P« polti prejemali: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ četrt , , 6 „ 60 , mesec , 2.20 ( Vapravaiitvu prejeman: u eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 6,-, Mesec , 1 n 70 B Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in Inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajoi nefrankovaoa pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Iihsjavsakdan.iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 146. V Ljubljani, v soboto 28. junija 1902. Letnik XXX. "Vabilo na nar-očbo. S I. julijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" naročnike v velja za ljubljanske upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovenca Občni zbor »Gospodarske Zveze". V četrtek se je vršil občni zbor »Gospodarske Zveze.« Dasi občni zbori gospodarskih društev navadno ne vzbujajo posebnega zanimanja med člani in izpolnjujejo le1 golo formalnost, je pa zadnji občni zbor »Gosp. Zveze« privabil mnogo članov iz vseh krajev slovenske domovine — dokaz, da je zanimanje za »Zvezo« veliko in živo povsod. Od izvenkranjskih Slovencev smo videli Štajerce, Korošce (g. posl. Grsfenauerja), Primorce in Istrane. Shod je bil združen s točnimi poročili, ki so se razvila v poučna predavanja in semtertje zbudila živahen razgovor. Napredek druStva. Sijajni uspeli revizije. G. svetnik Šiška predseduje, ker je zadržan načelnik dr. Susteršič. Po pozdravu naglaša, da ima „Gosp. Zveza" izključno le gospodarski namen. U-ttvariti hoče krepko gospodarsko silo našega ljudstva na zadružni podlagi. Nasprotstvo proti njej izvira pa iz političnih nagibov, ne iz stvarnih. Mi moramo poudarjati, da cela organizacija ni politična, ampak gospodarska. Napadi na »Gosp. Zvezo« so vsem znani. Izkušali so jo obrekovati, očrniti in ogrditi na spodaj proti ljudstvu in navzgor preti vladi. Načelstvo je hotelo dokazati neosno-vanost teh trditev ter j e p r o s i 1 o c. k r. poljedelsko ministerstvo, naj pošlje strokovnjaka na Slovensko, kateri naj pregleda vso organizacijo ter potem stvarno in nepristransko o njej poroča. Poljedelski minister je tej želji ustregel: Lani na zimo je poslal dva moža, ki sta priznana kot prva avstrijska strokovnjaka v praktičnem zadružništvu, in sicer ravnatelja »Zveze gospod, zadrug v Avstriji", gosp. Štefana Richterja in ravnatelja nemških gospod, zadrug na Čtškem, gosp. Brunnerja. Ta dva strokovnjaka sta se z vso pridnostjo lotila preiskavanja naše organizacije. Hodila sta od društva do društva, pregledovala, preiskovala posojilnice in kmetijska društva ter na podlagi teh poizvedb Bestavila obširno spomenico na poljedelsko ministerstvo. Seveda mi tega poročila nimamo v rokah, pač pa nam je znano, kakfenu je njegova''smer. G. Rohtei* jo bil namreč tako prijazen, da nam je poslal sledeče pismo: častitemu p r e d s e d n i š t v u »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Ko sem skupno z direktorjem osrednje zveze nemških gospodarskih zadrug na Češkem dovršil poizvedbe, katere mi je naročilo c. kr. poljedelsko ministerstvo glede gospodarskih zadružnih razmer po Kranjskem in po slovenskih pokrajinah Goriške, Gradi-ščanske in Istrije sploh, kakor tudi glede »Gospodarske zveze« v Ljubljani in njeni organizaciji poddruženih zadrug posebej, po- dal sem c. kr. poljedelskemu ministerstvu natančno poročilo in na podlagi tega poročila sem predložil svoje nasvete o nadaljnem razvoju gospodarskega zadružništva v omenjenem okolišu. Jaz seveda ne morem Vaši slavni zvezi tega poročila predložiti in tudi ne vem, v koliko se bo c. kr. poljedelsko miniBterstvo mojega mnenja poprijelo in si moje nasvete osvojilo. Eno pa mi je dolžnost in potreba izreči, da me je marsikaj, kar sem pri svojih poizvedbah opazil, kar naravnost presenetilo in z velikim veseljem napolnilo, ko sem ▼idel, da je gospodarsko zadružništvo v področji »Gospodarske zveze« v zdravem razvoju in v prav veščih rokah. Prepričal sem se, da je »Gospodarska zveza« že danes središče in opora gospodarskega zadružništva vseh slovenskih pokrajin avstrijskega juga, in da je v svojem nadaljnem razvoju poklicana, da postane za gospodarsko življenje vaščanov največjega pomena. Temelj te organizacije so Raiffeisenove in druge gospodarske zadruge, in moram Vam izreči zlasti svoje posebno priznanje za to, da ste umeli in mogli v kratkem času, odkar „Gospo-darska zveza" v svoji sedanji organizaciji obstoji, celo poslovanje spraviti v tako primeren in varen tir. Našel sem pri „Gospo-J^raki zvezi" aami uprav vzgledno knjigovodstvo in poslovanje; in pri 27 zadrugah, katere sem si po svoji lastni izbiri ogledal in zlasti v knjigovodstvenem in računskem oziru temeljito preiskal, se je pokazalo vseskozi redno, v mnogih slučajih pa zopet kar naravnost uzorno knjigovodstvo in računstvo-Ker tega prej, dokler ni stopila »Gospodarska zveza« v življenje, ni bilo povsodi, in dokler posamezne zadruge niso imele strokovnjaške revizije in kontrole, tega tudi ni bilo mogoče od njih zahtevati, je tem večja zasluga Vaše oskrbniške in pregledo-valne delavnosti, da ste pripravili svoji organizaciji podrejene Raiffeisenske in druge zadruge na sedanjo stopinjo njihove notranje uredbe, ko ste pri njih dosegli, da znajo prav delati računske sklepe in brez pogreška voditi knjigovodstvo. Ko kot star zadružnik in sedanji direktor »Splošne zveze gospodarskih zadrug v Avstriji«, v kateri lastnosti sem smel po naročilu ministerstva v področju »Gospodarske zveze« posredovati, to z veseljem konštatujem, in ko glede svojih podrobnih opazovanj in nasvetov za nadaljno uredbo »Gospodarske zveze« opozarjam na razglas, ki je pričakovati od c. kr. poljedelskega ministerstva, ne morem si kaj, da ne bi čislanemu predsedništvu k sedanjemu poslovanju »Gospodarske zveze« najtopleje čestital in svoje priznanje izrekel zlasti revizorju »Gospodarske zveze«, gospodu Alojziju Pelcu, ki je po mojih lastnih opazovanjih ondi izvršil uprav orjaško delo in jo za izročeno mu odgovornosti polno opravilo osebno in strokovno prav posebno usposobljen. Zzadružnimpozdravom »Splošna zveza gospodarskih zadrug v A v s tr i j i«. Direktor: Štefan Richter, 1- r. (Živahno odobravanje.) Ker je to strokovnjaško poročilo spisano v tem smislu, zato smemo pričakovati, da bo odslej vlada upoštevala »Gosp. Zv." kot javno koristno, ljudstvo vzgajajoče in ohranjujoče društvo ter mu dajala dostojne podpore. Saj ima zdaj neovrgljiv dokaz iz strokovnjaških rok, da smo delovali za javni blagor. Ker je podpora gotova, zato se tudi letošnji primanjkljaj ne bo odpisal pri deležih. Promet Volitve. Revizor. G. ravnatelj Jeglič poroča potem o letnem računu. V II. upravnem letu 1901 je pristopilo 191 članov, izstopil ni nihče, tako je imela »G. Zv.» ob sklepu računskega leta 1901 že 1514 članov, kateri so vplačali deležev 68.030 K. P r o m e t je silno naraščal in je prošlo leto dosegel že 3,846 484 K 41 h. „G. Zv." se je izkazovala tudi zdaj LISTEK. Socialen politicus. = — — Anders, Begreif ich wohl, als sonst in Menschenktipfen, Malt sich im liberalen Kopf die Welt. Ali še niste slišali prav nič o duhovitem in vsega upoštevanja vrednem pred logu, med našim narodom splošno uvesti izdelovanje zobotrebnikov, in tako na ta sicer nenavadni ali garantirano uspešni način rešiti naše ljudstvo vse bede? Ne? Potem gotovo niste sociolog, socialno vprašanje vam je Hekuba. V vsaki učni in ročni knjigi sociologije lahko berete v pesabnem poglavju, da so ta svet pretresujoči predlog stavili naši liberalci, tako imeniten je ta predlog. Kdo je mar? Ta učeni korenine je slovenski liberal! Svet pretresujoči predlog pravimo, čeprav se morda svet od smeha trese, to nič ne de, trese se pa le. Ali še niste brali o velikanski nameri, presnovati posojilnice tako, da ne bodejo več razposojale denarja, marveč krave ? Kmet bode v posojilnici dobil krave, tri, pet, poluSeBto, osem in dve tretinji, ali kolikor že po 4, 4 in >/„ 5 od sto. Kako bo to šlo, to morajo že tisti vedeti, ki so to misel skovali. In dolgo bo jo morali kovati, ker je tako strašno zabita. Toda domišljali so si brez dvoma, da je zelo dobra. Ideje Schulze Delitscha in pa Raiffeisena so otro- 4 n SC co cococDcocooocora>S 4» cnOS-JCOOOi—OSsP »-g1— Kranjsko 1 12 9 6 8 5 8 12 61 Štajersko---— 13 — 1 5 Koroško — — —-----— Primorsko---3633— 15 Istra --- 1 2 7 6 1 17 Skupaj . 1 12 9 10 17 18 17 14 98 Izmej 61 posojilnic na KranjBkem imelo je 59 posojilnic (ker od dveh ni bilo še mogoče dobiti podatke) skupaj sprejemkov K 5,514.016-33, izdatkov pa K 5,371.594 98, tedaj skupnega prometa K 10,885.61131. Stanje hran. vlog znašalo je K 6,413 113-20, stanje posojil znašalo je K 5,317.458 90, stanje izposojil znašalo je K 592.376-66, stanje naloženega denarja pa K 1,395.330 34. Uanov imelo je teh 59 posojilpic 11.173, koji so imeli na deležih uplačano K 25.121 26. C'stega dobička bilo je skupno v 1. 