21 IW\M. II f : _j. januarja I9ZI LIV. leto isbafa ritk din popoldne. lzvseaaal nedelje in nr^aik«. •fftso*a ti j Prostor 1 mfm X 54 m/ai ra mile oglase do 77 /n/m \MSine 1 K, Od 30 mlm vrtine dalje kupci iski ln uradni oglasi i m//n \ 2*—, notica, poslano, preklld, Izjave In reklame 1 mlm \\ 3*—. Po.oke, zaroke 83 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se nrUo2i znamka za odgovor. ffpravnlshro „SIov. Naroda" ln „Narodna Tlakama41 Snailora nllca št. S, orltllcno. — Teleta* st. 204. vali« „Slovenski h «r>i* w Jngosl ivijl ; cdolatno naprej ;>lru\»n . K 300'->oiletno. ...... „ 150-— 0 tuessčno......„ 75*— 1 .<••••„ 23 v Mabl|ant ln po poitl t V Inozemstvo 3 celoletno......K 420*— pdttetao.......«210*— 3 mesečno ...... » 10V— .........35 — Pri morebitnem povijanju se irm darez oos'atve denarja se ne moremo ozirati. Orednlavvo „Slov. Naroda" i£nat!ora a idemo, njihovega svobod omise'stva ne maramo. nI za naš narod!« Razšla sva se. On je že umrl, od njeRijeć SHS< prinaša pismo veleizdajnika Vladimira Sachsa podpredsedniku Radičev* hrvatske seljačke republikanske stranke, dr. Vladimiru Mačku. To pismo je po6lal Sachs po posebnem kurirju 27.ietnenui Slavoljubu Sovi, katerega an naše oblasti aretirale na nas>m teritoriju. Iz tega pisma je jasno razvidno, da je Sachs v najožjem stiku s crnogorskim rnzkraljem Nlkito in še % drugimi, na- ši državi škodljivimi velcizdajnifekimi elementi Po informacij »ih, dobljenih od areti ranca, stoji baje atvar razkralja Niki to dobro. Ima naje svoje zastopni-ko pri vseh velesilah in tudi velesile imajo svoje za^iopnike pri njegovem ii\ ».a. Glavna opora Nikitine politike pa je baje prostozidarstvo, ne ravno italijanske lože. pse pa svetovne. Kako opasna je Snchsova politika, je razvidno najbolje iz tega, da je stal v zelo ozki zvezi z veleizdajnikom dr. &u-ateršičem in ženo Ivice Franka ki imata zveze z Vatikanom in s tem z zelo opasno klerikalno internacijonalo. voditelji Radičovih zapeljancev niso sprejemali samo od Sachsa razna sporočila, marveč da so nanje tudi odgovarjali, je razvidno najbolje iz pisroa Sachsa dr. Mačku z dne 6. decembra 1920, ki so fflasi: >Dragi prijatelj! Kakor vidim, si prejel mojo piamo od 20. septembra t. 1. in veseli me, da se mor?mo v danem slučaju nemoteno pomeniti. Imaš lahko popolno zaupanje v naloga kurirja in to tembolj, ker o celi naši zadevi in akciji ni natančno poučen. Zveza funkci-jonira izborno, ker je vse tako urejeno, da so tudi zapečatena pisma tako skrita, da jih ne more najti nihče, tako, da si lahko odkrito in jasno poveva, kaj misliva. Zatrdila, da smo v ivezl s biv£im avstn - ogrskim generalom Stevom Duji čem in drugimi avstro - ogrskimi generalnoštabnimi ofirji7 niso povsem ločna. To so pretkani ln pametni ljudje, ki vidijo v nas republikance, sovražne monarhiji. Republikan=tvo pa je tudi proti načrtu generala Dujlča, ki ga je ta osebno izdelal z eks kraljem Karlom 1? septembra 1019 v Pranginsu. — Ta skupina ima svojo centralo v i Budimpešti kjer posluje pod firmo Ivice Franka. Vsi so plačani od Horty-ja ter od njega odvisni, med njimi pa vlada spor in prepir, kdo bo prejel več denarja. Govori se mnogo o legiji, ki šteje nad 1000 mož in več, v resnici pa obstoja ta legija iz kakih 50 do 100 slabo plačanih Hudi. Ta skupina ima svojo filijalko rudi na Dunaju. — Dr. 8n-steršič pa v/rlrinjo v Lansanni rveae m razkraljem. Karlom. Jaz detem v zvezi s Crnogorci, či-Hh zastopnik sem na Reki. Sedaj, ko postane Reka svobodna država s svojo vojsko, ki jo bo vzdrževala v Gaeti, bo lahko zavzeti zopet Črnogoro. Albanci iv Mncedonci so na na$l strani, imamo pa tudi močne zveze z Bolgarijo ln Gr-^ko. Obenem vzdržujemo tudi zveze s srbskimi republikanci. S pomočjo prostozidarskih lož rsm bo lahko ustvariti hrvatsko repuMiko, srbsko republiko, črnogorsko državo (formo se ugotovi potom narodnega glasovanja). Albanijo itd. Glede rappalske pogodbe stoji italijansko prostozidar6tvo na stali -r-u, da ae odstopi hrvatskim separatistom v slučaju zmage njihovih idej polovico sedaj odvzetega, teritorija. Sredstev imamo dovolj na razpolago, da pa še nismo porušili države SHS, je kriv<» dejstvo, da čakamo na odločitev Hrvatov f'e ne ;*>slješ takoi semkaj saneejlivega človeka, odklarjnm vsako odgovornost! Ta Tvoj zaupnik pa mora biii zanesljiv in posten, ker 1k> Imel večkrat priliko biti postavljen pred velike kupe denarja« — V kratkem >>opte morali prenehati z dosedanjo politiko kompromisov ter pripraviti vse potrebno za energičen nastao, ori pravljeni morate biti na zadnje sredstvo, pa če tudi eventualno na — revolucijo. Od naše strani je vse pripravljeno, če ?>o-ste storili tudi Vi vašo dolžnost ter pripravili tla, ne bo treba, da pride do prelivanja brat-ke krvi — Tvoj Vladimir.c Aretirani Slavoljub Sova je izjavil, đa so ga na Rf-ki aretirali kot srbske ?a spljona in da ga je D* Annunzio oddal takoj Sachsu, Ta ga je dalje č-asa nagovarjal, naj stopi v njegovo službo, kar je končno tudi storil. V Sachsovi služM je bil od septembra lanskega leta- Bacha in Ivica sta delala sporazumno. Oba sta ga opetovano poMljala kot kurirja na Dunaj, v Budimpešto in v Jugosla>- vijo. Saclm je bil v stalni zvezi s Stlpe-tičem, Dujlčem, nn^rlmrdijem in drugimi, za celo to akcijo pa \* stal po mne-niu aretirnnca razkril] iw*rel. V Annunzio je daj ul večkrat znatne pod po* re, da se je zamoirel Sova voziti i»o Jugoslaviji. Tudi novembra proSlega leta je dobil od Sachsa pismo za dr. Mačka, kateremu je pismo tudi oddal. Dobil p*» ni pismenega odgovora, marveč samo ustno 8T*oročilo. To snoročilo dr. Mo*> Čka se je glasilo: >Vri ljudje na Hrvatskem do Vinkovcev so za Radiča* Poles: denarja pa rabimo ?e nekaj !< Ko je Sova ziičudeno vpral 1 kaj rabi 6et če Ima ljudi in denar na razpolago. Je dr. Maček odgovoril: »Municije in orožje!< Sova se je s tem odgovorom napotil na Reko in ga sporočil Sachsu. Sedaj so tega kurirja veleizdajnlžke bande prijeli na na^em teritoriju ia bližnja bodočnost bo pokazala, kako po-gubonosne naklepe so tineli ne samo ti znani veleizdajniki, marvco tudj Rar dićevd. Siooenec in Hruat. »Obzor« v Zafirrebu že dalle Časa porablja precej dosledno vsako priliko, da pokale svojo mržnjo Slovencem. Tako le zadnjič krivo tolmačil izpitne takse na imlverzl v Ljublianl. da nas piči s koroškim plebiscitom. Sedaj le naSel novo priliko. Mariborski »Tabor« Je povedal v članku »Naša bolest« svoje misli o tem. kako bi se pospešilo edlnstvo v Jugoslaviji. O tem vpraSanJu je možno mnoaro različnih nazlranj. »Obzor« prinaša Izvleček tesra članka, ki nikdar odvisnim zajednlčar-iem nI pogodu ln bije po Slovencih takole: »Ovako mariborski »Tabor«. Čudnovato Sto zve ne pada na um jednoj redakciji u Mariboru, u kolem ne mogru nI slovenačke zabave napuniti sa svojim ljudima.« Lepo Je to pisanje »Obzora«. Ali on Ima tovariSe. V Zasrrebu izhaja »JufiroslovenskI Llovd«, ki se ie nedavno zadlraJ v naša oblastva. ker. popolnoma pravilno, nočejo odpreti na stežaj vrat raznim »nacionalnim* firmam Iz Zagreba. Sedaj je naSel drugo priliko, da pokale svoje jujro-slovensko čustvovanje. Naš list nastopa ob priti Janju slovenske iavnostl odločno proti kolovodjem Trboveljske družbe. Vodijo nas edino nacionalni ln državno-eo-spodarskl razloirl. Kdor malo misli. Je na naši strani. Premo«: le temelj gospodarskega življenja, m kakor dnnrod, na primer v Nemčiji, na Češkem, mora tudi pri nas Imeti Dri gospodarstvu s premogom država prvo besedo, vsaj dotlej, da postanejo razmere normalne. Graditi veli* ke nove naprave in stavbo Lz tekočiti dohodkov ob trdi podražitvi premo ga v kritičnih dneh Industrije ln leznlc. kakor se dela pri nas, ne crd posebno, ako ni resne kontrole. Naj list Ima zmlsel za potrebe Industrije! In tudi za Industrijo premoga. aH brez>« obzirnega Izkoriščanja položaja In uvajanja zoprnih metod ne bo nik* dar zagovarjal. V tem vprašanja ia zapisal »Jujroslov. Llovd« sledeča čudovito globokoumna Izvajanta: SlovenačkI kurioziteti. Pišu nam Iz LJubljane: rrmoga ovdjnšnja mdu« strijska poduzeća, a napose trbov« IJansko ugfjenokopno društvo pred« metom su žestokih napadaja u »Slov. Narodu«, glasilu slovenskih ekskluzivnih elemenata, ekskluzivnih raz-i umtje se u gospodarskom pogledu. Tom se ekskluzivnomu postizava mediutlm samo to, da se Industrija kloni Slovenije. Tako će se desiti t kod Trbovlianske družbe, za koju se u Informiranim krugovima govori, da namieravanl prenos svojeg sjedišta fz Beča ne kani prenijeti u Ljubljanu, več u Zagreb 111 Beograd, čime će I fnbtfana Izgubiti na porezu, ler će Joi Izbici najveće Industrijsko oodureće u SfovenlH. V cijeloj je stvari karakteristično foš I to, da Je pol. Še* »Slov. Naroda« lv'bManskf načelnik dr. Ivan Tavčar ujedno ! fedan od elavnfh dioničara trbovjfan-skog uglfenokopnog drvštva. Svcka-ko kiiriozno. zar sve, kao što fe M knrlo7ntle. da je avtor ovih protifn- Fran Govekar: 148 Snitanfe. (Dalje.) Tedaj se je pojavila iz Spltalskc ulice zopet karosa v spremstvu francoskih husarjev in dragoncev. Zaradi ljudstva, kl je nagačilo ulico pred škofovskim dvorcem tako na tesno, da ni bilo prostora niti za ped široko, se je karosa morala ustaviti. Iz nje pa so stopili trije zene-ralL »Murat!