P R O S V E T ANg NASELBIN. "PROSVETA" -THE E W L1CJB T E M ME M T" mi tkm ilinrii Patl—aI »—t*« — a — Melolterilni •• dopisi is mk aaeeiMBe, kljab te-mu, de dm je precejšnje Merilo •mor » Um slorsmkik mster t« sssel jenih. Okorsjfcl les m rsdi Ug« K čsprar si poro m prutojo posebno iB m krotko Is-lim opisati kolikor si je saaao • ra/merah f bližnji okoiieL Prri maj no tudi pri bos pra-orali kskor js pel ne« ster-karjem mogoU. Is aeeelbtB« Remee? emo s rasrKiau ssstsrs-sd U. If. W. of A. in svesdna^o seetero ne čela odkorakali r ene are oddeljeno mesto Dflonrill«, kjer ee nes pričakoval« podrašni-ee is ekoliee s fodbo ns pikele in zeetsvssU. (žel ml godbf bo premoremo.) Teke §mo korskeli po s&esta od kreje de konee jm potem nazaj, nato «mo eeli dem sbo-rorsli ▼ Češki dvorani, kjer »o nastopili govorniki T r«č jezikih. Opisali so nem pomen prrefe ms-. Ja ia na« vzpodbujali k vstrajno-■ Ntjrečji zločin T žalostnih časih srednjega veka je U T delsrski fronti proti mogoč- M, ako je človek dvomil o tem, kar je slišal . prižnice in ^ ^ M T9h če ni verjel, da vsa oblast njegovih vladarjev prihaja n* ^^ 0pM0TAu dre pračeetha ravno* od Boga. ^^ 80 gSt^ai» nicoinmn potegnfli kosti iz sklepov ter mu šdpalh meao I J^^H« j/bfl med % razbeljenimi kleščami; če je še vztrajal v svojem dvomu, nemi tudi nešni spol ssstopsn, se * ,»__ .,,i ker gre rte lest Basom. Gotovo 00 ga sežgali na grmadL L « ohr8iU ^ ^ V petsto letih je "civilizacija" toliko napredovala, da hsriesms, čel, pogisju, keko re- danes človek lahko ne verjame več v obla* vladarjev po K milosti božji in aaradi tega mu ni treba iti na natezalnico;^, M drncemo ne desno mi sopet kopeli po kakih 23e od MODERNO MAUKOVALSTVO. položaja nahajajo zaredni radarji, ia ae-kladate tri tonske iosičke se 42«, psr kličem: Ven ne mejsko soln-es, da ree bode iskrit iptfH reši leetai otroci, de bo bodo ni* m kriv raui nj*gov.»gs dela. I samo fte gasilci, a SaMejiso vpraševeli, ko pridete r erojc 8em vs, de sj <1 mirne is r slsb-1 vpisali v unijo. borno sUacrsaje: "Mati, tiger iem položaju hA j« on, s so vse- V prejšnjem dopisa som piuL ■iS te stric t" Fer mtssrrr ne eno ne nafti strani Pisel mi je o lds nem je bOo težko prisiliti tr-1 površja matere esmljs, deest let Copja O. N„ e iemur jes sploh dorrstnega podjetnike, da bi mo. sljšc življenje, poleg vsek tek aiftesar ne vem, ker nisem ne list gli obiskshrsti škodo, ksjti skoro dobrot pa boste r sliko priposso- naročnik in kar piftem bo našel 1« nad rsekim rudarjem je i tratil gli, da ga bomo čes čee ri ia r Proereti. Če ge je kdo oitel, te- kompenijski deputij sli beri«, dej pe je bilo to po prsrici, se-j Hoteli so nem sabreniti sborov*. kaj pe ni ne eni štreni, kjer je I nje. Ko so uvideli, de nem ni mo-večine in preriea. In Oeorge mi goč« r«č zebreniti, so nss putti-pifte. Prsri: "Daj mi stanoraaje li koreketi na shode dale« ren is in kreno sa me to otroke, p& grem neeelbine. Zviti , pod jetnik j« tule danes na stevko." To so izgo-ldi pokupil vso farms vež milj ns rori Ns rim. kej mi bodo le drnr okoli, de bi ae mogli sborovsti gi odgovorili, ki sem jih tudi o-Le njegori zemlji. Poleg tega pa »zoril, iloh vse, kar prinaša zasebni dobiček, kar prinaša četrtletne in polletne dividende. Cerkev, šola, znanost in vse, Vte mora ihižiti maliku privatne lastnine. Kako ss ljudstva otresejo tega malikovalstva? Kakor hitro spoznajo, da je kapitalizem, ki predstavlja sistem privatne lastnine sredstev moderne produk dje in distribucije, izvor vnega zla na svetu; kakor hitro ^osnajo, da kapital mora biti sredstvo sa napredek človeštva, ne pa dlj. Vsi prejšnji sistemi malikovalstva so podlegli nju, da je človek zrel sa neka) boljšega. In ko sedanji človek spozna, da se Je treba pomakniti sa eno stopnico navzgor, tedaj Me božanstvo privatne lastnine k večnemu počitku. pisal, de oa dela povsem pravil stevko. Neeelbine štej« okrog no. Zmiliš se asi, dregi rojek, ki 500 deleveer, ki so vsi vpiaaai , isisš šest otrok ia ženo r društvu, | uniji, teko de so premogovniki ^ S ps si šel is društva in jedno- 10 dni ustavljeni s obratovanje*. 5%j ee bo jod aerne, se; Uj- ia eicer št. 1, V^£iaT. Del.jJ kroga, so dsli častno besedo, ds os bodo aikder reč deleli medtem ko bomo sri stevkeli ia poda* li so se takoj aa svoje domove. Btrelri ia inperintendent so o> pesorali sel prlser is nrede, pe nieo imeli pogosM stopiti ispod upa. Vse čast aeši mladini Ks-kih SO po števila, stsrik od II do 8 leta, eo progaali pri aeki dru gl jemi te B^ftešer. Idea ismsd njik ee msnde ni takoj podel, sa-ps so ge primerno ksanereli. Zavedamo se, de nesilje ae keri ti. toda včeeih je tndi treba po. kaseti sobe. Vsčiae aajetešer pe eni okoliei eo Poljeki ip tndi ne-kaj bretor, ki pe ob prilošaoeti hodijo v "krem bešji". kjer meade pripravijo, de lekko sopet rr»dn r jemo oprerljet delo, ko drugi eterkeje. Mogoče bo kdo rekel, de ss se |750 šs •prejeti tirne esi etftO, te je vee, kskor se •s sami šaleetao Isresili Vsak is tege lekko sprevidi, kej nss šeke v sleče je porsse ia Aopu.titi. da bi aes presugele mešaje, ki emo je aageli polniti > aašimi lulj tal kririjsajem hrbtišč. Ničseer M emsmo ost rešiti ia steU ke Ali Prsv teško pričakujem vsski lan Proereto, da ki še ridel, kdaj o prinesla rsst, kako js padla toeka. če so r keteri nepredni naselbini pretepU etrelei kakega rojake eli kogarkoli, to šs ai re-eno, da bi ee moreli ekriveti. Vsi ae pieno, pod okrilje neše orgenisaeije U. M. W. of A. 8e> dej rem gori toč. — L. B. IsrmUe, Fa. — Od sednjič, ko sem porečel o noši stavki ta na Herminiju ee še nihče ni ogle-sfl, seto hočem v krstksm poro-šeti naš pološej. Neša