1891 K 27.978 94, rezervni zaklad pa je znašal K 110.97011. Glede drugih dežel ni nam še daneB mogoče podati jednakih podatkov kakor zgoraj, ker nam niso v večini še poslale rač. zaključkov. Poleg teh raiff. pos. pa je obstalo konec leta na slovenskem ozemlju več drugih posojilnic in sicer: Kranjsko 43 + 61 raiff. = 104 den. zav. Štajersko 42 + 5 „ = 47 „ „ Koroško 20 H--„ =20 „ „ Primorsko 17 + 15 „ =32 „ „ Istra 9 + 17 „ = 26 , „ Skupaj . 131 + 98 „ = 229 „ „ Izmej teh 229 posojilnic bilo jih je član „Gosp. zveze" konec 1. 1901 = 102 in sicer: Kranjsko 61 raifl, 6 drugih, skupaj 67 Štajersko 5 „ 4 „ „ 9 Primorsko 13 „ 3 „ „ 16 Istra 8 „ 2 „10 Skupaj . 87 . 15 „ „ 102 ako odštejemo tedaj od VBeh denarnih zavodov 229 proč v zvezi stoječe 102, jih ostane fie izven zveze 127 in presega šte vilo onih izven zveze one v zvezi stoječe le za 25, kar je jasen dokas, da uživa „Gosp. zveza" vkljub vednemu blatenju tudi med posoj. največje zaupanje. Poleg tega pa se je na Kranjskem nahajalo konec 1. 1901 še 77 raznih drugih društev in sicer: 30 kmetijskih društev, 16 konsumnih društev, 16 mlekarskih zadrug, 3 stavbinska društva, 2 društva postreščkov, 1 zavarovalnica proti požaru. 1 zavarovalnica za govejo živino, 1 lesna zadruga, 1 trtorejno društvo, 1 vinogradako društvo, 1 železoobrtna zadruga, 1 mizarska zadruga, 1 narodno-gospodarsko društvo, 1 surovinsko društvo čevljarske obrtne zadruge. Od teh bilo je vpisanih kot člani pri »Gosp. zvezi« 42 in sicer: 29 kmetijskih društev, 6 konsumnih društev, 3 mlekarske zadruge, 1 železoobrtna zadruga, 1 vinogradniško društvo, 1 stavbeno društvo in 1 mizarska zadruga. Poleg teh pa je bilo šo vpisanih v zvezo 7 raznih zadrug iz Štajerske, 5 iz Primorske in 3 iz Istre, skupaj 15 raznih zadrug, pri-števši zgornjih 42, je tedaj skupaj 57 raznih zadrug. Bilo je tedaj konec 1. 1901 vseh zadrug članic: posojilnic 102, raznih drugih zadrug 57, skupaj 159. G. Pele je sestavil tudi primerjajoč na-rodno-gospodarski zemljevid, kateri nam kaže gospodarsko organizacijo na Slovenskem. Ta zemljevid bo izšel kmalu in ga priporočamo vsem v natančno proučavanje. Zadruga in trgovina Gospod Rozman poroča o trgovskem delovanju »Gospodarske zveze«. Zveza stori vse, da ustreže članom. Pri tem ee morajo pa člani tudi nje držati. Predno se obrnejo drugam, naj vedno vprašajo pri »Zivezi«. • Zveza« ima take trgovske ugodnosti, ori za.dejansko uveljavljanje ta pravice, ki e pac lepa na papiiju, . __ nobene zaščite od strani odločilnih činiteljev, — seveda ni mogla sprejeti. Po tem takem bodo tudi v bodoče v deželnozborskih odsekih gospoda Italijani sami med Babo. Izpred sodišča. Vipavski Hrovatin v pasti. Pod tem naslovom smo že zadnjič na kratko poročali o pravdi, ki je dne 13. t. m. pred vipavskim sodiščem končala z mora-lično obsodbo Antona Hrovatina, bivšega župana v trgu Vipava in glavnega stebra tamošnjega liberalstva. Ker je Hrovatin že opetovano obračal našo časnikarsko pozornost n£se, štejemo si v dolžnost, temu kazenskemu slučaju posvetiti malo več prostora. Dne 11. avg. 1900 vršile so se zadnje obč. volitve v trgu Vipava, potem ko so bile že trikrat zaporedoma razveljavljene. Liberalci so bili v veliki stiski, ker se je vedelo, da se bo šlo zlasti v II. razredu le za eden ali dva glasova. G. B. P e r h a v c, posestnik in gostilničar v Vipavi, volivec II. razreda, imel je dne 10. avgusta t. 1. nastopiti svoje zadnje vojaške vaje, ker pa je bil že 1. 1896, 1897 in 1898 radi revmatizma vojaških vaj oproščen, pričakoval je, ker se mu bolezen v tem času ni zboljšala, da bo oproščen tudi to pot in da se povrne še pred volitvijo zopet domu. Tu pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko je bil g. Perhavc od vojaške komisije v Ljubljani že ravno določen za superarbitriranje, pride od župana Hrovatina brzojav, da g. Perhavc svojo bolezen simulira in daje že tudi od vseh prejšnjih vaj bil le vsled simuliranja oproščen. V posebni pismeni vlogi na vojaško oblast pa ga je župan Hrovatin še posebe počrnil kot hudega klerikalnega agitatorja, kateremu je le na tem, da bi bil radi volitev dne 11. avg. že dom A. Razume se, da g. Perhavca vsled teh denuncijacij niso izpustili domu, temveč ga pridržali pri vojakih. Ko pa se je letos spomladi v neki občinski seji Hrovatin nekaj znašal nad gosp. Perhavcem kot načelnikom gospodarskega odseka, ga je ta kratko zavrnil: Vi molčite, z Vami ne govorim; Vi ste nepošten, ker ste nepošteno poročali o meni na vojaško oblast. To je Hrovatina tako vzdignilo, da je kar hitro po g. dr. Treo-tu iz Gorice vložil tožbo zoper g. Perhavca radi žaljenja časti. O tej tožbi ste se vršili dve razpravi, dne 13. maja in 13. junija 1.1., ki pa boste toži-telju Hrovatinu za zmerom ostali v neprijetnem spominu. G. Perhavc nastopil je namreč po svojem zagovorniku g dr. Brejcu dokaz resnice, ki se mu je do pičice posrečil. Pred vsem je dolga vrsta prič potrdila, da ima g. Perhavc že od 1. 1895 tak rev-matizem oziroma ishias, da ni za nobeno težko delo več; neko leto ga je ta trdovratna in neodpravljiva bolezen tako napadla, da je hodil ves sključen ob dveh palicah, da se je celo v bližnjo cerkev voziti moral in da so ljudje splošno sodili, da ne bo nikdar več po konci hodil. Zlasti so priče tudi potrdile, da so ga uprav tisto poletje pred zadnjimi vojaškimi vajami noge tako bolele, da ni mogel jedne čez drugo dejati, da se je vedno držal za ledja in tarnal, kako ga vse boli. Dalje se je izkazalo, da je bil g. Perhavc radi svoje bolezni trikrat v toplicah, dvakrat v Kamniku, enkrat v Dolenjskih Toplicah. Vse to je bilo v vipavskem trgu in v celi vipaski dolini splošno znano. Stotnik Reindl, ki je bil poveljnik oni kompaniji, v koji je pri vajah leta 1900 g. Perhavc stal, je izpovedal, da je vsled Hrovatinovega telegrama med vajami Perhavca posebno pozorno opazoval, pa da se je prepričal, da je g. Perhavc res bolan, vsled česar je bil zadnji čas vaj pisarni prideljen; domu ga takrat še niso mogli izpustiti, ker še niso bile dovršene poizvedbe, ki so se vršile vsled Hrovatinovega brzojava. Končno pa so tudivojaški zdravniki bolezen konštantirali. Istotako je več prič, ki so z g. Perhavcem 1. 1900 bili na vajah, potrdilo, da je bil le-ta zares bolan, da je le z največim naporom vaje delal, da je mnogokrat zaostajal in iz vrste stopal; bil je pri marši-ranju vedno ves skozi in skozi premočen tudi tedaj, ko drugim ni bilo vroče. Vsled od vojaške oblasti zaukazanih poizvedb je takrat žand. stražmešter Turk na vojaško oblast poročal, da je Hrovatin samo iz zavisti radi občinskih volitev oni telegram na vojaštvo poslal, dočim se je iz vojaškega akta tudi konšta-tiralo, da so vojaški zdravniki 1. 1896, 1897 in 1898 g. Perhavca res radi revmatizma oziroma ishias vojaških vaj oprostili. Predložilo se je tudi zdravniško spričevalo, v kojem je že 1. 1898. domači vipavski zdravnik dr. Lučič potrdil, res na kronični ishias-bolezni, dva vojasaa zuiavuma j,« .___ zvedenca potrdila, da človek, ki ima ishias, ne more delati vojaških vaj! Da si je bil Hrovatin krivi čnosti svojega poročila svest, pa je dokazano po priči C u n t a, ki je pod prisego potrdil, da se je Hrovatin še celo bahal s svojim dejanjem, rekoč: „S m o ga spravili tja (k vojakom), samo zato, da ni bil pri volitvi!" In celo Hrovatinov sin, sedanji vipavski župan, je moral pod prisego pripoznati, „d a j e bil brzojav mogoče da tudi radi volitev odposlan. « Nastopal je seveda kot priča tudi vsevedni podraški Božič, ki pa Hrovatina kljub dobri volji ni mogel rešiti, pač pa je sam prišel v zadrego, ko ga je dr. Brejc kot pričo pod prisego prašal, če je on o zadevni brzojavki kaj vedel, predno je bila brzoj. uradu v Št. Vidu (! in ne v Vipavi!) oddana? Božič se je na to vprašanje skril za slab spomin rekoč, da se ne spominja, da bi bil on za to kaj vedel! Ker se je Hrovatin vsled Perhavčevega očitanja čutil žaljenega na poštenju sploh, razširil se je dokaz resnice še na druge slučaje, ki osvetljujejo Hrovatinov značaj! Tako se je dognalo, da je Hrovatin nekoč tudi o vipavskem dekanu g. Erjavcu lažnjivo poročal na kn.-šk. ordina-rijat, da neke ustanovne maše samo radi tega ne opravlja z asistenco, da si polni svoj nenasitni farški žep. Izkazalo se je seveda, da se dotične maše sploh nikoli z asistenco opravljale niso. Podobno kakor s Perhavcem je Hor-vatin naredil tudi z Ivanom Može-tom iz Vipave. Ta je bil 1. 