« je zašumelo r.ied narodom, ki je poznal lepega in vedno veselega orjaka v fantastično pestri uniformi In že so se mu ljudje umikali in se mu odkrivali ženskam pa je zaigralo srce. Res ie bil Murat ž nJim pa Louis Alexan-der Berthier, šef Bttonapartovega generalnega Štaba, in Jean Sćrurier, zmagalec maršala VVurmseria ter osvojltelj nesrečne Mantove. Troje najgenfjalnešlh in najhrabreiših poveljnikov francoske republike, kovačev evropske usode, se je gnetlo smehljaje ln šaleč se med Ljubljančani in Ljubljančankami. In baš je pobočnik Lavalette prihltel iz dvorca, ko so dospeli generali pred dvorec. »Zdravi, gospodje!« je zaklical Lavalette. »Izvolite v prvo nadstropje — šef-general vas pričakuje f« »Pa kam greš?« Je vprašal Murat, se ustavil in gledal za njim: a že je vzklikni]. »Me, strela božja, gospod Kraus... gospodična Viktorina, vidva tudi tukaj?« Lavalette se je bil pravkar poklonil Vikto-rlnl in jo vabil, naj gresta z očetom v dvorec, da lahko osebno izroč> generalu Buonapartu svoje prekrasne cvetke... a že Je bil Murat ob Viktorini. Galantno ji je poljubil roko. stisnil Krausu desnico, nato pa jima porinil svoje lehti pod pazduho, ter ju odvajal s seboj: »Hajdimoj Hajdimo skupaj k Napoleonu! — Evo« — Je predstavljal — »tole Je gospod rudarski nadzornik Kraus Iz Idriie In tole njegova nad vse ljubezniva hčerka Viktorina Emilija... Ali sem si dobro zapomnil? — No, vidita, tole sta pa mola tovariša, generala...« »O. gosplca, srečen sem!« se ie takoj po-dobrikaJ Berthier. »Naš Murat pozna po vsem svetu vsa lepa dekleta in žene...« »Saj ni res! Nikar me ne opravljaj!« se Je branil Murat. »V Idriji sem bil dva dni. a razen gospe Roze in gospodične Vlktorine nisem maral poznati nobenega drugega ženskega lica.« »Aha, torej sta pač najlepši idrilčanki! se je smejal Berthier. »AJi Je bil zaljubljen v vas ali v gospo mamo?« Viktorina se je zasmejala kakor srebrn zvonček. »Oospa mama nam je ves čas izborno kuhala — gospodični pa sem moral pripovedovati le o Napoleonu, ker prav nič drugega je ni zanimalo,« je pripovedoval Murat. »Neverjetno! Tam v gorskem zakotju, kjer kopljejo rudo z živim srebrom. Je vzplamtelo za neznanega Buonaparta zlato, čisto žensko srče:s ter hrepenelo videti ga vsaj enkrat. In zdaj, zdaj, go-splca, $ra boste videli in slučaj hoče, da vaju seznanim Jaz!« Stopali so že po kamenitih stopnicah, ki vodijo na levi strani v ozadju široke veže navzgor v prvo nadstropje. Pred rjimi so korakali Kraus sredi Lavaletta ln Sćruriera- Viktorina Je bila kakor omamljena. Zdelo se ii je kakor da je v prekrasni katedrali, povsod calerije, oboki, vitki stebri, ob njih skupine sijajnih, zlato pošltih, živo rdečih, modrih ln be~ lih uniform, orjaki, ki so sezall s svojimi krčmami malodane do stropa In so pozdravljali nrihajajoče generale z bllskajočlmi pogledi ponosa in spoštovanja. Sanjav smehljaj Je trepetal kakor solnč-sn žarek na njenem breskvastem obrazku In žar čudovite, nikdar pričakovane, tako strastno zaželfene in zdafci Izpolnjene sreče Je žehte! izpod dolgih resastih trepalnic lz n^nlh zagonetno temnih oči. In že Je videla svofera očeta kakor zid bledega in od strahu, zadrege, respekta zgrbljenega čakati pred dverml takoj na levi spočetka hodnika, videla Je Lavaletta odpahniti dverl. general Murat Jo ie s plesno kretnjo prijel za levico, jo potegnil ra seboj v veliko sobo ter kričal: »Napoleon! Nnldrhtečejša IdrHska cvetka ti prinaša pozdravi Viktorina Emilija Krausova. Hčerka rudniškega nadzornika... Pravil sem ti že o njej.« »Spominjam se. Vi ste mi torej prCnte-ljlca?« je izpretfovoril Buonaparte živo ln Jo motril. »Sem fn ostanem — do smrti!« Jo odjavo rilo dekle brez strahu. Zdrznil se Je general. »Do smrti? — Ot dete moje. kaj govorite! Omožite se, zaljubita, srečni boste — žena. muti...« In že Jo je držal za desnico, si Jo dvfgntt s šopkom vred k licu ter si ga pritisnil na usta, duhajoč opojno sladki vonj šmarnic in vijolic. »Nikoli! Nikoli!« je dejalo dekle. »Z vami pojdem...« »Kam?« »Kamor hočete!« »Kdaj?« »Ko se vrnete... v par letih, samo da do* rastem ...« Buonartove oči so Jo objele, — ah, ta otrok je že kazal dražrsti, ki se razvijejo v dveh treh letih v bufno lepoto... »Kako veste, da se vrnem? Morda se no vidiva nikoli več!« Je dcial general in Jo. držeč obe nieni ročici, stisnil k sebL »Hvala vam... mislil bom na vas, — tn kdo ve, kak** Šna je volja usodina!« »Do svidenja!« Je še dejala Viktorina, potopila svoj pogled v njegove žareče oči In skU> nUa čela. 2 stran »SLOVENSKI NAROD", dne 28. januarja 1921. 22 5tev. đustrljskih članaka iećan namještenik ovdješnje trg. i obrtne komore, koji za neke industrije traii tako zvano vezano gospodarstvo, posebice glede cijene produkata. Pa da nismo mi u Sloveniji dosta »unikum« u Jugoslaviji. Mi samo pravimo: »Bog ilm odpusti, čeprav vedo, kaj delajo!« Mi jlrn ne borno. Politične uesfi. k Krajevnim organizacijam in so-Mišljeuikom JDS. Naši nasprotniki vedo kako nevarni so jim napredni časopisi. Zato na vse najine vsiljujejo svoje oste ne samo svojim pristašem, ampak skušajo jih spraviti tudi v hišo naprednih družin. Ze klerikalno časopisje agi-tlrajo duhovniki na prižnici. hodijo okoli po hišah in vsiljejo vsevprek »Domoljube, pritiskajo r spoved ni cah aa žene naprednih mož in matere naprednih otrok, naj narode klerikalne liste, isto delajo z ljudmi, ki jih dobe ob različnih prilikah v roke. pri porokah, krstih in drugih cerkvenih opravilih. Nastopajo tudi z grožnjami. Co vse nič ne pomaga, pa skušajo vriniti v h i So »Domoljub« zastonj. Istočasno grme ob vsaki priliki proti naprednim časopisom. Klerikalni agitatorji hočejo potom svojega tiska obdržati ljudstvo v temi in ga izrabljati v svoje politične namene. Boje se, da bi s čitanjem naprednih listov ljudje ne izpregledal! in obrnili do slehernega hrbet klerikalizmu. Naprednjak, ki ima naročen nazadnjaški list. je izdajalec napredne misli, ker podpira s tem moralno ln gmotno nazadnjaško tiskarno ln stranko. Vrzite iz svoje hiše klerikalne liste ln njih agitatorje, ki zastrupljajo javno mnenje in rujejo proti državi, da W nas spravili nazaj pod avstrijski in madžarski bič in s tem pod duševno kcrnnndo Vatikana. Somišljeniki, Vaša dolžnost je. da naročate nase liste! Ko lih preči tate. dajte jih naprej onim. ki jih ne morejo naročiti. Kdor ne zmore dnevnika, naj si naroči tednik >Domo-vino<, ki prinaša vedno zanimiva poročila in zgodovino vojno v slikah. r= Občinske vciitve v Sloveniji. »Jutarnji list« poreče, iz Beograda da Se v ministrstvu za notranje zadeve delajo priprave za raznis občinskih volitev v Sloveniji, ki se bodo vrMle na podlagi volilnih list za konstituanto. — >Samonprava« proti pokrajinski avtonomiji. >S*mouprava« z dne 26. tm. piše med drugim: »Okrog Srbije se moramo zbrati vsi. to je vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, zakaj samo ona je sposobna, da resi vse one naši medsebojne •por* v katere smo se zapletli, živec po svoji nesreči pod Avstrijo. Samo Srbija lahko reši mnogovrstne probleme ▼ teh krajih bivši Avstrije, ker je Srbija zemlja brez predsodkov, dežela, ki nima niti klerikalizma, niti aristokracije, niti fevdalizma Pokrajinske avtonomije bi bile samo nadaljevanje sovraštva in medsebojnih sporov, v katerih danes žive tamkaj brarjeHrvati ln Srbi. ali Hrvati ln Slovenci. Jedina garancija tako za končen sporezum pre-plrajočih se bratov, kakor rudi za oei-juranje njihove moralne in materijalne eksistence, je v tem da se v bodočnosti oživotvori pod vplivom srbijanske Širokogrudnosti in znosi ji vosti eden politični narod, ena narodna duša, sposobna da objema z Isto lfnbavjo vsako grudo te naše lepe in nerazdeljive domovine. Naši državniki, t j. državniki vseh treh plemen, ki danes odločujejo o usodi našrea naroda, da dolžni. Ca vodijo o tem stroge račune in da ne store ničesar, kar bi v bodočnosti moglo kompromitovati politično združenje troinienskega naroda.