemalce, pa naj pripadajo kamorkoli, ima tudi pravico oglašati v vseh tistih listih, ki bi mu pripomogli do večjega števila odjemalcev. V tem ni nič tako napačnega, vendar pa se Kazimir jezi, kajti po njegovem ne bi smeli trgovci ne farani storiti ničesar brez njegovega dovoljenja. Svojo okolico skuša zboljšati. če hoče obdržati vsaj primerno število Slovencev okoli svoje cerkve, je treba za silo zboljšati tiste ulice, katere farani bolj in bolj dezertirajo. Nove hiše in lastna poslopja Slovencev bi nekako utrdila njegovo kolonijo. Skušal je tudi v društvenem oziru zainteresirali ljfidi, da bi ostali v bližini farne cerkve, toda tu ni dosegel večjih uspehov. Med njegovimi vodilnimi ljudmi je preveč ljubosumnosti in premalo znanja. Zato stvari ne tečejo tako gladko kot bi on rad. Po mojem mnenju je Kazimirjevo delovanje koncem konca nam v prilog, ker bo s svojimi fiaski več in več ljudi pognal k razmišljanju in to bo enega ali drugega privedlo bližje k nam. Kar moramo skrbeti je, da so listi, kakor je Proletarec, razširjeni v tej okolici. "Eden od cerkve." KNJIŽEVNOST. Osma številka revije "Kres", ki je izšla v aprilu, ima sledečo vsebino: Leposlovni del. proza: A. Cervenik: Prostitutka Zoša; Jos. Suchy: Kaznovana pohotnost; E. Tiran: Zgodba o zlati lasnici. Pesmi: Li-tai-pe: Ga vrani kriče; I. S. Turgenjev: Razgovor; Li-tai-pe: Prekletstvo vojne. — Vestnik: Telovadba. Gladujoči Rusiji. Vestnik "Svobode". Gospodinjstvo. Književnost. — Slike: Tri h "Kaznovani pohotnosti". Storžič s Kivavca. Kamniške planine z Njive na Veliki planini. Dramatični odsek "Svobode" v Radečah. Sodrugi v Sloveniji so pridobili s "Kresom" revijo, ki jim je lahko vponos. Dala bi se še izboljšati in povečati, toda to odvisi od slovenskega delavstva. Ako bo list gmotno podprlo in ga širilo med svojimi tovariši, bo Kres postal večji in s tem boljši, ker bo imel več prostora za priobčevanje raznih del. Posamezne številke "Kresa" se dobe pri Proletarcu. Cene so razvidne na zadnji strani tega lista. "NALEZLJIVE BOLEZNI". Prejeli smo večje število knjižice "Nalezljive bolezni." To delo je uredil dr. E. Mayer. To poučno knjigo bi si moral naročiti vsakdo, ki hoče dobiti nekolika pouka o nalezljivih in drugih boleznih, kako nastanejo, o vzrokih in posledicah. "O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja." Za delavstvo priredil dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški. Založila Bolniška blagajna za Slovenijo. Ta knjižica se predvsem peča o socialnem, odnosno zdravstvenem zavarovanju, kakor pove že naslov. Priporočamo jo v na-ročitev vsem, ki se zanimajo za zdravstvene probleme med delavskim ljudstvom. Knjižica se dobi v zalogi Proletarca. "KONFESIJA LITERATA". Dr. Joža Glonar je zbral nekaj črtic slovitega češkega pisatelja in pesnika J. S. Macharja in jih izdal pod naslovom "Konfesije literata" v posebni knjigi. Vsakdo, komur dopuščajo sredstva, naj si jo naroči. Zanimivi so tisti učenjaki, ki so že vse tisto pozabili, kar drugi znajo. Resen pogovor je z njimi nemogoč, ker v resnici ničesar ne znajo in ne vedo, da nič ne vedo. IZ UPRAVNIŠTVA. C. Pogorelec o svojih utisih. — Brezbrižnost. — Kakšen mora biti list, da je zanimiv? — Kriza. — Naj pojasnijo. Chas. Pogorelec, upravnik Proletarca, ki se nahaja na agitacijskem potovanju po Pennsylvaniji, West Virginiji in Ohiju, nam poroča o utisih, ki jih je dobil v raznih naselbinah. V nekaterih vlada popolno mrtvilo. Ljudje so brezbrižni. Vzrok temu je pomanjkanje sposobnih ljudi, ki bi bili zmožni ustanoviti bojevne delavske organizacije in jih uspešno voditi v borbi za delavske interese. Kraji, kjer se dobe sposobni ljudje, zavedni delavci, imajo resnično delavsko gibanje. V takih naselbinah se lahko govori o napredku. V drugih, kjer so ljudje brezbrižni, ni o napredku ni govora, četudi nekateri dopisniki ne vedo v liste poročati drugega kakor o "velikem" napredku. Brez dela ni napredka. Naselbine, ki hočejo veljati za napredne, morajo