1898 radi svojega bolnega očeta vojakov oproščen in sicer po priporočilu župana Hrovatina. Ko se je pa 1. 1900. Možetov oče pri obč. volitvah nagnil na klerikalno stran, pisal je Hrovatin na vojaško oblast, da se je županstvo 1. 1898, ko je Možetovo prošnjo za oprostitev od vojaščine podpiralo, zmotilo in da je bilo slabo poučeno, in da je Može zadosti zdrav in njegov sin ne zasluži biti vojaščine oproščen! Vsled te županske vloge so se vršile seveda poizvedbe: od ckr. okr. glav. zaslišana zaupna moža Pavlin in Princez pa sta potrdila, da je stari Može še bolan in potreba za oprostitev njegovega sina še vedno dana, okr. glavarstvo samo pa je na deželno vlado poročalo „d a župa- nova vloga izvira iz osebnih razlogov in daje bila b r e z d v o-umno leraditega narejena, ker je Ivan Može pri zadnjih občinskih volitvah s klerikalno stranko volil!" — Stari Može pa je par mesecev pozneje vsled svoje bolezni — umrl! Hrovatinovo drznost posebno osvetljuje tudi ta slučaj. G. vipavski notar je bil zaročen s svojo sedanjo ženo; ker pa ni volil po Hrovatinovi volji, poslal je Hrovatin i z maščevalnosti — to je potrdil g. notar sam kot priča — notarjevi nevesti ukaz, da ima v 24 urah iz Vipave izginiti, kar se seveda ni zgodilo, ker je okr. glavarstvo Hrovatina podučilo, da ni za tak ukaz nikake zakonite podlage! Končno se je v Hrovatinovo karakteristiko tudi še dognalo, da se je Hrovatin kljub temu, da je notorično zelo premožen človek — od neke ženske dal tožariti na pripoznanje nezakonskega očetstva in plačevanje alimentacij; dočim je sodnik zavrnil daljni dokaz, da je Hrovatin isto žensko (vdovo), ko je bila v blagoslovljenem stanu, pustil po vipavskem trgu beračiti, ker na drug način ni mogla preživljati sebe, svojih treh zakonskih otrok in svoje tašče! Zavrnil je končno sodnik dokaz, da je Hrovatin tudi svoje delavce na obljubljeni in dogovorjeni mezdi prikrajševal. Sodba se očigled takemu položaju seveda ni mogla drugače glasiti, kakor da je bil gosp. Perhavc oproščen, ker je dognal popoln dokaz resnice, kar je identično s Hrovatinovo obsodbo. Anton Hrovatin st. je bil res uzor liberalnega župana! * * * „šnajtfedre" raz klobuka je potegnil Jaka Kumrdej v Ribnem nekemu fantu, kar je povzročilo med navzočimi fanti tepež, pri katerem bs je posebno odlikoval 22 letni Janez Krsnik, kateri je Ku-mrdeja z nožem sunil v levo pleče in ga težko poškodoval. Obsojen je bil radi tega v trimesečno ječo. Vsiljena uljudnost prav drago plačana. Mescca septembra m. 1. pripeljali so hlapci znanega lesnega trgovca Goljev-š č e k a pozno na večer švelarje v Domžale. Tem pridružil se je letni dninar Tone Skok iz Rodic ter pokazal hlapcem bleve, kamor naj spravijo konje. Po storjenom delu odšli so v Matičičevo gostilno, za njimi pa pride tudi Tone Skok. Prijazno se s hlapci razgovarja. Pri tej priliki zapazi, da ima Janez Vončina denar, ker je dal en petak svojima sohlapcema, da si plačata večerjo. hlevu, videl je Skoka, ko je ta odpiral auri in gledal po hlevu, in na njegovo vprašanje, kaj da išče, se ta molče odstrani. Vsled trudnosti Vončina kmalo zaspi, a ko se je v jutro prebudil, zapazi, da leži njegov jopič, katerega si je po noči pod glavo dejal, pri zadnjih nogah konj, ravno tako ruta in zapisnik ; listnice z 80 kronami je pa manjkalo, pa tudi drugi sohlapec, kateri je prenočil v v Kovačevi šupi, je pogrešal 6 kron. Tudi tretjemu hlapcu Skok ni prizanesel; gostilničar je namreč videl, kako je Skok spečega hlapca z jedno roko objetega držal, z drugo pa po žepih stikal ter mu izmaknil 6 kron 70 vin. Pri aretiranju se jo pri njem naSlo še 30 kron 42 vin., od katerih pa pravi, da je ta denar njegova last in da si ga je prislužil pri GoljevSčeku. Ker so pa vsi njegovi dokazi v protislovju z izpovedbami prič in je njegova krivda povsem dokazana in ker je že bil radi tatvine kaznovan, ga je Bodišče obsodilo na 10 mesecev težke ječe z enim postom in trdim ležiščem vsaki meBec po-ojstrene. Vetreh ga je izdal. Matija Hudovernik Je pogrešal na Dovjem meseca aprila t. 1. lankovec za 20 K, katerega je imel v kov-čegu zaklenjenega. Pred kovčegom našel je vetreb, kateri je bil po lastnem priznanju laBt mizarskega pomočnika Jožefa Pretnarja. S početka taji Pretnar, da bi bil on vzel desetak, konečno pa oškodovancu prizna svoje storjeno dejanje in mu obljubi, da bo Škodo popravil, kar bi bil morebiti tudi storil, da ga niso prej orožniki prijeli, ker res mu je dal oče v to svrho drug desetak. Sodišče ga je spoznalo krivim in ga obsodilo na en mesec težke ječe, poojstrene z dvema postoma na teden. 8 smetišnico jo je dobil. Jan. Kon-tenti je bil silno jezen na Vidičeve v Gr-mačah, ker so ga dolžili, da je našel uhan, ne da bi ga dal nazaj; zato je razgrajal in klel dne 24. marca t. 1. pred Vidičevo hišo in se ni zmenil za pomirljive besede hišnega gospodarja Franceta Vidio. Slednjič popusti tudi njega potrpežljivost, udari ga s smetišnico po levem čelu in ga telesno poškoduje. Sodišče ga je pa krivde oprostilo, ker se je postavilo na stališče, da je bil v silobranu. Tat tatu okradel. Nepoboljšljivi 55-letni pekovski pomočnik VindiSar je bil zaradi raznih hudodelstev in prestopkov opetovano kaznovan; služil je zadnji čas v Ra-doljici ter je raznafial za mojstra kruh na- ročnikom. Prišel je ta mesec v Potočnikovo krčmo v Rovtah, kjer se je nekoliko preveč žganega nalezel in na travi obležal. Tu ga najde mimo idoči delavec Janez Lu-han in po natančnejem opazovanju vidi, da ima Vindišar par čevljev preveč pri sebi in da bi ne škodovalo, če bi si jih on privoščil. In res ga je skušnjava premagala. Z odvzetim plenom se napoti naravnost v Potočnikovo krčmo ter prosi krčmarja, naj mu nekaj denarja posodi, da bo peku čevlje plačal, ob enem pa jih njemu v prodaj ponudi. Potočnik je takoj spoznal, da so čevlji njegova last, katere mu je vzel pekovski pomočnik, prišel je pa še do daljnega prepričanja, da je izginila ob enem tudi srebrna ura, katero je Vindišar v Naklem prodal za 5 kron. Po stari navadi se čuti obtoženeo nedolžnega, ali sodišče je drugega mnenja ter mu prisodi 15 meseoev težke z enim postom V8aoih 14 dni poostrene ječe. TVrieuMkl koledar. Nedelja, 29. junija: 6 pobinkoštna. Peter in Pavel ap.; evang. : Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8 — Ponedeljek, 30. jun.: spomin sv. Pavla. — Torek, 1. julija: Nicet škof. — Sreda, 2. julija: Obisk Mar. Dev. — Četrtek, 3. julija: Helijodor šk. — Petek, 4. julija: Urh škof. — Sobota, 5. julija: Ciril in Metod šk. — S o 1 n c e izide 1. julija ob 4. uri 19 min., zaide pa ob 7. uri 48 min. — Lunin spremin: Mlaj 5. julija ob 1. uri 57 minut popoludne. — Dan se skrči v juliju za 50 min. — M u s i c a s a c r a v nedeljo, 29. junija: V stolnici ve lika sv. maša ob 10. uri: pontifikalna sveta maša: Missa in honorem sancti Aloysii, pa-troni studiosae juventutiB za četveroglasni moški zbor zl. Ant. Foerster, graduale »Con-stitues eos« zl. dr. Jan. Benz, po ofertoriju »Tu es Petrus« zl. Mih. Haller. — V c e r kvi sv. Petra pontifikalna sv. maša ob 9. uri: Mašo št. 6 z instrum. spremljevanjem zl. V H^rak, graduale zl. Ant. Foerster, ofertorij koralno in potem hima v čast sv. Petru in Pavlu šesteroglasno z orkestrom, zl. Mih Haller, pri darovanju »In cmnem terram«, pojeta dva zbora ; Tantum ergo zl. Kempter. — Vmestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: 4 mašo v F moli in in F-dur zl. M. Brosig, graduale »Constitues« zl. C. A. Leitner, ofertorij J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani. 28. junija. Liberalna laž — hitro razkrinkana. Včerajšnji »Narod« Be je nalagal cel uvoden Alan^U " ,,"l4'.----T je cesar poklical ljubljanskega škofa na Dunaj »ad audiendum verbum,« češ da je škof vprizoril obstrukcijo v dež. zboru. Z debelimi črkami je natisnil »Nar.a te stvari. In kaj je res ? P r a v n i č ! 