« = Jalovo politiko imenuje »Saroo-ftprava«, organ radikalne stranke, politiko, ki jo uganjajo sedaj v ustavotvorni skunščini naši klerikalci s ostalimi opozicij on a let ter piše- >Mi i posebnim po vda r kom opozarjamo, dotične skupine na okolnost, da se ustavotvorna skupščina nahaja danes pred volit-s*ijo svojega najvažnejšega odseka t j. ustavotvornoga odbora. Ako vstopilo v skupščino na način, ki je volja ne-dvomlji Te skupščinske večine, si bodo le politične stranko omogočile udeležbo pri volitvi v ustavni odbor ter ai s tem tudi pridobile možnost, da vplivajo na izklesanje ustave in da uveljavijo v nji svoje stališče. Ako pa se bodo te politične skupino še nadalje otročje igrale, bo padla vsa odgovornost za popolnoma jalovo njihovo delovanje na nje, potem pa tudi naj ne dolže nikogar drugega kakor same sebe, da jim je njihova čud vezala, da se tako izrazimo, noge ln roke. Vrednost dela je prava vrednost, ako je pozitivna Ako bodo dotične politične skupine postopale i v bodoče tako kakor dosedaj, bo to zgled negativne politike. =r Prehodno stanje. >Narodna Politika« javlja iz Beograda: Vladni krogi se bavljo z mislijo, da bi se po sprejetju ustave v državni upravi napravilo prehodno stanje petih let, v katerem bi ostala dosedanja uprava = Klerikalci prisežejo! >Rij*Č« poroča iz Beograda da doznava iz krosov kluba dr. Korošca da bodo njegovi člani prilegli po sprejemu revizije poslovnika Tako razpoloženje se opaža tudi v Narodnem klubu. (To smo že zdavna prorokovali. Klerikalna politika je komedija Uredn.). =r Protičev ustavni načrt. >Obzor« javlja lz Beograda, da bo bodovi ustavni odsek vzel v pretres ustavni načrt poslanca Stoiana Protiča in dr. Laze MarkoviČa. Kakor vse ka*.e, Proti'ev načrt ne bo sprejet. V poštev prihaja le načrt dr. Markoviča. V vst-h klubih se ODaža velja, nai nova ustava izraža voljo vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Posl. ProtiČ namerava v par dneh v radikalnem klubu razviti svoj načrt ust*ve. Njegova Želja je. da se debata o ustavi začne na podlagi njegovega načrta. se VpraSanje radi 20% pridržka Radikalni poslanec Miletie ie na finančnega ministra naslovil vprašanje glede povračila 20%f ki so bili zadržani pri žigosanju bankovcev Avstro-Ogrske banke. as Zaiednirai«;i. Predsjedništvo Hrvatske zaednice je sklicalo sestanek stranke za 2. februar z dnevnim redom: razprava o ustavi položaj Narodnega kluba na konstituanti in razmerje do drugih strank, ranallska pogodba in naš mednarodni položaj ter naša gospodarska in notranja politika v naši državi. = Kandidat za pre4*cdni3ko mesto. >Novosti« javljnjo iz Sarajeva da se kot kandidat za me<=to r>red?ednika. bosenske vleželne vlade imenuje dr. Be-čanac = Priporoči|ir zgled. Dr. Voja Velfkovič dr. Momčilo Ninčič in dr. Veiizar Jankovič so odstopili kot člani upravnega odbora Narodne banke iz razloga da kot narodni poslanci ne morejo biti člani upravnega odbora pridobi tvenih podjetij in bank. == Težke kazni za nemška komuniste. Pred vojnim sodiščem v Mainzu so bili obsojeni trije nemški komunisti vsled razširjanja boljševičkih letakov med francoskem vojaštvom ed^n ne S leta ječe in 5000 mark globe, drugi na eno leto in 5000 mark, tretji pa na 500 mark globe. — Kmečki boljseviiki komrre^ v Moskvi. Sovjetska vlada je sklicala za 1 februar kongres kmečkih sovjetov iz vseh gubernij sovjetske Rusije. Vsaka gubemija posije na kongres 10 delegatov. Kongresa, ki se vrši v Moskvi, se bodo udeležile tud! strokovne organizacije in zastopniki osrednjih delavskih sovjetov. Tgfgfotf £lt ^ in brzDlauna porušili. INCIDENT V PECUHU. — d Pečuh, 26. jan. Dne 19. t. m. tmestna madžarska policija prijela foša Dozo, vojaka iz Madžarske. Pri zaslišavanhi se je dognalo, da ie bfl semkaj poslan kot agričator. Videč nevarnost, je Doza skočil skozi doto prvega nadstropja, pri čemer pa se je zelo poškodoval. Prepeljali so g > v bolnico, kjer je kmalu po tem umrl. Nekaj srednješolskih dijakov in gospa so Dozi priredili pogreb, ki je bfl namišljen kot nekaka manifestacija tukajšnjih riorthvjevlh pristašev, kar priča velika madžarska trcbofnica, ki je bila položena na oder pokornika, ter dejstvo, da so se pri pogrebnem sprevodu nele madžarske himne. Na pokopališču je "bri-51o do incidenta z delavci usnlame m druerlh podletii. ki so napadli udeležence sorevoda fn zahtevali, naf neha^, peti birrmo In naj snamejo tro-bomfeo. Ob soloSnf zmeSn'avl Je pri-Sel sorrvod do rroba. Zdajci so se čuti signal? ?r blf£ni*ra »ns>ga voja-Ikevra taborišča, nakar so itudle začeli kričati: »Režimo. Srbi prmaiafo! Oddanfh fe bHn mdl neka* strelov i* rrrvolveria. Nabrala je velllca psnflc*. UdeT?*?"fVf ooereba so se mmrSfH n* vse strani, ko fe na r>okoT>n'lš. Jan. »Jutami! list« javlja, da je pred nekaterimi dnevi Italijanska vojska zapustila Knin In nekrj drugih krajev zasedene Dalmacfle. Kasneje pa so }e Italijanski voiaki začeli vračati. Po vsem tem kaže. da Italijani ne nameravalo zapustiti zasedenega pasa Dalmacije še najmanj pol leta. Italijani agitiralo za boljševizem In proti Srbili. ITALIJAN! PKFD OHHODOM IZ DALMACIJE. —d Split, 26. kkn. Radi ponovnega Incidenta z nekim italijanskim mornsrjem. Ie pozvala vlada občinstvo, naj ohrani mir in red. ker bo dnacače prisiljena proglasiti Izjemne odredbe. —d Solit. 26. lan. Včerat le Izfla nollcifsk* naredba, da ne sme biti po °. zvečer nibč* Izven lilSe. —d Snllt 26. fan. ItalHanske okupacijske oblasti so pozvale vse lavne In avtonomne urade, nal se prinra-vijc na izročitev tvojih poslov obU- J stem kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev. Mnoge občinske uprave v okupiranem ozemlju ne delujejo radi slabega vodstva italijanskih komisarjev. ITALIJANSKI PAPLAMENT PRED RAZPUSTOM? —d Split. 26. an. Jugoslovani v Zadru in Lastovu se pripravljalo na sodelovanje pri političnih volitvah. Komunisti so že pripravljeni na skrajno obstnikcijo. Gotovo je, da Jih bodo podpirali tudi drugi socijalisti da si po razkolu v Livornu obvarujejo popularnost. Ako se v italijanskem pariamentu prične obstrukclia In če se ne posreči konstitucljonal-cem In liberalcem, zlomiti obstnik-ciio. bo italijanski oariamem brfkrme raznus^cn ter se bodo razpisale nove volitve. PAnT^KA KOVFRPFNPA. —d Pat-ia, 2tV janunria. Komiaila ki ee ima Kaviti z avstrijskim vprašanjem, ne je sestala danes 16. ftira Roberta Herneja. ki nride %ele julri v Pariz, jrestooa KiwH!ng Bmith. Komiftija jo proučevala ra-lične predložene ji načrte glede posnodarske in finančne od-pomoči Avstriji ter se bavila a tefko-čami. ki bi mogle naatati po njih izvedbi. Zastopniki vseh sil so bile pozvani, da sestavijo poročila, ki jih bo komisija jutri poslušala. "Lou^heurju ee je poverile soptara sploSnega poročila. —d Pariz 26. januarja Medzavez-niska konferenca je začela posvetovanja o orientalskem vprašanju. —d Pariz, 25. januarji. Medzavez-niška konr*»*enc^ je sklenila, da uvede v naikrnj^m času. najbrže 21. februarja, v Londonu oosvetovanja v svrho utrditve orientalskega vpr«*snja. K tem posvetovanjem se pozorejo tudi gržki in turSki zsRtopnik. —d Pari« 25. januarja V zmlslu določil, ki jih je sprejela decembrska konferenca v T^ndonu. so se zavezniki izrazili za to da pstnnejo ministri zaveznikov tudi se nadalje v zvezi le z grško vin do. Pomožna akcija se ne bo nadaljevala, —d Paria. 25. januarj*- Strokovnjaki za vojsko, pomorstvo in zrakoplovstvo imajo izdelati okrepe, ki jih bo morala storiti Nemčija v svrho popolne izvedbe razorožitve. Komisije so se zedinlle v predlogih in so sestavile skupno poročilo noleg sprejemnega pisma, kjer se poudarja potreba, da je treba zahtevati izvedbo vseh predvidenih odredb in sieer v rokih, ki se bc lo gibali od nekaj tednov do več mesecev. Najdaljši termin ne sme segati čes junij. — d London, 26. jan. Glede določitve nemške obnovitvene vsote sta se angleška in francoska vlada sporazumeli, da odgodUa to določitev na kasne;ši Čas. ko bodo strokovnjaki natančneje ujrotovili plačilno možnost Nemčije in ko se gospodarsko stanje Nemčtje ustali. — d Pariz, 26. jan. Dopoldne le maršal Foch konferenci podal poročilo zavezniške versaiilske komisije glede prestopkov Nemčije proti raz-oiT»žitvenlm VTavz^lam. NOVA KONFERENCA V LONDONU. —d Pariz. 26. januarja. Danes bo ministrski predsednik Briand poslal brzojavke vladama v Atenah in Carigradu, da Ju obvesti o sklepu, po katerem se v drugi polovici meseca februarja skliče konferenca v London. Ustavna turSka vlada v Carigradu se bo. ako bo hotela, z nacllonaM«tično vlado v Angori dogovorila o sporazumu glede sestave samo ene otomanske delegacije. O MO?VOST! RESTAVRACIJE V NEMČIJI IN AVSTRIJI. —d Pariz, 26. januarja. Na dnevni red razprav vrhovnega sveta so stavili 5e tele točke: mofnost monarhfstfčne restavracije v NemčTi. Avstriji ali Madžarski in nevarnosti, ki bi Izvirale iz tega. razmerje zaveznikov do Ziedl-nienih dr7*v. obveznosti zaveznlŠTcm držav do Zjedinjenih držav ter ameriški predlog glede ustanovitve ujedinjenja narodov« SOSED! NAJ POMAOAJO! —d London. 26. januaria. Nameravano potovanje češkoslovaškega zuna-niega ministra v Parit in Rim. navzočnost iugo^lovenskih politikov v Parizu in oričakovnni prihod pol^kega predsednika v Parizu se spravita v zvezo z načrtom, pritegniti sosede Avstrije k obnovi te dežele. AVSTRT.TffTfO vr*P*S\V.TG PRED VTTT/FPOSLATTKI. —d Pari«. 