neeelbine, da je mnogim rojakom še gfene, seto , e ne bom poeebno opisoval. Smo kraja, kjer imemo poulično še-iesnieo in šelesniško postajo, de je v mirnem čemi priliČno. — Zednji teden je Kej Stoae Coel Co. dobile 12 nejeUšev. Pr dea jih je prišlo šest; od katerih pa ete še tleti den odšla dre, drugi den pe oetelL Če bi torej ne imel teko lepo prilike sa roš-ajo po ulični železnici, bi mpfrds oetell. Ocesn Cosl Co. se selo prisede-' ra, da bi, pripeljele r Še ispras-njene stanovanja kej nejetešer. Toda smolo ims: še prri dan se vlaki, poizkus ponssrečil. Ko je is- gom. redela žena radarje, de je stsr-ke, je rekle: "Ne greš mi delet, če pa pojdeš, poberem jas kopita in zrem od tebe." Drugi den je mol še prišel in ee orgenisirel uniji. Teko bi bilo trebs, ds hi storili rsL Omenjeni druŠbi ste isdsli kaze, da morajo premogerjl stanorsnj eli ps ne delo. Do zde, se eerede še nikdo nI povrnil ns. tsj ne dslo in primorsni emo biti isksti drugih stsnorsnj. Bee veliko jih je, de hnejo sroje po-eestro in stenorenje, tods prostora vseeno primsnjknje se ree. Zete je takojšnje društvo, It 87 SNPJ storilo potrebne korske, de ss rssme dener is draštrene ble-gejne in postavi kar mogoče hi tro etsnovsnje ss reč droiin. Skoro rsi so prišli Še ne pri prerljene proetore sknpej, šege in sekire eo pele, ds je bQo rese Ije slišati, dsnss ps so še rsi v na-plici posterljeni prostori nspol-njeni in drušihe zadovoljne s no-rtm stsnorsnjem. Na slemenu stenovsnje vihre velike emeriške zeetsve stare Is od lets 1910, ko eo I njo msrlfrsli tedsnjl stsr-ksrji. Rojek Frenk je bil tekoj pri rokeh se posteriter zastave ne priprerno mesto, seto iem mu prsv hrelešen. ' Stsvksrjl itelijenske nerodno-oti delejo rernoteko etsnorsnje ss aterksrje ln njihore družine. Vil se seredemo, e kom imsmo o-previti, posebno Oeesn premogovne drušbe, vemo, de bo vztrajala kot nekdanje trdnjava Dardenele. Družbe nas muči in iksnlrs ne res neČine in remo, če bi se jI posrečilo nse premaga ti, tedaj /tudi podjetnikom drugih rovov ne bo teško eterko ratreti Zato stavkarji. dršimo ee trdno, ter sedsj je še čas — skoro bi re-kel sednjikrat — da doseiotro izpolnitev naših sshter. Odkar smo sastsrksli , imamo skoraj rsski dsn keks nsprilikc ker drušbe imej o reliko število •rojih depatijer, ki večkrat nič ae glsdsjo ns postevo, temveč se-mo ne to, kako bi šikanirali mir-ne stevkerje. Odpeljali so Is kakega pol dneate stsrksrjev po kater« pe So esrede rsskokrst tekoj odlli aeši roditelji. V»akdo •1 lahko Bdeli, de saetonj edve denre ne postijo več domov ia je treba redno kekih odplačil. Druš b\ ia njsnim poetopečem je peč ree doroljeno. Lehko no«,jo se m n k res« po seeebalh te'unih in drugih potih, ne delo in od dele, ker pe bi res j po mojem mnenju ne smelo biti. 8ploh pa jim je do-»olj*no res, de postopejo proti n»m, ker smo si speli aahtereti suto vel pravi« m nes ^ asi« r svojim načelom, nam aa bo trebel Superintendent in nekej nje-dolgo čeketi v tej bedi in smagalgovih pristašev eo nas sopet pri. >o na neši strani. Z onimi pa, ki Čeli priganjati na delo, toda vse ne slišijo sedanjih netih oporni- zestonj. Ljudje eo drše kekor nor, šelim, da bi po eterki strogo sksla. Ker ree nič ne pomags, pe obračunali — Starkar, |so nas pričeli goniti is stsnorsnj, ds jih moramo zapustiti r S dneh, • a »m a rAVADIlir a ,e rmemo na delo. 60 dru-JA V RA UU v UKn IVA« I finem ete prinesle supertotendenf e kompsnijskim deputijem pozi-Glaeovi članov S* N, P. J.lre, de moramo tekoj is stsnorsnj, In Htateljev Proevete. Če ne gremo na delo. Tudi e tem ae bodo ničeeer opravili. Ljudje OoreopoHs, Pa. Ker stanujem I ree hodijo ren rsski dan, tods ramo ob šelesniški progi, ridim, noter ni nobenega. Veliko je pri-kako malo šelernllklh vosov ne-1 zedetih tndi Bloreneer, ki eo bili lolenih s premogom projde tod dolgo rrsto let pri tem podjetni-mimo po 1. eprilu. Pred eterko ku, tode prišel je čee, ko se slepe so drug ze dragim rrreli dolgi miši ne lorijo reč po peselbiai. naloženi e aamim premo- Mr. Zimerman ee je redno iS vedno hrelil, de ime orčiee, ki ge Prejel sem le precejšnje Šteri-N™ poelnUjo, tode slsbo j^ lo pisem od rojskor, ki so brez I i« ^ ker ssm regrst ni dober \ dela redi pomanjkanje premoge Drulbe ei beje ne morejo nebsvi crenk, Andy, denar, to je erenk. — Nekege dne je te predrsni pod- ti reč premoga ss obrat. Zopet )«t»ik «nr. Zin^rmsn lu*ftU- . , . . ^ prepričan s dokasi, a rslie temni Bloreneer je precej pnzadetih, sem čital r glasilu KSKJ, da eol^ •• forwaf TvdrQ«a družbe aame zaprle srojs rore, fml ne jemo, kam m ker nimajo trga. de bi respečde b bFom oddtl vsi svesu, ao JOJ h kakgnih jo to rov, ki jih ims- js in oni, ki eo bil še od nekd^ ^ u pripravljeile. Tudi to ne bo priprevlj«ni setireti prolHsnje^. ^imo, predveem pe dr- Ne vse zečndenje sem pred ne-l*, ' *;. . .-J1I7 d tedni sopkt čital r Olesflu I , kej tedni sopet KSKJ, ds so postsli solrsntni in neksj duhovnor je menda k temu | ' eelo poslalo čeetitke. Kesimir v Chicegu si gotovo misli, če bi bil poleg blegejns, ds bi šs ne bUo tekege razočaranja. Tako stara ste, da bo zma|a naša — St»T- LISTNICA URSDVlftTVA Aliquippa, Pa. — Uredništva orgenizacija je torej komaj sdsj ni prejelo od rsšega draštrs ni« prišla do tega, ker imemo pri ne- kekege dopise, detirenoge s dne šl tekorekoč še mladi ftrganiseci-|20. s pri) a. Ako imete kopijo, po» Jt SNPJ, še dolgo in smo skoraj iljitc jo r priobčiter. — Pozdravi ns to possbili. Po takejšajih toverneh Pa. — Oboje posUne §e- Ismo prejeli in prro še priobčili. dej nekoliko boljše dele, rslie te- Kakor vidite, prihaja reliko šte. mu je pe Se veliko brezpoeelnih. vilo dopUov, pri čemur pe ee u-Plečo imamo tako, da jo ni rred- redništvo ne more drugače rar-no omenjeti. Nekatere torerne bi «urti kekor i Kdor prej pride, bolje obretorele, tode s premo- Prej melje, Rezpreri sU etoe pr>-gom gre bolj šepsro. čeprer emo »erfti, ze to drugo priobčimo e po torsrnsh prizsdeti, kličemo J P^i priliki. — Posdrer. svojim toverišem po rudnikih, nej rstrajsjo pri erojih zshtersb Huskin '"Nspraj" Ban, Pa. — Dnevnik še izhsje in je nesleT| Ze vedemo ee, de js njih boj tudi oprsvništvst Frančiškanske uli- ce 6—1, Ljubljana. 