piscans v gotovtnf
Leto LXXI., št. 209
Ljubljana, ponedeljek le. septembra 1938
Din 1.-
Izhaja vaak dan popoldne, lzvzemsi nedelje in praznika. — Inseratl do 80 potit rrat a Din 2, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, već ji Inseratl potit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, taseratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod« melja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi so ne vračajo.
LJUBLJANA, sTasiflJiio aHoa štev. g
Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice : MARIBOR. Grajski trg Št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska ----------
telefon Št. 28 _     CELJE, celjsko uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon št. 65;
podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 201.
Poštna aranilnlca v Ljubljani št. 10.351 *~
Rezultat londonskega posvetovanja:
češkoslovaško republiko hočejo razkosati
Po prvih, uradno še nepotrjenih informacijah so francoski in _ glavne zahteve Hitlerja in so pripravljeni odobriti odcepitev pretcaUio slovaSke in njihovo priključitev Nemčiji
nemških pokrajin od češko-
LONDON, 19. sept. r. Na povabilo angleške vlade sta včeraj zjutraj prispela z letalom v London francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet, da se skupno z angleškimi državniki posvetujeta o položaju, ki je nastal po berchtesgaden-skem sestanku Chamberlaina in Hitlerja, ter da skušajo skupno najti izhod iz zagate, v katero je zašel češkoslovaški problem.
Posvetovanja angleških in francoskih državnikov so se pričela ob 10. dopoldne in so trajala s kratkim popoldanskim in večernim odmorom ves dan do globoko v noč. Francoski državniki so šele zjutraj ob 1. zapustili Downing Street in se vrnili na francosko poslaništvo, kjer so prenočili. Davi ob 8. sta Daladier in Bonnet s svojimi spremljevalci z letalom odpotovala nazaj v Pariz.
0 čem so razpravljali v Londonu
Angleži hočejo v vsem ustreči Hitlerju in mu brez plebiscita izročiti pretežno nemški del sudetskih pokrajin
Posebni Havasov dopisnik doznava o včerajšnjih posvetovanjih naslednje podrobnosti:
Francoski in angleški ministri so se včeraj dopoldne in popoldne posvetovali nad sedem ur in pri tem še niso izčrpali vsega, kar je bilo na dnevnem redu. Zato so se po večerji pogovori nadaljevali. Chamberlain je podrobno obvestil francoske zastopnike o Hitlerjevih namenih in obe vladi sta lahko ugotovili da imata isto stališče o zahtevah sudetskih  Nemcev.   Kakor se  zdi,  so angleški
državniki sedaj prepričani, da bi bilo nevarno, če bi sudetski Nemci proti svoji volji ostali v češkoslovaški državi. : V Londonu mislijo torej na to, da naj se k Nemčiji priključijo obmejne sudetske pokrajine,  kjer je  nemško  prebivalstvo v
večini. Angleški odgovorni državniki so Se postavili na stališče, da naj se popravijo češkoslovaške meje in da se naj del prebivalstva dodeli nemški državi in sicer bi se naj to zgodilo potom direktnih pogajanj med obema vladama. Ta pogajanja pa bi se naj vodila pod kontrolo mednarodne komisije. Pač pa se naj izključi plebiscit, ker bi prepočasi deloval in bi bil tudi preveč zapleten. Plebiscit bi lahko tudi povečal zahteve drugih manjšin, posebno poljskih in madžarskih.
Francoski državniki se s tako rešitvijo, ki bi pomenila razkosanje Češkoslovaške, niso strinjali. Daladier in Bonnet sta z vso odločnostjo poudarjala, kako krivično bi bilo zahtevati tako žrtev od Češkoslovaške, ki ji ne bi nikdo ničesar dal za njene izgube, pač pa ji odvzel njene naravne
meje na obmejnih gorah
To iskreno prepričevanje je vplivalo na angleške državnike. Chamberlain je zaradi tega predlaga, da bi bilo treba novi Češkoslovaški dati mednarodna jamstva in to potem novega teritorialnega pravilnika. Naglasal je, da bi Anglija prevzela tako jamstvo v kljub tradicionalni opoziciji angleških uradnih krogov, ki so
proti temu, da bi Anglija sprejemala kaka jamstva na evropskem kontinentu. Na ta način naj bi bila neodvisnost Češkoslovaške v bodoče zajamčena s pogodbo, ki bi bila slična locarnski pogodbi in ki bi jo podpisale sosedne države ČSR, to so Nemčija, Poljska, Madžarska, Romunija in pa še Velika Britanija, Francija in Italija. Češkoslovaška pa bi se morala odpovedati svojim pogodbam s Francijo in Sovjetsko Rusijo.
Praško vlado bodo uradno obvestili iz Pariza in Londona o stališču angleške in francoske vlade ter ji bodo naroČili, da jiaj brez oklevanja odgovori na ta predlog.
Chamberlain še zmeraj vztraja pri tem, da se bo v torek ali pa najpozneje v sre-dd sestal s Hitlerjem v Godesbergu. Se danes bo seja angleške vlade, na kateri bo Chamberlain   sporočil • francosko-angleške
sklepe ter zahteval soglasen sklep svojih ministrskih tovarišev.
Pred ponoćnim nadaljevanjem razgovorov sta imela Daladier in Bonnet posebno konferenco s svojimi sodelavci v francoskem poslaništvu. Istočasno so člani ožjega angleškega kabineta konferirali v Downing Streetu, pričakujoč francoske državnike. Po včerajšnji sedem urni konferenci in razpravah ter posebnih konferencah kakor tudi po snočnji seji se je v političnih krogih zatrjevalo, da so se pojavile velike težave. Od Daladierovega spremstva je dobil zastopnik United Pres-sa pozno zvečer zagotovilo, da je po dolgotrajnih razpravah uspelo, da sta se angleško in francosko stališče precej zbližali. Kakor se doznava, je delalo vprašanje plebiscita na konferenci največje težave. Daladier in Bonnet sta se sklicevala na stališče češkoslovaške vlade in sta se trudila, kakor zatrjujejo, da bi našla drugo rešitev. Vse kaže, da gre angleško stališče dalje, kakor mislijo predstavniki francoske vlade, da bi bilo sprejemljivo zo Prago in za francosko javnost.
Uradni komunike
Popoln sporazum med Francijo in Anglijo
LONDON, 19. sept. e. Konferenca je bila zaključena nekaj po polnoči- Ob pol 1. zjutraj je bil izdan komunike, v katerem pravijo, da je bilo na konferenci doseženo popolno soglasje med francoskim in angleškim stališčem. Komunike se glasi:
Po vsestranskem razmotrivanju mednarodnega položaja so pred-
stavniki Anglije in Francije dosegli popoln sporazum glede politike, ki jo je treba izvajati glede izvedbe miroljubne rešitve češkoslovaškega vprašanja. Obe vladi upata, da je mogoč splošen sporazum v interesu evropskega miru.
Skupna nota češkoslovaški
s pozivom ČSR, naj pristane na predlagano rešitev sudetsko-nemikega problema
London, 19. sept. e. Daladier in Bonnet sta davi ob 8. z letalom odletela v Pariz. Na vprašanje, ali bo odpotoval v Godes-berg na sestanek s Hitlerjem, je Daladier kratko odgovoril: Ne! Dozna vajo, da sta bila na snočnji konferenci izdelana dva dokumenta, od katerih bo eden izročen kancelar ju Hitlerju po Chamberlainu v Godesbergu, drugi pa predstavlja noto, ki bo poslana češkoslovaški vladi in v kateri zahtevajo, da sprejme postavljene pogoje sa rešitev krize.
United Press javlja iz zanesljivega vira, da izid snočnje konference v marsičem predstavlja uspeh  za  Hitlerja. So-
glasje s Hitlerjevimi predlogi naj bi bilo po vesteh United Pressa vsebovano v naslednjih treh točkah:
1. Odcepitev tistih krajev v sudetskem področju, v katerih ima nemško prebival, stvo veliko večino.
2. Avtonomija v drugih okrajih na področjih z mešanim prebivalstvom.
3. Mednarodno poroštvo sa češkoslovaške meje.
Največje težave na snočnji seji je predstavljal odpor nekaterih članov angleške vlade, da naj bi Anglija sprejela poroštvo revidiranih češkoslovaških mej po novem načrtu.
biralo obliko pokrajinsko vlade in uprave. 3. Za nove meje ČSR naj bi jamčile poleg sosednih držav se Anglija, Francija in Italija. List piše, da bi bili predlogi češkoslovaške vlade pred onim mesecem še zadostovali, sedaj pa so jih dogodki prehiteli. Češkoslovaški problem je prenehal biti lokalni problem in je postal mednarodni problem, ki se mora reševati na mednarodnem področju. rl'
»Daily Herald« piše, da odgovarja načrt, ki so ga sprejeli francoski in angleški državniki, v vsem Hitlerjevim željam. Po informacijah lista naj bi se ves problem uredil takole: 1. Za okraje, v katerih je pri zadnjih občinskih volitvah glasovalo 75 odstotkov volilcev za Henleina, se smatra ,da žele priključitev k Nemčiji. 2. No-
ve meje naj se določijo po praktičnih vi- | dikih, upoštevajoč pri tem ne samo geo- I željam Hitlerja.
grafsko lego, nego tudi gospodarske interese. 3. V pretežno nemških okrajih, kjer je glasovalo za Henleina manj kakor 50 odstotkov volilcev, naj se uvede avtonomija. 5. Mešane pokrajine naj se po možnosti izravnajo na ta način, da se zamenja prebivalstvo po narodnosti, da bi se na ta način dobilo čimbolj narodnostno homogene pokrajine. 6. Za narodne manjšine, ki bi ostale v okviru CSR in ki se ne bi priključile k Nemčiji, morajo prevzeti velesile jamstvo njihovih pravic 7. To velja tudi v pogledu madžarske in poljske manjšine. 8. Za nove meje češkoslovaške republike bodo jamčile sosednje države in velesile. 9. Češkoslovaška se mora odreči svojemu zavezništvu s Francijo in Rusijo. Na ta način je po mnenju lista   v   polnem   obsegu   ustreženo vsem
Češkoslovaški »»Ne!"
Na take pogoje in predloge češkoslovaška ne more in ne bo nikdar pristala
Dr. Edvard Beneš
PRAGA, 19. sept. br. Prve vesti o londonskih sklepih francoskih in angleških državnikov, ki so prispele v Prago, so izzvale v vsej češkoslovaški Javnosti veliko presenečenje. Vladni krogi glede teb predlogov niso zavzeli Se nikakega stališča, ker Jo Čakajo na avtentično poročilo, vendar pa izjavljajo, da predlogi, kakor jih navajajo angleški listi, za Češkoslovaško pod nobenim pogojem niso sprejemljivi, ker
bi to pomenilo konec državne samostojnosti in popolno razkosanje države na male avtonomne pokrajine, ki bi lahko vsak dan proglasile svojo odcepitev od skupne države in se priključile katerikoli drugi državi. Prav tako v Pragi nihče ne. misli na to, da bi se Češkoslovaška odpovedala svojim zaveznikom. Na take predloge Češkoslovaška nima drugega odgovora kakor najodločnejši in kategorični: Ne!
Protest češkoslovaške vlade
»ki bi
bila dogovorjena brez njenega sodelovanja
LONDON, 19. sept. br. Češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Jan Masarvk je prišel sinoči ob 20. v zunanje ministrstvo ter izročil noto češkoslovaške vlade, v kateri zahteva češkoslovaška vlada, da se pritegne k posvetovanjem, ter protestira proti tema, da bi se brez
njenega sodelovanja odločalo o zadevah, ki so živijenske važnosti za češkoslovaški narod in češkoslovaško republiko. Češkoslovaška vlada izjavlja v tej noti, da ne bi mogla pristati na nobeno rešitev, ki bi bila sprejeta brez njenega sodelovanja.
češkoslovaška hoče mir in svobodo
Predsednik vlade dr. Milan Hodža o stališču češkoslovaške — Plebiscit nesprejemljiv
Praga, 19. sept r. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel včeraj opoldne govor po radiju, v katerem je orisal stališče vlade in pozval prebivalstvo, naj ohrani red in mir, da bo mogoče uspešno hraniti interese domovine Med drugim je dejal:
Vsej Evropi je znan potek naših razgovorov z Nemci. Ves svet ve, da smo po selo teških pogajanjih našli podlago, sprejemljivo za obe strani. Vlado so obtoževali, da je postopala preveč eneiglgno. Zavračamo te obtožbe. Storili smo ssms svojo dolžnost. Dali smo dokaza o svoji dobri volji, ki gre skoro do tega, da se odrečemo samim sebi. Zadušili smo vstajo in to brez preganjanja S pomočjo posebnega obsednega stanja smo odstranili najhujše Izjemni okrepi, ki jih je vlada pod vzela, bodo ostali v veljavi vse doslej, dokler bo to potrebno.
Vlada se zaveda dvojne odgovornosti, namreč, da je treba na eni strani obraniti avtoriteto države, na drugi strani pa se zavedati vseh posledic, ki bi mogle izhajati iz dejstva, da je sudetsko-nemško vprašanje še vodno nerešeno. Zaradi
se hočemo pogajati. Dejstvo, da svet ceni našo pomirljivost in v gotovih stvareh tudi naso energijo, omogoča čvrsto podlago v notranji in zunanji politiki. Češkoslovaška je izpolnila svojo nalogo.
Tudi ostale države morajo to uvideti. Odnosaji med Cehoslovaki in Nemci ni treba, da izzovejo nove nemire. Plebiscit bi ne prinesel nibake rešitve. Mi vsi smo o tem prepričani. Tam, kjer Je plebiscit mogel prinesti kaj dobrega, je bil ie izveden. Ce bi bO na Češkoslovaškem plebiscit potreben, bi se bila mirovna konferenca zanj odločila. Toda plebiscit na Češkoslovaškem Je nesprejemljiv, ker bi povzročil nove probleme, čisto analogne onim, U jih imamo sedaj. Češkoslovaška v sedanji napetosti Seli delati sa mir.