DELATI za napredek. "Človeku se skoro ježe lasje na glavi, ko posluša ljudi pripovedovati o krivicah, ki se jim gode od strani podjetnikov, ki so v nekaterih krajih absolutni vladarji. Ali za kooperacijo pri delu za socializem jih je težko pridobiti." Ljudje v takih naselbinah so postali udani, godrnjajo in se včasi še razjeze, toda dalj ne gredo. Za odpravo kapitalističnega tiranstva ne zadostuje zabavljanje med štirimi stenami. Treba je v ta namen organizacije in delati v nji. So kraji, kjer je brezbrižnost dosegla tak višek, da ne dobe naši agitatorji nobene kooperacije. V drugih jo imajo toliko kolikor jo sploh morejo pričakovati. V takih naselbinah je Proletarec že razširjen in ljudje poznajo socialistično gibanje. Zavedajo se, da je treba proti kapitalističnim bojevnim organizacijam postaviti delavske bojevne organizacije. Razumejo, da je treba proti kapitalističnemu časopisju širiti delavski tisk. Samo takih bojevnikov potrebuje socializem. Brezplodni kritičarji ne pomenijo ničesar v delavskem gibanju. Kapitalizmu niso nevarni nasprotniki. * Kakšen mora biti list, da je zanimiv? V komunističnem hrvatskem listu ("podzemskem") pripovedujejo, da ne sme biti v njem člankov, tudi ako so dobri in času primerni, če ne vlečejo pri masi. List mora biti po mnenju teh ljudi tako urejen, da "vleče pri masi". Le v tem slučaju si pridobiva naročnikov. To je resnica. Tega načela se drže vsi kapitalistični in buržvazni listi sploh. Delavski listi bi se NE smeli ravnati po tem pravilu, kajti če se, niso DELAVSKI. Delavski list mora vzgajati maso. Delavski list se ne sme ravnati po masi, kajti kar masa HOČE, ni vedno dobro zanjo. Masi morate dati tako gradivo v delavskih listih, kakšno je zanjo DOBRO, ne pa takega, kakoršnega ona HOČE. Kapitalistični tisk jo pita z raznim šundom in senzacionalnimi novicami, na eni strani zabavlja čez profitarje, na drugi se jim pri-kupuje, na eni strani je za prohibicijo, na drugi jo propagira, na eni strani napada štrajkarje na en način, na drugi jim izreka simpatije na drug način. Tak list vleče pri MASI, toda to iše ne/pomeni, da je list DOBER. Ako bi veljalo pravilo, da so dobri le tisti listi, ki imajo mnogo naročnikov, tedaj so ultra kapitalistični listi najboljši listi, ker imajo NAJVEČJO cirkulacijo. Socialistični listi se ne ponašajo z velikimi števili naročnikov, ker ne pišejo tako, kakor masi UGAJA, ampak tako, kakor je za maso POTREBNO. Slovenski delavci imajo vzrok nekoliko premišljevati o tem. Kriza ni zadela kapitalističnih listov, ampak delavske. V kolikor je prizadela prve, je nekaterim nekoliko znižala dohodke, toda to znižanje je neznatno. Pri vsej gospodarski depresiji vseeno delajo dobiček. Toda kriza je zadela pred vsem socialistični tisk. lavec, kadar mu sredstev primanjkuje, bo pustil cialistične liste, toda kapitalistične bo obdržal. T« ne dogaja samo med slovenskim delavstvom. M stvo vseh narodnosti ima enako "bolezen". Zato je I pitalistom tako lahko vladati. * Koliko store slovenski delavci za širjenje so« lističnih listov? Vsekakor mnogo manj. kakor zal jenje kapitalističnih in kameleonskih listov. I'ri 1 so nekateri še toliko predrzni, da povzdigujejo »i veto nebo "naprednost" v tej in oni slovenski m bini. Kadar poteče delavcu naročnina na kapital ni in švigašvagarski list, jo bo brez obotavljanja novil. Kadar mu poteče naročnina na socialisfi list, se marsikdo niti na tirjatve ne oglasi. In Ijo se čudijo, zakaj socializem tako počasi napreduj«.] mi sebe naj vprašajo. Če njihovi možgani količkaj i slijo, bodo našli odgovor. Vzrok počasnemu napra vanju je v delavstvu, ker se noče učiti v zadostni« ri, ker je brezbrižno in leno za delo v socialistih organizacijah. Zadnje majske izdaje Proletarra se je tiskalo J 500 iztisov več kakor pa je bilo zanjo naročil. Vsi] pošla, klub št. 27 v Clevelandu nam je vrnil nekaj» prodanih iztisov in smo komaj izvršili vsa naroči ki so prišla po prvem maju. Dokler je bil čas, se neb teri