0 naročnlsi Vam ne moremo dati natenčnege naš boj, zato jim Selimo obilo us pehs.Hicheel Lenarčič Kot sem sednjič poročal, ss je Storilo onih s nelepim tmeajSelo se drs. V eaem ronr Se delsta dve eeše rojake r dragem pe štirje, ki ee bili členi bo-šege društva It. 87. Na vse opo- ker kitajski zid, eamo slotaoetijmlajeaje se aiso sm.-aili, psč pe je tr^bs kot doosdej. Jbili ««l> nekako . Pa. — Ker pasO v ProsVeti št 105 dopis is Dunla, Pa., es šelim sopet ogla , v siti. Dopisaik omeaje ia trdi, de|;_^ ™ aa RalphtoBu le reduo slepe miši ia tudi pristno pire pijesso ree od vsliksnsksgs pod jetniks mr. D. Zimerman a. Bm je bUo na raspolego vsege ni tu di gledelišče ««li ted«a odprto vsek«ma. kdor je kotel iU gledet hi eelo dsoer. hi ee lahko koge prijel- 81ov*n«i pri aa« pa sme ae pradnege mišljenje ter m isbolj-šaaj« pološeje ssbi ia oaim, ki se ^ se nsmi. Dopisnik nej torej ae pile v tekem tonu dokler ns v« rasni««, sli pa najbolje, č« Vse eknpej opusti. Kekor som I« omenil, 1. meje orgenisireli vsek 100 pojesnile. Zs celoletno naročaine tam računajo 10 kilogramov pše> niee, kateri se pe rernoteko menja eene. T>a bi pošiljaU plsnlee, priporočamo; pošljite i""', I primerno vsoto, doler eli drs is ,0vlno,poSiljsli Vem bodo list se kolikor čaee bo vsote iznašla. BAVDITJB OPCTSLI _ ^ KOLUKBOnmi SOV. __... m. — Med sejo pe- drošniee Haghes, organizacija Kolumbovi vitezi, so benditje vstop.h r stransko sobo, kjer Je podruto* <*m blagajnik pobiral naeterill samokrese ne aersočs te odnrali r«« nebreni denar Pojejo vi blsRsjmke eo odnesU se 48. Benditje so deleli teko mimo in tiho, de oai, ki se bili r dvere- ni v.frr- m hi« alrsbsks M MIHIH ZBOROVMLM. Operatorji niso sadovoljni a odlokov nHInfrr t Fsnni. XV JI TU MIAMXiLVO". Somsrsst, Pa. (Feder. Press). _ "Vsak sodnik, ki prepoveduje mirno zborovanje, krši uatavo", je izjavil sodnik okrsjnegs eodi-ičs v Somersetu John A. Berkey, ko je izdsl ustmeno odredbo, ds m sedaj ne trne nihče zebranje-vati mirnih zborovanj stovkujočjh premogarjev. Ts odlok je bil isdsn po konča-nem zszlišanju odbornikov premo-garsks organizacije U. K. W. of A., ki eo obtoženi, da so kršili preliminsroo eodnijako prepoved, katero je izdal aodpik Berkey na prošnjo premogovniške druibe Quemehoning Coal Oo. In tudi sedaj nastopa kot tošitelj imenova. na kompanija. Ko je sodnik Berkey zaslišsl o. be itrsnki, je rekel, da bo končen izrek sodišča objavljen 22. maja, ko se bo vršilo zaslišanje radi sod-nijske prepovedi same. Obenem je pa sodnik iajsvil, ds ne bo do 22. rnsjs sprejel več nobene tske ob-delšitvs, tikajoče ss kršenjs lod-nijske prepovedi. Bivši sodnik Kooser, ki zsstops Qaemahoning Coal Co. je ostro prutestirsl proti izreku, rekoč, ds bo vsled tegs odloka prosto vsem unijskim organizatorjem obdria-vati seje in shode do 22. maja in da bo poslediea tega, da bo ves okraj organiziran do tega časa. Berkex. mu je pa odgovoril, da iusjo organizatorji peMUtavi pravico Ibdrlavsti mirne shode. Poizkus dokazovanja, da so rabiti govorniki na shodihr bujsks-joče besede, je vzbudil v sodni dvorani velik smeh. Prvi pisar kompanija ja pravil, da je sedel ns nekem štoru in notiral govor orgsnizstorjs Powers Hapgooda, ki je navedel v svojem govoru napačne številke glede kojnpanij-rkega premoženja in profita, in ke je rekel, da Quemahoning Co. pleča svojim delavcem manj kot pa plačajo druge kompanije, ki vposlujejo neunijske premogarje. Grsham — tako je ime temu prvemu kompanijskemu pisarju — je rekel, da njegova družba plača premogarjem po 72c od tone s strojem nakopanega piemoga in pok g tega pa da še deset centov na vsako tono premoga nagrade, vsled Česar znaša plača toliko kot je določena v unijski lestvici. Ta. koj nato so pa bile zaslišane tri druge kompanijsks priče —-premogarji*— ki so pa po navzkrižnem zaslišanju izpovedale, da kompanija plača aamo po 60e od tone. Graham je nadalje trdil, da je bil Hsftoodov govor sslo "radikalen11. Pod besedo "radikalen" Graham smatra vse, a čemur se apelira na premogarje, da naj prer.ehajo delati. Toda premogarji v Ralphtonu ao še preje prenehali a delom, predno je Hapgood prišel tja obdijavst shod. Navtop Grahama je tipičen sen-timent premogovniških družb v neunijskih okrajih, kjer kompeni-je in kompenljski sgsntjs mislijo, ds so dslsvei izvršili šs zločin s teh, ker so mislili ns orgsnisl-renje. V Somersetu ss je ps pripetilo ie nekaj drugega, bolj ssnlmivsgs in izrednegs. Llojrtf Besm, stsvksr, se nahaja ▼ okrajni ječi v Somersetu pod obtožbo, da ja onešaetil ameriško zastavo. Vsaj teko ee ja isjavU "skvire" Harrieon in dršavni po-liesj, ki je aretiral Reama ia sicer po njegovi Izpovedi na podlagi nekega zakona, ki je bil sprejet v 1'ennsjlvsniji 23. maja 1907. Dogodek se je pripetil na Lin-eolnovi eeeti. ko je Keem nesel s-meriško zastavo na čelu sprevoda 30 do 40 premogarjev ia Rsndol-pha, Id eo ae ravnokar bili organi ziraU in ki ao bili na peti ne jev »i shod, kateri bi se morel vršiti v vznožja gričev ae daleč od rova Consolidstion Coal Oe„ M js poleg malega mestece Jeimrn Po irpovedbsh sUvksrjsv je bil vee