25. j«n. Danažnja seja vrhovnega sveta se je pričela ob 11. dopoldne in se jo na njej razpravljal problem Avstrije. Razpravljalo se je o uspehih dosedanjih posvetovanj in o poročilih, ki so jih pripravili angleški, francoski 1n italijanski finančni strokovnjaki. Nato je vrhovni svet skle-dH, sestaviti p oseb t. komite, ki bo proučeval vprašanje, ksksne naredbe in ukrepe morajo izvršiti velesile. Prvotno se ni nameravalo sprnviti problema Avstrije na dnevni red današnje se^e. Ker pa se je izkaz« lo, da je v vpraša^ nju raaorozlhre potrebno, da se Izvedencem vnovič nredlofti v razpravo cela vrsta tehničnih podrobnosti, se je avstrijsko vprašanje stavilo ia sedaj na dnevni red. O KARLOVm SPLETKAH NI DOKAZOV! —d Bern, 26. januarja. Švicarska brzojavna agentura Javlja: Načelnik f zveznega političnega departementa • Motts je izjavil posebnemu poročevalcu turinska »GazzetU del Popoio«. da na uradnem mestu ni nič znano o kakih spletkah biviega cesarja Karla ali nje-fovo okolice v Švici Ko je bivši cesar Karel pred dvema letoma iskal zavetišča v Švici, se je s častno besedo zavezal, da ne bo kršil gostoljubnosti ce s politić-iipij spletkami. Doslej pa niso bifi predloženi dokad, da se ni držal teh obveznosti. Soetosauska soeCanost u LJubljani. Danes na praznik srbskega pro-svctitelja Sv. Save se le vršila v veliki dvorani Kazine Svetosavska svečanost, kakršne se prirejajo ta dan povsodi. kjer žive Srbi. Dvorana je bila okusno okrašena bi sijajno razsvetljena. Na estradi fe bila sveta ikona ozališana t zelenjem, ob vsaki strani pa slika kralja Petra In regenta Aleksandra. Cerkvene obrede fe opravil vojni svečenik Dimitrij .f o -v a n o v lč. Svečanosti so se udeležili poveljujoči general OJorgJe D okle s častniki ljubljanske posadke, knezoškof đr. Anton Hon. Jeglič, poverjenik za pravosodie dr. Vladimir R a v n i h a r . vodia ;>o-verjeništva za uk in bogočastie dr. Pran Skaberne. žnnau dr. han Tavčar, bivši, predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc. Šef sanj-tet"**ga oddelka dr. Ivan O r a ž e n . predsednik višjega d^ž^Jnetra sodl-Šča T van K a v č n i k . rnaglstratnl ravnate!! dr. 7arnilc. deletrat min. fmanc dr. K. Pivnik, rnnoco od-ffčnffi dam. trao^o profesnrfev In nč;-teffev m St^srfmo občinstvo iz vseh slojev ln poJ<-Vccv. Ko je bila liturgija končana, ie imel svečenik Jovanovič len nagovor, v katerem le opisal življenje in delovanje Sv. Save ter ocenil njegove neumrle zasluge za srbski narod na narodnem in prosvetnem polhi. Svoj govor ie zaključil s povdar-kom, da je delo svetega Save nesporno mnogo pripomoglo k temu. da so se njedinfil vsi Srbi ter stopili v nerazdružno kolu z brati Slovenci in Hrvati. Ko je svečenik svoj govor končal, je pravoslavna deca ood vodstvom voja3ke&a kapelnika dr. Cerina s spremljevanicrn harmonija, zapela znano svetosavsko himno. Po končam' cerkven! slovesnosti so nastopili pravosla\ml učenci in ttčenke ljubljanskih ?o! ter deklamirali razne pesmi prfarodnlce, n^v sveČene narodni i.leji ln Ju-goslovenskl mfsll. Med deklamacf'ami fe ml^d^na zanefa nar^vlno naSe bfTrme »Ho^e pr:rrde«, »Nanrd sastava slave«, »Lepa nr*^a domovina«. Vse t^i b;m-ne so»navzočl oosViSall st^Je. ^vr^.v nost |e naoravfla na vse prisotne najglcmlfl ntfs. To je bila prva Svetosavska slavno^t v Ljubljani v večjem obsegu in ni morda zgoif slitCai da se je ta slavnosl vrSUa v poslooln. kier so se svoie dni snovati najčme1?! naklepi proti narodnemu ^t^en-Heniu Ln nroti oni niroslovenski Ideji ki fl ie bih in Je lariSČe Beograd. Iz naše hralfenine. —V spomin prof. E. Denisu. Dne 26 t m. ob 11. je Kolo srbskih sestara priredilo v saborski cerkvi paraštoa za pok. Ern. Denisa- Proslavi spomina velikega pokojnika so prisostvovali člar ni vlade, poslanci in dalmatinski zbor ter številno občinstvo. Po cerkveni slovesnosti je imel dr. Vesnlč govor, v katerem se Je spominjal pokojnika in naglašal, da smo dolžni hvaležnost zaveznikom, zlasti Franciji. Emeat Denis je največ delal za razsulo Avstrije, katero Je smatra! za veliko zapreko svol»odn©ga razvoja vseh Slovanov. Nato je dr. Vesnlč govoril francoski navzočim Francozom in končal, da se naše razmerje do zaveznikov, zlaeti do Francozov ne eme ohladiti. Pogajanja z Nemčllo. Minister za trgovino dr. Vekoslav Kukovec Je priredil na čast nemškim delegatom sijajno večerjo. — Beogradski demokrati. Demokratski klub in demokratski dijaki so v Beogradu kupili dom, kjer se bodo odslej nahajali prostori kluba in uredništvo »Demokracije«. Demokratski poslanci so v to svrho darovali vsak oo 1000 dinsriev. — DragtnJska doMnda za učitelje. Po dolgem posredovanju učit lisice zveze se Je doseglo, da Izide te dni vladni dekret, s katerim dovoljuje centralna vlada učiteljem na zasedenem ozemlju novo draginjsko doklado. Agrarne zaednice. Minister za agrarno reformo je odobril kredit en milijon dinarjev za ustanovlicv agrarnih zaednic v Južni Srblfl. Dalmatinski uradnlkL Vlada namerava v kratkem imenovati komisijo, ki bo proučavala položaj vlšnh uradnikov v Dalmaciji In Istri, od katerih so mneiri pobegnili pnx! Ita-janl in nimajo sedaj mesta. Nekateri se b«>do r^rvrnin na stara mesta. Beosrradski srtedalfsJri Igralci. Zabave, ki so Jo priredili beocra gledališki igralci, se ft udeležil tudi regent Aleksander. Židovski list. V novem Sadu Je Izšla prva številka Židovskega L'sta, ki je pisan v židovskem jeziku. tleodresena domovina. — Metalce bomb. morilce in ranile« v Gorici so Izpustili iz preiskovalnega zapora. Sedaj so ponosno šetajo po Gorici, češ. mi smo mi, gospodje fašisti, ki strahujemo tudi pravico. Ogromno škodo so napravili, človeške žrtve Imajo na svoji italijanski vesti, ali svoboani so in oddahnili so se. ko so prišli iz preiskovalnega zapora, češ. nič hudega ne bo! Slovenske fante pa za vsako ni-čarljo. često čisto bre« vzroka, pograbilo, uklenejo trdno kakor tolovaje iz Abrucev, suiejo. bijejo In vržejo v Trstu v smradllive zapore, kjer ječe po pol leta In 5e več. nazadnje se pa pri razpravi spogledujejo sodniki In ugibajo, kaj so pravzaprav ti obtoženci zagrešili. Sledi pa vendar huda obsodba. Čudno je lice laške Justtce v Primorju. — Izvoa živine h Prlmoria v druge province Italijanskega kraljestva je dovoljen z dekretom tržaškega clvimeca komisarifata. ostane pa v vdjavi prepoved Izvora v inozemstvo. Tako se torej lahko Izvažajo v Italijo goveda, konji, prešiči ovce in koze. Naše Primorje samo trpi na pomanjkanju Živine, sedaj pa naj bi še to. kar.ima'o oddali Itall-ianskim prekupcem. Teh nadlegoval-cev gotovo ne bo manjkalo odslej nikjer in oblasii bodo morda še silile nase ljudi, da nal prodajo, ako ima slučajno* kdo malo več živine. Kmetovalci, bodite previdni, vanifte si živino in ne proda nai nihče, kdor je nima r<*« slnčafno odveč! — Svojega sina znMnl. Tz Oorlce, 25. januarja. V St. And režu pri O^rici se je dogodila ^traSna tragedl'a. f»Tletni kmet Josip Pavletlč" Je z nofem zaklal svojega M letnega sina Karofa. Sin ?e bil plianec. ki je zanemarfal svoto kmetro in družino, se preplril ln pretepal doma- V pijanosti le prlje! očeta za grlo. ki se mu le na izvll. poerraMI nož in ga zasadil sinu v vrat. Sin je bil takoj mrtev. Seta ustaoofoorne £>uo$£ine. — d Beograd. 25. Jan. Predsednik dr. ?rsn Rlbžr otvori VI. redno sejo ustavotvorna skupščine ob 17. Zapisnik radnje aejs se sprejme brez ofovora. nakar prečita tilnik JanMč proSnie ia pritožbe. Odbor Narodnega sveta v Šfbeatka prosi, da se Intervenira za sfeorailnjl odhod Italija, aov i zasedena«« orenlja. Prebivalstvo v Sv. Ivanu Zelini prosi za podporo v žiro. Prošnje se oddajo pri-stornim odsekom Narodni kluh protestira proti termi, da so oblast! zaprle poslanca Mateja Slmnnjaka v Bosanskem £amcn. Odbor ca Jrprememtm poslovnika nrrdložl avola poročilo o Izvrlenlli izprememhah. Dr. A ratari It Oreeica pripoveduje nato e Strahotah itVtnmskera terorja na otoVo Korčuli. Okrožno sodeče v IJnbllani zahteva izročitev poslanca Antona Brand-nerla, k? se je prezrelu, zoper * 411, krw, zak. Dnpn tera sodeča se odstonl TmTnt-tetnemn ndsekn. Ker ie načrt o«^ve Irra-llevs vlade a nredlogl ra Izeremembo vred fi^Van in rsrdHlen Poslancem, se bo prečrtala tozadevna predložit, kakor hitro se Irvoll ustavotvorni odbor, ki bo raz. pravUal o nje*. Poslanec Vojlslav LazIH Interpelira predsednika v imenu zemljoradrilkov, zakaj se seje ne otvarjajo ob določenem Času. Predsednik odzovorf. da se to zo<^i zato, ker o pravem Času Se nI navročno radostno Števil poslancev. V prhodnje bo predsednik odredil čitanje poslanskih Imen in bo prixel razpošiljati ooomine. Posl Ivan Peržlč lnt;mellra m'nisfa za promet flede preme*titve nekaterm uradnikov na brn^radskem kolodvoru. Minister odeovorf. da so bfll nekateri preme-^^eni ir službenih orisov, d^iizl na so po-da'1 ostavko. Po.