niso brigali za naročitev. Potem, ko so dobili i roke majsko izdajo, so spoznali, da je ona dobro s« stvo za agitacijo. Prihodnjič naj naročila pošlj preje, kar bo boljše za agitacijo in za list. Koopen ja je uspešnejša, ako se jo nudi ob pravem času, 1 Razne stavke, kakor n. pr. sedanja stavka p» mogarjev, bi morale biti delavstvu šola, da mori širiti svoj tisk, ki je pod kontrolo in last delavskih] ganizacij. Taki listi so edini resnični zavezniki dehj skih interesov. "Proletarec" je last slovenskega del« stva, ki je organizirano za boj na političnem bojišii Proletarec in JSZ. skrbita za vzgajanje jugoslovanšb ga delavstva za socializem. Klubi JSZ., kjer so aU ni, delujejo za širjenje Proletarca, delujejo na politi nem bojišču in na polju kulturnega dela. Taki klubi li morali obstajati po vseh naselbinah. Ali morejo ni "napredni" delavci v nekaterih naselbinah povedi zakaj nimajo socialističnih klubov? Nekateri išči izgovore, toda so tako prozorni, da se skozi njihjs no vidi le opravičevanje brezbrižnosti, ki jo skuj pokriti z neslanim zabavljanjem in napadanjem nek terih oseb, katerih niti ne poznajo. V tem oziru si bodo morale stvari med našim proletariatom spit meniti. To se bo zgodilo, kar bo skrb armade zavij nega jugoslovanskega delavstva v J. S. Z. in njend glasila "Proletarca". DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ.,« vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovi prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redi so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležu se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, diji pridobivamo novih članov. — Organizator. VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAID TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dv*-rani društva Frostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tn ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa, i Olje v Rusiji je važen predmet ne samo za Rini ampak tudi za ameriško Standard Oil Company in druge oljne truste. Kaj je njim demokracija! Olj«' rude, kdo bo dobil koncesije da izrablja vrelce in ta nike, to je vprašanje denarne demokracije in kapit listično civiliziranih vlad. ZA POMOŽNO IZOBRAŽEVALNO AKCIJO J. S. Z. io vplačala društva v mesecu aprilu, kakor sledi: Ime društ. in tek. št. Kraj Svota. K-19 SNPJ, Mineral, Kansas..............$ 1.50 3—122 SNPJ, Aliquippa, Penna..........................8.00 i 9—275 SNPJ, Maynard, Ohio............................1.00 12- 74 SNPJ, Virden, Ills....................................1.00 i 14—209 SN'PJ, Nokomis, Ills.....'.....................1.00 15-329 SNPJ, Large, Penna..............................1.00 L17— 46 SNPJ, Oregon Ciyt, Oregon....................1.00 J-»0 SNPJ, Ely, Minn......................................1.00 21-119 SSPZ, Bridgeport, Ohio................1.26 22- 72 SNPJ, Radlev, Kansas............................2.00 21-88 SNPJ, Moon Run, Penna ............1.00 M—112 SNPJ, Bear Creek, Mont........................1.00 S- 14 SNPJ, Franklin-Boro, Penna................6.00 ?J-llf)SSPZ, Kenihvorth, Utah..........................1.00 30—151 SSPZ, Niles, Ohio..................................2,00 33-lfill SNPJ, Fitz Henry, Penna........................1.00 (1-2(16 SNPJ, Gross, Kansas................................1.00 44—362 SNPJ, Carlinville, Ills..............................4.00 85- 2 SNPJ, LaSalle, Ills........................2.00 ill- 39 SNPJ, Chicago, Ills..................................3.00 33—123 SSPZ, Detroit, Mich..................................1.00 51-540 SNPJ, Wvano, Penna ............................1.00 55- 17 SSPZ, Aurora, Minn...........•............1.00 B—225 SNPJ, Edison Kansas ..............................3.00 W-331 SNPJ, Seminole, Penna............................1.00 72—301 SNPJ, Mascoutah. Ills..............................3.00 75—179 SNPJ, Sopris, Colo............'