Predsednik vlade dr. Hodža je nato apeliral na vse državljane, da ohranijo mir in red, ter voljo, da branijo sebe in državo. »Tisti, ki Je kriv, da se Je zdaj treba toliko boriti — je končal dr. Hodža — mora računati tudi na mir. Ml hočemo mir |n svobodo! Zdaj Je treba, močnega In srca. To pa uri imamo!
Italija si je ie izbrala svoje mesto
v Trstu — Italija za plebiscit
Vsem željam Hitlerja bo ustreženo
Prvi komentarji angleških listov
London, 19. septembra, h. Današnji angleški listi se obširno bavijo s posvetovanji francoskih in angleških državnikov ter navajajo razne kombinacije, ki se kolpor-tirajo v londonskih političnih krogih o načinu rešitve češkoslovaške krize.
»Dailv Jdail« piše, da so se Angleži in
Francozi sporazumeli, naj se predlaga rešitev češkoslovaškega problema na naslednji način: 1. Odstop Nmčiji popolnoma nemških pokrajin, ki meje na Nemčijo; 2. V mešanih pokrajinah naj se uvede sistem kantonalne avtonomije, pri cenej bi si prebivalstvo svobodno k*-
19. sept. r. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je včeraj obiskal Trst in je imel pri tej priliki govor, v katerem je najprvo razpravljal o položaju Trsta, nato pa je govoreč o mednarodni politiki in stališču Italije do češkoslovaškega problema izjavil:
»Kar vam hočem radi, tega mi ne diktira le politika osi Rmi-Beriin. ki je našla svojo utemeljitev v zgodovinskem razvoju, m tnal ni
2. Kar vam bocom reci, mi narekuje vest in občutek odgovornosti, ne samo italijanska vest, temveč tudi evropska. Problemi, ki nam jih je vsilila zgodovina, so se razvili do stopnje mučne komplikacije, ■ssntsv Jo
> asi
stt, ki
ki bi JB
bile prisilno
ki bi
v ono dr-Ceškoslo-
Tre pa je hiteti, če naj se svet še iz-nemirom in komplikacijam. To mora
J nsn snega, rrčcnjs. Kljub kampanji iz Moskve se ta rešitev ie vrtnja v srca evropskih narodov.
da bi se v teh poslednjih urah miroljubna rešitev. Os tai to I telimo, da bi L ©e pa m
naj vol
I
p rezident češkoslovaške republike, na katerega gleda vse miroljubno prebivalstvo republike z največjim zaupanjem v prepričanju, da bo srečno pripeljal republiko iz sedanjih kritičnih časov v lepšo in mirnejšo bodočnost
Danes seja angleške in francoske vlade
PARIZ, 19. sept. br. Takoj po povratku v Pariz sta odšla ministrski predsedriik Daladier in Bonnet k pre-zidentu republike Lebrunu in ga obvestila o londonskih razgovorih. Ze danes popoldne ali najjasneje jutri dopoldne bo seja ministrskega sveta pod predsedstvoma predsednika republike. Prav tako je tudi sklicana seja angleške vlade. Na teh sejah bosta obe vladi zavzeli svoje stališče do londonskih predlogov.
Izredni ukrepi za dobo treh mesecev
Praga, 19. septembra, AA. (CTK). Na včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da se uvedejo za dobo treh mesecev po vaej republiki izredni ukrepi. Med temi ukrepi se navaja omejitev gotovih državljanskih pravic ali popoln njihov preklic. Tičejo se osebne svobode, poštne tajnosti, pravic« zborovanj In posvetov ter morebiti tndi omejitve svobode tiska. Pokrajinski šefi morejo podvzeU tudi druge ukrepe v duhu čl. 11 zakona o izrednih ukrepih. Ta sklep je stopil v veljavo 17. t. m.
Apel čsl, legionarjev
Praga, 19. sept. AA. (CTK). Združenj« češkoslovaških legionarjev je objavilo poziv, naslovljen na Nemce v Češkoslovaški, v katerem med drugim naglašajo, da so se češki legionarji v svetovni vojni borili za svobodo in da so is tega boja izšli kot zmagovalci. Tudi sedaj se bodo češki legionarji borili proti vsakemu pritisku Akcija, katero je začel Henlein, je že vnaprej obsojena na neuspeh. Obračajo se na Nemce na Češkoslovaškem, naj skupno s Cehoslovaki nastopijo za ohranitev miru ne samo na Češkoslovaškem, nego v vsej Evropi.
Madžari v nemških vodah
Budimpešta, 19. septembra. AA. (H a vas). Madžarska vlada je spremenila svoje dosedanje stališče do Češkoslovaške. Madžarski uradni krogi izjavljajo, da jih je k temu prisililo postopanje češkoslovaških oblasti proti Madžarom na Češkoslovaškem. Res so se začeli madžarski vladni krogi na viden način približevati skrajni nacionalistični nosnici in nacionalističnim stru jam. 8 tem v zvozi Je poslala madžarska vlada protest Češkoslovaški zaradi vojaških ukrepov na madžarski meji. Madžarski časopisi, ki so očrvidno pod vplivom vlade v Budimpešti, pišejo čedalje bolj ostro o Češkoslovaški ter se pritožujejo vedno huje nad preganjanjem Madžarov onstran meje. Prav tako je značilno, da je onnansa dovolila objavo proglasa revizlo-nkfttene nge, ki je pisan v zelo agresiv-
ni Je
Sorzna poročila*
CTJRIH, 19. septembra. Beograd 10. — Pariz 11.94, London 21.2875, Nsw York 443.75, Bruselj 74.90, Milan 23.325, Amsterdam 288.60, Bernn 177.70, Praga 15.225, Varšava 8S.10. Bukarešta 3.25.
Stran S
»StOVffNSKI  NAROD«, ponedeljek, 19. septembra 1038.
Stev. 2« 9
(Potlticni etjotnik
Sv. CMt in Metod In Hrvati
Do &edmi M vwf/alo kot zgodovinsko dejstvo, da sta solunska brata Cirit in Metod pokristjanila vse južne in zapadne Slovane* V tem so si bili edini vsi slovanski in drugorodni znanstveniki. Sedaj pa je nastopil v »Hrvatski smotri* fra Kerubin Šeg-vić, znani frankovce ie iz predvojne dobe (ki si je ie pridobil sloves branitelja teori-Jey da Hrvati sploh niso Slovani* marveč da so — gotskega porekla), in dokazuje, da sveta brata nista bila »prosvetitelja Hrvatov in da jim nista dala vere v Krista*« Takole piše: »V drugi polovici 19. stoletja je dobila glagolica no\a imena. Češki in slovenski jezikoslovci so jo jeli proučevati in so jo proglasiti za staroslovensko pismo, kar so takoj sprejeli tudi hrvatski jezikoslovci. Jezik, katerega se je poslužei-ala hrvatska liturgija, so takisto nekateri imenovali starostovenski, drugi panonski, tretji starobolgarskl. a nekateri cefo moravski. Samo ne hrvatski! Razen tega so zavrgli vse, kar so v tem vprašanju napisali naši stari letopise i in zgodovinarji, se rogali Jc-ronimski tradiciji, oklevetali hrvatske duhovnike, češ da so oni izmislili v 14. veku Jeronimsko predenje, da bi se baje na ta način zavarovati pred preganjanjem latina-šev. Postavili so trditev, preko katere ni smel nihče iti, da sta sv. solunska brata Ciril in Metod začetnika glagolice. da sta ona prevodile a sv. pisma in vseh Uturgičnih knjig na staroslavenski jezik, da sta ona prva prosvetitelja Hrvatov in da sta jim ona dala vero v Krista. Najpreprostejši človeški razum ne more takih trditev požreti, ker so v nasprotju z očitno resnico* A še manj je mogoče misliti, da bi en človek, pa naj bi bil tudi svet. mogel v manj kakor enem letu izumiti pisavo, prevesti in napisati svete knjige, ko vemo, da je za tak posel sv. Jeronim porabil celo iivlje-n/e...«r — Ker je fra Šegvić mišljenja, da so Hrvati gotskega porekla, mora seveda tudi ugovarjati trditvi, da bi bila solunska brata pokristjanila Hrvate. Zato pravi, da so Hrvati že davno pred Cirilom in Metodom imeli svoje pismo alt pisa\*o, ki so ga — to se razume — imenovali nekateri gotsko, drugi pa jeronimsko, ker je izumitelj tega pisma baje sv. Hijeronim!
Zagonetka
»Kmetski list« primerja pisavo glavnega glasila JRZ »Samouprave« s pisavo »dra-vobanskega« organa iste stranke »Slovenca« in izvaja: »Samouprava« je glavno glasilo JRZ in izhaja v Beogradu. Za borbo proti slovenskim naprednim ljudem je najet za iz\*edenca pri »Samoupravi« g. Franc Smo-dej. Nekaj časa je »Samouprava« izlivala škafe gnojnice na slovensk' del JNS, čeprav jo je sto in stokrat že pokopala v grob. Te napade je »Slovenec« in njegova druščina vneto ponatiskovala koi mnenje Srbijancev o slovenskih nacionalistih. Ta smrdljiva gonja Katoliške tiskarne se je ponavljala vse do dne 14. avgusta t. L, ko je napravil dr. Maček obisk v Beogradu. Pozneje ne sreča\>amo v »Samoupravi« nobenih napadov ver na JNS in na j u gosio-venske nacionaliste, term-eč na dr. Mačka, na separatiste in na vse razorne elemente iz Mačkovega tabora in združene opozicije. Pogosto se podčrtava v »Samoupravi« osnovno načelo JRZ politike, ki da je in ostane neomajno na temelju narodnega in driavnega edinstva ter napoveduje brezkompromisno borbo vsem. ki tega načela ne priznavajo. Se bolj zanimivo kot to pisanje vodilnega glasila JRZ je pa dejstvo, ki ga vsak čitatelj »Slovenca« opazi, da se slovensko katoliško časopisje, ki je sestavni del vsedržavne JRZ. nič več ne zanima za »Samoupravino« pisanje in da nobenih člankov \%eč ne posnema po svojem vodilnem glasilu.
Čuden rtauU
V misijonski tiskarni patrov lazaristov v Grobijah izhaja tednik »Slovenski delavec«. Ima zeleno zaglavje, da bi nepoučen človek domneval, da je list glasilo kake agrarne skupine, ker je zelena barva, kakor znano, barva kmetske internacionale. List urejuje z Jesenic znani kaplan, sedaj župnik v Tunjicah Andrej Krizman. Je glasilo »Zveze združenih delavcev«, ki jo je ustanovil Križman h ' ' \\ t t \\\s\sti. Krizman se v s\>ojem glasilu bori. kakor smo ze zabeležili, za preosnovo človeške družbe in seve tudi države na — stanovski in katoliški podlagi, V tem duhu je objavil v »Slovenskem delavcu« že par Člankov. Tu je napisal med drugim tudi to-le: »Mi vemo, da vsak zakon zgubi veljavo, če višjim nasprotuje. Tudi oblast zgubi pravico, če sama zakon krši* in so podložniki dolžni, da se upro, če so naredbe oblasti v navzkrižju z naravnimi zakoni.« — Ne da bi se spuščali v razmotrivanje tega Križ ma-no\*ega nauka, vprašamo samo, kaj pomeni to, da uvaja tak »revolucionar«, kakršen je tunjiški prerok, za pojem »državljan« zopet besedo »podložnik«, ko vendar podložnikom', tlačanov ni več, odkar je bila odpravljena tlaka m robota pred natanko 90 leti?!
Vlomi in tatvine
Ljubljana. 19. septembra Poleg vlomilca Ludvika K o rman a. o katerem smo poročali v soboto, je policija aretirala še tri njegove pajdaše, ki so prav tako vlamljali v hiše na periferiji, zlasti v Dravi jah, Podutiku ter drugih okoliških vaseh. Detektivi so ugotovili, da se je tatinska bratovščina že dolgo rada zbirala na Pržanu, kjer so si njeni člani uredili v gozdu zavetišča m kjer so zlasti poleti tudi spali, kadar niso bili na tatinskih pohodih. Podnevi so tam kuhali ter kovali nove naklepe. Kol man je s svojimi tovariši prehajal cesto tudi čez Prevainik nad Glincami v vasi ob cesti v Polhov gradeč. Policija ga dobri, da je nedavno napadel rodi nekega župnika na izletu na Sv. Katarino. Vlomilci so vlomili v več hiš v Stranski vasi in v nekatere hiše po drugih naseljih okrog Dobrove. Najbrž ima Kolman na vesti tudi vlom v Toberjevo vilo na
Poljanah pri Št Vidu, iz katere je odnesel veliko posteljnega ter precej moškega, ženskega in otroškega perila.
V mestu so pa na delu tudi drugi tatovi, ld jih policija še ni mogla Izslediti. Oni dan je bilo vlomljeno v stanovanje Antona Tomaž i ča na Poljanski cesti 27. Vlomilec, ki je v sobi vse prebrskal, je odnesel rjavo usnj*;o listnico, v kateri je biko 14.000 din, dva amerikanska dolarja ter vojaška knjižica, glaseča se na Tomažiče-vo ime. Iz stanovanja prevoznika Ivana Maherja na Cesti dveh cesarjev je nekdo odnesel t cm nor javo pikčasto obleko, srebrno žepno uro s srebrno verižico, zlato moške verižico s podolgovatimi členki in nekaj drugih predmetov, v skupni vredno-
sti 1000 din. V kamniškem vlaku na gorenjskem kolodvoru je bil ukraden Mar ja* ni Oskarjevi nov fotoapamt naroke Zoisa.