sprevod miren; kmale jih zagledajo dršavni policaji, ki ■ takoj prijssdili ia sahtevali, da ee merafc premogarji respHKti. ■eam js neto vprašal, kaj je vsrek temu ia aakaj ss morajo rešiti. Tedej p« nek polieej sakriči t "A-rotirajte tega *»t" Polieeji leoma,« je , aH. kjer eo gs policaji ajeli ia a-petiralL Kasale po tam dogodka js pri-M aa liso meeU neki šseaikarski ia David Cowan, k- oža, ki ima zeata as aajakali proti Pennsylvanijo, je pojaanjeval poročevalcu eelo zadevo. Kome j je isrekel: "Onils državni policaji oaostran csste so ravnokar areti-rsli nekega moža brez kaksgs dragega vzroka kot da js nseel smeriiko laslsvo", ko js nad njim zakričsl neki poliesj, katerega številka je A-68, da "naj drši je-sik sa zobmi". — "Kot ameriški državi jen ime m pravico govoriti ns jsvnl čuti", je odgovoril Co-wsn; tedsj je ps policaj sahajal konja proti Ocwanu in mu sagro-sil, ds bo tudi njegs sretirsl. — Shodu, ki se je obdržsvsl, js pri-sostvovslo sedem tisoč premogsr-j sv, ki so vsi postsli člsni unije v sadnji kampanji. Policija je odvedla Reama v Somersst pred skvajerja Harrieo-na, ki je pa odrekel preiakavo vsled obdolžitve, o kateri je rekel, da je preabeurdna, da bi jo vpošteval. Od skvajerja so ga od-veHli copst nazaj v okrajno ječo v Somerset, kjer je bUo določeno, da bo prvo zaslišanje meseoa septembre. Poroštvo sa njsgs je bilo določeno ns sto dolarjev. Po ns-ksj dneh je bil izpuščsn pod poroštvom; da se je eela stvar zavlekla, je vzrok ta, ker so vsi od-vstniki, ki isstopsjo unijo, in u-nijski uradniki v zadnjsm čssu sslo ssposleni vslsd tolikih sod-njjskih prepovedi in sretaeij v zadhjem tednu. * Dršavni polieej MoAadrsws prsvi, ds je Rsam rabil šaljiva o-pazke in da je nosil ameriško ss-stavo na tak način, da je kršil zakon iz leta 1907.. Unijski voditelji pravijo, da postaja državna polieija vedno bolj agreeivna napram stsvksr-jem v okraju Someraetu in da naj^ brže izvršujejo povelje od ago-raj. V primeri e privstnimi policaji premogovniških in jsklstakih podjetnikov so bili do sadnjega časa dršavni policaji kolikor toliko nepristranski nsprsm premo-gsrjem v okrsju Somerset, ako-ravno so aretirali na nekem jav. nem shodu, ki ee je vršil na prostem bliso Revioc v Csmbris okrsju, nfksgs zastavonošo in raabili shod; ssstavonošs nsssl js tadi amsriško ssstsvo — je bil kaznovan s deset dolsrji densrne globs Večino srstssij js isvršils pri-raata policije jeklarskih in premogovniških podjetnikov. Veš kot dueat premogarjev je moralo prebiti eno noč v ječi edino vsled tehnične obdolžitve, ds so prekoračili nek prepovedsn prostor v Rslphtonu; mesteee Rslphton la-»tuje notorični Zimmermen, ki js izprszhil svojo repetirko, ko so prišli organizatorji v mesto. V Wilburnu so privatni policaji pretepli a "blaek-jaekom" unij-skega premogarje Frank Popele-ta, ki je protestiral proti arstseijl PROSVETA IZ OOJNKEU SVETA. (Federsted Prem.) njegovega sine, ki se Je vrnil domov, potem ko je bil lsgnan is naselbine. Sedsj ss nahaja v o-krajni ječi .v Somersetu in čaka obravnavo, ki as vrši v septembru; obdojšen je žalitve in zoper-stavljanja čaetniku. Ta elučaj ee omenja raditaga, ker je bil Po-pelet -pretepen in potem ie sreti raa. eladkorki trust jb pumlv". Xew Tork, H. T. (Federated Press). — Dvanejst let je že preteklo, ko je bila prvič vložena tož-ba na sveznih okrožnih sodiščih proti Americen Sugar Refining Co., National Sugar Refining So. ot New Jersey, Great Weetern Su gar Co. in Michigan Sugar Co. da hočejo te drušbe monopolist reti vso sladkorno trgovino. Se-dej so vendsr trije sodniki, ki so vodili posebno sodnijsko preiska* ve, odloČili, da ee more razpustiti U sladkorni trast. Ta sekaaaaloet sodaijskegs odloka je poelodiee — tako je po-jaenjeno v odloku — še nerešene sadeve, e katero ss peša najvišje zvezno sodišče v enaki zadevi, ko: je bile zgornja, in katera ee tile trueta sa isdeleve poljedelskih strojev ia jeklerekege trueta. So-i išče nadalje izjavlja, da so se ob tožene sladkorna, kompanije ie ss hm prej raašle ia de je s tem p-doššeno tema aodaijsknsa odlo-km. V sodnijskem odloka ee aiie-sar ae omenja, da bi bil kdo kea-novan s saperom eli pe veaj s de- Stavka šoferjev v Ban Franoi- ssa. — Stavka ioferjev v, Sen cieeu je v polnem tiru. Ootcrji eo sastavkali, ker delodajalci hočejo snižati plačo sa en dolar na dan in uvesti odprto delavnico. Ko je izbruhnila stavka, ao nekateri delodajalci po kratkem clncanju pod-pisali novo pogodbo, drugi so obljubili plačati po $4.75 in provizijo od vsote, ki preeega $17. Ko ao Hofrrji zvedeli, da je gavni cilj de-lodajalcov, uničiti unijo, as katere priznanje so ss šofsrji ob ustanovitvi tako hudo borili« so odrekli vsak kompromie. mtaolHd premogarji proM separatni pogodbi. — Krajevne podružnica it. 706, organisacije IT, M. W. of A. v 0'Fallen, 111., je sprejela na svoji redni mseečni seji reeoluoijo, v kateri iajavlja, da illinoiškl premogarji ne emejo sprejeti nobene posebne pogodbe. Konvenelja krojačev. Tretji daa konvencije organisiranih krojačev. je, bil določen ss rssprsvo o prsdlošsnih rssolueijsh in suns-njim govornikom. Nekstsrs rsso lučije eo bile ponovno vrnjene po-ssbnemn odboru, da jih Izpopolni. Med drugimi js bila predložena resolueija, da organisacije ne pri sna v eporih s delodajalci nobsns-gs rassodišča, ampak da naj se vedno vršijo direktne pogajanje. Nsdalje je bila podložena reeo-luoija sa pomiloišenje vseh poli Učnih jetnikov in ena poeebna re eoluelja, tikajoča ee Saeca in Van settijs, ki sto obsojena ns emrt. Izmed suaaajih govornikov je posdravil konvencijo Bd Nockels, tojnlk Ciksšks delsvske federacije in je v svojem govoru isrssil