1. N i r e s , d a bi bil škof poklican na Dunaj; 2. N i res, da bi b i 1 p r i c e s a r j u v avdienciji; 3. Ni res, da bi bil cesar prijemal ljub. škofa zaradi politike. Res je edino le to, da je bil presv. gosp. ljubljanski knezoškof na Dunaju zaradi čisto notranjih cerkvenih stvari. Tako lažejo ti ljudje! Namen nadaljnjega pisanja »Narodovega« je ta, da bi presv. gospoda škofa očrnili navzgor, češ, da cesarja zaničuje. — Grdo hinavstvo! Mi bi si samo želeli, da bi prevzv. gosp. knezoškof ljubljanski enkrat na viSjem mestu prav temeljito popisal, v kakih neznosnih razmerah tu živimo. Če se upajo liberalci tako naravnost zlagati se v taki stvari, ki mora priti takoj na dan, če se lažejo o cesarju in o škofu, ali so je čuditi, da potem brez konca in kraja lažejo zoper druge? Laibacher Zeitung skuša se na vse kriplje povspeti iz pozabljenosti suhoparnega uradnega glasila do Blave svetovnega lista. Včeraj spravila se je nad dunajski »Vater-land«. ln celo z debelim tiskom! Poročilo tega velikega dunajskega lista o zasedanju našega dež. zbora ae našemu uradnemu glasilu ne dopada. Umevno! Saj se tako dobro-dejno razlikuje od poročil korešpondenčnega urada in tete Laibacherice. Naš uradni list še danes hoče svetu dokazati, da so le »Doktor Šusteršič und seine engeren Gesinnungs-genossen« bili tisti hudobneži in nebodijih-treba, ki so motili idilični dosedanji mir deželnega zbora kranjskega. Tej bajki, ki jo nekateri širijo z veliko, boljše stvari vredno vnemo, je izpihnila luč jetičnega življenja predsinočnja izjava parlamentarne komisije katoliško - narodne stranke : Obštruk-c i j s k a taktika je bila sklenjena v klubu soglasno! Uradni list ve U o klicih kruto izzvanega dr. Šusteršiča v ponedeljkovi seji, o lepih klicih nar.-naprednih poslancev v sobotni seji, katere so naši poslanci, ker se niso hoteli dati izzvati, prezirali, pa ne ve nič, in vendar jih je »Slov. Narod«, ki ga pisec Laibacherične polemike brez dvoma čita, v ponedeljek priobčil per longum et latum. Najmilejši izmed liberalnih klicev se glasi : »Smrdiš kot kozel,« v ostalih igrata besedi »lumparija« in »sleparija« veliko ulogo. O teh liberalnih klicih pisec »Laibacherice« do danes šm ni trdil, da so »gemein« in »niedrig«, kajti: Ei sohvveigt des Siingers Hofliohkeit! Da poročilo Laibacherice o ponedeljkovi seji in korešpondenčnega urada o obeh sejah no podajata popolne podobe zadevnih deželnozborskih sej, je znana stvar, in se radi tega ne bodemo prerekali še dalje z uradnim našim listom. »Man fiihlt die Absicht und wird — sehr heiter gestimmt« Ravnotako je neiz-podbojna resnica, da so v ponedeljek kat.-narodni poslanci zaključenje seje prc-oej pozdravili s ploskanjem in dobroklici. To lahko izpričajo naši poslanci, čeprav si prizadeva oficijozus stvar naslikati tako, kot bi bili naši poslanci vsled sklepa seje prestrašeni. Da bi »Laibaoherica« svojim bravcem pokazala vso grozovitost teh strašnih »klerikalcev«, navaja razne časniške glasove o sklepu državno-zborskega zasedanja. Te glasove razdeljujemo na tri dele: V prvi del spadajo razni židovski listi, kateri še nikoli niso hvalili kake katol. stranke. Drugi so oni, ki prinašajo poročila korešpondenčnega urada, kateri prav dobro pozna pisca »Laibacheriči-nega« sinočnjega članka, in citira zatorej pisec avtoriteto, ki mu je zelo merodajna, namreč — samega sebe. Tretji glas pa je glas svetovnega lista, glas lista, katerega največji diplomatje bero in študirajo zjutraj, opoludne in zvečer, glas lista : »Komotauer Deutsches Volksblatt« Sedaj so naši poslanci uničeni! Oficijozus jih je podrl in nič več ne bodejo vstali. Da so pa tudi tako strašno brezobzirni in si ne skušajo pridobiti zado-voljnosti oficijozusa ! Oj, kako lepi časi so bili včasih, ko je oficijozus lahko rekel: »Kranjska jo mirna!« Da je pod žerjavico tlelo, da je ljudstvo bilo nezadovoljno, za to Be oficijozus ni brigal nikoli. Sedaj je plamen udaril z vso silo na dan in oficijozus pleš« i___^ -J--0- vu. a t uc vo pumagau. Naj le oficijozus vpraša njega ekscelenco gospoda deželnega predsednika, ta mu bode že povedal da bo razmere sila resne in da prazne šale tU ne pomagajo. Boj za pravico. »Klerikalci poraženi!« tako vpijejo liberalci za „Narodom". Ko bi njihova pamet segala preko »Naroda", videli bi drugače. S tem, da je deželni zbor zaključen, uničeni so tudi odseki, t. j uničena je tista krivica, proti kateri so se katoliško-narodni poslanci borili. Na naši strani je vspeh! Vpitje, da je krivda naših poslancev, da deželni zbor ne dela, pri razsodnih volivcih ne izda nič. Kako neki bi deželni zbor delal za ljudstvo, ako bi v njem ljudske zastopnike potiskali na stran ? Tak položaj bi bil za liberalce najprijetnejši, ker bi potem lahko izvajali geslo : „Liberalcem groš, klerikalcem knof". Tak položaj pa v deželnem zboru več ne bo ! Ravno resno delo so hoteli naši poslanci, zato so zahtevali, da se jim da njihovemu številu primerno zastopstvo v odsekih, da ondi zastopajo tiste za ljudstvo koristne predloge, k i so se vsi izprožili iz naših vrst. Mi zahtevamo pravico in ko nam jo dajo, nastopijo zopet redne razmere. Interesi ljudstva zahtevajo, da se načelo »Liberalcem groš, klerikalcem knof« razbije. Široke ljudske mase v tem oziru stoje za nami in ne za liberalci. In z ljudstvom zmagamo ! Izjava in protest odbora slovenskega katol. društva za kamniški politični okraj : Kat-narodni poslanci! Vstrajajte neustrašeni in odločni v obrambnem boju proti združenim zatiravcem ljudskih pravic in nasprotnikom slovenske domovine ! Le pravična razdelitev po odsekih naj vas spravi v dež. zbor, da ondi modro in častno delujete za gmotni in duševni napredek ljudstva! Protestujemo proti liberalnemu sumničenju Hribarjevemu. Obsojamo Božiča! Zahtevamo za ljudstvo dovolj razširjeno volivno pravico. Kakeršna bremena, take pravice ljudstvu! Enakopravnost veljaj! Protestujemo proti birokraškim nagovorom o inferijornosti kmečkega, obrtnega in de« lavskega ljudstva in njegovega denarja! Pravim nesebičnim ljudskim zastopnikom čast in hvaležnost! Zaupnloa poslancem. Duhovniki dekanije Trnovo na Notranjskem odločno protestujemo obrekovanju Hribarjevemu. Čast in slava katoliško-narodnim poslancem, posebno njihovemu voditelju dr. Ivanu Susteršiču! — Volilci popolnoma soglašamo s svojimi poslanci, ker so nastopili pot, ki je edino prava, da ue uvedejo v zbornici pravične razmere. Živeli katoliško narodni poslanci, živel dr. Šusteršič. Katoliško politično društvo za sodne okraje Trnovo, Senožeče in Postojna. Iz časopisja. Silne neumnosti pišejo nekateri židovski listi o obstrukciji naših poslancev. Vidi se, da udarec, zadan kranjskim liberalcem, boli vesoljno židovstvo. Mi se pri tej jezi prav dobro zabavamo. Nekateri taki listi se posebno čudijo, kako je moglo radi odsekov priti do boja. Po njihovem mnenju bi bilo najboljše, ako bi ka toliško-narodni poslanoi kar vse potrpeli. Mnenje teh listov pa ni merodajno I O d -ločilno je le mnenje naših poslancev, ki si ne puste prikrajševati svojih pravic. Prav nič ne izpreminja našega položaja značilno dejstvo, da njih mnenje ponatiskuje „Laibacher Zeitung"! Najmanj seve je pri tem merodajno besnenje »Narodovo«. „Information", ki ima dobre zveze z min. predsednikom dr. Korberjem, pravi: »Die Haitung des baron Ilein zeigte Mangel an Voraussicht«. »Information" piše, da namerava vlada nadaljevati poskuse, da spravi v red kranjski dež. zbor, in pravi končno dobesedno tako-le: »Der grosse bedauerliche Zwischenfall wiire wohl zu vermeiden ge-wesen, vvenn man in Laibach a n e n t -scheidender Stelle vorher eingegriffen h a 11 e. Regieren h e i s s t ja v o r a u s s e h e n.« — Mislimo, da nam teh besedi ni treba prevajati v slovenščino, ker jih baron Hein tudi tako razume. Novi škof tržaški pred papežem. Listi poročajo iz Rima 27. t. m : Papež ie varirpjoi irAo.^j »o.^i, ahufd tržaškega msgra. Nagla v avdijencf Avdijenca je trajala pol ure. Ko je papež bkofa odslovil, podaril mu je zlat naprsni križ z udelanim žlahtnim kamenjem ter je rekel: „Ta križ bodi v jamstvo miru v Vaši občini, jaz želim iskreno, da so Vaša mirovna misija v Trstu posreči. No obupujte!" Osebne vesti. Upraviteljem župnije Šmartno pri Litiji je imenovan ondotni kaplan č. g. Ivan Štrukelj. — Višjim inženirjem je imenovan g. Bolesl. Bloudek, dosedaj inžener pri regulaciji Save v Tacnu. Čujte! Zastopnik banke »Slavlje« ima — »uradne dokaze«! Nekdo je pisal Ivanu Hribarju pismo, v katerem mu pravi, da bo ljudstvu osvetlil, kako govori o izpovedi glavni zastopnik banke »Slavije«) in da bo znal tudi proti drugim zastopnikom te banke urediti svoje postopanje. Ta-koj se vsede glavni zastopnik in mu piše sledeče pismo : »Blagorodni gospod! Što rečem, neoporečem. —Pri na i na Kranjskem je zloraba prižnice tako rekoč na dnevnem redu, glede zloraba spovednice imam pa uradne dokaze v rokah ... S slovanskim pozdravom udani Ivan Hribar,« — Torej, on ima »uradne dokaze«, in sicer jih ima celo »v rokah«. A kako neki? Mogoče jo dvoje: Ali je bil on sam predmet taki »zlorabi«, ali ima pa nastavljene ljudi, ki mu nosijo skrivnosti iz spovednice. Sam pač ni mogel biti »zlorabljan«, kajti v deželni zbornici je ta »veliki prijatelj biskupa btross-mayerja« javno in očitno rekel sam o sebi: »Priznati moram, da jaz ne hodim k spovedi, kakor hodi dr. Šusteršič, in Šusteršič mora torej že bolje vedeti, kaj se pri spovedi godi.