«l. Tih\n Krl«trn In^rn-lira mlnlstrst-eei pred*?dnlVa rad- nsrfdh moti Vomunlstom. Po nfegnvem mnen^» t3 naredbe ne lafigjfa*a *nmo Vonmnis*ov. ^'n-pnk »nloh vso nollt'i»^> svobodo. Po*Ta"^c vpraša, afl bode vinda raxref1fl»ltl aa ra-fedb-. Mesto m^if«trs^c*r« nr-idsed^Hca. VA te KfJnlni odr.'.v>ri fntfi'eter r.n no4rwifa *n*t* PfaHhsvat \r^t. r*i «e Je ftf n ereesi od svo'#»rs ra«*opa deMe bnvfla s nn^ori dr. Veafiiia In da N ^ lepfrs, di teh r*»*vdh ee samo re bo rr»vrf»avl'a. amneV se dalle lrrafala z vso dn«??dnost-Jo, Minister k odgovoril da za odgovor na tako važno vprašanje sedaj nI pravi Čaa in je prosil poslanca, naj zahteva pojasnil na dan, ki je določen za interpelacije. Posl. Miletić (radikalec) vpraša vojnega ministra, zakafl se ne Izplačujejo svoj-čas izvršene rekvizicije za vojsko. Vojni minister odgovori, da je ministrstvo v tem zmislu že vse potrebno ukrenilo in da bo pričelo z Izplačevanjem, kakor hitro bo odobren potrebni kredit Posl Vojislav Lazi ć vpraša ministra za poljedeljstvo, kaj se je storilo za regulacijo savskega brega. Minister odgovori, da Je Se lani bil odposlan poseben referent z Inženerji na lice mesta, da zbere potrebne podatke. Inženjeri so Izdela'! načrt, ki pa predvideva pet milijonov dinarjev kredita, če se hoče regulirati breg od Skele do Zabrežja, V prora- čunu pa je bilo ca ia kredit odobrenih samo 250 000 dinarjev. Minister prosi poslanca, naj izkoristi naredbe o otvoritvi vodnih zadrug po vzoru onih ▼ Hrvatski In Slavoniji, ker je samo na ta način mogoče pridobiti potrebna sredstva. Vlada bo a svoje strani stavila na razpolago gotovo vsoto, treba pa je, da tudi okrožja, ki zahtevajo regulacijo, prispevajo. Nato se za. posežejo trije poslanci, ki se niso prisegli Spričo tega predlaga predsednik, naj se dnevni red preloži da prihodnje seje, katero odreja za petek, 28. t m. Nato prosi poslance, naj jutri, dne 26. t m prisostvujejo parastosu za pokojnega profesorja Denisa, znanega prijatelja našega naroda. Predsednik zaključuje sejo ob osemnajstih m pol. Dneune tiesf i. V Ljubljani. 27. januarja 1921. — Župan dr. Tavčar — delničar Trboveljske? Z ozirom na očitanje >Ju-goslov. Llovda«, da je g. župan dr. Ivan Tavčar eden glavnih delničarjev Trboveljske premogokopne družbe«, smo po-©Maščeni izjaviti da ;o ta vest docela izmišljena, ker nima gospod župan niti ene delnice te družbe. — O reviziji koroškega plebiscita so v zadnjem času jeli razpravljati tudi listi v Nemčiji, zlasti »Ber-iiner Tageblatt« se očividno z velikim navdušenjem bavi s tem vprašanjem. Imenovani list registruje vsebino zadnjega v »Slovenskem Narodu« priobčenesra »Pisma iz Pariza« ln dostavlja: »Ako so tudi poročila »Slovenskega Naroda« radi po v d arka slovensko-narodnili Interesov kolikor toliko subjektivna, je vendar interesantno spoznati francosko mišljenje. Vidi se, d; Francija v primeru združitve Avstrije z Nemčijo poskušala pridobiti Jugoslavijo prav tako kakor Poljsko m CehoslovaSko za zvezo proti Nemčiji ter bi vsled tega smatrala naravne meje Karavank kot strategično zapreko. To Ie naziranje, iz katerega nesporno izvira fantastično liubimkovanje z revizijo karoškega plebiscita.« Zdi se torej, da Nemci resno računajo z možnostjo, da pride koroško vprašanje znova na zeleno mizo antanti-nih državnikov m da se reši v zadovoljivem smislu za Slovenca In Ju-gostavlio. Pripominjamo, da se seveda nI nadefatl, da bi se to vprašanje razrešilo že na tej pariški konferenci. Mogoče ie, da se načne, kon-čne rešitve pa je pričakovati še* le v neka! mesecih. — Uradna določitev krajevnih imen v Primorju. Z dekretom z dne 20. L m, je bila imenovana komisija za določitev krajevnih imen v Primorju. (Istotako tudi za Trident). Kdo je v tel komisiji, do danes še ni objavljeno. Dekret in komisijo pa je hotel imeti senator Salata, načelnik centralnega urada za nove province. Ime SaJata nam pove dovoli jasno, kak je namen komisiie! Svoje poročilo ima podati komisija tekom treh mesecev. Po nekaterih poročilih bodo v komisiji same uradne osebe In te bodo predpisale Jugoslovenom v »Julijski Benečji« krajevna imena po vzorcu, ki ga rabijo Italijani že sedaj na zasedenem ozemlju. Podbrdo so prestavili v PledicoJle, Podgora bo Piedlmonte itd. Italijanski nacionalistični listi pravijo, da odstranitev Jugoslovenskih krajevnih imen in nadomestitev z italijanskimi je povsem naravno in potrebno, ker Italija mora vendar pokazat! svoje gospodstvo v novih deželah in popraviti, kar le zagrešila avstrijska vlada, ki je posloven iala krajevna Imena iz sovraštva do Italijanov. Kaka predrzna laž! Avstrijska vlada je bila tako udl-njana Italiji, da ie pottaliiančevala naša krajevna Imena In v svojih uradih in spisih rabila za čisto slovenske vasi Italijanska Imena. Orehov-lje pri Mirni na primer, čisto slovenska vasica, fe bilo Raccogliano, Renče Ranzfano. Bilje Blglia Itd., za vsak jugoslovenski kraj je fmela avstrijska vlada Italijansko označbo. Sedal pa pridelo Impertinentnl italijanski nacionalisti s rrditvio. da je avstriiska vlada poslovenjala krajevna Imena! S takim nepoštetrlm bojem, za karerim stoje Italijanske uradne osebe, si Italija- ne bo priborila ueodnega stališča na zasedenem ozemlju, marveč, čisto naravno, skrajni odpor. Za poročilo komisije je določen rok treh mesecev. Torej le še časa dovolj, da si italijanska vlada premisli svoje »topoti ama stične« korake. Svetujemo f to prav nujno. — Na Koroškem pripravljalo poprom e na Slovence. Tz Guštanja poročajo: Nemci pripravljajo po vsi Koroški pogrome na Slovence. Ljudstvo v Gnštaniu in okolici, ki je no pretežni večini slovensko, je vsled teh priprav silno razburjeno ter kliče brate v Sloveniji in vlado naše države na pomoč, Avstriisko orožništvo in obmejna finančna straž« so že od 24. t. m. v strori pripravljenosti. — Nujno potrebno bi bilo, da noga vlada nemudoma ukrene vse potrebno pri avstrijski vladi, da se ta nakana r c posreči in da M slovenski živelj na Koroškem zadostno zaščiti. — Gmotni uspeh »Koroikega večera«. Kakor nam poročajo iz Maribora, Je gmotni uspeh sobotnega »Koroškega večera« naravne^ sijajen. Dohodkov je bilo 42.311 K. izdatkov 6699 K 20 vin„ torej čistega dobička 36.111 K 80 vinarjev. — Lep odgovor na nemško izzivanje In nezavednost nekateidh Slovencev! — »Straža« In mariborski dogodki. Iz Maribora poročajo: Medtem, ko se vsi mariborski Slovenci, obenem pa tudi ostalo slovensko časopisje zgraža nad dogodki zadnje sobote, današnja »Straža« o njih molči, kakor da bi se ne bilo ničesar prigodilo. Saj Je pa to tudi umljlvo, ko Je bila edino »Strada« povabljena na nemško prireditev In se je Je tudi urednik Zebot, kakor smo že včeraj poročali, udeležil. — Gibanje rezervnih častnikov In dobro volj cev v Maribora. Iz Maribora poročajo: Rezervni častniki so sklicali za petek 28. t. m., dobrovoljci pa za 31. t m. ob 20. v Narodnem domu zborovanja, na katerih se bo razpravljalo o aktualnih narodnostnih vprašanjih in o organizaciji rezervnih častnikov. — Okrabil glavar dr. Lanišic ln »Mannergesangsvereln«. Z ozirom na vest, objavljeno v »Slovenskem Narodu od 27. t m štev. 21. pod naslovom »Mariborska afera«, da so »dobrovoljci, zbrani v Narodnem doma v Mariboru, ugotovili, da se je udeležil nemške zabave v Gotzovi dvorani med drugim tudi okrajni glavar dr. LanjŠič, nas prosi imenovani g. okrajni glavar, da ugotovimo, da njega nI bilo na prireditvi »Mžnnengesangsvereina« v Gotzovi dvorani, pač pa, da se je udeležil isti večer »Koroškega večera«. — Obletnica krvavih dogodkov v Mariboru. Danes 27. t m. je druga obletnica krvavih dogodkov na mariborskem glavnem trgu, ko so mariborski Nemci skušali dobiti slovenski Maribor v svoje roke. Kakor se poroča Iz Gradca, nameravajo tamkaj prirediti razna nemška bojna društva 27. t. m. veliko spominsko slavnost v spomin na mariborske žrtve. — Zamenjava 20 dinarskih bankovcev pri »Narodni banki«. Podružnica »Narodne banke« v Ljubljani je z včerajšnjim dnem pričela z zamenjavo 20 dinarskih bankovcev«, aicoprem Še ni od centrale v Beogradu prejela oficielnlh navodil. Kakor čujemo, bodo ti bankovci popolnoma odtegnjen! prometu. Banka zamenja vsakemu pravi bankovec proti temu znesku odgovarjajoči višini v drugih novačnicah. Tekom včerajšnjega dneva je bilo 500 osebam zamenjanih okoli 60.000 dinarjev. — Stranke lahko zumentata 20 dfaiarle ob aradnlh arah od 8. zhi-traj do polu 12. dopoldne. Za falzitikate, katere banka seveda ne zamenja, prejmejo stranke začasna potrdila. Včerajšnja vest. da prvotno »Narodna banka« ni Imela na razpolago dovolj denarnih sredstev za Izplačilo zamenjanih bankovcev. Je bila netočna. Banka Je Imela včeraj In prevčerajsnjlm denarla v izobilfu. samo Izplačilo se nI moglo vršiti radi velikega navala tako* hitro, kakor bi to želelo