upsnjs, ds ss bo tndi organjssel js krojsčev pridružile Ameriški dslsvski federseiji. Nsdsljs js posdravila koavsasijo Elizabeth Gurlejr Flynn in Oarolins Lowe, ki sto tudi spelirsll ns konvsnsi. jo, ds naj orgsaiaaeija pomaga v b^ju sa osvoboditsv Saeca in Van-zsttijs in nadalje članov orgaaiaa-eije I. W. W., ki ss aahajajo v joči. Odi. Flpnn js isjavila, da js pomožni sklad sa osvoboditev Sae-ca in Vaassttijs bil isšrpsn ravno v trenutku, ko je neka prejšnja dršavna priča prisnala; dr je bila njena prva izpoved nereenične. Konvencijo je pozdravil tudi Danici W. Hoan, eoelalist in šupsn v Milwauke, ki js pojssnil konvsn-ciji, koliko so as boljšem delsvsi v msstu, kjer so v občinsksm svs-tu v večini soslalisti"ia js posiv-ljsl navzoče delegat* de naj ae tndi politično organizirajo in ns samo strokovno in ds nsj ob vsakih volitvah oddajo svojf glaaove socialističnim •kandidatom. Za njim js govoril nskl Abraham Ce-han is Nsw Yorka, ki js pa v svojem govora pobijal ravno to, kar je govoril milirauiki iupan. Poživljal je namreč navsoče dflegs-te, ds nsj niksr ns dopuatijo, da bi se politika aaaaela v organiza-si jo. — Konvencijo je posetils tadi Lilllan Hersten, ki js pojssnils konvenciji o vsžaoeti čeenikerske ageneijs Federsted Press ss sploi-ao dslsvstvo ia js spelirsla aa or-gaaisssijo krojsčev, ds nsj šs na-delje podpira to, sa delavstvo take važno čssniksrako agencijo, ki js sdins delsvsks čssniksrsks ageneijs v Ameriki. BAHDIT DO BMKTI PBSTBPBL SVOJO tRTVV. Oleveland, O. — Bandit je do smrti pretepel mre. Helen SUber-berg, soprogo Aerona Silberberge, astnika večjega števila kinsmsto-grafov, In jo oropal popolnoma vse slstnins in dijsmantnih prstanov. Njena 11 let stara hčerka je našle svojo meter nezavestno ležati na tleh, ko je prišla is šols. Po-klicene policije je odvedle nssa-veetno Ženo v bolnišnico, kjer je pa po nekaj minutah umrla. Kaaa-ec leve roke je bil slomljen in od-seken, da je bandit lahko ena) diamantni preton, katerege je aoel-a. Policija je aašia pod miso v stanovanju Silberberge en sob, katerega je bendit gotovo isgubil v boju s svojo žrtvijo t drugega sledu o banditu policija nima. Torej eladkorni trnet je mrtev — sa kar pa eeaa eledkope ie prav niš ao vel listi jav sodi- Moskvs. 14. maja. — Ijeje. da be liberija VI na postati ahbrlftki komoo",« kbybr lovdov. v Washington, D. 0. — (Federated Press.) — V razpravi glede posojila republiki Liberiji, je socl jalistični kongresnih Meyer Lon don izjavil sledeče t "Protestiram proti ustanovitvi kakega "gmsri škega Kongo**. Sem prptl zasul ajenju ljudstva, akoravno bi bila te verige is zlato. V koliko bo še vlada Liberije neodvisna, ko dobi to poeojilo od Idr. diiavl Njeni davki bodo pod koatrolo Američanov, njeni izdatki bodo pod ameri ško kontrolo; njeni policiji bodo povejjevali ameriški povaljaikl. Pogoji, pod katerimi bo Liberija dobila poeojilov dokazujejo, da bo Liberija poetala popolnoma odvisna od Amerike. Vslsd tega js oči* vidno, da ameriški kapital namerava izpodriniti angleški, francoski ali pa nieozsmsld kapital v Liberiji. Poeoditi kakemu elebotne-mu narodu ni človekoljubno, ampak tatvina". SUfeuka Niredni UiIumIJm« f. aprila I »04 Ptdptrta Jedioti lwkm+ IT. j»»U* ISOT v Srka vi UlMs. GLAVNI IT AN i SSS7SS tO. LAWNDALX AV£.. CHICAGO. ILLINOIS. Inrisnbl odbor: UPRAVNI ODSEK t PradUadalh Vladal Calakav, M»w4w4>lh A»Sr*w VMrUh, R. f, D. T, a«, aa. MmK««, Pa., gl. l%J«lk Maltk«w Terk, Uj.Ui UlaUkaM UMkm Mm N «1. WUfj.ni u\m V.trUk »rWalk sU.lU J.k. laverlalh. »pravitalj aU»IU FUle OoSla«. /—■• POROTNI OPIIKi iU»derw*«d, pvedUedalh. 40S W. Nay S».f SaHnffUlS, IU., Martla JUlMalkar, B«. 1TS, a«rW«ru., Ohi«, Vr«4 A. VMar, Raa STS, 11». Mina, M»T«rk In lil, Lavreee«, P... Jaha Oetšeh, 414 W. Ha r li, aOLNIlKI OOSEKi OSREDNJI OKROSJKi BI.. Nevak, >wš»»4allu SSST-SS f. Uwadala Ae« lil. VZHODNO OICRORJEi Jiuk Am ZAPADNO OICROSJE 0IM1 lODfl spbsjbl pudlooo nark6ti0itim 0tbv SVAT p »on Nt D. O. — Senatna zbornice js soglaaao sprejele predlogo, ki prepoveduje uvalanjc in raspečavsnje narkotičnih strupov, Predloge je bila v kongresni zbor-ni<-i tudi soglasno sprsjete. Hedaj čeke, da jo predsednik podpiše, nakar postane sakoa. poroč.l hrodna g Rusijo. Vew Terk, M. T. — Brsojsvne le is Moekve, ds se perone druibe Wkite Ster Line pogsja sa otvoritev psrobrodae med £dr. drševemi ia Ba njo, je bilo potrjeno po Biehard H. Fsrlevja, upravaiks eeebnegs prometa laternsttonsl lfereentlle Harin«. Doeedaj še nisem bil ebveššea, da ss js dossgol v tem ostra kak , js rekel Peric?. "A ko bo raeke vlada dala ssdovoljl l perobrodos druibe WkJte Star Line bo nedvomne pričele g redno vošaje med Ur Mmml la BMftjo". Dodal je, da le al skleajeae, de TI bo votaje direktne smd Mew Torkom ia ali pa da bo iadl da ee bodo ševali kakega er.-nikov opersVorjev, ds naj vsljs novs pogodbs ss štiri Isto, in ds nsj se sklene pleČilna lestvice ss vfsko leto pose hej. Zsatopniki pre-mogsrjev eo isjsvili, ds bodo vstrsjsli na tam, da pogodba aa mora aklenitl sa dva leti kot je bila eedej in da na j sa te dva leti velja ena plačilna leetviea. Nato so zopet od lotili konferenco sa teden dni{ v tem čeeu m namreč vrši* konvencija Pennsjlvsmks dslsvakc federscije, ksters ss bodo udelelili ti ssstopnlki premo-gerjev. . / dblavski tajvik ivabi vblbpodjbtvikb. Hsw Tork, M. T.