Ikon. Aparat je onkodovanka samo sa hip
pustila brez nadzorstvu na pohci v vagona. V Stopanji vasi Je nekdo vdrl v stanovanje Matijo Skubičeve in ji odnesel čm ženski plašč, rjave ženske čevlje in moške rjave hlače, vse skopaj vredno okrog 700 dm. Oni dan ponoči so prišH še neizaledeni tatovi do mestne gramozne jame v Mostah kar s vozičkom, na katerega so naložili več kosov železnih taeonjg. last Kemične tovarne, in jih odpeljali. Tračnice bodo skušali najbai razprodati kot staro šelezo, zato svarimo pred nakupom.
V času razbesnelih strasti
je priredil kipar Boris Kafin
bila včeraj
tU|e
svečano otvorjena
Ljubljana, 19. septembra Otvarjanje umetniških razstav je morda res le formalnost, a so potrebne formalnosti. Ustvarjajoči človek ne presoja svojo in svojih del vrednost po število ljudi, ki pridejo k otvoritvi. Navajeni smo res, da se zbere v Jakopičevem paviljonu ob otvoritvah razstav peščica ljudi, ki jih ob vsaki taki priliki zanima, kam so usmerjeni, kaj so naredili in kako so naredili v svojem umetniškem prizadevanju naši umetniki. VčeTaj ob otvoritvi kolektivne razstave akademskega kiparja Borisa Kalina je pa bil paviljon skoraj prepoln, izreden je bil obisk umetnost ljubečega občinstva te predstavnikov oblasti ter kulturnih institucij, uglednih intelektualcev in mladine. Otvoritev Kalinove razstave je zaradi tega potekla v nekam svečanem razpoloženju, kakršnega bi si človek vedno želel, kadar gre za pomembne kulturne manifestacije.
Akademski slikar Stane Kregar jc razstavi jalca predstavil, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Ivan Vavpotič je na kratko orisal pomen razstave, kakršna je Kal in ova, akademski kipar Niko Pirnat pa je razstavo otvoril z govorom, ki jo vzbudil pozornost vseh navzočih.
Leta in leta je Boris Kalin molče, brez reklame in brez velikih besed ustvarja!. Razstave pod streho tega paviljona SO se vrstile druga za drugo. Zdelo se je, da je mladi kipar zapustil vrste umetniških tvorcev ter se umaknil v zavetje donosne obrti. Danes pa vidite, da je doprinesel na oltar slovenske umetnosti veliko žrtev. Molče, stisnjenih ustnic je stal ob strani dogodkov, ki so morda bili dogodki ali pa tudi ne, in delal. Razdrapane razmere povojnih let, neuravnovešenost kritike in pomankanje kriterija so dovoljevali, da so se v nebo kovale najbolj nemogoče in včasih vprav fantastične zablode. Naš kipar pa je vedel in verova:, da pride čas, ko bo treba napraviti konec neredu in ek-
Na balkaniadi smo samo drugi
Tuđi IX. balkanske igre so prinesle prvenstvo Grčifi, čeprav je Jugoslavija imela več prvih mest — Novi balkanski in
Ljubljana, 19. septembra Zmaga na balkanskih igrah je spet pripadla Grčiji. Menda nam ni namenjeno. Kadar smo skoraj prepričani, da bomo vendarle potisnili Grke na drugo mesto, se prav gotovo nekaj zgodi, kar menda zmeša račune. Za letošnjo balkaniado je savez razpolagal, menda prvič v zgodovini teh iger, s kompletnim moštvom. Po prvem dnevu tekmovanja je Jugoslavija vodila za 15.5 točke pred Grčijo, kar se nam je dozdevalo dovolj za končno, čeprav tesno zmago. Med prvim in drugim dnem balkanskih iger je bil presledek enega tedna in baš ta presledek je postal za nas usoden. Najmlajši balkanski prvak v sprintu, Stevanovič, si je pretegnil miSice in ni bilo več računati na njegovo udeležbo. Obolel je Despot, a so ga kljub temu postavili na 200 m kjer pa je že v predteku izpadel. Tudi kotolku se jfc sapivTnnla stara poškodba in je moral prekiniti s treningom. Vseeno so ga poslali na 5000 m, a Je moral izstopiti. V metu kladiva bi, po rezultatih sodeč, s Stepdšnikom prav gotovo zasedli obe prvi mesti. Toda simpatičnega inzenjerja sploh niso pozvali v Beograd, čejpraiv je, po lastna izjavi, nestrpno ča, kal v Sloveosski Bistrici na possv. Zaradi obolelosti Despota nismo imen potao-vrednega drugega zastopnika v teku na 400 m, a tudi naš favorit Plecereefc je nasedel nepričakovano šeše 3. mesto. V mata kopja ni nastopil Sanejda, al je iimsrtim izgil iz Beograda in ga niso mogli najti. Kotnika so kljub štabi elouinji na 5 km postavili tudi na 1500 m. Tudi v tej j > odstopil. Ne razumemo vodabm, je moglo v tako važnem tuli sso panju ssl. sperim en tirati, de hujše ohaoje Je vreden odgovorni funkriorasr Oonoorđrja, ki je is neznanih, vzrokov tiral letna Iflsanska na vse proge od 800 do 5000 m. Ml čada, da je bil zaradi tega v odločilnem IrenoOni s srvojimi močmi pri ieraju hi smo tagutbfJt točke, ki so nam jih prisojali kot lignma celo nasprotniki, če se bo s Kotnikom v tem pravcu nadaljeaeto, sabtoo tntnao Ja. javimo, da bo v enem asi deseti Istfti nde-gove športne kartere konec.
Toliko izpadov ne prenese nobeno moštvo, zlasti če so računi prsrainIH, da hi mogli v najboljšem primaru unašati s največ dvema točkama PjJSfcj Grka so predobri, da ne bi bih tega izkoristiti, le drugi dan balkaniade je maftaln rasUka samo še 9-5 točke, poslednji, dan pa so nasledniki starih helenskih borcev korakali od zmage do zmage, razliko nadoknadili m do zadnje daastnssas ceso doma 10,5 točke prednosti pred Jugoslavijo, Po vsem tem moramo lojalno primati, da en zmaeo pošteno aastdjSI in so tudi letos nnsraaarl — čeprav v vehki meri zaradi smole Jugoslavije — da so najboljša drsava v lahki atletiki na Balkanu. Vsa čast in priznanje zmagovalcu!
V naslednjem izidi obeh zadnjih dni.
Met diska: i. Svllas (G) 49.60 m! 2. iOe-ut (J) 46.18 m nov juffosL rekord, 3. Wo-ros (G) 45.52 m. 4. Havaleta (R) 43.66 m, 5. Kovačevič (J) 42.53 m.
5000 m: 1. Krevs (J) 16:30.4 balkanski rekord! 2. Nitsas (G) 15:49.2, 3. Christea (R) 16:020, 4. Artan (T) 16.06, 5. Arvani-tis (G) 16:21.4.
200 m: L Kling (J) 22.5, 2. Andreadis (G) 22.6, 3. Lambrakis (G) 22.6, 4. Deje-nariu (R) 23.2, 5. Jordacne (R) 23.2. Kling je v predteku s 22.4 izenačil jugosl. rekord.
Skok v daljino: 1. Lambrakis (G) 6.94, 2. Eleftiriades (G) 6.91, 3. Stojciceacu (R) 6.81, 4. Radonjić (J) 6.54. 5. Lazarevič (J) 6.53.
400 m zapreke: 1. Manticas (G) 56, 2. Pleteršek (J) 57.3, 3. Erlich (J) 57.8, 4. Hadjigrigoriu (O) 58.9, 6. Lapusan (R) 59,5.
Met kladiva: 1. Golć (J) 47-10 m, 2. Biro (R) 44.57 m, 3. Petropoulos (O) 42.57 m, 4. Majetič (J) 42.06 m, 5. Catona (R) 39.64 m.
HnllianaVs štafeta: 1. Jugoslavija (Gor-šek, NlkhazL Kling, Bauer) 3:25.2 balkanski in jugoaL rekord! 2. Grčija 3.25.3, 3. Romunija 3:26.3, 4. Turčija 3:29.3, 5. Albanija 4:03.4.
Po drugam dnevu je bilo stanje: Jugoslavija 77.5, Grčija 68, Romunija 36, Turčija U-5, Albanija 2.
Včeraj ao bOi še tDe izidi:
110 m aaprakat 1. Hanzakovič (J) 15, izenačen jugosl. rekord, 2. Manticas (G) 15.1, 3. Faid (T) 15.7, 4. Eriieh (J) 15.9, 5. Negru (R) 16.4.
Skok ob pallei: 1. Thanos (G) 301, balkanski rekord! 2. IHlhardt (R) 380, 3. Trav los (G) 280, 4. Lenart (J) 270, 6. Ivanu* (J) 360.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url 22. niUmina, četrtek: Car Fjodor. Premiera.  Premierski  abonma. Otvorit-
stsavagancasn, da bo treba postaviti stvari na svoja mesta in jih poimenovati s pravim imenom. Ni še dolgo tega. ko sem čital izjavo nekega gospoda, da je neznanje podlaga vsaka umetnosti. Zabloda, da še nismo srečali podobne! Od prvih počet-kov preko vrhov umetnosti vzhoda. Grčije, Italije, se vleče kakor rdeča nit napor umetniškega ustvarjalca, da kar največ ve, kar največ sna in na ta način prodre do bistva stvari, suvereno obvlada material, ga oživi in mu vdahne žarek tistega življenja, ki mu pravimo umetnost.. .
Trdim, da je kipar Boris Kalin obnovil neko tradicijo, katere smo se, kdo ve zakaj, sramovali. Prišel je iz delavnice, obrtne delavnice, do umetnosti! Ko otvarjam prvo veliko kolektivno kiparsko razstavo pri nas, moram s ponosom ugotoviti, da je kipar Boris Kalin član našega kluba, član Kluba neodvisnih. Upam, gospoda, da ste v zadnjih dveh letih, odkar je bil naš klub osnovan, lahko ugotovili napore in resna prizadevanja nas vseh. da osvojimo lepi slovenski umetnosti teren, ki ji je bil nasilno pa tudi lahkom%iselno iztrgan; da priborimo um etniku-tvorcu prostor in spoštovanje, ki ga zasluži, če je sin naroda, ki o sebi večkrat in s poudarkom trdi, da je kulturen. V času razbesnelih strasti, negotovosti, upanja, oklevanja, v času. ko ne-nehoma po radiu in časopisih zveni opomin: kultura in civilizacija sta v nevarnosti!, v tem času prireja Boris Kalin svojo kolektivno razstavo. Prisluhnimo njegovemu klicu! Tisoč topov, tankov in bombarderi ev za eno samo dobro plastiko!
Govor Nikolaja Pirnata je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem, mnogi so čestitali razstavljavcu, vsi so si ogledali nato razstavljena dela m lahko ugotovili vpričo številnih razstavljenih skulp-! tur, da Boris Kalin mnogo ve in mnogo t zna in da je prodrl že globoko v bistvo : stvari, da obvlada gmoto in jo zna oživeti I ter ji vdahniti tistega živlienja, ki mu pra-I vkno umetnost.
vena predstava. 23- septembra, petek: zaprta
24. septembra, sobota: Veriga Premiera. Premierski abonma
25. septembra, nedelja: Car Fjodor. Izven.
26. septembra, ponedeljek: zaprto.
27. septembra, torek: Žene na Niskavuo-riju. Premiera. Premierski abonma.
t •
Otvoritev dramske sezone bo v četrtek 22. t m zvečer ob 20. Otvoritvena predstava bo ruska zgodovinska drama »Car
Fjodor«. Napisal jo je A. Tolstoj, poslovenil Josip Vidmar. Delo je pisano v stihih, je izredno močno ter ima velike ansambl-ske nastope. Zrežiral bo to delo režiser Ciril Debevec. Premiera je z* premierski abonma.
V kolu prvih petih dramskih predstav nove sezone sta tudi dve izvirni deli. V soboto 24. t. m. bo premiera Finžgarjeve drame iz našega kmečkega življenja »Veriga«, v prvi tretjini oktobra se bo uprizorila izvirna drama »Potopljeni svet«, ki jo je napisal pisatelj Stanko Cajnker. Prvo delo pripravlja režiser Skrbinsck, drugo pa režiser Debevec.
I ni mehaniški vajenec Hinkc Hotko in Škofje vasi in 33 letni pekovski mojster Anton Javornik s Frankolovega v sredo zvečer z motornim kolesom iz Vitanja proti Konjicam, je Hotko na ostrem ovinku za vozil v kup gramoza. Hotko in Javornik sta padla v cestni jarek, pn čemer si je Hotko zlomil levo nogo p**! kolenom, Javornik pa je dobil notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—C Na cesti šibenik-Kalobje se je dogodila te dni težka nesreča, katere žrtev je postal 64-letnl mizarski mojster Martin Stojan s Teharja pri Celju. Ko se je peljal Stojan po omenjenicesti. Je privozil za njim avtomobil, ga podrl na tla in ga odbil v dva metra globok jarek ob cesti. Stojan je dobil poleg zunanjih tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
_________________ načm: L Svllas (G) 40.12,
2. Kleut (J) 37.59, 3. Kovačevič (J) 37.10, 4. Gurau (R) 36.20, 5. Florros (G) 34.91.
ISta mi 1. Gorsek (J) 4:05.4, 2. Klss (R) 4:06.8, S. Valeopoalos (G) 4:10.3, 4. Rezep (T> 4:22.4, 5. Cukalas (G) 4:23.
Trasaasu 1. Palaniotis (G) 14.45, 2. Jo-vffisvič (J) 14, S. Lambrakis (G) 13.91, 4. Joneseo CB) 1339, 5. Bičaku (A) 13.56.
Kopje: 1. Papageorgiu (G) 58.48, 2. Va-manu (K) 58.43, 3. Markuiič (J) 57.60, 4. Metaxa (G), 6. Kovačevič (J)
4M sa: 1. Garam (T) 49.4, 2. Carageorgis (G) 50.6, 3. Pleteršek (J) 50.7, 4. Andreadis (G) 50.9, 5. Jordacne (R) 5X9.
4X196 m: 1. Grčija 43.4, 2. Jugoslavija 43.9, 3. Romunija 44.5, 4. Turčija 45.7, 5. Albanija 49.1.