« Torej kje so zdaj tisti »uradni dokazi«. Ali pošilja policaje v izpovednico? To bi bilo nekaj »uradnega«. Morda nam pošlje še celo uradni popravek, ako trdimo, da mož nima prav. To je »slovansko«, da se sumniči vsa duhovščina v stvareh, o katerih govoriti ne sme! Plantan — pošten Slovenec- Dne 8. grudna 1900. leta je bilo. C. kr. notar Ivan Plantan »je priredil v čitalnični dvorani v Metliki ob 5. uri svoj volilni shod, na kojem ae je predstavil metliškim voliloem in razvil svoj program, kot kandidat za državni zbor.« Ker j« v svojem komaj pol-ure trajajočem govoru dejal, da „ima poštene slovensko sroe», mu odgovori g. kaplan Novak, da si ne more misliti, da bi bil kak ^liberalec pošten Slovenec." Te besede so pa njegovo »pošteno slovensko srce» tako zbodle, da je vprašal vpričo vseh zborovalcev kaj je g: Novak povdarjal; ali besedo »pošten" ali »Slovenec." Ko bo mu zaorili nazaj »Slovenec", tedaj se je c. kr. notar Plantan mirno vsedel, pogladivši svojo rujavo brado. — Ob tej priliki pripomnimo še, da je, takrat še ne na 600 kron obsojeni c. kr. notar Ivan Platan tudi dejal, da »mu ni lahka stv-r nastopiti kot kandidat za tako izven-rednim poslancem kakor je bil Šuklje«, in da je »kandidat edino le, ker smatra za dolžnost, ki so mu jo namignili iz Novega Mesta." Zdaj pa se v „Narodu" že vsak zakoten liberalec lahko repenči nad Šukljetom, da je premalo „napreden", Plantan je pa njihov mož. Kako so liberaloi kunštni. „Slov. Narod" je v ponedeljek pisal, da je nujni predlog katol-narodnih poslancev, da naj vlada stori potrebno, da odpomore pomanjkanju delavcev na kmetih, strašno neumen. Imenoval je predlagatelja dr. Schweitzerja z liberalcem lastno finočo božjega volka, zanašajoč se na to, da je odgovorni urednik „Naroda« drž. poslanec, da se torej ne more tožiti, ker bi stvar zaBtarela, predno bi drž. zbor, ki se snide šele jeseni, odgovornega urednika radi te navadne psovke izročil sodišču. Toda par dni pozneje že imenuje „SI. Narod« omenjeni predlog najhujši obstruk-cijonistični predlog, s katerim se lahko dela obstrukcijo, dokler se hoče, in »Soča«, sestra »Narodova", pravi, da ima ta predlog „svojo zvito stran". Klub katol. narodnih poslancev je sklenil soglasno obBtrukcijsko taktiko, torej tak predlog po »Narodovi" sodbi mora služiti temu menu. Kako naj ubogi liberalni bravec vredi svoje možgane, da bo veroval svojim trobilom, ko danes pravijo o predlogu, da je neumen, jutri pa, da je dobro orodje v roki stranke in celo zvit? Ubogi liberalni možgani l Komu se naj vzame volilna pra-vioa? Onemu, na katerega se vpliva, in sicer na katerega se pritiska. In kdo so ti? Ne oni, ki hodijo k izpovedi, ker ti so popolnoma svobodni, ampak uslužbenci pri liberalnih gospodarjih, kateri službo izgube, če ne volijo, kakor je ukazano, uradniki, kateri slušaio vladno parolo, magistratni uslužbenci, ki se tresejo, če jih kdo sumniči, da niso dovolj »napredni«. Tukaj ni svobode, tu je terorizem, ne pa pri ljudstvu, katero je popolnoma svobodno in voli tako, kakor samo za dobro spozna. De se pa ljudstvo v svoji sodbi strinja z duhovniki, je to le dokaz, da imata oba: duhovnik in ljudstvo — prav. Torej se naj razširi volivna pravica za svobodne ljudi, odvisnim uslužbencem vladajočega zistema so naj pa vzame — to bi bil logičen sklep Hribarjeve kalkulacije v deželnem zboru. Družba sv. Cirila in Metoda namerava letos vršiti svojo veliko skupščino v Ilirski Bistrici. Velike skupščine so bile do mala ob četrtkih. A Ilirsko-bistričanje prosijo radi krajevnih svojih razmer letošnje velike skupščine izjemoma za nedeljo. Ne četrtek, 7. avgusta, nego nedeljo, 10. avgusta, naj bi torej letošnje leto tam bila. — Da vodstvo prav ukrene in ne bo zamere na nobeno stran, prosi se n. pr. kake časniške ali pa do družbe naslovljene prijazne izjave, da bi nedelja, 10. avgusta ne bila morda nepripraven dan čč. duhovščini ali kakemu drugemu č. stanu. — Ker je odborova seja o tem odločujoča v četrtek, 3 julija, prosi dobrotnega pohi-tenja: Družbin odbor. Mesečni sestanek sodal. Ssmi. Cordis za ljubljansko dekanijo bo prihodnji četrtek 3. julija. Podružnica »Slomškove zveze" za goriški in gradlščanski okraj bode zborovala dne 3. julija t. I. ob 10. uri pred-poldne v »Šolskem domu« s sledečim dnevnim redom: 1. Nadaljevanje razprave: »Ovire šol. napredku in kako odstraniti iste?" 2, Sprememba § 3. dež. postave z dne 15. okt. 1896. 3. Predlogi in nasveti. Ustanovitev meiianske dekliška iole v Oelju. V ponedeljek je btl v deželnem zboru vložen od deželnega odbora predlog za ustanovitev javne dfkliške trie-ščanake šole v Celju. Predjog jo bil oddan naučnemu odseku. Slava učiteljstvu, ki je z ljud •tvoin! »Slovenski Gospodam priobčuje naslednjo izjavo: Iz članka v 25 številki »Slovenskega Gospodarja", dne 19. t. m. (Spodnještajersko liberalno učiteljstvo) raz-vidim, da ste o spodnještajerskih učiteljskih društvih krivo pedučeni in ste torej krivo poročali, da «vsa« spodnještajersko učiteljska društva so se postavila odločno na program liberalne napredne stranke na* Kranjskem itd. Resnici na ljubo vam naznanjam, da ljutomersko učiteljsko društvo se nikdar ni postavilo na program te stranke in da njega glasilo ni sedanji »Učiteljski Tovariš». Zraven tega še omenim, da naše društvo ni član štajerskega »Lehrerbunda». Učiteljsko društvo v Ljutomeru deluje še zmerom na podlagi svojega gesla: »Vse za vero, dom cesarja.« — Blagovolite torej nam Btorjeno krivico popraviti. — V Ljutomeru, dne 23. junija 1902. — Z» ljutomersko učiteljsko društvo: I Robič, predsednik. V Zalogu na žuleznični postaji se popolnoma premeni vse žeieznično osobjo od načelnika do čuvajev. Gospod načelnik Resman je na lastno prošnjo vpokojen, drugo osobstvo deloma premeščeno, deloma odstavljeno. Stavka voznikov v vevški tovarni je končana. Voznikom so pustili isto plačo, kot so jo imeli do sedaj, za zimski čas pa so jim baje obljubili primemo zvišanje, kar je z ozirom na težavno vožnjo popolnoma pravično. Novo breme se je voznikom naložilo s tem, da bodo morali vsak 60 kron založiti pri tovarni za slučaj, če bi po voznikih nastala tovarni kaka škoda. OledaliSka predstava v Železnikih vršila se bode mesto jutri še le v četrtek dne 3. julija na vrtu restavracije gospoda Košmelja po domače »pri Meru«. Gostovali bodo č. člani slovenske drame. Vprizorile se bodo sledeče igre: »Na kosilu bom pri svoji materi«, »Kdor se poslednji smeje« in »Srnflno novo leto«. Kolesarji na jesenskih vojaških vajah. Kdor izmed rezervistov domačega pešpolka se želi udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesar, javi naj se nemudoma p i -s m e n o pri svojej pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu) ali pa naravnost pri kadru pešpolka št. 17 v Ljubljani. Dotičnik mora imeti svojo, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 kron.— V slučaju poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to sestavljena komisija. Poneverjenje pri gradnji bohinjskega predora. Dušan Jovič, 32 let Btar, doma iz Otočca na Hrvaškem, je bil pod napačnim imenom uslužben Franc Sojat pri gradnji predora v Bohinjski Bistrici. Vodil je račune o hrani 32 delavcev. Nedavno je zbral za hrano pri delavcih 236 kron in pobegnil s tem zneskom. Štrajk kavarnarskih uslužbencev grozi v Trstu. Kavarnarski uslužbenci zahtevajo v svoji vloženi spomenici, da sa odpravi navada dajanja natakarjem onih par običajnih novčičev, ki izgledajo kakor miloščina, a so v resnici njihova plača. Kavarnarski uslužbenci zahtevajo, naj kavar-narji mesto tega razmerno povišjo ceno pijač, tako, da gostje ne bodo ni-5 čutili, in naj se uslužbencem da Btaina plača. Nova želesnica skozi Karavanke. Pod RožČico .lukamatija" že žvižga, pa ne še skozi predor (tunel), tudi ne po tiru, marveč da goni stroje za elektriko. Delo še ni v pravem tiru. Pripravljajo še-le potrebno, da bodo dobili dosti električne moči. V tunelu so pred nekolikim časom prišli iz skale na ilnato zemljo in v ti stroji ne morejo riti. Delo je šlo jako počasno, ker za vsako stopinjo, kar zemljo odstranijo, morajo podpirati, da bi se vse ne sesulo. Kajpak je tako delo tudi zelo nevarno. Prišli so na dan samo 30 centimetrov naprej. Zdaj so v predoru nekoliko nad 500 metrov globoko. Pod Rožčico je zdaj skoraj celo mesto, povsod same barake za gostilne, in drugo; tu so Lahi in domačini, samo, da Lah dobi koncesijo, domačin pa ne. Zdaj so domačini zgubili še vožnjo iz Vrbe! Podjetništvo je najelo nekega Juda, ki bo .potrebna reči dovažal, in Judje tukaj in vozi; prišel bo z 12 parov konji! Ta je res lepa! Izlet na Ostroino priredi celjski .Sokol* dne 6. julija. Ureditev oen sodavičarskih izdelkov na Kranjskem stopila je s sklepom skupščine z dne 22. junija 1902 glasom ravnokar obelodanjenih okrožnic v veljavo. — Predstojništvo deželne zadruge izdelovalcev Bodavice na Kranjskem. Amerikanski Slovenoi za gasilstvo na Kranjskem. Viniški rojaki v Ameriki so ustanovili društvo, katerega namen je, poplačati gasilno orodje gasilnemu društvu na Vinici. Kotiček za liberalce. Veselje mej liberalci ie nepopisno in spor med Hribarjem in Tavčarjem je moral prenehati v trenotku, ko je Hribar v javni seji dež. zbora povedal, da k spovedi ne hodi! Kak »lep zgled« je dal župan stolnega mesta Ljubljane, tisti župan, ki je hotel voditi slovenske župane! Biskup Strossmayer v Djakovu se bo pač čudil takemu prijatelju. V verskih zadevah se v liberalnih krogih sploh vrši velik proces. Naznanja ga »Narod« z besedami: «S časoma bodo ljudje že prišli do tega, da je popolnoma vse jedno, če mrliča na zadnjem potu spremlja kak duhovnik ali ne.