..........1.00 80—121 SNPJ, Detroit, Mich................................3.00 «1-415 SNPJ, Adrian, W. Va..............................1.00 86—282 SNPJ, Little Falls, N. Y..........................2.50 «9-248 SNPJ, Hagevo, Penna............................2.00 17-81 SNPJ. Red Lodge, Mont............................1.67 11-2(15 SNPJ, New Duluth, Minn........................1.00 93—303 SNPJ, Ralphton, Penna..........................1.00 !7- 23 SSPZ, Orient, Penna ............................1.26 98—425 SNPJ, Triadelphia, W. Va......................1.00 Klubi J. S. Z.\ 89 JSZ, Herminie, Pa..........................................1.00 lit JSZ. Detroit, Mich..........................................2.00 111 JSZ, Llovdell, Penna......................................1.00 Skupaj vmesceu aprilu . . . ..........-$70.19 Tajništvo J. S. Z. Pripomba: Kakor je bilo že zadnjič pojasnjeno, bodo vsak mesec objavljena v tem računu le društva, katerih prispevki se vknjiženi za mesec, ko je bilo izdano potrdilo za prejete svoto. Od časa do časa pa objavimo tudi tista društva, ki se vplačala svoje prispevke v naprej tako da bo pregled popolen. To storimo v prihodnjem računu. — Taj. J. S. Z. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba St. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih vostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ja je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-drajo s socialističnim gibanjem, pa Se niso pri soc. tanki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pivpoStevajmo geslo: "V organizaciji je mod." — ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vr-ie seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J.S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvora-ai, Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini na-tia, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba Wo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik. ZALOGE ZLATA. Prav natančne statistike koliko je v kaki deželi zlata, ni. Statistike označujejo le povprečno zalogo zlata, kolikor ga imajo razne dežele v državnih in bančnih zakladnicah. Tako smo dostikrat čitali poročila, da so zaloge zlata v sovjetski Rusiji pri kraju. Statistiki so računali na podlagi zaloge zlata, ki jo je imela Rusija pred revolucijo. Ker so nekaj tega zlata odpeljali razni kontrarevolucionarni generali in admirali, kot Kolčak in Semenov, bi imela biti ruska zaloga zlata že izčrpana. Toda sovjetska Rusija je zaplenila zlato, ki se je nahajalo v privatni posesti; kolikor ga je dosegla, in v tem letu je zasegla še zlato v posesti cerkva, da ž njim nakupuje živila in zdravila za prebivalstvo v vsled glada prizadetih pokrajinah. Po neki taki statistiki posnemamo, da imajo posamezne dežele zlata, izvzemši Rusije; banke Zedinjenih držav imajo zlata 498,500,000 funtov šter-lingov; Angleška banka ima zlata 128,300,000 funtov šterlingov; Francoska banka 220,770,000 funtov šterlingov; španska banka 99,400,000 funtov šterlingov ; italijanska banka 85,500,000 funtov šterlingov, nemška 53,000,000 funtov šterlingov, japonska 144,-700,000 funtov šterlingov, banke ostalih dežel pa 247,000,000 funtov šterlingov. To bi bila svetovna zaloga zlata, toda te številke niso povsem točne. Med vojno in po vojni so se ogromne količine zlata stekale v Zedinjene države; in kljub temu, da ima sedaj Amerika velik del vse svetovne zaloge zlata, najboljšo industrijo, najboljša prometna sredstva in najboljšo agrikulturo, je na miljone delavcev brez dela in v tisočerih družinah vlada pomanjkanje in glad. To je zato, ker imamo kapitalistični sistem. Ena četrtina čikaškega prebivalstva poseduje lastne domove. Druge tri četrtine so brez domov, izročene na milost in nemilost hišnim posestnikom. Pa so rekli, da ima v Ameriki lahko vsaka družina svoj dom. Zakaj jih nimajo In koliko izmed teh, ki jih v resnici imajo, faktično lastujejo svoje hiše? In še to hoče razdeliti ta preklicani socializem. Hišo bo razdelil na toliko ljudi, kolikor je v nji sob, po logiki Mr. Zupana, ki