Maraton: l. Ragasos (G) 2:30:38, 2. Ki-rikiades (G) 2:31:20. 3. Sefki (T) 2:55:38, 4. Selim (T), 5. Gal (R).
KONČNO STANJE: Grčija 125, Jugoslavija 1115, Romunija 58, Turčija 2S£, Albanija 4.
Včeraj je bfl tudi obilen nogometni blagoslov. V državni ligi Je Jugoslavija premagala Sparte 3:0. Jedinstvo Slavijo (V) , 3:1, Hajduk—Slavlja (S) 2:2. V podsavez-; nem prvenstvu    so bili naslednii izidi: * Kranj   : Jadran 6"0, Rerfnes  : Kovinar 5:0, Reka : Svoboda 4:2, CŠK : Maribor 1H), Železničar : Slavlja 1:0. Mura : Rapid 3:1, Olimp : Jugoslavija 3:1. V Zagrebu je v medmestni tekmi Zagreb porazil
ta.
Iz vlaka so ga vrgli
Ptuj, 18. septembra V soboto zvečer so imeli delavci, zaposleni
v Mariboru pri rezmh tvrdkah. plačilni dan in kakor navadno, so se ga nekateri poŠte* no napili. Tako Pijani so stopiH v vlak. ki odhaja iz Maribora nekako ob 17. Vseh ekn-paj je bilo okros 30. med njimi večina iz Hrvaškega. Vstopil je precej vinjen tudi zidarski delavec Hrnčic Franjo doma iz Ba-binjcev blizu Križevljan cestice. Ko je vlak odpeljal, se je med njimi začel prepir in nozneje tudi pretep Na progi med postajami Race—Pragersko pa so nekateri delavci prijeli zidarskega delavca Hrnčioa in ga vrgli sltozi okno iz drvečega vlaka.
Padec je bil za delavca usoden in nesrečnež je takoj obležal mrtev. V vlaku službujoči orožniSki sprevodnik je s r^rnočjo na postaji v Ptuju službujočega orožnika are-t;iral delavce Roškarja Franca. JurSinca Ste-pana, Mihin« Framca in Bamfifca Franca ki so vsi doma iz občine Vinice ua Hrva-škem. Izročena bodo sodišču v Mariboru, na čigaT teritoriju je bil zločin storjen. Aretiranci vsi zanikajo krivdo in trdijo, da Je °il delavec Hrnčič do ne«aveefi pijan ter je sam skočil, oziroma nadel gkozi okno |z drvečega vlaka.
li Celja
_C Otvorite? Delavskega doma. V ned+s-
1J0 ob 9. dopoldne so se zbrali pred novim Delavskim domom na Vrazovem trgu predstavniki civilnih in vojaških otlastev in uradov, zastopniki delavskih organizacij in večje število občinstva, da prisostvujejo otvoritvi in blagoslovitvi Delavskega ioma. Po uvodnem govoru župana g. Mihelčioa je ban g. dr. Natlačen po krajšem nagovoru otvoril Delajvski dom. Po govru g. dr. Kali-lfna, predsednika upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani. 90 odšli gostje in drugi udeleženci v prostore Javne borze dela v novem poslopju, kjer >e opat g. Junak blagoslovil poslopje in nato orisati njega pomen. Sledil je osled poslopja, v katerem je v podpritličju nameščeno moderno umetno parno, kadno, prsno in toplovodno kopališče, v pritličju so aek> lepi prostori Borze dela, v prvem nadstropju stanovanji za upravitelja in hišnika, v drugem nadstropju higienično urejena prenočišča za delavce in delavke, ki potujejo skozi Celie ali i&Ček) tukaj delo, v tretjem nadstropju so opremljene sobe za oddajo, na podstrešju pa je moderna pralnica, sušilnica. Hvalnica in shramba za perilo. Iz kotlarne bodo pozneje napeljali cev v bHžnje Mestno gledališče in jo spojili s tamkajšnjo centralno kurjavo, s čimer ae bo kurjenje gledali &ča pocenijo in izboljšalo.
—e Nesreča ne počiva. V petek popoldne se Je ponesrečil v gozdu 281etm delavec Ludvik Bevc iz Zagorja. Pri podiranju dreves je padlo pod žagano drevo nanj in mu zlomilo levo nogo. V Korpulah pri Šmarju si je SUetni sinček ključavničarskega mojstra Drago Graner prj padcu nalomil desno roko. V petek je padel 291etni delavec Ludvik Zupane iz Lipe pri Teharju prt delu v železarni v Štorah tako neorečmo, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. Te dni je padla 681etna dninarica Frančiška Saivinško-va iz Letuša med vožnjo z avtomobila ki si zlomila desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c V celjski bolnici je umrla v petek 63 letna mestna reva Terezija Hiirtigova iz Celja.
—c Celjski nogomet. Na Glajziji je dopoldne mladina SK Celja premagala enajstori-co SK Star s 5:3 (3:0). na igrišču pri »Skalni kleti« pa je moštvo SK Laškega v prijateljski tekmi ne^pričakovano. a zasluzeno premagalo Atletike s &2 (3:0). V okviru športnega dne SK Olimpa so bile popoldne na Olimpovem igrišču tri nogometne tekme. Najprej je mladina SK Olimpa v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Jugoslavije s 3:0 (0H», nato pa so v oidbovski tekmi med SK Celjem in SK Olimpom zmagali >starine« SK Celja z 2:0 (1:0). Sledila ie podsavezna prvenstvena takima med SK Olimpom in SK Jugoslavijo. Olimp je zmagat zasluženo s 3:1 (1:0). V prvem polčasu je rila igra izenačena, vendar pa je imela Jugoslavija več lepih prilik nego Olimp, a jah ni snela izkoristiti. Po odmoru je prešel Otknp v premoč in prevktdoval do konca. Gole so zabili: za Olimp Volk 2 in FEs 1, častni gol sa Jugoslavijo pa Steblovrrik I. Sodil je g. Vrhovnik točno ia objektivna
—e BssssIbIbs dnetve Ostjs matira poziva svoje starejše brate, da ae do 90. t m. prijavijo k telovadnim vežbam starejših. Prijave sprejema br. tajnik do konca tega meseca vsak torek in petek od 18.30 do 1». v društveni pisarni v mestni deski soU Vežbe se bodo pričele v torek 20. t. m. in bodo vsak torek in petek od 18.30 do 19.30. Starejši bratje vsi v telovadnico zbor!
—c Nesreča ne počtva. Ko se je vračal 44-letni posestnik Ivan Mastnak iz Šibenika pri St. Juriju ob juž. žel. v četrtek s kolesom iz Celjs proti domu, je trčil na Teharju vanj neki kolesar. Mastnak se jc pri karambolu poškodoval po obrazu in glavi. V Korctncm pri Šmarju jc padla 32-lctna kočarica Matija Jagodiceva doma s podstrejsa po stopnicah ia si zlomila levo roko v sesneua. Ko sat se pacala BI*.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 19. septembra katoličani: Januari j
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Donjuanke Kino Union: Rasputin — demon Rusije Kino Sloga: Misija poronika Reda Kino Moste:   Žarah  Leander,    Ona je moja«
Kino diSka:  Kirchfeldski župnik DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded. Mestni trg- 4, Ustar. šelenbur-gova ulica 7.
aTsftoc/ miti
Kulturni smo, to nam mora priznati ves svet. Govorimo o Ljubljani in Ljubljančanih. Tudi njim nihče ne more odrekati kulture. Člo\*ek ima pa poleg duše ali duha tudi telo. Zato go\'orimo tudi o kuliuri telesa. Imamo celo ministrstvo za telesno vzgojo naroda, kukor imamo ministrstvo za duho\-nn vzgojo ali za prosvefo. Če bi
pa pogledali nepristransko in bolj od bti-zu. kako je s to našo kultura telesa, bi videli. Ju :;nto v nji še mnogo bolj zaostali kakor v kulturi duha.
Ljubljana se ponudu, da ie irt.iju prestol' niča Jugoslavije. Res je prvcei velika in Še vedno se po mulem širi. Tudi njena zemljepisna lega je taka. da motamo prište\\iti Ljubljano med evropska mesta. In vendar je v enem pogledu strašno zanemaril nt, namreč v pogledu javnih kopaJUk žalostno je ie to, da imamo v Ljubi mm mne+zo tudi velikih in sicer lepih hiš. kjer ni kopalnic. Še bolj žalostno je pa. da nim.imo nobenega javnega kopališča, zlasti ne pozimi. Poleti se za silo se tolažimo s kopališčem Ilirije, ki bi pb \ drugem metu komaj zadostovalo tportnikom, pozimi p«
O kopanju v Ljubi juni sploh ne moremo govoriti. Nekaj ljudi se hodi kopLtt k Slonu in v kopališče OUZD, toda teh je i.iko malo, da glede na število piebivalcev Ljubljane ni vredno govoriti o njih.
Pa še nekaj je, kar ni v redu. namreč cene v teh edinih dveh jai^nih kopališčih. Kopališče pri Slonu je končna zasebna last, ono v OUZD je pa last socialne ustanove in ne gre, da moraš plačati 16 din, če se hočeš prepotiti v parni kopeli in okopati v mnogo pretesnem bazenu. Po dolgem moledovanju je res dobil ta bazen žtebiček, da voda v njem ni več umazanu. Zato so pa znatno zvišali cene in po pravici se pritožujejo vsi, ki se hodijo v kopališče OUZD kopat, da so cene mnogo previsoke.
Požar v Radečah
Radeče. 18. septembra V petek okrog pol 11. se je na Dobravi nad Rad čami nenadoma zasvetilo. Ožar-jeno je bilo nebo daleč nackoli, kar je mar. sikoga, zanimalo. NaAi gasilci so tekli po hribu navzgor in že oddaleč zaznadi da gori gospodarsko poslopje svinjak a shrambo za seno, la»t posestnika Kramžaria Ivana na Dobravi. Kako je nastal požar, točni nihče ne ve- Doznava pa se, da je gospodinja zvečer zakurila kotel, v katerem se je kuhala hrana za prašiče, nakar je legla k počitku. Na j ver je tn jše je, da so ne vnele saje in se je ogenj razširil po podstrešju, kjer je bilo Ustje. Od tu so padale iskre k shrambi za seao, ki jr» bEa le nekaj korakov oddaljena od svinjaka. Shramba je imela med deskami špranje, skozi katere so švigale iskre ter vžgale »eno. Ker je bilo suho, je bilo hipoma vee v plamenu.
K sreoi so domača in tudi sosedi takoj opazili požar ter prič tli taJcoj gasiti. Rilo pa je seve že prepozno. Rezih so samo prašiče in zaradi pomanjkanja vode so poružni poslopje, sicer bi bil ogenj uničil tudi sosedno domačijo. Skoda je krita z zavarovalnino.
Iz Ptuja
— Motoeiklist >e je zaletel t tovoruj ai to. V soboto zvečer je privozil iz Ptuja polto-vorni avto, last tvrdfke Majhenlca iz 9f. Vida, namenjen v Sv. Vid pri Ptuju. Na Bregu, kjer je križišče cest in večji nepregleden ovinek. >e v istem hipu privozil moto-eaklist Ste m iz Rač. Signalov, ki sta si jih dajala, nista čula zato je bila nesreča neizogibna. V zadnjem hipu, ko sta zacrtala 1 a drug drugega, sta se pričela umika*;, a bilo ie že prepozno. Motoeiklist se je zaletel v karoserijo avtomobila z brzino 30 km in tam nezavesten obležal. Z Majhenicevim avtomobilom so ga takoj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer se je zavedel, ugotovili pa so. da ima težje poškodbe na glavi tn po telesu.
— Z avtomobilom trefceil t ob cesti rastočo jablano. Včeraj ponoči je privozil iz MaHbora avto last Kopača iz Maribora. V Slovenji vasi pa mu je nasproti privozil voz, kateremu se je šofer hotel izogniti. Pri tem pa je zavil preveč v stran, da j« avla zaneslo in je z brzino 80 km treščil v ob pesti rastočo jablano. Izredna sreča je, da se šoferju ni nič zgodita pač pa je prednji del avtomobila Dopolnoma razbit.
— Težak tram mu je idrobil obe nogi. V soboto popoldne je odšel v gozd pose^tuik Prane KrajnčTč iz Male vasi, občina Sv. Marjeta, da bi pripelje« domov voz tramov. Nazaj grede je tudi sam sedel na težko obloženi voz, a se je naenkrat pri tem strlo kolo. Posestnik je padel pod vos. nanj pa težak tram. ki mu je adrobU obe nogi. Prepeljali so ga z reatmjm avtomobilom v ptujsko bolnico.
Kapajte sraeke Masa v aaskuaassl i Janšu v
»tev.209
»8COV1NSKI NASOIH
Stran 1
niste Se videli, „
RASPUTIN
KINO UNION, teL 22-21.
s Harryjem
Demon Resi je
Danes ob 16., 19.15 In 2145 mi.
DNEVNE VESTI
— Betierajsko pevske drnStv© Je včeraj
priredilo v radiu koncert umetnih pesmi skladateljev Adamiča, Kende, Jereba, Pre-lovca. Puža Venturinija in Železnika, V času, ko pevska društva še po večini počivajo, j« bil ta skoro eno uro trajajoči koncert dokaz, da bežigrajski pevski zbor pod predsedstvom g. Camernika im dirigenta g. L Godca tudi v počitnicah ni počivat V prvem delu koncerta so se pevci dobro odrezali, v drugem so tenorji nekoliko pešali, odtod precej intonancnih in harmoničnih nesreč. Vsekakor pa zasluži zbor Bežigrajskega pevskega druitva pohvalo za vztrajno delo, ker predvsem propagira in študira nove skladbe, ki se niti tiskane niso. Naj bo v bodoče tudi tako!