« Taki so tisti liudje, ki si še nadevajo vernost, kadar so — volitve. Zapomnimo si to! Sejmi po Slovenskem od 30. junija do 5 julija Na Kranjskem: 30. v Mozelju, Zagorju ob Savi, Mirni peči, na Mali gori, pri Sv. Mohorju, na Rakeku, v Ljubljani, Trnovem, v Dvoru, Št. Janžu in Novem mestu; 1. v Črnomlju, Vel. Gabru in Žireh ; 2 v St. Gotardu in Srednji vasi; 3. v Črnomlju; 4. na Vidmu poleg Krke. — Na slove n. Štajerskem: 30. v Olimju, Rajhenburgu, Spod. Polskavi in Zročah; 2. pri Novi Štifti, v Pletrovčah, na Tinskem pri Sv. Tilnu, v Vildonu in Ptuju; 4. v Mariboru, Vojniku, na Rečici in Spod. Kostrivnici. — Na Koroškem: 30. v Pontablju. 2. v Kaplji. — Na Primorskem: 30. v Terčetu, Šempetru in Ospu; 2. v Hrpeljah; 3 v Brezovici in Gorici ; 4. v Rifenbergu in v Glemoni. Ljubljanske novic«. Mašo zadušnico z I cesarja Ferdinanda I. je danes dopoludne ob 10. uri daroval v stolnici knezoškof g. dr. Jeglič v prisotnosti zastopnikov uradov. Spomin na strašno nesrečo v Ljubljani priobčuje v zadnji številki »Zgodnje Danice« č. g. župnik Vrhovnik. Iz dotičnega sestavka posnemamo: Na ljubljan-skemGradu so bile nekdaj tri s m o d -n i š n i c c : cesarska, deželna in meščanska — stolpi, kjer so shranjevali smodnik. Kadarkoli je prigrmela nevihta, vselej so trepetali Ljubljančani, češ, da bi strela ne vda-rila v kako smodnišnico na Gradu in je ne raznesla. Bila je druga nedelja po vel. noči dne 26. malega travna 1. 1686, Okoli pol pet'.; ure popoludne je prihrul trikrat zaporedoma v kratkih presledkih vihar nad Ljubljano. Najprej se )e vsula toča, v enomer je treskalo in grmelo, potem ae jc videlo, kakor da bi se bila nekoliko polegla nevihta. Zdajci trešči. Ljubljano vzburi strašen pok, ki so ga čuli tri milje daleč. Ljudje so mislili, da je sodnji dan. Gost dim je legel na mesto in duh po smodniku jim je povedal, kaj so je bilo zgodilo. Strela je vda-rila v cesarsko smodnišnico na Gradu, kjer je bilo 125 stotov smodnika shranjenega, ter jo razrušila do tal. Kamenje razdejanega stolpa se je dvigalo k\išku in padalo na strehe po Starem trgu, krog cerkve sv. Jakoba in sv. Florijana. Več hiš je bilo zbok zračnega pritiska razrušenih. Skoraj vsa okna in peči v mestu in po predmestjih so bile poškodovane. Nekateri so omedleli od strahu. Nekega dijaka je vdaril kamen in siromak je izdihnil drugi dan dušo. Gozd na Gradu je bil opustošen, drevje polomljeno, izruvano. Zdelo se je, kakor da bi b;l ognjen zmaj divjal tod. Po drevju so visela goreča vžigala, ki so bila prej shranjena v Bmodnišnici. Kroglje je razmetal razpok on-dot na vse strani. Zvečer so zbobnali vkupe meščane, ki so šli na stražo k drugi, komaj streljaj oddaljeni smodnišnici, boječ se, da bi se ne vnela. Tega strašnega dogodka so se spomnili Ljubljančani, ko je prve dni meseca malega srpana 1, 1737. prihrumela nevihta in je strela šinila v smodnišnico na Gradu. Treščilo je prav tik smodnika in pravi čudež je bil, da se ni ponovila nesreča z I. 1686. Preplašeni meščani so sklenili slovesno se zahvaliti Bogu, da jih je obvaroval to pot V petek dne 5. malega srpana 1737 so napravili iz stolne cerkve zahvalno procesijo k sv. Florijanu. Vdele- žili so se je vsi rokodelski cehi, duhovščina in vse plemstvo. Aretirani trgovec Hodscher se jV nahajal v preiskovalnem zaporu v Gradcu. Včeraj sta ga dva orožnika pripeljala v Ljubljano na Žibjak. Koncert priredi jutri ob 4. uri popoludne »Društvena godba« na vrtu pri »Novem svetu«. Za člane je prosta vstopnina, nečlani plačajo 20 v. Ustanovni občni zbor društvene godbe bode danes ob 8. uri zvečer v Šlirjančevi gostilni. Mnogo bo odvisno od udeležbe članov, ako godba obstane ali se pa razpusti. Veselico v slogu »bejem v Šiški« priredi 6. jul. na Kozlerjevem vrtu pevsko društvo »Slavec«. Zanimivo predavanje bo v kratkem v Ljubljani o grozni nesreči na Martiniquu. Predavanje bodo pojasnjevale slike iz skioptikona. Mala vstopnina bo na korist dijaški kuhinji. Promenadni koncert namestu mirozova priredi danes zvečer ob 8. uri ljubljanska »Društvena godba« pred »Mestnim Domom«. Šac je kopal na ljubljanskem polji zopet jedenkrat poznavatelj vseh šacov na ljubljanskem polju, stari znanec ljubljanskega časopisja, še vedno čili, če ravno že nad 80 let stari Ojster. Kresni teden je, ob katerem ima menda vrag najmanj moči izpre minjati zlato v kamen. Vzdignil se je zato Ojster in pregovoril dva tovariša in sinoči ob 11. uri zvečer napravili so se kopat šac. Oborožil se je stari Ojster z blagoslovljeno vodo, dvema žegnanima svečama in z žo-gnano kredo, na rami pa je nosil veliko vrečo, kamor je hotel sprav.ti »zlato«. Pozabiti ne smemo na »zacoprano palico«, ki Ojstru z vso točnostjo pokaže, kje se nahaja »šac-. Glavno, kar je tovarišema 0,ster celo pot trobil, bilo je: »Prst na usta in molčita«. Tovariša sta ga zvesto ubogala in si krepila duši s ta »grenkim«, ki sta ga imela cel liter s seboj Prišli bo na mesto, kjer je Ojstru zacoprana palica pokazala, da se nahaja »šac«. Ojster začel je kropiti^ okrog mesta, kamor je zasadil palioo, in z žegnano kredo naredi je ris. Pričelo se je kopanje pri katerem so se vrstili. Dovč, znani šaljivec, se je naveličal kopati in pokazal je hitro Ojstru čepino ubitega piskra, katero je vzel seboj. Ojstru so Be kakor mačku zasvetile oči. Vzel je kramp in pričel sam kopati, mrmrajoč le njemu znane za rote v katerih je zagovarjal vraga, naj bi ne spremenil v kamen zlato. Toda nič ni pomagalo, sam namen je bil. In Ojster je žalostno rekel: »Za jedno skušnjo sem bogatejši ; vrag ima celo na kresni teden moč v kamen spremeniti zlato«. V tolažbo sta mu dala tovariša piti žganje, a pri tem se je ubila steklenica. In Ojster je žalostno rekel: »Ne kaže mi druzega, kakor da prepeljem kamen domov, ga poškropim in spremenil se bo v — zlato«. Cigana Gašperja Helda, ki je bil pred novomeškimi porotniki obsojen na dosmrtno ječo, so danes mimo Ljubljane peljali v Gradiško. Kako se reže rezanica. V deželno bolnico so pripeljali 41etnega dečka Gostin-čarja, ki si je utaknil prst v stroj, ko so rezali rezanico. Fant je hotel menda poskusiti, kako se reže. Stroj mu je prst prav dobro odrezal. Iz Amerike v domovino došlo je danes na tukajšnji kolodvor 30 Kranjcev. Zgubila je Antonija Flassig 20 kron, Neža Zaje pa 10 kr< n. Zaprti kosci. Kosci so danes po noči razgrajali po Tržaški cesti. Policija je zaprla več koscev. Vojaška vest. V ponedeljek pridejo v Ljubljano topničarji iz Gradca. V Ljubljani ostanejo dva dni ter se potem podajo na Krško. Nesreče. Ne Bkakajte preveč predrzno z elektriškega voza. Marija Malenšek, kuharica, je sinoči okolu 7. ure zvečer prav hitro skočila raz elek-triški voz. Odletela je silovito nazaj. Tudi neka gospica je skočila pred kavarno »pri slonu« hitro raz elektriški voz. Pri tem je pa padla, kakor je dolga in široka. — Poštni voz in ročni voziček v boju. Branjevka Marjeta Eržen peljala je svoj vožiček na Starem trgu. Nasproti prišel je poštni voz in zadel ob voziček. Marjeta ni hotela opustiti vozička, ki jo je pritisnil in na levi nogi ranil. — Poškodoval se je Frančišek C e 1 e s n i k na Trnovskem pristanu št. 20. Mož je padel po stopnjicah in se ranil na čelu. Obvezal mu je čelo policijski zdravnik gospod dr. Illner. — Konji splašili so se nekemu hlapcu iz Dobrunj včeraj na Ambroževem trgu. Hlapec je padel z voza in se ranil. Nezgoda na dolenjski mitnici. Mitniškega paznika L o t r i č a na dolenjski mitnici Bta danes stisnila dva voza. Kolo enega voza mu je šlo preko noge. Lotrič je danes popoludne že zopet prišel v službo. (Prostovoljno gasilno društvo v Štepanji vasi) priredi v nedeljo, 6. julija slavnost blagoslovljenja gasilnega doma. Dopoldne ob 9.uri bv. maša, potem blagoBlovljenje gasilnega doma in orodja. Kumovala