- Tsjnik ds-lavekegs dspartmenta Daviš js poslal evarilo velepodjetniftki or-ganisaciji "National Aaeoeiatioa of Maaufeeturers", da aaj prs-nehs utrgsvsti pleše delavesm, ker aičeear ae more biti bolj tragično nepremišljenega kot je ravno to metode, katere ss poelaiu jejo vel««podjetniki. Delavei eo ss* dsj tekorekoč prisiljeni eprejeti nižje mesde, tods podjetniki naj pomislijo, da delavei tega ne bodo nikdar posabili. In ako ao mogoče delavei arogantni, ao vels-podjetniki tadi, ker košeje s utr-gsvaajsm pleš izstradati dslsvss. Rekel je dslje, ds se delodsjslsi ssdsj v sedlu, tods ko ss proepe-rito povrne, ss bodo ps šssi m nje sprsmenili. Kaker ee sedaj dslaveem plačuje, toke bodo tadi povrnili ob prvi priliki. Tggovsi se še protgetirsli proti saišsvsaja plsč, ker je to ss nje tadi kad a-daree; kejti kako bo delavec ka-poval, kč pe a ima deaarjef Ako 40,000 delavcem utrga pleše io sa 2ie ae daa, pomeni to, da trgoval prodajo sa $10,000,000 suaj as daa sli tri miijerde as lete. Ako bi dslsvei vssj prilišao dobro ae elaitii sa šaaa vojne, M drle ve nikdar as prodala tolike obveaaie svobode eli do»>tie aa posodo kot je i kajti delavei se v veliki meri pokapiii ebvesaiee eve-bodo s svojimi prikroaki. Kake U ps kupili, ako M Is toliko as KeeluHli, da M ae vsa j livtjeaju primerno preUvelif V svoji isjevi prsvi nadalje, ds js ss oetrejše predpiss gleda prissljevaaja zemoev in M N ee moral ao viti poeebea odbor, v katerem aaj MU' <(r,oe«isl#IJ ia prevdstai molje. Id bi isravasli vse M ia aa to aečin i J«wb AmheaHi, R«« SSS, ftUaa Raa, Pa. —- Jaka GealaU. SSS I. I »Tik«l7, Clevalead. O. i A«»*» luUr, Im 104, Ovaee. Kaaa., ae jagampe j Maa Mara, Raa 1SS, RakL Mlaa., ae eaveeaeaaad. | Mlba lagal, S4SS g. Wtaekea«ae H« Marta* Uuk. Nadaorni odbori Fraak Zalla, pr^4alk. S1S4 la. Cr«wf.r4 Ave^ Cblaaga. IIL Fraak S..r.k,l«NProiMr Ave., CUvaUaS, O., Wllllaai tltl«r, SSol ll. Clalr It., Zdrušltml odbori Pradeadalk« Frank Al«l, S1S4 la. Ceaw«aed Ava.. Cklaa«a. III. J»ika Ov*m MSS W. Mik H, Cblesga> l|l. elek vea bes ti e svaet e ilatlkait^Mle, aaj ee palllia aa aatlavi *^aevela% NIT4I a. Lavadala Ava., Cktoafa, UU txvwmvxm fotub- an padaj0-4vavs00ft. Washington, D. 0. — (Federated Prem.) — Poročila, katera js dobil ststistični urad delavekegs departmenta, pakasujejo, da so ss cene šivljenskim potrebščinam od 15. marca do 15. aprila v 15 mestih Zdr. drlav zvišale in slosr po-vprsčno sa tri odstotke. Da so cene padle, so poročala samo štiri me štiri mesto, namreč Fall Rhrer, Butte, Hocheilcr in Han Kranci-aao.V tsh meetih so ssas psdle po-rščao od 2 do pol odstotka. Od I aprila 1M1 do 16. aprila 19M so cene padle povprečno sa 11 do 5 odstotkov. — V primeri s oene. ml leto 1918, so oeae šivljenskim potrebščinam višje-povprečno ss 91 odstotkov. , Vladaekrtas. Hslsingfors, 18. maja. — Finska vlada ja podala oetavko vslsd sa-vlsčevnnjs pogodbs a baltiškimi drla vami. Atoas, 19. msjs. — Grški mlai-«trski predsednik Gounsris js všs-raj roslgnirsl. Francoeld svesdoananci i imajo zvesd. ROV Peri«, 13. maja. — Fraaeooki svssdosaaaoi so isnsšll rov sparat sa Sliksnje svesd ia plaaetov. 0 tem aparatom bodo dobili tako natančne slike — izjavljajo svssdo-saaael — ki bodo pokasale, alf jo kako šivljenje na luni ln dragih planetih. VRATA VOLILVUK KOftUPOL /AM »0 EOFBT ODFJtTAl (Nadaljevanja s prva slranl.) bil deUgat konvencije republikan-ske strsnke. Ko ie l/)wden sa to zvedel, je Ooidetcina odslovil Harding je imenoval Ooldatelna re vnet« I jem zvesaega davčnega urada v Rt. Louisu na priporočile natorja Rpencerja, onega Npea-carja, ki je zagovarjal aenatorja Newbcrryje, ke ee je moral sago. verjeti radi preveč potrolcneg* denarja sa evojo isvoiitov. Tode jevnoet v Ht. lx»uisa al bUa prav nič zadovoljna s imenovenjem Ooldeteiaa svesnim davkarjam In pričeli ao delovati breafccrilni pro-Hl v Ueio hitel protestirali ao et. loaiški časniki, cerkve la dra gs oragniaaoija ia tako prieiliie Hardinga, da je prekliaal oomine eije) med tem ao pa demokrati la UetL ki eo aaepretni llardmgovi •dmlaietraciji. delali amešne opo Rt rak js prisilil iJeugbertr ja, da je pisal platno v svojo obrambo, v katerem je "groaii", da bo poeta vil pred eodišše vee eleporje a vojnimi pegedliemi la da bo tako U-nm evejo dollnoet Krnifreenlk Weodrnff, repuUlkoaee la MieM-gena. ki Je grorfl Daugkert/jn a odataviinjo, ker al kotel naete-piti sodnim potom preti elepnrjem I roj svojo prejšnjo Isjsvo, da bo justl* čnl tsjnik oji sna skupina (dr. Spaha) na Tako sem moral lešati dolgo > avtonomktičnem stališču in ho-ui ed razburkanimi valovi pasmo- g« delati skupno politiko s Radi-čen do koše in niti sa trenntek ni- forci Ministra Vilovič in Ome-sem prenehal pričakovati pri na- Uvič sta podala svojo ostavko, slednjem valu svoje smrti Pola- dočim jo dssničarska skupine izgonu se me je lotila utrujenost, Ugvila, da hoče še nadalje eedeti nekaka omotica ee me je lotevala y vladi Ampak vladovei je ne celo sredi teh grozot, dokler me bodo več posebno veseli, ker je ni premegel omotni spanec; fo|pri gUsovanjn oddalo glaeove zatem sem ležal v svojem čolnJ£u, k. nj0 samo IS 6dbornikov, ko eo jih ga je morje metelo sem in tje, in ^levičarji" dobili 36. Lepe pir- senjel o domu in starem ralu Benbow-uM, 'Admi XXIV. POGLAVJI. Križarjenje Čolntta. -fi K Destojevphlj.