— Teden Rdečega križa. Teden Rdečega križa se je pričel včeraj in bo trajal do sobote 24. t. m. Po raznih krajih dravske banovine zbirajo idealni nabiralci(ke) prostovoljne prispevke za društvo Rdečega križa, ki nudi svojo pomoč o priliki elementarnih katastrof, epidemij, pa tudi ob času vojne. Naj ne bo tedaj nikogar, ki ne bi v teh dneh vsaj skromno prispeval za plemenite namene.
— Razstava slovenskih knjig, izislih v razdobju 1918 do 1938 L, bo od 2. do 12. oktobra v Ljubljani, Trgovski dom. Od '20. do 24. sept. bo Društvo slovenskih književnikov, ki prireja razstavo sprejemalo v Trgovskem domu knjige, namenjene za razstavo. Založništva prosimo, da upoštevajo ta rok zaradi urejanja knjig po strokah, keT bo razsliorvljemih predvidoma nad 8000 knjig. — Društvo slov. književnikov.
— Italijanske vojne ladje ponovno v naših vodah. V petek 23. t. m. pripluje pred Šibenik ponovno druga eekadna italijanske vojne mornarice, obstoječa i« 4 križark. Ita-liiainske vojne ladje ostanejo pred Šibenikom dva do tri dni.
— Zader mesto najnižjih cen ▼ Evropi. Bivše slavno mesto Dalmacije Zader je v srečnem položaju, da je mesto najnižjih cen v Evropi. Tam lahko kupiš po izredno nizkih cenah vee od anotfeskih cigaret, ameriških konzerv in Škotskih tkanin do najfinejših piiaf in jest vin. Eksportne cigarete Vardar so po 4 din škatlica, cigarete Ca* mel. ki staneio 20 din. kuniš v Zadru za 3.50 din. najfinejšo obleko iz onjilešketja biaga dobiš narejeno po meri za 1000 lin itd. Zader je edino mesto na svetu, kjer ne poznajo davkov, ne carin, ne trošarin.
Vsak dan, do vključno dne 9. oktobra, sprejemajo vse biljetarne PUTNIKA prijave za poseben vlak v Trst. ki vozi 16. oktobra t. 1.
IZLET V TRST
za Din 58.— s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avtobusni Izlet 5. — 6. oktobra v Vipavo, Gorico, Doberdob, Trst za Din 120. Informacije in prijave »Tourez-SlovenJja«, Tujskoprometna gospodarska zadruga z o. j. v Ljubljani, Masarvkova 12.
— Andre Gide izgubil toibo. Poročali smo že, da je znani francoski pisatelj Andre Gi-de po svojem pravnem zastopniku tožil upravo založte >Moskc v Zagrebu odnosno urednika njegovih izdaj Dnniela Uvanovica in tiskarna rja nadškof ;jske tiskarne zaradi prevoda knjige >Povratek iz Sovjetake Ru-sije<. Gide je tožbo izgubil. Sodišče se ie namreč prepričalo, da obsega njegovo originalno delo 2707 vrstic, prevedenih je bilo pa samo 8l7 vrstic.
KINO SLOGA — TEL. 27-30
Samo še danes in jutri! Pojoči cowboy v velenapetem filmu divjega Zapada
Misija poročnika Reda
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno in hladno, čez dan večinoma jasno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 24. v Beogradu 22 na Rabu 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18, na Visu 17, v Maritoru 16.6, v Sarajevu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.6, tenii>eratura  je znašala 6.0.
— Zopet nOi. Ponoči okrog pol 1. so bili reševalci pozvani na Fužine, kjer so naložili na avto 25 letnPga Franceta Srebo-ta, po poklicu zidarja, atanujoeega v Zg. Hrušici. Srebot se je zvečer zamudil v neki gostilni v Sneberjih. kjer je bilo še nekaj drugih gostov, povečini okoliških delavcev in kmečkih fantov. Med pivsko družbo pa je prišlo do prepira. Id se je mahoma razvil v pretep. Med pretepom je eden izmed pretepačev potegnil nož in ga zasadil Srebotu med rebra. Pretepači so nato pobegnili, Srebot je pa sam odšel do Fužin ,odkcder so telefonično obvestili reševalce. Id so ga prepeljali v bolnico.
— štirje ponesrečenci. Posestnika Alojzija Ihanca iz Temenice na Dolenjskem je pri Mirni podrl neznan avtomobildst. Pri padcu si je Ihanc zlomil desno nogo. Brivski pomočnik Viktor Pihlcir se je vče-čaj z motociklom zaletel v plot ki se občutno poškodoval po glavi in po životu. Pred kavarno Evropo je neki motoclklist podrl 79 letnega reveža Janeza Pogačnika, stanujoče ga v Zeleni jami, na Viču pa je neki voznik podrl Ivano Franc, Id je padla na kamen in se poškodovala po rokah in po nogah.
— Izgubljen denar. V Dobrni, kjer je br la v zdravilišču, je izgubila belgijska državljanka Elizabeta Calewart iz Bruslja m ©d i z prehodom listnico, v kateri je imela bankovec za 1000 belgijskih mark Jn nakaznico neke francoske banke, glasečo se na večjo vsoto denarja. O najditelju zaenkrat nti duha ne sluha.
— Porodnica z otrokom pes iz Zagreba do Zid. mosta. V nedeljo je prišla neka siromašna žena z en mesec starim otrokom peš iz Zagreba do Zidanega mosta. Bila pa je namenjena dalje v Prekmurje, od koder je doma. Do smrti izmučena in sestradana se je na Zidanem mostu z otrokom vred zgrudila In obležala. Prihiteli so usmiljeni ljudje in prinesli ubogi materi okrepčila. Nato je povedala, da je prišla iz Zagreba, kjer je bila na porodu v bolnici, kjer pa so jo po določenem času odslovili. Ljudje so ji dali nekaj jestvin In
zbrali nekaj denarja s katerim so jI
gočih, da se je odpeljala z vlakom v svojo domovno občino.
— Bssrt pad motornim vlakom. V soboto
dopoldne je motorni vlak blizu postaje Banova Jaruga povozil 40totno Marico Bračanac Nesrečo je zakrivila sama, kor Je bodala po železniški progi. Vlakovodja motornega vlake jo je prekasno opazil. Motorni vlak vozi s hitrostjo 120 km na uro in tako se mu seveda ni mogla izogniti. Vlak jo je prere-zai na dvoje. Pri Slakovcu na progi Beograd _Zagreb je pa motorni vlak do smrti povozil kmeta Mat© Sokčeviča.
— Smrtna nesreča. V soboto zvečer se K pripetila v Zagrebu na nekem stavbisču smrtna nesreča. Z odra je padel zidar Gabrijel KlakoČar in se tako močno pobil da je o noči v bolnici umrL
— Sneg v bosanskih planinah. Iz Sarajeva poročajo, da je tam v petek močno deževalo, po planinah pa je snežila Sneg ni obležal, ker v Bosni ni tako mrzlo kakor je zadnje dni pri nas, kjer bi sneg v planinah ne skopnel, če bj zapadel.
— V Beograda so čutili močan potres. Včeraj zgodaj zjutraj so zabeležili potreso-meri beograjskega seizmološkega zavoda močan potres v daljavi 650 km jugovzhodno od Beograda. Po katastrofalnem potresu v Grčiji letos 20. julija se pojavljajo na vzhod ni grški oLali precej močni potresi in vse kaže. da se zemlje tam le dolgo ne oo pomirila.
Prijavite se za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki se bo vršil dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah PUTNIKA.
— Zoper neokusno oblogo >°bovja pri kadilcih uporabljamo z velikim uspehom zobno pasto Chlorodont.
Iz LJubljane
—lj Ljubljanski živinski sejmi spet dovoljeni. Ker so ukinjeni veterinarsko policijski ukrepi, odrejeni zaradi preprečitve širjenja slinavke in parkljevke, se v sredo 21. t m. spet prifino redni živimski se:m"' v Ljubljani.
_lj Danes in jntri se bodo Se sprejemali prigiasi za gledališki abonma v novi sezoni. Uprava ponovno opozarja in vabi v&q sloje nagega prebivalstva, da se prijavijo kot abonenti. Najdraži? parterni abonent ski sedež stane približno 20 din za predstavo povprečno v drami in operi, na galeriji pa 4 din povprečno za dramo in opero. Opozarjamo predvsem na podpis abonmaja v cenejžih abonmajih A in B. kj imata še^ dovolj lepih sedežev vseh vrst, pa tudi lož na razpolago.
—lj Seja Širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandra L v LJubljani bo v petek 23. t. m. ob 18. in ne ob 20.. kakor smo v soboto po motoma poročali.
—lj Premestitev trga za drva. Zaradi preusmeritve cestnega prometa na Do. lenjski in Karlovski cesti bo od 20. septembra dalje trg za drva na Krakovskem nasipu.
—lj Počitniške kojonije. Poleg mestne občine vzdržujejo tudi mnogoštevilne javne in karitativne ustanove v poletnih mesecih počitniške kolonije za ljubljanske otroke, ki so potrebni ©krepitve. Mestno poglavarstvo vabi vse jajvne in zasebne ustanove, ki so letos organizirale letovanje za ljubljanske otroke, da sporoče svoje naslove mestnemu socialno pol. uradu pismeno ali ustno do 23. t- m., ne glede na to ali se je vršilo letovanje v Sloveniji ali izven nje in tudi ne gkde na to ali so bili otroci sprejeti v oskrbo brezplačno ali proti plačilu.
—lj Pododbor društva Rdečega križa v
Ljubljani je razposlal ravnateljstvom sred njih in meščanskih Sol bloke z listki: Darujem 1 din za ljubljanske reveže! Listke razspečavajo dijaki omenjenih Sol v tednu Rdečega kriza z dovoljenjem mindstra pro_ svete.
—lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t.m. Čebašek Marija, 77 let, služkinja, Novak Janez, 78 let. bivši posestnik, Suster Ivan. 63 let. trg. zastopnik, Koprjvec Marija, sestra Roza usmiljentka. Beden Marija, roj. Hus, 66 let, vdova pek. mojstra. Jukopila Josip. 18 let. mehanik, pomočnik, Dolničar Katarina, roj. Skalar i č, 80 let, del. tob. tov. v p., Kanobelj Ana, roj. Rebec 68 let, vdova poduradn. juž. zel. V ljubljanski bolnici so umrli: Meri jak Dragica, 8 dni, HotedrSi-ca pri Logatcu, Bolhar Joško, 1 leto, sin delavca, Oemšenik pri Kamniku, Pahor Ro-zalaja, 61 let. zasebnica. Zg. Zadobrova, Klan cer Alojzij, 27 let, sin posestnika, Lašče, obč. Borovnica, Kole ne Anton, 57 let, trgovec z lesom Mirna pri Novem mestu. Ko vač Milka, 26 let, bolničarka, Mostar, Prijatelj Josip, 64 let, žel. zvaničnik v pok., Lev-stek Alojzij. 4 leta. sin delavca. Huda konec, obč. Sodraiica, Prevc Marija, 41 tet, žena delavca, Sk>v. Javomik, Feterlin Marija, 1 leto, hČj delavca. Dol prj Borovini«. PerSo-ljs Jožica, 4 leta, hči delavke, Domžale, Hron Jože. 24 tet, mizarski r*>mocmk, Smi-hel — Stopi©*, Rorijaočič Vekosleva, 32 let. zasebnica. Jurca Simon, 57 let, pek. pomoč-
—lj Sleparija se mu je neare««*. Pri trgovcu s kurivom Alojzu Resmanu v Ljubljani se je oni dan zglasil okrog 401etnji moški, iS se mu je predstavil za posestnika Repov-ža is Z«. Cerovca. Ponudđl mu je v nakup večjo količino bukovih drv tef izvabil od njega na račun 1000 din, nakar je iziriniL Trgovec se je iela naknadno zavedel, da je nasedel zvitemu sleparju, ki je zloraba Re-
P°^^ssoomar aa Vadovedni cesti. V h$i
št. 5 na Vodovodni cesti eo naffli včeraj mrtvo v njenem stanovanju 511etoo vdovo PO čevljarskem mojstru Ivano Breeelj. Po-kojoico. ki je bila doma Iz stane* pri 8t Vidu. so pogrešali ie od grede ri 90 sosedje sprva mislili, da je odšla na obisk k sorodnikom. Včeraj pa so le opozorili stražnika, ki je pozval nekega mehanika, da je odprl zaklenjeno stanovanje * vitrihom. Njeno truplo jo ležalo na postelji m se je že razkrajalo, na tleh je pa staU posoda z ugaslim ogljem. Satnomor je bil prijavljen policijski upravi in je kmalu prispela na Vodovodno cesto komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik Kette, Zdnavnik je ugotovil, da se je *
prepeljali v mrtvašnico splošne odkoder ko pogreb na psAmKacu k 9v. Krita danas popoldne ob 1*. Kaj Je pognalo Brecljao v smrt, se ni uax*o*iijeno, ada.at pa, da fo JI zagrenile iivijanje družinske razmere in pa žalost, ker jI fc bila nedavno na dražbi prodana h&a.
Zahtevajte sporede m informacije za posebni vlak v Trst, ki vozi dne 16. oktobra t. L, v vseh biljetarnah PUTNIKA.
mm.  Iz Maribora mm*
— »Neodvisno gled**«*©«. Včeraj dop. je tal pri Fovodnaku ustanovni občni abor zadrug* >Neodvisno gledališče«, ki tam v smislu' pravil nalogo zbira** umetniške spomine, organizirati tečaje, izdajata knji. ©s, revije itd. Ustanovni občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g. Iv. »nek, vodil ga pa je g. dr. Gatorovsek Po odobritvi pravil je bil izvoljen zadru-gtn upravni in nadzorni odbor.