bodeta baron in baronica CodeUi. Popoldne ob 3. uri je v prostorih g. J. Povšeta veselica s šaljivo loterijo, pri kateri svira domžalska godba. Vstopnina 40 v. Ob neugodnem vremenu se preloži Blavnost na prihodnjo nedeljo. Telefonska In brzojavna poročila. Jesenice, 28. jun. Z navdušenjem pozdravljamo odločni nastop dr. Susteršiča in tovarišev. Vstrajno naprej za ljudske pravice! Katoliško-na rodni volilci. Rakek, 28. jun. Po delu spoznamo, da smo prave može volili. Imejte pogum in ustrajajte ter nas plačila s kno-fom varujte. Volilci. Nova vas, 28. jun. Živeli neustrašeni boritelji za pravico ljudstva! Le pogumno naprej! Ljudstvo odobruje vaš nastop in pričakuje splošne^ enake direktne in tajne volivne pravice. Katoliško narodni Blovčani. Borovnica, 28. junija. Živeli dr. Susteršič in katoliško-narodni poslanci! Odločno vzajemno naprej. Ljudstvo za vami! Ven s splošno volilno pravico! Volivci v Borovnici. Ribnica, 28. junija. Volilci kato-liško-narodne stranke v Ribnici odobravamo povsem nastop poslancev katoliško narodne stranke v deželnem zboru in zahtevo vpeljave splošne jednake, direktne in tajne volilne pravice. Resnična ljudska neprivilegirana večina naj odločuje! Bog živi katoliško narodne poslance. Za volilce Ivan Novak. Trst, 28. junija. Za jutrišnjo skupščino „Lega Nazionale" delajo Lahoni velike priprave. Nekateri deli mesta bodo razsvetljeni. Trst, 28. junija. Stavka tramvajcev se nadaljuje. Trst, 28. junija. Istra dobi hrvatskega deželnega odbornika, čeprav razveljavijo tri naše volitve, ker naših je večina v skupini kmečkih občin. Koper, 28. junija. Koprskim uči-teljiščnikom štrajk ni škodil, vsi prejeli spričevala in obdržali štipendije. Dunaj, 28. jun. Cesar se je vrnil iz Brucka, kjer je nadzoroval vojaške vaje. Dunaj, 28. junija. Grof Goess, tržaški ces. namestnik v kratkem odstopi. Za namestnika se imenuje dvornega svetnika v notranjem ministerstvu S i -m o n e 11 i j a. Dunaj, 28. junija. Tožba vsenem-škega poslanca Herzoga proti odgovornemu uredniku „Arbeiterzeitung", ki je Herzoga nazval „Lutnp" in „Denun-ziant", je imela danes hiter zaključek. Tožitelja ni bilo k obravnavi, zato je bil obtoženec oproščen. Berolin, 28. jun. Pogodba trozveze je danes bila podpisana. Petrograd, 28. junija. Odlični ruski listi se oglasijo proti odredbi naučnega ministerstva, ki je odredilo, da bodi nemščina obligatni učni predmet na ruskih šolah. London, 28. jun. Uradno: Kraljevo stanje se trajno zboljšuje. London, 28. junija. Ob pol 12. uri opoldne izdani buletin pravi, da se kraljevo zdravje boljša in da so zdravniki vsi srečni, da je kralj izven nevarnosti. Operacija je vspela, vender bode v najugodnejšem slučaju še dolgo trajalo, da se kralj pozdravi. Zdravniki so zadovoljni, da se kraljevo zdravje vidno boljša. Ves čas je kralj pri dobri volji in ima dober tek. London, 28. junija. Pred kraljevo palačo je zbranih 200.000 ljudi, ki poje himno „Goodsave theKing". Kraljeve moči pešajo vedno bolj. V gradu vlada velika potrtost. Kazan, 28. junija. Strahovita nevihta s točo debelo kot jajca se je obnovila. Več ljudi je ranjenih. 4 vina s tempelj-vrelcem napravlja dober ukua! Vsbuja delovanje arca in daje tdk. Zahtevajte povBod rogaški .templjev vrelec'. Dunajska borza dni 28. junija. Skopni državni dolg v notah.....10170 Skupni driavni dolg v srebru.....101-55 Avstrijska zlata renta 4%......120-70 Avstrijska kronska renta 4%.....99-75 Ogerska zlata renta 4%..............120 70 Ogerska kronska renta 4%......97-90 Avstro- ogerske banfne delnice, 600 gld. . lf 82— Kreditne delnice, 160 gld.......67426 London vista......................24010 Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-30 20 mark........................23-46 20 frankov (napoleondor)......19*09 Italijanski bankovci... -.....93-95 C. kr. cekini...........11-24 Zitnt* cene dn<5 27. junija 1902-(Termin.) Na dunajski boril: Za 50 kilogramov ?»emca ta junij.......K 9'33 , „ jesen........805 Rž zajuni.........„ 7-95 „ „ jesen..........6 78 Koruza za junij......., 5-33 „ „ juli-avgust.......6-33 „ ,, sept. - oktober......6 47 Oves za junij ......., 7-40 „ , jesen . ......, 6-09 Na budimpeštanski borsi: PSenica ia junij.........— , , oktober......„ 7-76 Ri za maj ..........— „ „ oktober........6 48 Oves za maj........, — , , oktober.......„ 5 78 Koruza za mai......., — . * julij......., 5->6 „ avgust......,, 513 iKfektiv.) Dunajski trg. ^genica banaSka.......R 9-40 južne žel........9 65 U , ,......, 7-85 ečmen , „.......7-— „ ob Tisi.......— '.oruza ogerska.......„ 5 40 inkvant , ........6-20 .'ves srednji..........7-60 ital.............7-25 do 9-36 807 7 96 679 534 6-34 548 7-41 611 7-77 6-49 5-79 5-08 514 do 10 — , 10-10 , 8-10 " 8_r > 6-60 , 6-55 , 7-70 , 10-- Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm j j Cm opa- 5 »S^tftik i 1 »tanj« baro-raetrt r mm. T«mp«- j cntark ' po 1 7m-"" Criiijc j S»l>o • fs» z- 27| 9. zve6. 742-4 164 sl. jvzh jasno 00 9R| 7. zjutr. zb|2. popol. 742 9 7419 12 2 24-2 sl. jvzh. sr. jzah. jasno del. oblač Srednja včerajšnja temperatura 17-1°, normale: 18-9°. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od dn6 22. junija do dne 28. junija. K h K h Goveje meso I. v. kg 1 30 PšeničnamokalOOkg 30 20 » » II. » » 1 10 Koruzna » » » 16 — > » III. > » 1 — Ajdova > > » 29 50 Telečje meso » 1 40 Fižol, liter. . . 25 Prašičje » sveže > 1 70 Grah, > . . . . -- 50 » » prek. > 2 — Leča, » . . . — 25 Koštrunovo meso > 1 — Kaša, » . . . . — 20 Maslo . . . . t 2 60 Ričet, » . . . — — Surovo maslo . . > 2 40 Pšenica . . 100 kg 20 40 Mast prašičja . . > 1 50 Rž . . . » » 16 — Slanina sveža » 1 4U Ječmen . . » » 15 — » prekajena » 1 60 Oves ... » » 16 60 Salo..... » 1 30 Ajda ... » » 14 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » > 15 60 Mleko, liter . . — 18 „ navadno » > 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 12 60 > kisla . « — 80 Krompii . » > 6 — Med..... kg — — Drva, trda , m® 8 — Piščanec . . . 1 30 » mehka, > Seno, 100 kg . . 5 50 Golob . , . . — 40 . 8 — Raca..... — — Slama, > > . 7 — — — Stelja, » » • — — Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI, 733 6-5 Pred škofijo štev. 30. j££- Zunanja naročila se točno izvršujejo. za gostilničarje ali trgovce se takoj oddasta. Josip Vodnik, 769 2-2 Spodnja Šiška Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj LJubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon it. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanlh prstenih kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izde lanih. Oeno nizke. 36 52-25 Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno umetni zavod I. vrste, t pritličju meščanske hiše. Vhod s Pogačarjevega trga. ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini. Danes soboto 28. junija zadnjič razstavljeno: Potovanje po slikovitih in zanimivih solnograških planinah. Od nedelje 29. junija do vštevši 5. julija: Potovanje skozi avstrijske Krkonoške gore v Adersbach in Weckelsdorf. Odprto vso dni, tudi ob nedeljah In praznikih, oo 9. zjutraj do 9. zvečer. 776 1—1 28 let star, veSd slovenskega in nemškega jezika, kateri je bil že dlje časa vodja večje trgovine, želi svojo sedanjo službo spremeniti. Nastopi tudi v kakej kmetijski zadrugi. — Naslov njegov pove upravništvo »Slovenca«. 764 3-3 naravna aikalična kislina je najboljša mizna in osvežu-v. joča pijača, n ™ katera je p r e s k u š e n a pri kadlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik u v Ljubljani. ________ $4 Priznano najboljše oljnate barve m S? g zmlete z naglo sušečim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omo gočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino , razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani, 770 2 tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. / llustrovanl ceniki so brezplačno na razpolago. Pivovarna Reininghaus y Šiški. w Ofvorifev novozgrajene in novoopravljene \mAmm pivovarne ji se vrši Jutri v nedeljo a». t. m. Krasen senčnat vrt. = Lepo kegljišče z verando. 777 1-1 Proda se prostovoljno enonadstropna hiša v dobrem stanu v Hradeckega vasi it. 1, pri dolenjski mitnici, zaradi odpotovanja iz Ljubljane. — Natančneje se poiz> e pri lastniku ravno tam. 748 3—2 LeŠtilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čikčgi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—2 " flnhrp lirp PAf\f\ s a,etnim jamstvom raz UUU1C UIC bCllU pošilja tovarna ur v Mostu HANN8 KONRAD trgovina z urami in zlatnino fflosf (Brux) št. 234, Češko. Dobre rem ure iz nikla gl.3-75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih piseni. — Cenik s podobami brezplačno 573 100—15 Največje, najhitreje ter najvarneje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v AMERIKO. Hamburg-Uew Jork le 6 dni. Vožne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura Hamburg "Ameriške Linije, v Ljubljani, Marijin trg št. 1, nasproti frančiškanski cerkvi. Naznanilo. 