— BESI 9. treh -fjrtMtt Tladtadr Levstik- ti tretje t v-< " Vsskemu breo hi k vrag«, to bi bilo najboljše I" "Vso dvorano bi rerpodU, še bi bilo po mo- Is četrte t . "De Lembkovih ni sram gledati 1" "Čemu naj jih bo! Meri je tebe sram!" "fte mene je sram, ki nisem gubernator." Bi pa svinja sato." "Kar šivlm, nisem videle tako navadnega plesa", je ispregovorila dame tik sravsn Julije l^ihsj lovne, s vidno šsljo, da bi jo slišali Bila je obilna štiridssetletna šenska s nsli&a-nim obrazom in v kričeči šideni obiski r skoraj vse mesto jo je posnelo, ls sprejemal je ni nihče. Njen rajni moš, drševni svetnik, ji je sepustll leseno hišo in pišlo pokojnino; vzlic tsmu js Ši-vele dobro in ei dršele per konj. Julijo Mihejlov-no js pred dvema msseeesu obiskale, tode gu-bsrnstorlee je ni sprejele. "Ssj sem vsdels, kej bo!" js dodsle ter drs-Ho pogledele Juliji Mihsjlovnl v oči "Ako sts vedeli, čemu tU prišlit" jo je ns-Strpno zevrnile Julijs lllhsjlovns. "Is nsivnozti", se j« odrezala korajšne dama in kar vztrepetela Želje skregati se; tode general je stopil vmes: "Chšre dsme", se je nanil k Juliji Mihoj-lovni, "res bi bilo prsv, da greete. III smo jim ls nspotl, brez nss se bodo imenitno zabavali. Izpolnili sts vso svojo dolžnost; otvorili ste jim ples — mi, zdsj jth pustite pri miru. . . Pe tndi Andrej Anlonoviš se mende ne počuti preveč si-jsjno. . , Bogvs kajuH lehko zgodi v tem osrač-plM Tods le je bOo prepozno. Andrej Autonovič je ves tu čstvorke nekam jesavo strmel na plešočo; ko pa je začelo občinstvo delati opazke, ae je nemirno ozrt na desno in levo. Nekaj tipov is bufeU gs js zdsj prvič sbodlo v oči; njegov pogled se js nspolnil s ne-pop.-no os« pno«! Jo, Tedaj je mahoma iibruhnil •meh nsd novo četvorkino burko i "isvenpetro-grajski izdajatelj lista", ki je pleaal s polenom v rokah, je bil sačutil, d« nič več ns preneeo na-ašnikev "poštene ruske misli"; ns vedoš, kam naj ss jim umakne, m> je v zadnji figuri zdajci postavil na roks in žrl naočntko« tako naproti, kar je obenem pomenilo, da tleti list venomer postavijo sdrsve pamet na glavo. To rokah ni snel hoditi nihče rasen Ljamima; zato j« on prevssl vlago izdajatelja s polenom. Nihče ni povedal .1.1 j, M.hajlotai, da mulijo he so darovali Turki vladni večini 1 »vV:$J se med safro ne V Genovi so se pogajanja med našo in itelijeneko delegacijo prekinile, ker se gospod' • » u-ij fcA ™ »ed seboj ne morejo eporazu Bil JC «e beli dan, ko ssm se mctl (>ri0T0ij«n0at vltdm na 0beh prebudil in spoznal da se Mka- Lt«^ kef drug drugemu ne jem v svojem čotoiču ne jugo-|mjmij<) dogtl popoščsti v zadevi zepadnem koncu Otoke zakladov. ^ pogodbe. Nsši delegsti Solnce je še izšlo, vender je Mb ^S meni še vedno skrito sg Dsljno I v lumnniji eo odkrili tajno gledom, ki je padal ne tej »trani L^^ Telike TViA9 motmAij z orjaškimi skalami naravnost itigne orgtnJwicij€t W ^ Md«š doli do morja. L Berlinu in ee skrive pod trgov Keni nejbližje se je nahejeloUo krinko. Njih firma se ime-predgorje Heulbovrline in GoraUnjc "Bus" (Bosarabija. Ukraji srednje jsmbors; gora gola in jina. Sibirija) in so gospodje se-, temne, predgorje pa obdano s rfsti pod tem imenom izvrševali štirideset do petdeset čevljev viso I špijonsšo v ruskih mejnih deše-ldmi klečmi in slialemi Nahajal lah. Morda bi se teko odkritje is-sem se komej četrt milje daleč ne plačalo tudi pri nas; na vsak na-morju In moja prva mieel je bile čin pa bi bilo dobro, če bi mega-veslsti na suho. lomane Wrangla naše oblasti na- To namero sem kmalu opustilihrulile, nsj jim pokaže dekret te Med skslovjem js morje'bobnelo I trgovske firme, ki kupčuje c ru in šumelo, peneči valovi, ki eo se «kimi dušami in i rusko bodočno-vzdigoveli in pedali, eo se vrstili jo, če »a Gotovo ga pekf-drug za drugim; ako bi se drznili*«. Ce ge ima (in o tem sme pre-bližati ss obrešju, M ms vrgli va- »*j «» odvsemejo, lovi ne peči in ubili, eli pa bi » mJ »podijo, da ne bo pedle prevelike blemeše na glavo nsših [oblasti, ko bodo pravi Rusi sahte-rsll od imenovene firme točen o-Ibrsčun se vws zsostsle dolgevs. Sej naše obleeti vendar niso take naivne, da bi ne lahko spoznale, da stoji danes trgovina s nilskimi dušami pred konkurspm. * radBolu V muslimanski stara*-IkL Na seji osrednjega odbora Ju-goslovsnsks Muslimanske Orga-niteeije so sprejeli sledeče resolu- cije: L Osrednji odbor ugotsv-1 je, da ae obsUje v J. M. O. ni kak reseep in de organizacija vztraja na svojem programu. 2. Poživlja poslance dr. Kulsnovičš, ki je vstopil v Hrvstski blok, ds takoj vrne v svoj klub in se strogo drži programa, na podlagi katerega js bil izvoljen. 3. Vsi poslanci se morajo strogo dršsti programa J. M. O. in po njem u-ravnavati vse. svoje delovsnje. Poslanci, ki toga ne bi hoteli, naj noeijo tudi poslsdice. 4. Obsoja se način javne borbe, ki eo ge uvedli neketeri poslenci, da so dajeli v obliki intervjuvov nekaka iz-jave, v katerih se emeloveše-veli drugi poslsnei. 5. Centralni odbor je prepričan, da politika dr. Spahe in njegove struje ne vodi k Rediču ali pa preko Save. 6. J. M. O. stoji ns stališču popolne plemenske enekoprsvnosti. Ksr se tiče nerodnege obiležja muslimanov, je to stvsr kultur-negs delovsnje društve, ne spada, pa v dnevno politiko. J. M. O. je proti vsskemu nasilnemu zbliževanju. 7. Poslanci se mprajo dišati vseh sklepov. 8. Pozivs poslance na zložno in skupno delo ne podlegi programa, ki ge more menjsti samo velika pokrajinska skupščins. — Ze te sklepe je gls-sovelo 86. proti pa aamo 18 zastopnikov. Vsled te resolucije sta in Kilovič še podala ostavko, ki jo bo kralj spreiel nejbrž danes, ko se povrne iz Sumadije. Vladni krogi trdijo, da ima vlade trdno večino 207 glasov proti 94 glaao-vom opozicije. V vlado bo stopil sedsj zaztopnik "samostojne" kmetijske stranke in zsstopnik seljačkega seveza. **Semostojne-Ži" se namreč zvesto držijo vlad-negs korita in so sploh redno pri pravi jeni podpirati' sedanjo vla do, kar so še opetovano dokazali Kakšen blagoslov še je raslil ne kmete za čess "slabost o j nih" poslancev, vedo pač najboljše kmetje eami, zato tudi pričakujemo, da bodo pri bližnjih volitvah temeljito obračuneli s njimi. Ameriške zapeljive ponudbe Pinsnčni minister dr. Kumanudi je prispel 18. eprile iz Genove zaradi proučevanje inozeiftzkih po- zo