občinstvo. — Zamenjava 20dlnarsklh bankovcev. Med vserrd do danes zamenjanimi 20dlnarskirnŠ bankovci so dobili v »Narodni banki le 27 faJstfl-katov. Tudi po deželi je zadnje dni nastalo veliko razburjenje, ker niso hotele poŠte na ukaz poštnega ravnateljstva sprejemati teh bankovcev. Danes je opažati pred poslopjem »Narodne banke« zopet velik dotok raznih množic, ki stole v četverosio-pih daleč x>ro^ Selenburgov! ulici. So to večmornja ljudje s kmetov, dočim se Je ljubljansko prebivalstvo že dokaj pomirilo. — T* CfHI-Metodovo đntžbo so darovali rg. Župan dr. Ivan Tavčar s soprogo 200 K. mesto cvetk na krsto staroste g. Luke Svetca ln ga. Arceto-va lz LJubljane 100 K. mesto venca na krsto svoietnn sorodniku Luki Svetcu. — Predsedniki volilnih komisij. Takof po Izvršenih volitvah v ustavotvorno sknpSčino so predsedniki volilnih komisij predložili pokra finski vladi potom okraj, glavarstev svole troškovnike fpotnlna. dijete). Med temi predsedniki ie bilo menda na'več državnih uradnikov, ki to bUl r Umi križem driave, aefcateri tejo prav daleč. Po- slovanje je trajalo do štiri dni. Trcrfki torej niso bili majhni. A troškovnik! še do danes niso likvidirani, dasi je minilo od volitev £e dva meseca. Razumljivo je, da pri današnji riraninji javni nameščenci. zelo težko trpe primanjkljaj, ki je" nastal v njihovem budžetu zaradi volilnih troŠkov. Zlasti ie ože-njenci z otroki! Zadevo ie treba torej urediti nujno, — Pozor pred 26 dinarskimi fslzi-fikatl! Iz Maribora poročajo: l)anes ie prispel v Maribor neki 301etni dunajski Žid, ki je skušal spraviti v promet cel zavoj popolnoma novih 20 dinarskih falzifikatov. Ko so ga hoteli v neki banki prijeti, je ušel. — Poškodbe. Ivanu C e s n 1 k u. lesnemu delavcu v Jelovci nad Zagorjem ob Savi je pri spravljanju hlodov po drči debel hlod zdrobil levo nogo.— Vajencu Rognmilu Sna bi u je pri delu v tovarni Tonnies v Ljubljani brusilni stroj odtrgal kazalec leve roke. — Posestnikova hči Marija Tron tel J se je peliala z vozičkom domov na Sap. Na ovinku se e voz prevrnil in Tron-telj si je zlomila desno nogo. — Brzovlak Beograd - Zagreb Od 1. februarja dalje bosta zopet redno vozila brzovlak št. 5. in 6. na progi Beok'fad-Zaereb. — Volkulio, težko 38 kg, *e ustrelil dne 2t. t m. pri nočnem čakanju gospod ing. Franek Tavčar v Rakitni. — Podelitev lekarniške koncesije. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro le podelil maz. pharm. dr. Oa-brielu Piccoliju koncesijo za obratovanje javne lekarne »Pri angelu« v Ljubljani. \Vilsonova cesta, doslej last njegovega očeta, masr. pharm. Oabrtela Plccolila. ki je svojo koncesijo odložil. — Tatvina dragocenega prstana. Gospej Katlnki dr. čemetovl, stanujoči na Aleksandrovi cesti, ie iz spalne sobe neka oseba odnesla prstan z brUJanti v vrednosti do 30 tisoč kron. Tatvine je sumljiva bivša služkinia. ki je takoj po tatvini od^ia iz službe. — Težka opevlina. Na Jezici je eno leto starem Franja N i n c e 1 i a s kropom oblila njegova sestričina. Mali Franck je zadobil težke opekline po vsem telesu, in so ga morali prepeljati v favno bofnfco v Lf^b- — Kap Jo le zadela. Prodajalko v Veselovi trafiki gdč. Nikelj v Prešernovi ulici ie zadela kap. V prodaial-nl i ie postalo nnenkrat slabo. Prepeljali so lo z rešilnim vozom v bolnico, kjer je umrla. Raperteir ■arodrtear* gledališča V Izubijani. Drama: Sreda, 88. l&nnaHa: C vrček za pečjo. RH D. Četrtek, 27. ienniiria: Sen kremne noči. v opernem gledaliSču, ob dramskih eena. Red A. Petek, 2*. januarja Školjka, Red B. Sobota, 29. jpnuaria: fVn kreane nori, v opernem gledališču, ob dramskih ceneh. Red C. Vedel ja. S0. januarja- školjka. Tv. abm. Ponedeljek. SI. januarja: Cvrček za pečjo. Red C. Opera: Sreda, 9«. faa.- Fra Piavofo. red E. Cetrtrk, 27. jan.: *>n kresne noči, ffrrm-'.*. sredatsva. red A. Pet*k, ?S jan.: Ri*oWto. red D. Sobota, 20. jan.: Sen krcane noči, dramska prestave, red C. Nedelja, SO. jan.: Fra Diavolo. mladinska predstava, ob 3 pop., izven. Ponedeljek, 51. jara.: Kaprto. — Pevski zbor »Glasbene Matiee« ima v petek 28. t. m. ob 8, zvečer kratko ffkuSnJo v dvorani Glasbene Matice. Koncert se postovi v ponedeljek 31. trn. pariška KONFERENCA. Revizije sevreftke pogodbe. — Pariz, 26. jan. Većraj sta bili j dve seji. ka^or navacuio. L e y d o u x i je v prvi seji obrazložil obupno sta-! nje Avstrije in neverjeten nered, ki I vlada v avstrijski upravi. Leyueu.\ I je predlagal posojilo 30 milijonov do-j larjev Avstriji, ki ss izvrši pod kon-; trolo posebne komisije. Posojilo bi I škadiraio po 6 mesečin, na kar bi se j vršiio posvetovanje o situaciji z vi-j dika carinskega sistema, ustvarje-j nega po versailleski pogodbi. Italija s predlogom ni biia zadovoljna. Ker vidi v vsakem poskusu rekonstrukcije, tudi v gospodarskem, poskus za politično rekonstrukcijo. Anglija tudi ni bila za predlog in Lloyd Ueorge je vprašal: kdo pa bo dal denar? Na to je M o r z a predlagal, da naj zavezniki zajamčilo Avstriji notranje posojilo. Tako bi imela Avstrija na razpolago takorekoč svoja narodna sredstva, Angleži niso bili za predlog. Lloyd Oeorge je izvajal, da treba nehati napram Avstriji z dobrodelno politiko, ker sicer se avstrijski problem ne reši nikdar. Predlaga teh-nično-finančno komisijo, ki naj napove vsa potrebna sredstva za pomoč Avstriji. Po daljši debati je bil sprejet Llovd Georgeov predlog. Imenovala se je komisija, ki se ie takoj sestala. V popoldanski seji konference je S f o r z a dosegel revizijo sevre-ske pogodbe. Sforza ie govoril o težkem položaju Turčije. Situacija more postati nevarna tudi za zavezniške Čete v Carigradu In za evropski mir. Izvajal |e potrebo za ustvaritev mirne situacije, če treba tudi na račun popustitev s strani zaveznikov. Predložil je konferenci tudi spomenico raznih turlklh osebnostih z zborovanja, ki se Je vršilo pred kratkim v Rimu. Poslušali so Sforsev govor z zanimanjem fn Lord Curzonie predlagal, nai se skliče kar najhitrejše mogoče v Rim konferenca, na katero se povabilo poleg zavezniških zastopnikov tudi zastopniki Turčije In Orčlie. Predlog ie bil sprejet. BOJI MED SOCIfALISTI IN FAŠISTI. — MIlan. 26. jan. Boj! med socijalisti in fašisti se nadaljujejo in postajajo vedno nevarnejši notranjemu rodu in miru. Sred'šča so: Castel-lammare. Ferrara. Modena. Bologna ki Milan. Poslopji zbornic v Modenl ln Boi ogni sta pogoreli popolnoma, sedaj se je Izvršil naskok na »Avan-tljevo« knjigarno, katero so fašisti zažgali in uničili. Pripravlja se splošen štrajk. KONEC KOVCAlflC —d Beograd, 26. jan. Ka podi »(H sklep* svojega glavnega odbora ed 3. januarja t. 1. it. 8626 in c odobrenjeis ministrstva za trarovino ia indnfftrije od 17. januarja t. L nt. 140. objavlja Napredna banka v >SlužbenVh Novinah«, da vrarne iz prometa novčanica državne izdaje po 20 dinarjav. esiroet*. SO kros in sicer radi tegft, ker krožijo taki falsifikati omenjenih novčanic, da se samo pri posebni pozornosti morejo ra«-likovaši od pravih novčani* iste*;* lipa, Pri izmenjavi teh novcanic ae bo prejela polna vrednost v drugrih novcani-eah. Izmenjava teh novč&nie se vr£i pri osrednji Narodni banki v BeognHu. p te v M do o0. aprili t l.p pri podružnicah Narodne banke pa samo do vštote-a;a 2S. februarja t. L S početkom 1. miju t. L izguba omenjene novčanice vsako vrVLao^t in ae od tega čaea ne bodo vee izmenjavale. DVBLJAVTJEHJB ZAKLONOV V OASU rSTAVOTVORNEGA DELA. —d I£#ogTa£. 38. jan. Demokratski klub je sprejel predlog poslanca dr. Tomislava Tomijenovića o osnovanju zakonodajnega odi ~>ra. potom katerega bi vlada ureljevljala zakone v ča^u ustavnega dela. Demokratski klub predlaga, naj se vstavi v poslovnik naslednja določba: >Z namenom reševati posle zar konodajne obUsti izvoli ustavotvorna ekupsčina zakonodajni odbor 24 članov, katerem« predloži vlada začasne zakone v pretres. Radi pooblastil teg.i odbora, ki sklepa začasne zakone, bo ustavotvorni skupščini na prvi redni seji po izvolitvi ustavnega odbora predložen .zakonski predlog o tem. Postopanje pri razpravi tega predloga je isto kakor za sprejetje ustave. Cirn se ta zakonski predlog sprejme v ustavotvorni ekupšoini in objavi, se izvrH volitev zakonodajnega odbore>.< 0 tem predlogu demokratskega klubi ima eklrr>a'i mini a trski avet. PROTI PROTI DRfcAVNlif ELEMENTOM. —d BeesjflM 2tt. jan. Ker se je trdilo, da v mnogih mtstih politične oblsr sti površno irvr^ujejo odredbe v vladni objavi arled* prcMdržavnih elementov, je minister za notranje zadeve izdal strogo naredbo, naj s^ vse odredbe, ki se tičejo protidrfcavnih elementov, izvajajo najstrožje. IMENOVANJE FINANČNEGA ML NISTRA-—d Beesrad. 