Poštnina plačana v gotovini L6tO LVtU. V Ljubljani, v Četrtek, dne 3. julija 1930 Št. 149 St. 2 Dtr Naročnina Dnevna Izdajo n kraljevino Jaguimllo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 4<) Din nedeljska lnln|n celoletno vjugo-slavlJI 1ZO Din, za Inozemstvo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov t stolp, petll-vrsla malt oglasi po 1'30 In Z D,več|l oglasi nad 43 mm vlSlne po I>In 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din o Pri veO)em o Izide ob 4 zjutraj razen pondeijko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/1/1 Kokopfsl se ne vračalo, ne/rattlclraaa pisma se ne spre/ema/o - UreOnlitva telefon it. 20S0, apravnlitva it. 2992 Uprava / it. 39.011, Vraga ln liuna/ it. 24.797 Nova ruska cerkvena kriza Pariz, 30. junija- Molitev je največji zaklad, ki ga je ohranila na sstoji trnjevi poti ruska emigracija, a miru njeni cerkvi Gospod ni namenil. Poročali smo že o njenih notranjih težkočah, ki so posledica izrednega odnašaj a, ln vlada med rusko cerkvijo v inozemstvu in moskovsko patriarhijo. Zdaj je doživela emigracija nov težki udarec, ki je povzročil nepopisno razburjenje. Dne 18. junija je dospel v Pariz od varuha patriarhovega prestola, metropoli ta Sergija v Moskvi dne 11. junija podpisan ukaz, po katerem 6e dosedanji glavar ruskih pravoslavnih občin v za-padni Evropi, metropolit Evlogij, vpokoji, na njegovo mesto pa naznači v Nizzi bivajoči nadškof Vladimir. Sovjetski tisk pozdravlja to odredbo kot naravno posledico »političnih nastopov« metropolita Evlogij a, ki je baje izzval mednarodno protestno gibanje zoper versko preganjanje pod sovjeti. V resnici so imele vse izjave rimsko-katoliške in drugih krščanskih cerkva samo značaj popolnoma neodvisne in prostovoljne moralne podpore. Le komunisti, ki podpirajo protiversko propagando, so kričali o »novi križarski vojni kapitalističnega sveta zoper pro-letarski sojuz sovjetskih republik«. Dejansko stanje je torej lahko umljivo: sovjeti so se po moskovskem patriarhovem namestniku maščevali nad glavarjem emigrantske ruske cerkve, ker jim je akcija Evrope zoper njihovo preganjanje krščanstva nanesla veliko politično škodo, obenem pa hočejo zbuditi vtis, da so brigajo za dobre odnošaje med cerkvijo in državo, ki da jih najbolj ovirajo emigranti, in obenem razglašajo, da bo odslej cerkev v Rusiji uživala popolno svobodo. Evlogij je takoj sklical Škofovsko posvetovanje, ki je sklepalo o trenutnem mučnem položaju. V to svrho so se zbrali v Parizu nadškof Vladimir (Nima), nadškof Aleksander (Bruselj), škof Sergij (Praga) in škof Veniamin (vodja pravoslavnega bogoslov-skega instituta v Parizu). Zborovanje je sklenilo, da Evlogij nikakor ne sme zapustiti svojega mesta, ker bi pomenil njegov odstop uničenje vsega s trudom urejenega cerkvenega življenja ruske emigracije. Kot Evlogijev nastopnik določeni Vladimir je izjavil, da na noben način ne prevzame vodstva. Po cerkvenih postavah ne sme noben škof biti odstavljen drugače kakor rednim cerkvenosodnim potom. Moskovski ukaz ne navaja nobenega cerkvenega prestopka, ki bi lahko služil kot vzrok vpokojitve. fie so očita metropoli tu »nelojalno zadržanje napram sovjetski vladi«, po mnenju emigracije to ni nobena krivda, ker kot emigrant nobene slične lojalnosti ni nikoli obljubil. Sicer pa sploh res ni, da bi bil zagrešil metropolit — kakor trdi ukaz — protisovjetskega političnega nastopa tekom lanskega obiska v Londonu: tudi