_ Glasbena kultura mariborske *red.
nješolftUe mladine se je zgovorno izpričala na včerajšnji dopoldanski akademiji srbskega odbora RK v Mariboru ob sodelovanju podmladkov srednjih Sol. Akademijski spored se je pričel z državno himno, zaključil pa s Foersterjevim v. ncem narodnih pesmi iz opere * Gorenjski slavcek«. Zbori trg. akademije. II. dekljnes c. Sole, II. deške m šc. šole, L deki. mesč. Sole, učiteljske šole in realne gimnazije so bih deležni topi-ga priznanja, prav tako Serajnikov godalni kvartet in goslač Zvon. ko Devide Vsi nastopajoči so bili deležni toplega priznanja
— Proečenje so imeli včeraj dopoldne mariborski »taroka to ličani s službo božjo, ki jo Je imel namestnik premeščenega župnika Iv. šegule g. Još:. On je v svojem nagovoru številno zbranim vernikom naglašal potrebo prave krščanske ljubezni in strpnosti, poveličeval j-, misel staro, katoliške narodne cerkve, katere pripadniki v Mariboru v se bolj naraščajo.
_ Lep poslovilni vec r so priredili mariborski cariniki in carinski posredniki šefu mariborske glavne carinarnice g. ziv-ku Mihajloviču, ki je premeščen v finančno ministrstvo v Beogradu. Vsi govorniki (carinika Manojlović in Medanič Ur carinski posrednik Samec in drugi) so podcrtavali ljubeznivo prijaznost in dobrchot. no naklonjenost Mihajlovica ,ki si je med svojim večletnim službovanjem v Mariboru pridobil v vseh krogih mariborskega prebivalstva tople simpatij-:, želimo mu na novem službenem mestu čim lepših uspehov. Za šefa tukajšnje glavne carinarnice jg imenovan g Dragutin Prčić
— Prosta i«Mra gledaliških »edetev. Ker je s 17. t. m. nenroklicno potekel zadnji rok za rezervi rone sedeže lanskim abonentom, je odslej dalje na razpolago Izbira sedežov vs©m novim abonentom. Prijave sprejema gledališka blagajna dnevno od 9. do pol 13. in od 15. do 17. ure Ob nedeljaii in praznikih le dopoldne od 10 do pol 13. ure.
— TezOnske novice, V neki tukajšnji goistilni je nek prenavdušen oboževatelj osebnosti m prilik n ke tuje države tako dolgo nadlegoval in gnjavil goste, da so ga kratkomalo postavili na cesto.
— Vlom v planinsko kočo. V planinsko kočo pri Sv. Primožu na Veliki Kopi je bil izvršen drzen vlom. Vlomilci so odnesli jestvine, posteljnino, kuhinjsko T posodo in drugo v vrednosti nad 4.000 din. Orožniki so takoj napravili preiskavo ter aretirali očeta in sina Miloša šmidhoferja, ki sta oba vlom priznala. Zatrjevala sta, da sta vlomila zato, ker nista imela hrane. Izročena sta bila sodišču.
— Grozna smrt. V Trsteniku pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah se je zastrupil z mišico posetnikov sin Anton Breznik, del je na skedenj in vzel s seboj liter jabolčnika, ki je vanj zmešal mišnico in vse skupaj spil. To je bilo okrog 22, a nesrečnež se je mučil do naslednjega dne okrog 16, ko je v groznih mukah umrl. Vzrok samomora ni znan.
— V bolnico so prepeljali posestnika Ivana Blagotinška iz Loč ki mu je nekdo s samokresom prestrelil noge. To se je zgodilo pred hišo posestnika Klavža, ki mu je Blagotinšek pomagal delati.- Napadalec je izginil brez sledu.
— Obsojeni zaradi tetvine svile. V maju in juniju so zmanjkale iz tukajšnje tekstilne tvornice Toma na Pobrežju večje količine svile v vrednosti do 12000 din. V zvezi s tem so bile izvršene Številne aretacije in epilog tega je bil davi pred tukajšnjem okrožnim sodiščem. Zagovarjati so se morali 36-1 etni delavec Franc Pod-javoršek, 38-letni mesarski pomočnik Ivan Majcen, 341etni delavec Ferdinand Likavec in 34-letni sedlarski pomočnik Anton Be-nek. Vsi so bili obtoženi, da so prodajali svilo. Vendar so obtoženci valili krivdo drug na drugega m tajili, da bi vedeli, da je bila res ukradena. Pravega krivca res še danes nimajo. Tatvini so slednjič prišli
tvornice opazila pri neki šivilji obleko is asi zgotovljena svil*, izdelek tvornice Toma, SodUce js obsodilo Pod javoraka na S mesare m 180 dm globe, Ivana Majena na s man: p m 180 dm globe, Uamvca in Usnrka pa na mesec dni stiugssje napora.
— Dramatska *sia. Tudi letos bodo ob zadostnem številu resnih interesentov predavanja o dramatski umetnosti, združena s praktičnim; vajami pod vodstvom glavnega rsssssrja .J.. Kovica. Vsi ream kompeteciti naj se tozadevno javijo pri dnevni gledališki blagajni si! ps ne stanovanje: J. Kovic, Gregorčičeva 26-1. od 15. do 15. ure. Prvi sestanek udeležencev bo v nedeljo 25. t m. ob 10. uri dopoldne v gledališču.
— OCre* Is Sp. Dobrave lahko sope* pohajajo v tezcna*o ftoK>. Kakor smo že poročali, je kr. šolski odbor na Tesnem zaradi prenatrpanom ti razredov izključil deco iz Sp. E>obrove, ker spadajo v upravno občino Hoče. Te dni pa so se vršila po, grajanja,, ki so se zaključila zadovoljivo za obe stranki. Deca iz Sp. Dfcrveao zopet obiskuje šolo na Tesnem.
-7 Na ielesniškem mostu ponesrečeni policijski pripravnik Sikošek je na podlagi zdravniške ugotovitve utrpel težke notranje poškodbe. Zlomljeno ima desno rebro in se zdravi v bolnici.
— Brezobziren kolesar povoiil otroka. Na vogalu Langu-ove ulire in Koroške ceste sta heteli prekoračiti cesto 31etna Zvezda m 6-letna Zora. hčerki tra. slusre Aleksanora Pečenka z VojaJniikega trga 2. Neprevidni kolesar, ki je v tem hipu v divjem teranu pridrvel mimo  ie mlajšo sestrico podrl. Ko-
ssssr k nmdaUeval tvojo pot preko_____________
cenena otroka, ki je utrpel pri tem težja notranje poškodba.
— fiilisnji Sneči so ja pripetil pred Hosterjevo gostilno v nad vanju žalosten primer p=^?Wr -*as?~ u »«t. Večja družba js tam prepevala mane pasmi a ko je prišel mimo 19-letni zasebnik Bogomir Arzen* sek iz Maribora, so ga napadli, češ. da ja metal nanje kamenje. Eden je iz žepa potegnil nož in ga sunil v desno ramo. Nevarno poškodovanega Arssnska so prepeljali v bolnico.
- Aktovke ne pulta j na keftes«! Poae**<-njSki sin JCaneO MurSak h? Spodnje Voli6r»e 56 pri Sv. R«jpertu v Slov. Goricah js postil pred neko trgovino na Aleksandrovi cesti kolo. ns kMerem je knel Obešeno aktovko. Ko e'e je vrnil ii trgovine, aktovke rn ve? na£el. Muršak ic hnc' v aktovki razne dokumente, docim ienarja. po katerem je imel tat skomne ni bilo.
_ Ker ni poslušal /ene... V holnico ao
prepeljali 45letnega posostotke Matijo Kocbeka iz Sv Martina pri Vurbergu. Z Ženo sts se radi košnje Ot»ve sprla in ie razburjena »holjša polovica« -ogla po ročici, s ka-tpro ie mahnil* 00 RmŽeveui o£fazu s tako s:lo, da mu ie razbila uo* V Huti borbi med možem in ženo so r,i'e hčerkine ni m netile na strani manrce kateri ie pomagala do smasjs;
_ Splsvarjeva  neisuda. 46letni splavat
\iikl Franc se jf vTačsl s svojini kolesom iz Selnice proti Uogošam Mod not jo ga ie dohitel neki avtomonilist. ki te Mikla podrt Miki je radobil nevarne poškodbe in M ca morali prepeljati v bomico
Velik letalski miting v Celju
Celjski Aeroklub Je proslavil z n}im svojo 10 letnico
Celje* 19. septembra Celjski Aeroklub je priredil ob svoji desetletnici včeraj velik letalski miting na letališču v Levcu pri Celju V soboto popoldne je prispelo v Celje sest vojaških in civilnih letal iz Zagreba, Maribora in Beograda, ki so takoj popodne začela voziti občinstvo nad Celjem in okolico. V zadnjih dneh so prihaiala nad Celje po tri lovska letala in izvajala nad mestom vratolomne akrobacije, druga letala pa SO trosila propagandne letake z.? miting. V soboto zvečer je bil pred svečano razsvetljenim in okrašenim mestnim poglavarstvom promenadni koncert celjske železničarske godbe, ki mu je prisostvovala velika množica prebivalstva. V nedeljo dopoldne so se nadaljevali poleti občinstva. Takoj po kosilu so začele romati po državni cesti proti letališču ogromne množice občinstva iz Celja in okolice ter številnih drugih krajev proti letališču. Cesta je bila natrpana z avtomobili, avtobusi, motornimi kolesi, vozovi, kolesi m pešci ter je nudila docela velemestno sliko. Do 14. se je zbralo na letališču v Levcu in ob državni cesti okrog 12.000 oseb. Številni reditelji, policijski stražniki, orožniki m vojaki so skrbeli za red.
Miting se je pričel ob 14.30 ob krasnem soln&nem vremenu. Najprej so priletela iz Zagreba tri lovska letala in izvaiala drzne akrobacije. Takoj nato je prispel ob sviranju ieleznicarske godbe zastopnik pokrovitelja mitinga Nj. Vis, kneza namestnika Pavla g. polkovnik Def ar in se podal na tribuno, kjer so zavzeli mest« častni gostje. Tajnik mariborskega oblastnega odbora Aeroklub« g. Pivko je po kratkem nagovoru pred tribuno izročil agilni jadralni sekciji celjskega Aeroklub« lep prapor, ki ga je 'nato opat g. Jurak blagoslovil. Nato je opat g. Jurak blagoslovil dve jadralni letali, ki ju je zgradila celjska jadralna sekcija. Kumica enega letala je bila ga Ropa-sova, kumica drugega letala pa ga. Borla-kova. Po tem svečanem aktu je predsednik celjskega Aerokluba g. magister Posavec pozdravil zastopnika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla g. polkovnika Deisrja, zastopnika centralne uprave Aeroklubov   g. inž. Markovića, zastopnika bana sreekega načelnika g. dr. Zobca, župana g. Mihelčiča, podžupana   g. Stermeckega, komandanta mesta g. polkovnika Milk ovi ca, zastopnike zagrebškega, mariborskega, ljubljanskega in kranjskega Aerokluba. zastopnike oblastev. uradov, viteških, nacionalnih, kulturnih organizacij in tiska, oficirja zrakoplovnoga poveljstva gg. kapetane Djala in Vesela iz Zagreba, slovitega skakača   g. Svetialava Šajića iz Beograda, zastopstvo A e ropu ta iz Beograda ter vse občinstvo. Svoj nagovor je zaključil z vzklikom Nj. Ved. kralju Petru II., Nj. Via. knezu namestniku Pavlu in našemu letalstvu. Godbe je zaigrala državno himno. Sledil je avtovlek prvega in drugoga celjskega jadralnega letala. Nato
se je povzpel g. Svetisiav Sajić z vojaškim letalom v višino 1000 m ui izvedel skok s padalom, ki je sijajno uspel. Sapic je pristal v neposredni bližini letališča. Ob oviranju koračnice so ga pripeljali t avtomobilom na letališče, nakar so pa jadralci ob navdušenem ploskanju množice dvignili na ramena. Nato se je dvignil v zrak kapetan Djal z go. Jeiovnikovo in izdajal nekaj lepih akrobacij. Takoj potem sta se dvignili z letalom kumica ga Borlakova -n cdč. Defarjeva. Ob 16.15 so pripluli iz Zagreba trije bombniki in izvršili iračn: napad na improvizirano naselje ob robu 'etali&ča, Ena markirana bomba ie eno hišico zažgala, drugo pa porušila Pri vaii sodelovale protiletalske in protiplinske ekioe. gasilci in reševalci. Vaja je bila prav učinkovita. Ob zaključku jc Izvajal S *ajić humoristično točko, v kateri ie prikazal polet novinca.
Po končanem sporedu so se vrnili poleti občinstva, ki so se danes dopoldne nadaljevali. Ceste so zopet preplavale ogromne množice, ki so se vračaie zadovoljne domov. Lepo uspeli miting je opravil v Celju in okolici zelo učinkovito propagando za motorno in jadralno letalstvo.
— Šahovski klub >LovS|n« javlja svojemu članstvu, da se vršijo rodni Šahovski večeri vaek torek in Četrtek v klubovem lokalu. Cradi&ee 13 Klurov lokal je na rar>-polaflo icralcem že od 14. ure dalje.
4ftacftot»**ogf»atfffl
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanirnJvege tava dobite v tedniku za radio, gledali&ce m film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5
Ponedeljek, 19. septembra
— 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Plosce. — 18.40: Nekaj poglavij o biologiji Žene (ffa B dr Zajc-LavTii). — lfc Napovedi, poročila. - 19.30: Nac. ura: Topli vreJlci izpod Gorjancev (R. Dostal), Ljubljana. — 19.50: Zanimivosti (g. M. Javomik). — 20: Zdravice oh spremi j ©vanjo harmonike. Poje g. Vesjoslav Janko, spremlja Bf. Avgust Stanko. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. — Konoc ob 23. uri.
Torek, M. septembra
IZ: Uverture (ploioe). — 12.46: Poroda. — 13: Napovedi. — 13.20: Oj ^danski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi — 18: Peeini iz zvočnih filmov (plceee). — 18.40: Duševne bolezni in telesna konstitucija (g. prof. Horvat Emil). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac ura: Osnovne &ola v službi nac vzgoje (Drag. Ivanovič). — 19.50 Deset minut zabave. — 20: Lenka glasba (plošde). — 20.30: Koncert. Sodelujeta: ga Ksenija Videli in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15; Originalna švicarska godba (bratje Maleflsek) — Konee ob 23. uri. •
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej.