je klerikalni tolmač socializma. ■jt j* -j* Mrtva točka. Besednjaki tolmačijo mrtvo točko kot stanje, ki je tako komplicirano, da je vsako napredovanje nemogoče". Zbornica poslancev pride lahko do mrtve točke pri predlogu, pprotniki pri svojem izreku. Zabasanost je z ozirom na sestavo telesa tudi nekakšna mrtva točka. Mišičevje, delujoče odvajalno preveč z ene strani na druge stran, je zaustavljeno istočasno z druge strani prebavnih organov. To mrtvo točko je treba odpraviti, kajti zabasanost je vir raznih bolezni, če niso strupeni ostanki v telesu kaj hitro odstranjeni, se vsesajo v kri še razne bolezni kakor revmatizem, zguba spanca, itd. Trinerjevo grenko vino je ravno zdravilo za take slučaje. Odstrani vse ostanke, ki zastavljajo prebavnim delom telesa delovanje, ohrani delovanje prebave in ga pojačuje. Trinerjevo grenko vino, kakor vsa druga Trinerjeva zdravila dobite pri svojem le-karju ali prodajalcu, ki jih ima za vas v zalogi. Socialistična stranka je mrtva, so rekli pred par desetletji. "Zadnje volitve so bile njen pokop", se je ponavljalo leto za letom. Sedaj .so se takim prerokom pridružili še smešni otročaji, ki so bili v teku dveh let že v tolikih strankah in frakcijah in so prisegali že na toliko programov, da ne morejo sedaj govoriti že nič drugega kakor o smrti socialistične stranke. Srečali so se, levi v delavskih vrstah in desni v kapitalističnih pri napadanju socialistov. Dober tek vsem skupaj. "Jaz sem socialist, čeprav ne pripadam organizaciji," pravijo "boljši socialisti." "Jaz sem pa grof in miljonar, če prav nimam plave krvi in miljonov," bi lahko kdo rekel. Namišljeni grof in miljonar je enak "boljšemu socialistu." Farmar vzame 40 akrov neobdelane, z drevjem poraščene zemlje. Predno jo spremeni v rodovitno farmo in zgradi poslopja, vzame več let. Fanatiki pa bi radi iz pustinje, kateri pravimo svet, naredili idealno družbo v teku ene noči. Strokovnjaki pridejo skupaj in napravijo krasne načrte za to ali ono gospodarsko ustanovo. Na papirju izgleda stvar lepa, toda predno se jo praktično izvede, vzame več let, morda desetletja. Socialistična družba je lepa, ampak predno jo bomo imeli, bo vzelo več generacij. Gradi se jo že sedaj in skozi nekaj generacij bo še vedno v povojih. Preobrat iz kapitalizma v socializem je prevelik, da bi se ga moglo izvest, » doma s kako revolucijo. Revolucije se morajo dogoi v glavah ljudi, te so pa počasne. Delavci so glasovali za Hardinga, da jim psm "normalne" čase. Sedaj jih imajo. Brezposelnost,! ževanje plač in draginja, vse to se godi v "normalni1 časih. Drugačni časi postanejo šele tedaj, kadar b) ljudstvo prenehalo podpirati kapitalistične stranke i se oklenilo socialistične. IjEisjaifflMasisjajaiMajsjaiaaMajs®^ Edini jugoslovanski pogrebnih in balzamovač Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno pose kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem JOSIP PA VLAK 1814 So. Throop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903. ) "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialstični dne-vnik. Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS. \ SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. t?L kdie____ ndderp te SEVERA 5 hair POMADE Izv/rstnd, prlpraVa za netfo las, . idealna, zdravilna, ir] čisla. CENA 25 C Vprdsajie v* lelvirqdl). W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA John PUiak & Co. 1151-1153 W. 18th Street Povej tvojemu prijatelju, di je v njegovo lastno korist, ali postane čitatelji in nameni Proletarca. Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a jmoder-nejšem kroju. Cene nizke. m Kadar... Kadar mislite na potovanje i stari kraj; kadar želite poslati svojim it» rokrajskim sorodnikom, priju* Ijem ali znancem deaar, ali kadar imate kak drag poet s starim krajem, obrnite se na tvrdlce ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE. new york, n. y. (Ill Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOtiNSTOWN, Pi