tam, kakor i drugod, je samo molil za preganjano rusko cerkev. Na srečo je že poprej bilo določeno, da se bo sestal v nedeljo dne 29. junija v Parizu emigrantski dioce-zankci kongres. Zborovanje škofov je v soglasju z diocezanskim svetom (duhovnov in laikov) sklenilo predložiti vprašanje vernikom in corpore, in bodo v to svrho priredile takoj po kongresu vse emigrantske župnije izredne občne zbore. Po koncu carske vlade je bil vpostavljen pa-triarhat in z njim vred volivna pravica vernikov, ki sami določijo za svojega škofa enega izmed po najvišji cerkveni oblasti predloženih kandidatov. Verniki v emigraciji nimajo nobenih političnih in državljanskih dolžnosti napram sovjetski vladi, ki jih je s posebnim odlokom proglasila za brezdomo-vince. Pred vojno so tvorile ruske cerkve v inozemstvu del petrograjske dioceze. Po prevratu so dobile upravno samostojnost s soglasjem pelrograj-skega mučeniškega metropolita Veniamina. Patriarh Tihon je priznal to stanje in potrdil Evlogija kot vodjo ruske cerkve v inozemstvu. Zdaj tvorijo sestavne dele Evlogijeve diocezije vse one ruske župnije, ki niso nastale na področju drugih avto-kefalnih pravoslavnih cerkva (bolgarske, srbske in dr.) oz. na področju predvojnih ruskih inozemskih škofij (v Zedinjenih državah, Kitaju, Japonski in dr.). Vpoštevati moramo to cerkveno stanje, da bomo razumeli najtežje vprašanje, ki še vedno ovira definitivno ureditev ruske pravoslavne cerkve^ na zapadu. Kakor znano, odreka skupina ruskih škofov v Sremskih Karlovcih metropolilu Evlogiju njegovo oblast, češ da se moskovska patriarhija pod sedanjimi razmerami sploh ne more smatrati za zakonito cerkveno vodstvo, temveč je le zakrinkano orodje protiverskih sovjetov. Karlovški škofi z me-tropolitom Antonijem na čelu zase zahtevajo ono nmjvišjo oblast, ki jo izvršuje moskovski patriarh, oz. varuh njegovega prestola. Videli smo, da ni mogoče soglasiti njih nekanoničnega stališča z zakonitim cerkvenim položajem Evlogijeve diocezije. Vsak vernik mora brzdati svoje politične pomisleke in nezadovoljstvo, dokler se ne bo v Moskvi zbral za enkrat še nemogoči vseruski cerkveni sobor v svrho izvolitve novega patriarha. Razen tega bivajo karlovški škofi na cerkvenem ozemlju srbskega patriarha ln brez njegovega dovoljenja ne bi imeli nobenega vpliva niti na ruske župnije v kraljevini Jugoslaviji. Ce izvršujejo zdaj nadpastirsko oblast, jim jo Je zopet omogočil srbski patriarh s tem, da jim je prepustil sedem ruskih župnij na jugoslovanskem ozemlju. Torej nimajo karlovški škofi nobenega postnvnegn vpliva v zadevah izven Jugoslavije ležeče dioceze, čija upravna samostojnost izvira od petrograjskega metropolita. Upajmo, da bo zmagalo edino pravilno kano-oiRno stališče tudi v sedanjih težavnih razmerah. Zunanji politični položaj, smernice in nazori sovjetov Moskva, 2. julija, u. V svojem desetuniem govoru na kongresu komunistične stranke je Stalin 0 političnem položaju Rusije, o zunanjepolitičnem položaju Evrope hi Amerike v luči sovjetov ter o smernicah sovjetske Rusije v mednarodnem oziru izjavil sledeče: »Sedanja kriza kapitalističnih držav je kriza nadprodukcije, ki se je prvič po vojni razširila na ves svet. Ta kriza zadeva tako industrijske izdelke kakor agrarno produkcijo. Najbolj ostra je v Združenih državah Severrre Amerike. Ta kriza po-ostruje spore med vsemi državami in brez dvoma bo borba med njimi za razpečavanje sirovin in izvoz kapitalov od meseca do meseca bolj ostra. To 1 »omeni, da bo vojna nevarnost v rapidnein tempu naraščala. Največji gospodarski spor obstoja med Ameriko in Anglijo in glavno torišče te borbe so Južna Amerika, Kitaj, kolonije in dominijoni. Med gospodarske borbe spadajo seveda tudi konflikti med Ameriko in Japanom, Nemčijo in Francijo, Francijo in Italijo, Jugoslavijo in Italijo, katera se posebno boji naraščajočega razvoja jugoslovanske prekomorske trgovine, potem med Anglijo in Francijo itd.