Za pismene odgovora glada sTismirrv — Popustov a
tjrjave basa da Din L—. oglasne je treba prfloftltJ
POUK
(Desetprstni sistem.)
Večerni tečaji, oddelki od ure zvečer za začetnike in lav vezbance, pouk tudi po alsrtstUL
Vpisovanje dnevno od 6. dO 8. ure zvečer. Največja strojepia-lica, najrazličnejši pisalni stroji Prieetek pouka dnevno, ftomfna selo niska. — Christofov učni »vod, I>xnobranaka cesta 13. TeL št. direktorja ett-4*. 2167
STAilOVATUA
Brezplačno dam stanovanje g zajtrkom inštruktorju, ki bi poučeval dijaka za meščansko šolo. Naslov pove uprava >SL Naroda«.
RAzno
00 par. davek posebej.
s otn
IZREDNA PRILIKA dražba hiše, garaž, hleva, vrta tttL Vodmatakl trg 4-, bo 21. septembra ob devetih, sodišče, aobe 16. Ker delni pievsem »knjisb mogoč, potrebno le malo gotovina, poleg kavcije 16-000 Din. Ocenjeno Din 180.000.—
2160
KLIŠEJE
g 0 (j t A l11A
■'rt-    4   ' . j
MALINOVEC
pristan, naraven, s čistim sladkorjem vlruhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. Q. PICCOLL Ljubljane.
»Nebotlčnikac
POSEST
Besede 50 par. davek poeeoej, Najmanjši znesek ** Din
CTAVBIiCE 2200 METROV v Mariboru, Tržaška cesta, s stavbo, primerno na vsako obrt, proda Oset Andrej, Orožnova 6.
24/K.
HIAICO
(soba, kuhinja, klet supa, dvorišče ■ sadjem) prikladno m čevljarja — v bližini ga ni — prodam aa Din 10.000.— Frančiška Ivenei, Lene it 20 p. Ur-ennseli — Toplice.
PRODAM
8 Din
NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI
*Xpremo?
^^^^ Dres prahu
m  ^   RORS. STJHA DRVA
Is POGAČNIK
Bearasičeva 5 — Telefon 20-om
24 L
POZOR*
Kupujem in prodajam rabljene Sevlje. Rabim večjo množino molkih čevljev. — KLAVZER, Votnjakovs ui. 4. 2244
SUHA BUKOVA DRVA dostavljena na dom — žagana 100.— Din, cepljena 110.— Din.
6 — tel. 48-55.
2243
Maktdatiurni papir
proda
Ljubic—a, lbaaO|eva ulica itev. s
e
HOTEL EUROPB. KRMU - otuorjen
Ves uellkomesten komfori — Solidne cene
Elegantna kauarna!
Bodite mirni kakor so Čehi
Čehi m dajali in popuščali do zadnjega, po je bilo
Hradec Kralove, 16. sept. Najbrž si ustvarjate te dni o razmeran na Češkoslovaškem povsem napačno sliko, ker ste navezani predvsem na radijska poročila in ker inozemsko časopisje nikakor ni dovolj objektivno. Pišemo sicer samo o vtisih s pozi, a vendar so taksna neposredna opazovanja vredna zanimanja.
V Olomouc je prispela ekskurzija ljuo-ljanskih akademiKov na dan največjega vznemirjenja, ko bi se neam pač moralo zdeti povsem razumljivo, če bi bili ljudje prestrašeni in nervozni. Ko v inozemstvu govore o revoluciji na Češkoslovaškem, ne more biti prihod študentov iz Ljubljane dogodek, ki bi mu kdo lahko posvečal kakšno posebno pozornost. Toda od Brna proti Pragi nas sprejemajo kakor junake; odrasli ljudje jokajo ob besedah »My jsme s vami!« Sprejemajo nas oaprtih src in veselih obrazov. Nihče ne kaže pred nami nobene skrbi kaj bo v bližnjih dneh. Vendar ne smete misliti, da so ljudje brezbrižni, da se ne zavedajo ostrosti krize ter usodnosti teh dni, najbolj kritičnih od 1. 1914. Mirni so, ker jim je vse jasno, ker jih ne mero zbegati negotovost ob vprašanju: Vojna ali mir?
Ko smo se včeraj opoldne poslavljali od Olomouca, se je poslovil od nas predsednik CJ lige pisatelj dr. B. Vybiral. Iz njegovih besed smo razbrali, kar smo že kolikor toliko spoznali s poti in kar nas je utrdilo še tem bolj v veri do Cehov. Predsednik je dejal, da so Cehi v delu ter stremljenju po svobodi vedno želeli, da bi bili svobode deležni vsi njihovi državljani. Toda med tem ko je bila vedno na njihovi strani dobra volja, ko so bili vedno pripravljeni na žrtve, da bi ustregli nemcem, na drugi strani niso iskali sprav-ljivosti, da je prišlo zdaj do tako resnega položaja. Čehi so dajali ter popuščali do zadnjega trenutka, a bilo je vse zaman. Predsednik, ki je bil 14. t. m. v Pragi, je preživel več kritičnih ur, kakor je dejal, toda vrnil se je v Olomouc pomirjen. Opozoril nas je na najznačilnejše, kar smo pač tudi sami opazili in čemur smo se najbolj čudili — na čudovito disciplino prebivalstva, na mir in hladnokrvnost, ko so možje zapuščali domove ter družine ter hiteli, kamor jih je klicala dolžnost. Nikjer ni bilo nobene zbeganosti. Ti možje so odhajali na svoja mesta tako resni in odločni, hladnokrvni, a jasnih čel, kakor pač odhajajo branit svobodo svobodni ljudje, ki se dobro zavedajo svojih dolžnosti. Niso odhajali v omamljenosti in ne v pijanosti; odhajali so, kakor da gredo spontano ter da so samo čakali, kdaj bo nastopil ta trenotek. Nihče med temi ljudmi ne govori po nepotrebnem, o ničemer ne razpravljajo — visi že dobro vedo, kaj je treba storiti: braniti morajo svojo svobodo!
Tako je govornik opredelil, kar smo spoznali v teh dneh in kar smo Čutili že od prvega trenutka, ko smo stopili na tla bratske države. Tudi predsednik Akademskega odseka JC lige A. Klemenčič, ki se je zahvalil Olomoučanom za izredno prisrčen sprejem in gostoljubje, ni iskal fraz, temveč je govoril iz srca. V imenu deklet je pa spregovorila visokošolka Dana Kug-lerjeva, ki se je zlasti zahvalila za gostoljubje Enoti slovanskih žen ter naglasila, da naši nastopajoči generaciji ženske mladine pripada naloga navezovati s čsL ženami, ki bodo morale morda zdaj žrtvovati svoje najdražje, sinove, tiste nežne vezi, ki najbolj spajajo srca in plemeniti-*jo duha.
Proti Hradcu smo odpotovali povsem pomirjeni. Zdaj ne posegamo več hlastno po posebnih izdajah listov; kolikor toliko nas je že prevzela ta značilna češka hladnokrvnost, ki se manifestira povsod — v besedah preprostih ljudi in inteligence v njihovem vedenju in dejanjih. Odhod iz Olomouca je bil dogodek, ki ga nikakor ne smete prezreti. Pred znamenitim magistratom, ki je bil sezidan delno že 1. 1261, se je zgrnila takšna množica domačinov, da smo se komaj prerinili do avtobusa. »My jsme vaši, vy jste naši!« so vzklikali, nazdravljali naši domovini, oči so pa bile tako polne iskrene ljubezni,
obrambo prostovoljno že 510,415.258 Kč. Vseh darovalcev je bilo doslej 240.712. Morate pa tudi vedeti, da je med darovalci izredno mnogo malih, revnejših ljudi.
V noči od 14. do 15. t. m. je bilo se nekaj nemirov v obmejnih okrajih. Ubit je bil še en orožnik. Povzročitelji nemirov so jo popihali čez mejo; to je najbolj značilno za njihovo junaštvo: napadajo varnostne organe iz zasede v bližini meje, ko že v*e pripravijo za beg čez mejo.
V de&nskem okraju je okrog 70 hen-leinovcev napadlo orožni ško postajo in poštni usad. Orožnike in upravnika poŠte so zabeli ter odvedli v občinski urad, kjer so jih pretepali. Ujetnike je končno osvobodil oddelek vojaštva. V chomutskem okraju je neki motociklist ustrelil orož-niškega stražmojstra. V Benešovem nad Ploučnici se je zbralo v sredo zvečer okrog 2000 henleinovcev. Napadli so pošto ter pokvarili telefonske napeljav«. V Rumburku so demonstranti v sredo zvečer razbijafi okna in izložbe. V Dolnjem Ehrenbergu je demonstriralo 2000 henleinovcev. V Krasni Lipi (okraj' nimbursTri) so bile demonstracije henleinovcev. Nameravali so napasti social. demokratski konzum, kar jim je pa orožništvo preprečilo. — V Varnsdorfu se je zbralo 2000 henleinovcev, ki so nameravali oditi s silo čez mejo, kar se jim pa ni posrečilo. Pozneje so demonstrirali po mestu. Nekaj podobnih incidentov, ki jim sicer ni treba pripisovati posebnega pomena, a ki so značilni za upore v obmejnih okrajih* je bilo še v nekaterih krajih. Povsem jasno je, kdo povzroča nemire in s kakšnim namenom. Toda ne bo se jim posrečilo, kar nameravajo. Tudi vojna po radiu »junakom«, ki so pobegnili kakor podli strahu ji« «»iBu»«a n«: hopetci, ne bo pomagala. Nič ne gre po **f!™3™fami 'J™22S I načrtu, ki so si ga pripravljali od srede
maja doslej. »Nedame se!« zdaj ni le geslo, temveč boj za svobodo. Kdor vsaj nekoliko pozna Cehe. pa dobro ve, kako se bodo znali za njo bojevati.
da nismo mogli premagati ganotja. To je bila v resnici manifestacija za slovansko vzajemnost. Množica na prostarnem in krasnem trgu je zapela z nami slovansko himno. Ko bi vedeli, kako mogočno zveni ta himna v teh dneh! Poseben prizvok ima, približno taksen, kakršnega je imela bojna besem za svobodo — marseljeza.
Do Hradca smo še srečali mnogo vojaških kamionov in ves čas je govorilo srce; zaman bi bilo opisovati, kako je to, ko se pozdravljamo z ljudstvom in vojaki, kako je močno čustvo, ko je pristno— V mraku smo prispeli v krasen Hradec Kralove- v najlepše moderno čsl. mesto. Seveda so nas tudi tu pozdravljali prisrčno, kakor znajo le Čehi. Pri večerji so st pa vrstili še oficielni pozdravi. V imenu CJ lige nas je pozdravil predsednik dr. Nevole. v imenu mesta pa konzulent K. Sikaček. ,
Čutimo, da so najbolj kritični trenutki že minili, čeprav je obsedno stanje proglašeno že v 14 obmejnih krajih (najprej je bilo v 8, potem v 10, 11, 13 in včeraj torej v 14 okrajih). Prepovedane so vse javne prireditve, tudi športne. Henlein nujska henleinovce k uporu iz tujine, kamor je pobegnil, ko je s svojimi vedji razvnel strasti, da je padlo toliko nedolžnih žrtev. Sliko o uporu si najlažje napravite, ko prečitate listo mrtvih in ranjenih: največ žrtev je med Cehi in sicer med varnostnimi organi, ki so jih henleinovci napadli zavratno
granatami itd., z orožjem, ki so ga dobili iz tujine.
Morda vam kaj pove tudi to: do srede 14. t. m. so Če^rMavaki zbrali za državno
Ford iti njegova žena
Ford je Ml pripravljen storiti in Žrtvovati vse, da bi si
priboril srce svo|e izvoljenke
Zakonca Ford sta praznovala nedavno zlato poroko. 75 letni avtomobilski kralj je izjavil ob tej priliki: Moja navada je pogosto menjavati modele. Tu pa imam model, ki ga nisem nikoli menjal — ta model je moja žena.
Da bi se mogel poročiti s svojo izvo-ljenko, je malo manjkalo, da Ford ni žrtvoval možnosti postati tovarnar avtomobilov. Kot mladenič je prišel nekoč na počitnice na očetovo farmo, kjer se je seznanil s hčerko sosednega farmarja Klaro Bryantovo. Zaljubil se je v njo na prvi pogled. Ona je bila pa hladna napram njemu, videla je v njem samo navadnega znanca. Obrnil je torej strojem in mehaniki hrbet ter se naselil na farmi, da bi si pridobil njeno srce. Ker je bila navdušena drsalka, se je začel tudi on učiti dr-
sati. Ker je bila navdušena za življenje na farmi med domačimi živalmi, si je prizadeval tudi on vzljubiti ga. Celo plesati se je naučil nji na ljubo..
Toda tam je bilo še mnogo drugih mladih farmarjev, ki so se radi ozirali za r^o. Ford bi si morda ne bil pridobil njene naklonjenosti, da. ji ni pa nekem plesnem večeru pokazal žepne ure, ki jo je bil izdelal sam. Takrat se je prvič z občudovanjem ozrla nanj; od . občudovanja do ljubezni je pa vedno samo kratek korak. Ko je pa tudi pozneje vztrajala na tem, da se hoče omožiti samo s farmarjem, si je izprosil Ford od svojega očeta nekaj zemljišča. Uredil si ga je in si zgradil leseno hšo, ki je čez njen prag kmalu prenesel svojo mlado ženo Klaro Brvantovo.