26. ia*. Danes je bil podpisan ukaz, s katerim je imenovan TseučiliScni profesor in poslanec dr. Kosta Kumsnudi za finančnega mini st ras. EN ITALIJANSKI IN EN ANGLEŠKI OFICIR ARETIRANA V CRNI GORI f — Riaa, ?o\ jan. Prišlo je iz Draos poročilo, da sta bila v Crni ajori aretirana anglcSki vojaSki at&fte in neki italijanski častnik. Oficirja sta imela nalogo, izvršiti neko preiaksvo, pri tem pa so jn prijele jugoslovenske oblasti. V diplomatskih kmjrih se sicer ne potrjuje ta veet, ali ne odreka se možnost 15.800 RUSKIH BEGUNCEV V DALMACIJI. — (Split, 38. jan. S pomikom >Val< je prispelo aemkaj 700 Rusov. Od tu so odpotovali v Sinj. S tem zadnjim dohodom ruskih begunoev jih je v Dalmaciji eedej 15.8VO Od teh je bilo v Vranglovi armadi 500 moi. SESTANEK AVSTRO - OGRSKIH MONARHISTOV V ST. MORITZU. — Lagane, 36. jan. V kratkem se Ima vršiti Ink a j sestanek »tevilnlb avstro - ojrr^kih monarhistov. Pričakujejo se važni in nnjni sklepi. Delovanje monarhistov je jako intenzivno. Upajo na popoln osneh. Udeleži se sestanka najbrfe tudi grof Bercbtold. MWm udi h irlrefitve. — Druitve diplomiranih babic zs Sfovenlijo s sedežem v Ljubljani naznanja, ds se vrši društveni občni zbor dns 30. januarja 1921 ob 14. uri v mali dvorani mestnega doma a sledečim dnevnim redom: 1. Naznanilo predsedstva. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilu blagajničarke. 4. Volitev cJbora, 5» Slučajnosti. k — 11. t. stetniakn noć* se ^ i ši dne ZU t. m, v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek i>l» lil. uri. Vstopnina zn&da 00 kron. (Z* vpe prostore.) Prenetseijsj vs&k dan od 2. do o. ure v pisarni l dro* ženiš gledaliških Igralcev. rPramsksi gledališče.) Kiparji, slikarji, nraziki, literat j — umetniki sploh — in dijaki polovično ceno. k — Vstopnice za poštni ples v Mariboru dne 1. februarja 1921. ob 20. url v Oficirskem domu se doiie v predpro-dajl pri vseh linicah niarlborskfli poštni}] uradov ter pri denarnih in paketnih dostavljačih. Ker je število vstoo-nlc omejeno, priporočamo vsakomur, da si vstopnico pravočasno nabavi. Za prireditev, katera bo ena najepših v Mariboru, vlada zelo živahno zanimanje! čisti dobiček je namenjen društvenemu podpornemu skladu.__k fiospofi&rsi&g cesti. —g Oo*pod:uvki sestanek. Gospodarske korporacije in organizacije v Ljuuljiini so Fe dno 2i>. t. m. zbrale ns poziv trgovske in obrtnike zbornice v Ljubljani k posvetovanju v ta namoiv da sav same jo stali&če clode aktaalnib davčnih vnraSaaj. Po poročthi zt>omi6-nege tajnika p. dr. Fr. Windischerja se js sklenilo vložiti spomenico na finančno ministrstvo in delegacijo ministrstva financ zaradi I spremembe določil pledo novih ekseknciiskih pristojbin v davčnem ojominjcvalnom in mbetnSS postopanju. Nadalje sc je sklenilo vložiti na pristojna mesta suico, ki ae peča z nujno potrebno reformo plačsr rine, ki r.adeva privatne nsmŽben e sedaj v proobčutni meri Hkrata ae js sklenilo, opozoriti finančno upravo ns posledice razglasa, delegacije ministrstva financ z dne 18. decembra 192'\ ki določa, da so bodo prisilno izterjav tU tudi davki, odpadajoči n * čas od 1. januarja 1921 do 31. maja 1021 in v tej dobi naknadno predpisani davki ssj prejšnja leta ter da jo za leto 1020 21 fes nepredpisane davke plačati po Vidini zadnjega definitivnoga prodiisa. l\)lo-» čila so nesprejemljiva glede dohodnine in plačarine zasebnih nsineSčenesv. Ko-nečno so so zbrani zastopniki gospodarskih korporacij porvi»iovali o korakih, ki jih je storiti zaradi predpisov davka na vojne dobičke. Upravičenost tega davka se priznava, nlf obstoječ* določila so taka, da gredo preko rasrznv ne mere in prete prizadejati v kritični dobi naeemu erospodarsts u nepopravljivo škodo. Sklenilo se jo započeti na mo rodajnih mestih akcijo, ki naj doseže znižanje horendne davčne »kale. preprečitev naknadnega obdačenja za prva vojna leta ter berzodložno aktiviranje davčnih komicij. —g Dolenjke železnice. Vrnitev gotovine dne 10. decembra H>20 Izžrebanih 4% prioritetnih obligacij delniške družbe Dolenjskih železnic iz 1 1892., It. 63. 80, 254, 4r>6 521. 700, 878, 1211 in 1 V.;i), *e vrSi izza dne !. f<-bruarja 1!>21 pri Kranjski hranilnici v L;:nTi?^ani. Izza dne 1. februarja i921 so bodo vnov-Čevali pri Kr^njfki hrshiinici v Ljubljani -845, Ty>ndon 2815—2965, Milan - Trst 2255—2255. P.*riz 4280 do 4420, Praga 804—810, Sofija 780—760, Varšava - Krakov 7C—78, Curib 9 do 0700. Ko v i Jork 62^—627. Amstet dam 20450—20550. Valute: novi fnge-slov. dinarji 1^—1698. francoski franki 4370—4410. Iviesrski franki »6o0— 9750. češkoslovaške krone 803 do 814 madžarske krone 117.50—119 50, rom. loji 820- 8S0, l>olg. levi 74.0—750, italijanske lire 2225 — 2245, nemfiks marke 1046—I0ft2, poljske marke S'2 do 84, angl. funti 2325—2"45 carski mb-lji 832—828, dolarji 618— 822. —d Cnrih, 28. jan. Devize r Berolin 10.30. Holandija 211.80, Novi * Jork K83.50l London 24.05, Pariz 44.10, Milan 23.10, Pn^a 8.75, Varšava 0 75, Zagreb 4.50, Budimpešta 1.27 Vt, Buk are-ita 8.75, Dunaj 1.75, svstrij. krone^l.25. Polzoeillia. — Najden denar. Soboto 28. no> ds* fcra 1920 popoldne je bila blizu mestnega kopališča najdena pre»^rj5nja svota denarja z listnico, v kateri so se naha-jaii neki listki. Izsrubitelj dobi pojasnila na deželnem sodišču soba št 9?. Prost se. da se oelasl katera dotičnih oseb. ki je bila priča burnemu pogovoru med nekim gospodom in dvMH gospoJična-r v Ljubljani Dalmatinova ulica, blizu pisarne df. Trlllerja. okoli 24. julija. Naj se blagovoli oglasiti v pisarni dr. Švteeli-r?a v Daltnatinovi ulici. Glavni urednik: Rasto Pustoslcmšek. Odgovorni urednik; Božidar Vodeb. 4. stran. .SLOVENbKJ NAROD*, dne 28. januarja tfttl. Drnfll fO r3di ODUStitve Čebelarstva rlUila 6C razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjlčev. Gersiuog In Knndschak. Cena po dogovoru. Po-izve se v trgovini, Dunajska cesta 10. Vodovodne cevi v premem 1 cole in 1 Vi cole oddajam v velikih in tudi najmanjših množinah po prav nizkih cenah. J. RarberSek. Šmartno pri Lrttli. 359 Proria se radi titiw\i lepa svstls nlla za m obleki. ffiS^ ti L nadatr. od 12. do 4. ure. 557 JlDžlie ifte služkinja arednjm let k samostojnemu gospodu oziroma €°ape aH sploh k manjii dobri druiini. Vajena vsakega hišnega dela, Bekaj kuhanja in dela na vrtu. Glavni pogoj da ao dobri ž njo. Ponudbe pod v8lu2kinja 57 P na upravnižtvo Slov. Naroda. 57 i redna irepčllo z vporabo 2elezna!eg.i Visa lekarnarja PlccolJja v ijsbljan'. 53 Proti mesečni takiisi 1500 II se iščeta dve Usii, meblovani sobi 7 električno razsvetljavo. Ponudb* pod .2 sobi 624* na upravo Slovenskega Naroda. 634 Priložnostni nakup! Proda se 5 modernih jedilnih garnitur iz najfinejšega porcelana in 73 rarov srebrnih v.lic in nožev po zelo ugodni cen'. Naaiov pove uprava Slovenskega Naroda. 628 Renjste epram: n^s; oprav po znižanih cenah. Pojasnita daje tvrdka Ji. Kostevo, Sv. Petra c. 4 Kuharica« pridna in poštena, se takoj sprejme. Ravnotam se sprejme tudi služkinja za vsa hišna dela proti dobri plači. Naslov pove upravuIStvo Slov. Naroda, 605 banca iz Sloveni}e. Naston takoj. Advokat dr. : ovačevič, Slatina, Sls-ro?';g. 574 Notno! SKE TUB eksperten! ia Inaperterll, ki tičejo trgovskih svss s čshoslovaiko, SfezfiUjo. Francosko ta Anglifo, naj v svrho dostavitve prospektov in cenikov nemudoma Javijo svoje naslove . ia anončno ekspedicijo Al. Matelič (pododdelek za II. mednarodno razstavo vzorcev v Pragi). Ljubljana, Kongresni kg 8, kjer se bodo izdajate ludi le g i ti macl f-hostovaški ter nakaznice za stanovanja. PraSko razstano vzorcev bo pesetite već tiaoč trgovcev Iz vsega sveta, torej je za vsakega eksporteja in impoi terja važno, da stopi v stik z zunanjimi tvrdkamL 639 iz preHože: ji Kosovih iz Mal? visi s"L 4, (sedaj Zorman) se bo prodalo v soboto dne 29* januarja 1021. 1> 7 hrastov pri mestnem vodovodu (pri borštu poleg kamniške proge) 2. 5 lip .pod Malo vasjo" — Pričetck dražbe to?no ob pol 2. url popoldne pri borStu blizu vodovodno centrale ob KamnlSkl železnici. Draibeni pogoj: se bodo naznanili na iicu mesta pred dražbo Ivan Verblć, Stotica 43. Veći a množina proda po nizki ceni pri IVANU PODBOJU, Sv. Petra cesta 95 Naročite takoj Ljubljanski Zvon letnik 1921. Ljubljanski Zvon je najstarejši in najboljši slovenski leposlovni mesečnik. Novi letnik je bogato založen s celo vrsto povesti in člankov, ki bodo \ zanimali vsakogar. == Izide v novi opremi. Celoletna naročnina znaša 180 K, polletna 90 K, četrtletna 45 K Naročnina se pošilja na Upravništvo »Ljub- „ Ijanskega Zvona*, Ljubljana, Sodna ulica 6. 591 Prvovrstna srncias firma ss sukno in konfekcijo iSČe za Jugoslavijo dobro uvedenega nastopni ha proti proviziji In fiksni plači. Cen j. ponudbe pod „Z 202 fjot etnoefAZirt" as Anososs Exee ditton aUsieigsr, tras, L iSSm 2 X 220 voltov, dopisi kolektor, bakreno ovitje, kompletna pre-tlkalnica dobavna v štirih tednih, Cotlej se le lahko vidi v obratu na Štajerskem. Motorji na vrtilni tok 2201380 voltov 14. 