j ii Predloženih je bilo vež p* nudb, izmed keterih vzbujajo po. zornost ameriške. Hiniztrski lvet še ni mogel sklepati, ker so bili miniatri odsotni. Ponudbe bodi sprejeli najbrž dane«, ker h« mo. ra dr. Kumanudi takoj odpeljati v Genovo. O teh ponudbah to m. ši socialistitni poslanci ie g0vo-rili. Vaekakor je treba paziti, ker hočejo dobiti ameriški podjetniki v roke različne dobrine, ki vlefo jo. ..... — - A Za kuhanj« piva doma imamo ▼ zalogi SUmI, hmelj, eladkor in vas drage^otrsbtfin«. Pockuute ia se prepričajte, da je doma pri nu, kuhani vedno le najboljii in nejcZ nejSi. - Dobiti je tudi zbirko sodov steklenic in raznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po po. iti, točno v tm kraje. Greeerijam, aladiičarjem in t prodajalne ieleznine demo primeren po. puet pri večjih naročilih. Piiite po Informacije na: FRANK OGLAR, S401 Supcrior Aren««, CUvcUad. 0, Najboljša priUka za od-hod v DOMOVINO s velikim parnikom PRE8IDENT WILSON DNE 20. MAJA Cena do Trata ali Dubrovnika je $102.50. Pišite nam, da vam o-/ skrbimo prostor. ■'■)1 Daaar pošiljam v domovino po pošti ali brzojavno v dinarjih— Dolarjih Pišite po naš cenik. Opravljamo vso bančne posle. Prejemam denarno vlogo in plačujem po 4% obresti. EMIL KISS, BANKIR NEW YORK CITY 133 Socond Ave. hoditi po rokah. •'Vso to se ssi prikrili m »•molčali", js potem ponavljala V oforšenj« ta obup«. O roko t m notice »čreda ni poedrevljsl eleforfcje, ampak to, ds as Je postavil frakar as roks. LsssMm jo vsrejil Ia v ifrepeteL "IklofritMI" i* k—* M i - mA. ' " šine. "Primite lopove, obrnite ga. . , postsvite ga na negs. . . da bo glava sgoraj « . . . glava sgorsjt" Ljamšin js skošil na noge. Smeh je sadonel Se glesnsjs. "Spodite vse lopove, ki se smejejo I" js san-kasfl Lembks. Mnoiies se je sagrokotala in jsla godrnjati. " Kj, te ni prsv, skscslsneel" MQbšinstvs ns bosts smerjalil" "Sam js neumen", se je raslegel glee is kota. "Flibnstirjit" je kriknil nekdo na dragem konen dvorane. Ko js Lsmbke ssšnl ta krik, se js naglo obrnil in vss prebled^l. Top smshljaj js seigral na . njegovih ustnicsh, kakor da h mu je sdajel nekaj sssvitslo v glavi. . "Gospoda", se je obrnila Julija Mihajlovna k tolpi, ki js pritisksls s vseh strsni, kkreti vls-koš soproga s seboj proti vratom, "gospoda, o-prostits, odpustite mu, gospoda I" Dobro ssm jo slišal rešit "Odpastite". Pri-sor js bil selo nagel. Toda raslošno še pomnim, de je del obšinshrs šs tskrst, neposredno po besedah Julije Mihsjlovne udri proti isbodu. V ušesih ml sveni eelo šeneki vzklik, histeriSen in sol- It . - "Ah! Spet Uko kakor sjntrajl" In mshoms js udsrile v to sešenjajošo se gnsšo nova bomba, res "spet tako kekor vše- ^ "Oorll Vss Ksrešje goril" ' Ns vem usmo, sli ss js ta strašni krik naj-prej oglssll v dvorsnsh, ali je plenil kdo s stop-nie v predsobo; sledilo pe mu je resburjenje, ki ge rsjU ns poiskusim oplsoveti. Vs6 kp polovies na plesa sbrsnegs obšinstve je bilo i Zsrešjs, ssmi lestniki in prebivelči Umošnjih lesenih hii. Vrgli so ss k oknom, rsstegnili ssstors, kekor bi trenil, in strgali šslusljs. Zerešje je gorelo. Res da se je bil Ogenj šele aešel, tods gorele ja' na trsk povsem raslišnih krajih — prav tega eo ss ustrsšili ljudje. "Pošigt Fshrišsnit** so vpili msd mnošieo. , Zspomnil sem si nekaj selo sns&ilnih klicev: "Sree mi je šntUo, de sešgo, vss te* dni js slntilot" "ftplgulinel. Apignllnel, nihšs dm«i 1" "Nalašš so nas sbrali tu. da M Um sašgallt*' Zadnji vkriki nejgoroetssosjši med vsemi, je nekote in h res nemens plenil is šenake, ki je bile tudi med pofforelei. Vse je nevslOo k isbodu. Ne bom opisoval gnele, ki je nasUls v pri rasbirenjn košukov, rut ia demskik plsššsv, vreššenje prestrašenih šenak ia jokanja deklet Tatvino menda ni bilo, toda tndo ni. Se ee neketeri odšli bres tople oblsks, ns ds bi bili poiaks-li svoje reši, e šemer je krošile posneje mnogo legtai s dedstki in okreaki. Lemhkeja in Julijo Mihajlovno je mnošiea skorsj smeškele med vreti. "Vss ost svit M KOiše ae sms odtod 1" je vpil Andrej Antonovi«, groseš istesaje roke proti rineSi trumi. "Strogo preiskati vsekege poseke, tu aa mestn t" Jssao preklinjanje ee jo saHle pe dvoraai. (Daljs pfihednjUL) Veliko potnikov. STARI KRAJ ODHAJA > r«i«bf. Ah* ste tudi VI immrJmI tja, tedaj ««J-Ulle etorfte, ake potvjete ekesi OO^Disdt D O t Vf^illO lii JD ROJAK PAJK JE V trgovini nad 16 let na tisode dolarjev raspoilje blaga po celi Ameriki pa ia ni nikdar diialo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od nas enkrat kupi, ie kupi. PoŽlja brezplačne cenike po celi Ameriki ss are, zlStnina, srehrnhis, diamante, prstane, dalje Columbia gramofone, slovenske in v vseh drugih jezikih plošče, zastave, regalije, kape I. t. d. On js edini pravi zastopnik v Conemaogh, Pa., gramofone in plofee. %% En sam poskus in prepričali se bodete. ' IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. prave glasne gramofonske ss ColUmbia V/////, ">/;..// ////.'///.■ //////.///////////'//z/z/m lp pri-ed Mik. M ee ie pa- IZ 8TARKOA KRAJA ba peiila pa 1. jallja Mft voftla ^^ft. ■ |„H--I-----AL. MvvpV ^mm iaUta ta« VI dabM baba aeaha •mm, tadaj na pilila pa ftaSadav^a MklseMla. nu JA ea rl te POŠILJANJU DENAR* I nte vašaa tri itn-t Utmt, eaaa tm »ar-s baaha Vaai ea Ja leraj paiBJata imi, Ss ven aadaljaa SLOVENSKO RANKO ZMMJSEKtKSM 70 — 9th Ave^ new yoiuc cmr. cigarete Dobre! Kupi te Cigarete in Prihrani Denar STEDENJE KOT IZDATEK. katero pot gre vas denar? proračun vaslh prejemkov in izdatkov vam bo povedal to v naprej. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANKE lil M M aaJUlJ _ FRANK SAKSER STATE BANK mmj^n. t. .s