773 3-1 Na mestni nižji realki v Idriji bodo sprejemni izpiti za vstop v I. razred šolskega leta 1902/3 dne 15. julija in se prično ob 9 uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj .se oglase v spremstvu svOjih stirišev ali njih namestnikov dne 13. julija med 8 in 12 uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričeval . Pristojbine ni plačati nobene, kakor je tudi pouk brezplačen. Vnanji učenci se labko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Ravnateljstvo mestne nižje realke. V Idriji, dne 27. junija 1902. tudi nadalje poslovala v isti ulici it 7 t Perlesovi hiši, kamor se je dnč 15 aprila preselila radi demoliranja dosedanjega poslopja. Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ista nadaljnega blagohotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanja cerGvenifi paramentov. Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, plavijale, obhajllne burze, štole in vi;e za službo božjo potrebne stvaii, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz piistnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 37 za zabelo dajo juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus. Zadostuje malo kapelj. Steklenica od 50 h višje, Juhe v tabletih. Tablet za 2 p orel j i 15 h. Magijeve juhe v tabletih orno počijo urno, samo s prilivanjem VOde, napraviti krepko, itihko prebavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrst. Consommč- in Bouillon-škatlice. ^ Consomme škatlica za 2 porciji najfinejše močne juhe 20 h. i Bouillon - škatlica za 2 porciji močne mesne juhe 15 h. Se takoj napravi z vrelo vodo brez druzega dostavka. 904 9 so najboljša. .Teclen poskus t>olg prepriča, kakor vsaka reklama ga- Je dobiti v vseh p r o d a j a 1 n i o a h kolon ijalnega blaga, delikates in diiav. "SS ***** Imam večjo zalogo vozov vseh vrsf. 692 6-4 Vozove izdeljujem po najnovejši dunajski in pariški modi. FRANC WISJAN, cesfa sfev. 11. Zaloga šivalnih strojev i n m i^iv 231 25~is JAN. J/l}v v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. „Durkopp"- in „Waffenrad" koles. •v "V .... Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko. iii| izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 71512-2 •••• •••• :::: •••• •••• ••It •••• ■••t ...o ::: • ••o priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pleten JLjml« in sfcA«?«;, :::! pletene s strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za lazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. •••• •••i •M •»•i •••• •••• •••• •••• •••i •iti ■••t ■••••••••••••••••••••••••••■■•••••••••••»•••••••••••••••••••••■••••••••••••I ••••.........o........................................................ :!t!!!!!ti!t!ilS!I!!i!!!!ila!.........................• ••............. ...........................................................I.. I.. i... Cenilci 11 m zalitevanje brezplačno. ttttttf tii:tttsittttHi>tittw T)eški pen3ijonat=— tfalfaburg pri 2)unaj'u 138 pod vodstvom oo. jezuitov. 3—3 7 prvem konviktu, za gojence višjih stanov, je pla-;ati letnih K 920- —, v drugem konviktu, za gojence srednjih stanov, pa letnih K 6oo-—. . 5oduiuja se v gimnazijskih predmetih, tudi slovenščina. ?avod ima pravico javnosti sa vse gimnazijske razrede. J/atanSneja pojasnila pri rektorju zavoda. Ivan Rebelt ključavničarski mojster v Celju, Poljske ulice št. M priporoča 652 6—6 najfinejše, najboljše in najvarnejše grg5- patentirane i&a* strelne priprave proti toči iz kovanega železa. mšT Ceniki $ opisom uporabe na jahtevanje brezplačno. "TO ^HSHSaSE5H5E5 J TJradne in trgovske J.50KLIČ v Ljubljani, Fod Trančo 1 priporoča prečasliti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na dt-Zeli izborno svojo zalogo cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic. po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah. Tovarniška zaloga lodnatih klobukov c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12-6 s tir m o priporoča &AT. TlSKAENAi v Ljubljani. ^sTasHsasasasHi "3 taco - 2 1 S A ' « |f#7 o te o aSs-8i 33 -3 Š «0.1» o « SS . o - rt a> » Narnanjam, da imam v zalogi vedno frišno in trpežno blne;o vsake Trste za častite gospoda duhovnike. rt a «>0 01 > a P S S (D a ® 2 a - a a s.sf >» ? 3 - 3 > n rt al M i. J5io CC na -r? a E-S a > o ^ Oe o > S a o .fa« u »5 . c ta cd co CT3 »O 1 J M n m Tndi slav. p. n. občinstvu na-cnanjaui, da iiuam v zalogi vsake vrste moderne Stofe ter tudi nepre-modljiv tirolski loden za liariloke. Tudi imam narejene haviloke veake velikosti za goipodein dečke po nizki ceni. Dijakom znižan« unel _kroJ»S s >03 CCS 03 es >0 O L. o 1 = JC n 0» "a s f. (M .. « jc .is O KG n o © t- >CQ N «0® >co <33 A a. o 0 » a m " •on -«3 M 5 10 S ae ■1 ■ o a. O -O JŠ S c "o š £ ® S •S o ^ S g c« s"5 S-- o r 3 c C 'OJ .S «» ONO O 41 a. ® s tO T"1 3 ® o ® - bo o o o O. ® 10 B-« O 2 g Q 2 ■35 "Si ® fr. 2 o ^ " bjo> 2S ^S S N to ao® a > c ® o 3 ao 11 ^ i< >5 « I (M o C B5 586 50—10 S eg -S "C ca ca co >00 ^ « — .rt "T? TJ ^ B « ^ m = g S ^ s .s- F w s? ® M > S o P9 2 F ■i* -Z3 KK IV .-i « x> 0 - "S " 2 e a. e ■ S J 1 rt "1 ja-J ' o -a n s o SD -O ,5 ® 2 I > "3 O - M CS S © «s M h 2 o 0 O > 00 — _ S--2 it-Š °> b — — _ b o O — o itj != fe o ™ ™ CL, ce >® § > es 9 o.-" £ s (D 00 ■ ® 3 O J SQ g S 1 « g I 0 ■b js ■gflB jo « co es ^ 63 O 2 ® § a. u « _ 'S 'n 3 2 Svi$vS SS-Svi*; '•.'Ct-'.^'!*!" B ■-•••-.•.v. Trgovina z železnino »MERKUR" FETEi ■V Oeljvi3 Graška cesta štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "V! Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. Gene nizke. oV« vXvJ.«.V mm ivKviii ww Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejSe trpežno, krasno blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-Inme, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem.* tudi vezenje« preuovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno lu pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, dn se blagovoli pri narouilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spoštovanjam se priporoča 691 52 4 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja ln posode v Ljubljani, Wolfove nlloe 4. „ANDROPOGOJT (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiijatev v Ljubljani pri gospodu 274 (18) Vaso Petričič-u. zy siju V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkčc:, Ljubljani, fl. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl angel v Novem mestu. Preprodajalci popust. A SfcS" Najprimernejše darilo pridnim učencem koncem šolskega leta so »Marjetice", nabrane nežni mladini. Uredil in založil Alojzij Merhar. Cena: V platno vezane I K 10 v, kartonirane 80 v, broširane 60 V. Po istih cenah se dobijo tudi „POMLAPNI GLASI" VI, VII., VIII., IX., X. letnik. 767 5-3 Naročajo se: Jernej Podbevšek, bogoslovtc v Ljubljani. i* 5* Ur s* s* m A\ K. VI VI VI s.11%. VI //JX VI /V K VI VI VI A>^L VI / 'X VI /,'X. VI/-I y /.-'X VI //X VI A X VI < X Vi ^ X VI X VI / »41 #»«. V Domžalah lia bivšem posestvu Wenzel-a, sedaj g. Kaušek-a, odda se takoj v najem pod zelo 759 3- 3 ugodnimi pogoji gostiln s kegljiščem, lepim vrtom in sobami za tujce. Vec se izve v zalogi Puntigam v Ljubljani. z lepim senčnatim vrtom in kegljiščem, na na jako živahnem kraju v Ljubljani, odda se takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. ™o 3-3 Pojasnila v zalogi Puntigam v Ljubljani. Domača nmetalna stehlarija jvv^^nola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojnifitvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svinoem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaSko dobro. z»\a «eUo ii trp«žno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega a S m' rt ® 0) a> M 2 2 o * »o o B* 4> rt .S ti 15» » > ° ti SJ M O Št. 60/Z. Sprlčalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdk« za stavbeno In umetno steklarstvo AVCUST ACNOL* v Ljubljani, o polnem in lepem soglasju g gotsko arhitekturo, igvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. v raznovrstnih gotskih oblikah, na steklo v okusnih okraskih, Okenj 32, slikanih umetno strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu k mimo vestjo saupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer a malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9 februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 I G ® ts ® u p o N 9? (D i izborno 52 - 48