15, 29, aB Ia 120 HP 61 P8 3f 0 SOO Stilov, 070 ' obratov, tfokavni takoj 2s skl*eUa&»- Motorii ss vrtilni la islolmsaski tok skoro vssh asps-tosti ia jakodi Is sslsalivi sli dobava! kratko dobao. Ves električni instalacijski materijal Bisktro ■ Motoren ■ BsstUsshift ss. k. H. Graz. Sackstrasse Nr. 22, L Si Telefon Hr. 42-71, Brzofavi: .Haklrosmutnif.Graz" Ornih 911 pf"*te r : tx ~ 4 Tl 11,1 r» Jad zidan«* pred 6 leti, skoraj popol-noma novai z opeko krita, popolnoma v dobrem stanju, blizu državne ceatr. m kolodvora, 3 minute do cerkve, In 1 njiva n travnik ZTaven državne ceate, :. 2 orala In 1 gozd, ki meri 2 orala; vse v dobrem stanju. Posestnlca Neža Ver-hovnik, Trzta St. 2. 543 Jtottiska hiša (palač.) n;ov» glavnem trge mest,* (grada) Slovenije, priurevna obenem ca t.»varno, rrgofino; kino alt večje industrijske pod^ e z " ečjimi gospodarskimi pos'opji v^e v r.d.!boii5ern »tanjn, se radt gotovil okoUSJHfl pod gotovimi pegojl proda z& 500.000 dinarjev. Ponudbe pod .Se dan i j s: m oodočnost 6*4" na upra d Slov. Naroda. 6J4 Izjava. lzjavHam, da nisem plačnik, dol-• o", ki bi iih ali I'h je naredila moja žena Me r; 4 Keber. 655 Teodor ZUbsr. a r ssžf Proda se dober klavir (Statzflttgel) in viohna. Kasiov pove uprava Slov. Naroda. 012 premine pouk slovenščine in nemsčinr ter oataHh iolckih predmetov. Ponudbe pod .Pouk 594' na upravo Slov. Naroda. trgovi mmMt tp^cerijske in meiaue stroke, 27 let st**, želi vatopIH v službo. Qr^ tudi v k«., mamii kraj. Ponudbe pod .Pomočnik-, poštno ležeče Dovje 4il ibtoBsl kndAit r možen snbatitncije, »c liče. Ponudbr notarja Sa od? i v Riaeld. S5fJ j obstoječi \z 2 *f oseb, iSćc za kaki j poitena čez 30 let ataia os»tba, ki te zrno?.-. samostojno kuhati Ia opraiijati dru^a sobna dela. Plača no 'Jofovoru Ma^lov pove upravnist-.o Slu v. Naroda H5i jsolvcnt it B&rskcqa tečaja, zmožen knjigovodstva n dob«r strojepisec, ilče službe. Ponudbe r od .Trgovski te"aj 658* na upravniku > Slovenskega Naroda. 658 Miia s trgovskimi pio^torl, go spodarsklmi poslopji in vrtom na Tržaški cesM (G'nce) se proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 641 si žeHta dve mladi tnt gospid z dvema mladima int^gospodma v svrho ifmen;a-ve mtsl«. Cenj. ponudbr pod flifto: .KaresaMideaea 1021J postno le^tčc ^1 oosta Ljubljana '2 Enonalstronna h!Ss s 7 sobami, 6 Ku:)i. tom. njivo ribnikom, lera lega dovod in c!<^-trlčna razsvetljava v bB! se prod?. Vpia?At» jr j-»ri tvfuki dr. Arka, Kfčev e 569 Mino Pisarniški prostor oddain P nudbe pod .Centmm* posina Ie2;če I abfiaoa 643 Prodajalk?, Prodam posestvo e vinogradom, 17 oralov zemlje. Ponudbe pod .Takoj 572* na »pravo Slov. Naroda. -^73 Iife so prevnlolec Iz rnSčšne v srbščino ali hrvaičino (za zgodovinske stvari) Naslov: Seat-setrska ?ojaia cs, sedal •Sdelek, soba It «, 66 0-11 In S—I are. 608 Uleštog nadložoča (kar ao sa duljom praksom za Babkock-VViikoi kotov* trsi za nastut ra od m h .Tparalta taaiea 4L d. ■ Siska*. Ponude sa preplsim* svjedodžba f naznakom uvjeta '-nadu sr- slati na opravu gor- e tvornica. 576 "PntMShi nažrsd! •S^e vi5p benčni irraJalk bob*r? !r» fttto' sobo Ponudbe pod „Ciato W5* «* opravo Slov. Naroda. 5<5 rn.....■ ■—if iiTiliTiiii iinnUTr Tirrrr- Predala realitet na Itaienlei Krasna trgovska hils v Mariboni, manui. in konfek., vel. promet, lepo stanovanje. Hotel in restavracija, 30 sob, velika hiša, veiik inventar, priv. stanovanje v Celju. Mlin, žaga, prmša ra olje, stan. hiša, hiia za gostilno, poslopje, 5 oral zemlje, vodna in parna moč. Nov mlin, vodna moč 30 HP, moderna, na Krar.^kem. Tovarna za kredo kaolin-triple, vedna sila in lepa vila, 8 sob, konfort, pohištvo, pri Celju. Orašćine, mala in velika posestvs, gostilne, trgovine, tovarne, hiie, vile posr. K. Breznik Celje, Doigo polje 3. 572 eassssHaVsVassjassssssKsaaaaaasssH sarrostojna z večletno nrikso. Irvežbsaa v tgovlni z drobnim in »-nufaUturnlm blagom. «e *pre»m-. Hrana in itanovanie v ld5' Ponudbe pod •Ljubljana 657" ne npravni tvo Slovenskega Naroda. 657 Za ftlagainiMfl, jnfela&i aO b!- (?rniikn maf 2eli ros^oć čna d$ini4lU Hl«, z večletno ttgovlnsko prakso ter z imanjem slovenskega nem -Ikega in italijana gc-voru. P-nudbe po^ .Dogovor 663' na a^ravo Slov. Naroda 663 to?4©m«!ibIla 12 HP ^anrodaj. Go-1 brezhibno žago «e 3 kline in eirkularko. Opleda »*e lahko v obratu. VrraSanja na Pr. Zabava k. e'miKs cesta IS Li o bi !s ni. 66? Proda se krasna oprava za spalno sobo. Oprava je iz medi ter obstoji iz ene postelje, umivalnika, nočne in toaletne mizice, mize in stolov ter iz dveh omar, od katerih ima ena veliko zrcalo. — Dalje se proda tudi omara za knjige, plačilna miza (Zahltisch), kovček za potnike, velika stetaža za prodajalno in 693 lenta Iilezit, pnoImbu ihti Kum (.Adlersflugel* štev. 3 'predvojno blago.) — Natančne podatke daje trgovina s papirjem Mat. Gerber v Ljubljani, Kongresni trg št. 4. loke. godala, pihala in potreb, f čine. Strune na drobno In de-belo. Specijali-f tete: Rel tance. B ack Enda, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in cene. A. Sfuil6, LJsbtfsas, SSleabartjrva al. a. MLiN fellm vaeri v najem (zakap). Ponudbe prosim v Samobor ked Zajnji«. peste reataate za Eegea S. 615 Prevzel tem zastopstvo prvovrstnih tvomlc: nudi« stsslratahnilnl male-rlisi betonsko Itltzo, razi-(ss latami matsri)al ki motorja. ZshttvUtt posudbe Gjorgje Grujitf Bcagra9f jlilftiia aL 15. lepo stanovanje 3454* Odgovor prejel neupravičen* r. 61 v Zemtna ponudba! Trgovec v fi-ograiu. star 35 let, sol -den, prijetne zunanjosti, Uče rridno Slovenko event. vdovo brez otrok katera ima vesel ie do trgov ne. Gotovina :40.00 !č potrebna za vplačilo družabnika. Resne porudbe čim prej s s'lko na K. Kovač, Zemna, postao leteče. UpdnD prilika z* sfa- nnuariioi SUosvssfa p/>poinoma IPUVGIHC • samo zase v prvem nadstropju se da v zameno za majhen lokal. R?f!ekt-ral b* na Kolodvorsko ulico, Gospnsvetsko cesto, na Trfalko cesto aH VI*. Pojasnila p;smeno al> osebno: Seliikar Ivaa, erarskl aejster L ja bi lana. Pot v Ro2ao dolfao IS. 6 4 9 hiš v mestu Ljubljani nsnreiflaf Hiše m t trgovskimi naJJF UUC|. lokali z Izvrstno idočo restavracijo, s sadnim vrtom in z vrtom za zelenjavo. PojaanUa daje Ignacij Rez jek Selo 38, ». Mu ste ari L obijani. 640 Zastopstv vsakovrstne stroke prevrema trgovska agentura v Ljubljani. Ponudbe na Anončo aksiedtelfo Al. MsteHć, L!nbl]aaa. 664 izbrano, asravno, belo ali cviček, novo Miro, po vrlo niski ceni na i -3' i m veliko poSHa v poslan h «=odik I govtna irina Ciglar Ftnbica. Hzvatbko žaporje 461 r Drago Beseljak LJabljaaa, CsiiSarjv?« a S Gotsjnl ods« in prvovrstna vOanjska rdeča vina, stara in nova, nudim po pajuižjih dnevnih cenah. Poso-atm sode; sprejmem dobro vpeljane zastopnike. vinogradnik, Vilrany. Vsslka javno irsllii na Bledu v nedeljo, 29. januarja t. 1. ob 1. uri popoldne v gpstiin: KlemenčfČ Rečica pod kolodvorom. Ra.Ično zlato in srebrno blago, fotcgraflčni ■parati, barometri, perilo, obleke, Jngoalavi|l z ozlrom na postanek ,n razvoj, ustroj m industriis^i In trgovski razvoj kraljevine. O av-i ) uredništvo v Hovoai seda je poverilo zastopstvo za Slove t! o la Daitnac :jo tvrdU Drago Baaeljak, Ane a. tn inf. lavod Z^tskljan*, Canfo«rfevei nabr. 5, ki p»evjema tskllndno vsa »i-r Ti in plačila za Knjigo ia ogiase. Almanah oo tiskan v 4 iettkfk :. več OSOČ z'/.:dlh Knjigo fn oglasovanje v niej *orlo piipoioča. Oiavoo meisiitfo AiraanaV Kral'arlna S. H. S. 1921 KjtI a>asL r ?cpo h'sb, gosr>od. poslopjem, novo sortiranim vinogradom, sadonosnfkotn, travniki in gozdom z vsemi potrebščinam1 za neodvisno gospodarstvo, se pod fako UffCdniraf kupnrrl in plačl'niml eoeojf radi izselitve takoj proda. Informacije da Anon. 'n inform. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S. Tvoro!ca keksov, inrcaečaca, oblatov in vajeljnov ZJAK in PRUG RogaSka Slatina priporoča svoja nas izdeUkas. *SJQ Vinko Habjan Rozika Habjan roj. Zamik poročena Domžale 26. j on. 1921. Dob. Drago Beseljak a^aansiBva Inforznaćnt zarod L obliaaa. Caakarjavo aabr. Oblastveno koneesl'enlrsa. Točne Informacije o premoženje, zvezah, dobavi blaga in pla'i!. — Kalantne cene. — Bloksistem. — V zvezi s vsemi svetovnimi inlorznasnlnal snvodl 1 J 07 2!šl! -t: ;i u ti ii I If iii iii Walfova vToaaparsa (Verbnnd) lokomobila s kondenzacijo 300 385 PS; Lanzova vreče p srna (Verbaad) lokomobila s kondenzacijo 220-300 PS; Tolik votfobraMBl kotol ■ pra^rovaloem 200 qm9 točno pod jamstvom za neoporečno obratno sposobnost; dalje BSOtOr BB aurOVO OlJO 30 PSt fabrikat Bolinder; ttenerator bo vrtilni tok Drrg-mann, 80 K V A 220 voltov; 3 motorji na vrtilni tok 30 PS, 500 voltov; vrtilnega tak« valikonepetooiitiii transformator 92.3 K W 3150/3075, 3000/390, 225 voltov, 150 obratov, tudi točno dobavno. Briider Fischer, Wien III, Fasaagasse 38. Drzoiivi: Lokomobillisober Wien. 590