Dve leti pozneje, ko se je njegova žena prepričala o moževi genialnosti v gradnji strojev, mu je jela sama prigovarjati, naj zapusti farmo in se posveti tej stroki.. Pc -zneje ga je tudi ona silila opus-iti to delo in osamosvojiti se. V svoji avtobiogratiji je Ford napisal: Bilo je res nekaj velikega imeti ženo, ki je verovala vame bolj. nego sem veroval jaz sam. In ona je bila vse življenje taka. Avtomobilski kralj pogosto trdi, da se mora. za svoje uspehe zahvaliti svoji ženi Navzlic temu je pa ostala enako skromna in preprosta, kakor je bila še kot dekle.
Minilo je že mnogo let, odkar je krenila neka čudna kombinacija žice. in lesa na svojo prvo vožnjo. V nji je sedel mlad mož z zmagoslavnim izrazom na obrazu, ob tem primitivnem avtomobilu je pa tekla mlada lepa žena, vsa nasmejana in srečna. Klicala je za njim, dokler ni spodrsnila in padla na blatno cesto. On je pa z velikim ropotom vozil po ovinku. Ko se je vrnil, da bi ji pomagal vstati, je že stala naslonjena na bližnjo niso in mu klicala vsa srečna: Oh, Henry, pa je res vozilo! Potem mu je ( pomagala . spraviti čudno vozilo pod streho in mu hitela pripravit skodelico toplega mleka. Na to mleko Ford še sedaj ne more pozabiti, čeprav je minilo že 50 let, odkar ga je pil. Njegova žena pa ■Studi ne more pozabiti bedeti nad moževim zdravjem..
Elegantna vojvodinja Kentska
Angleži Še zdaj na morejo pozabiti na dražestno in splošno priljubljeno soprogo Edvarda VTL kraljico Aleksandro, babico sedanjega kralja in svoj čas ne samo prvo, temveč tudi naj elegantne j šo Angležinjo. Sedanja kraljica Elizabeta ne hodi Po tej poti. Ona je bolj gospodinja, skrbi za svojega soproga in hčerki, malo se pa zmeni za modo, da bi se morale London-čanke ravnati po nji.
Pač se pa zeio zanima za modo njena svakinja Marina, vojvodinja Kentska. Ona je zelo lepa in dražestna, zna «e pa tudi zelo elegantno oblačiti. Ima originalen okus in vzbuja vseobče zanimanje kjerkoli se pojavi. Ona je ženska, ki v polni meri zasluži naslov kraljica mode. London in njegova visoka družba sta navdušena za njo. Edino, kar ji nekateri zamerijo, je to, da ničesar ne stori za angleške modne salone: Pred poroko je živela v Parizu in vse obleke je naročala v modnem salonu Edvarda Molyneuxa. Ostala mu je zvesta tudi po poroki.
Marina je zelo dobra odjemaTka. Dvakrat na leto obnovi vso svojo garderobo. Vsako sezono si da narediti dva kostuma, eden' je za mesto, drugi pa za bivanje na počitnicah. Poleg tega naroči vedno 4 večerne obleke, 4 mestne ensemble, dva svilena in dva iz lahke volne ter kočno več temnih kril. V obutvi je zelo izbirčna. največjo skrb pa posveča klobukom. Za obleke in čevlje potroši letno v našem denarju okrog 1,000.000 din.
Živa ura in gospodična vreme
Najpriljubljenejši telefonski številki v Stockholmu sta živa ura in gospodična vreme. Na Dunaju ima telefonska uprava za abonente stalno službo, napovedujočo točni čas. Zasučeš kolesce in iz telefona se začuje signal, ki ti točno pove minute in sekunde. Vedeti pa moraš do pet minut točno, koliko je ura, potem pa lahko postaviš svojo uro po avtomatični napovedi v dunajski Igrani ji na minuto aH tudi na sekundo točno.
Nekoliko osebnejsa je podobna »hižba v Londonu. Tam se začuje glas gospodične, ki ti pove, koliko je točno urs. To je zopet avtomat. Informacije daje prav za prav plošča, na kateri so bile besede prest rež ene. V Stockholmu je uvedlo ravnateljstvo državnega brzojava to službo v širšem obsegu. Gospodična ura pove na zahtevo kadarkoli, koliko je ura. Gospodična čas ti pa sporoči najnovejšo vremensko napoved. Za Oboje vlada veliko zanimanje m družba, ki je postavila te aparate, je dobila naročila ne samo iz drugih švedskih mest, temveč tudi iz inozemstva. Obojna služba je bila uvedena pred 4 leti. Ko se je polegel val radovednosti slišati gospodično uro
kot novo pridobitev, se je ustavilo število klicev približno na 19.000 dnevno. Ob koncu predlanskega leta je začelo število naraščati in ob koncu lanskega leta je morala odgovarjati gospodična ura že 28.000-krat dnevno.
Nekoliko bolj komplicirana je služba gospodične vremena. Tu je odvisno število vprašanj od tega. kakšno je baš vreme, p* tudi od letnega časa in dnervov v tednu. Najpogostejša so vprašanja glede nestanovitnega vremena proti koncu tedna, ko so ljudje radovedni, kakšno bo vreme v nedeljo. Zelo pogosto se informiralo ljudje o vremenu tudi pozimi, ko so smučarji radovedni, kako je v gorah, keliko je snega in kakšno bo vreme čez nedeljo. Telefonski naročniki so zadovoljni, da telefonska uprava tako skrbi zanje. Ravnateljstvo bT-zojave in telefona je tudi zadovoljno, ker je končno vsako vprašanje klicanje. Pri velikem zanimanju se je investicija hitr<> krila in zdaj ima poštna uprava že lepe dohodke od te novotarije.
17 okostnjakov na dnu Bospora
Oni dan so potegnjh" z dna Bospora 17 verskih usnjatih vreč. v katerih «?o tili okostnjaka mladih ien iz harema b/v^era suHana Abdula H&mida. Okostnjake so nsslii ko so gradili drugi carigrajeki most če.z Bospor. Zdravniki domnevajo, da gre za okostnjak« mladih žen, ki so ležali na dnu Bospora ŠS do 50 let. Zato je dala turška policija tako) pregledati vs« stare arhive kriminalnih zločinov, pa ni mogla najti nobene zveze ni^d njimi in najdenimi okostnjaki.
Zagonetko 17 okostnjakov je pojasnil st*ir polteijeki uradnik, ki je služil še pod sultanom. Ti okostnjaki« so ostanki trupel nesrečnih žensk iz harema kiroločnega sultana Abdula Hamida. V njegov harem je prišlo vsako leto mnogo mladih deklet in žVn iz raznih krajev bivše turške države. Ko je bil Abdul Hainid leta 1909 strmoglavljen in
interniran, se je izkazalo, da je v niA£ov<=-ra haremu m no 20 manj žensk, ne<ro bi jih moralo biti. Sultan je ^aJe pošiljal donvw oV-kleta in žene, ki se jih je bil naveličal. Nith-če &e pa seve4a ne more spomniti, do bj bil siičal kaj o takih ženah in dekletih. N'ajb'-ž se je sultan tako odkrižal vsake svoe ljubice, ko se je je naveličal, fcvnuhi so jo na njegovio lovelje zadavili, Irupio pa vrgili v Bospor. V časi so pa stlačili v vrečo kar živo ženo in jo utopili.
Smrtna nesreča
Maribor, 18. septembra S strto lobanjo je obležal pod koles, jem voza hlape Jože Hrastnik, zaposlen na banovinske m posestvu v Svećini pri Gornji Kungoti. Oanahnil je ta-ko nesrečno z voza, da je zadobil pri padcu tako težka poškedbe, da so ga. morali mariborski reševalci prepeljati v bolnico, kjer pa je kljub ekrbni zdravniški negi in takojšnji pomoči zadobljenim poškodbam v noči na nedeljo podlegel. Pokojni j? bdi vesten, pošten in marljiv usluženec »večinskega banovinskega posestva.
^~     MORDA BO PA POMAGALO
_ Pomisli, opraila «em Mihcu hlače, zdaj
so mu pa premajhne. Kaj naj storim? — Operi še Mihca, pa bo.
GEORGES OHNET:
53
CERfiEJ PHflin
—- -i Pfimsiti r— ■
Zuzana se je med govorom sklonila k Marecha-lu. Na obrazu se ji je poznalo, da govori iskreno. Njene krasne oči so ga prosile. Mladi mož se je vprašal v duhu, kako je mogoče, da je to dražestno dete hči strašnega Herzoga.
—Verjemite mi, gospodična, da me je vaše zaupanje globoko ganilo, — je dejal toplo. — Vem, da se moram zanj zahvaliti samo vaši ljubeznivosti in čutim, da je nisem zaslužil. Na gospo Desva-rennesovo me vežejo močnejše vezi, kakor so goli osebni interesi; neskončno sem ji hvaležen.
— Vi odklanjate! — je vzkliknila Zuzana bolestno zadeta.
— Moram.
— Mesto, ki ga zavzemate, je zelo skromno.
— Bil sem srečen, da sem ga mogel dobiti v času, ko nisem imel zagotovljenega niti vsakdanjega kruha___
— Kaj, vi da ste bili v taki...
— Bedi, — je pritrdil Marechal smeje. — Da, gospodična, moji življenjski začetki so bili zelo težki. Ne pozabite, da sem otrok brez rodbine. Mati Marechalova, dobra branjevka iz ulice Pa-vee-au-Marais, me je našla nekega jutra za voga-
lom, zavitega v izvod »Constitutionela« kakor par starih čevljev. Dobra žena se me je namilila, vzgojila me je in me pošiljala v kolegij. Priznati moram, da sem zmagal v vseh šolskih tekmah. Dobil sem nagrade. V težkih časih, ko je bila beda najhujša, sem prodajal celo knjige z zlato obrezo z liceja Karla Velikega, ki sem jih bil dobil v nagrado. Bilo mi je osemnajst let, ko je moja dobrotnica umrla. Ostal sem brez opore, brez pomoči. Skušal sem reški se sam iz težkega položaja, z lastno močjo. Po desetih letih bojev in stradanja sem čutil, da nimam več ne moralne ne telesnesile. Ko sem se ozrl naokrog, sem spoznal, da so tisti, ki jim je postlano mehko na poti skozi Življenje, čisto drugačni kakor jaz. Spoznal senv da sem rojen kot po v prečen Človek in namesto da bi krivdo za to valil na boga aH na ljudi ter poskušal predrugačiti družabni red s tein, da bi hotel svojo povprečnost uveljaviti z zvijačo ali silo, sem se udal v svojo usodo. In ker nisem spadal med tiste, ki znajo ukazovati, sem zašel med one, ki znajo ubogati. Znano je vam, da zavzemam skromen položaj, vendar se pa lahko preživljam. Nisem častihlepen, prej bi dejal, da sem nekak filozof. Opazujem vse, kar se godi okrog mene, in živim srečno kakor Diogenes v svojem sodu.
— Dobri ste, —je ponovila Zuzana. — Tudi jaz sem filozof in okolje, ki t njem živite, mi prav nič ne ugaja. Nesreča je hotela, da sem izgubila mater zelo zgodaj, moj oče,   čeprav zelo
nežen z menoj, je pa večkrat prisiljen zanemarjati me. Okrog sebe vidim same milijonarje ali ljudi, ki bi radi postali milijonarji. Izročena sem na milost in nemilost vsiljivosti takih Le Bredov in du Tremplayev. To so dobri plesalci praznih možganov, ki lazijo za mojo doto in v njihovih očeh nisem ženska, temveč s čipkami okrašena vreča denarja.
—To so moderni Argonavti, ti gospodje: hodijo na pot za zlatim runom.
— O, Argona vti! — je vzkliknila Zuzana smeje. -— To ste dobro povedali. Nikoli več jih ne bom imenovala drugače.
. —Ah, ti tega ne bodo razumeli, — se je za-smjeal Marechal. — TI gospodje namreč niso podkovani v bajesiovju.
—- No, vidite, da nisem preveč srečna sredi svojega bogastva, kakor pravi pesem, — je nadaljevalo dekle.--Ne zapuščajte  me, pridite
včasih k meni pokramljat. Vi mi nikoli ne govorite banalnosti, vi me nikoli ne dolgočasite. Tomi bo odtehtalo vse drugo.
Prijazno je polrimala Marechalu in odšla k svojemu očetu, ki mu je Savinien baš podrobno poročal o
Tajnik se je za hip ranrisril. —Čudno dekle, — je zsšepetal — Kolika ne-da ima očeta. Težka zavesa salona, kjer so bili gospod m gospodična Herzog,  Marechal in Savinien, se je dvignila in vstopili so gospa Desvarennesova, nje-
na hči, Cayrol, Sergej in Peter. Salon je bil na koncu enega krila vile in od treh strani je bil obdan s hodnikom steklenih sten, okrašenim * cvetjem. Na ta hodnik so vodila široka okna, napol zakrita z velikimi zastori, zadrgnjenimi na italijanski način.
V tem salonu se je najraje mudila grofica Vo-resefova. Opremila ga je bila z orijentalskim pohištvom, nizkimi stolčki in širokim divanom, kjer se je dalo čez dan tako sladko sanjariti. Širok, mehko tapeciran okrogel naslanjač, nad katerim so se dvigali rožnati grmiči, je zavzemal vso sredino salona. Okrogle stopnice so vodile s hodnika na teraso, od koder je bil krasen razgled na krajino in na morje.
Ko je Savinien zagledal gospo Desvarennesovo na pragu salona, je skočil k nji in jo prijel za obe roki V njegovem brezdelju je bil njen prihod vedno nekaj zanimivega. Smešni gizdalin je vohal za tem neko skrivnost, ki bi je bilo treba razjasniti. Zato je napenjal ušesa in buljil oči, da bi mu ne ušla nobena besedica in nobena kretnja.
—če bi vedeli, draga teta, kako sem presenečen, da vas vidim tu, — je dejal s priliznjeno hinavščino.
— Se bolj sem pa vesela jaz sama, — je odgovorila gospa smeje. — Toda kaj, otresla sem se vsakdanje skrbi za teden dni. Živela radosti
— Kaj boste pa počeli tu? — je nadaljeval Savinien.
Urejuje Josip Znpan*tft —