« Po nadaljnjem razpredanju teh misli je Stalin nadaljeval: »Kar tiče odnošaje med zmagovitimi in poraženimi državami, se bistveno ni nič izboljšalo. Sicer so nemški in francoski demo-buržujski politiki, ki verujejo v spravo med Nemčijo in Francijo, toda norec je tisti, ki meni, da bo Nemčija po Youn-govem načrtu mogla v prihodnjih desetih letih plačati 20 milijard mark, ne da bi doživela najresnejše socialne in gospodarske pretrese. Mi boljševiki no verjamemo v francosko-germansko zvezo prihod-njosti, ker sploh ne verujemo v čudeže.« Prehajajoč na mednarodni položaj Sovjetske unije, Stalin poslal posebno oster, češ da je »največji sovražnik Unije Francija, najbolj agresivna militaristična država izmed vseh militarističnih držav sveta. Iz te države izhajajo provokacije proti Sovjetski uniji in priprave za intervencijo, dočim je Anglija, iz kapitalističnih vzrokov seveda, na strani onih, ki menijo, da je Unija tem manj nevarna, čim boljše gospodarske in politične odnošaje ima z njo Evropa. Zanimivo je, da je Stalin kot prvi izmed sovjetskih politikov pri tej priliki izjavil, da je Ru-slija pripravljena, plačati, čeprav samo majhen del predvojnih dolgov Rusije, pod pogojem, da ji Evropa dovoli potrebne kredite, smatrajoč pri tem vsote odplačevanega dolga kot obresti vračila. »Če se Evropa sklicuje na mednarodne obveznosti in mednarodno pravo, vprašamo« — je vzkliknil Stalin — >po kakšnem pravu so zavezniki od Rusiije odtrgali Besarabijo in jo poklonili romunskim bojarom ter po kakšnem pravu so isti zavezniki tri leta haračili IX) Rusiji, uničujoč njeno gospodarstvo.« Kar se tiče očitka, da sovjeti uganjajo po evropskih državah boljševiško propagando, se j/ Stalin opravičeval rekoč, da to govoričenje ni resen argument zoper vpostavitov normalnih odnoSa-jev med Rusijo in evropskimi državami, ampak samo pretveza za intervencijsko propagando. »(Kako se morejo ljudje,« je nadaljeval, »če nočejo biti smešni, resno prizadevati, da ustvarijo obrambne okope proti importaciji boljševizma, ako pa obstojajo za te ideje ugodna tla v teli državah samih.« Sicer pa velike države, je ironično izvajal dalje, gradeč protiboljševiško bariero, nalogo obrambe prepuščajo malim: Poljski, Romuniji, Finski itd »Boljševizejti raste toda ne od zunaj, ampak od znotraj.« Te trditve, ki so imajo seveda primerno vrednotiti po svojem zgolj propagandističnem karakter ju, je Stalin zaključil z zunanjepolitično izjavo, ki je važna in ima izveslen pozitiven pome,n, rekoč, da je »rezultat naše politike dejstvo, da se nam je posrečilo ohraniti mir in da se po sovražnih elementih, kljub celi vrsti provokatoričnih aktov in pustolovskih napadov vojnih hujskačev nismo dali zapeljati v konflikte. To politiko bomo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi zasledovali tudi nadalje. Nočemo pedi tuje zemlje, ne bomo si pa pustili vzeti najmanjšega koščka našo zemlje.« Odveč bi bilo poudarjati, da nihče ni zami sijal nobeno »intervencijske vojske« proti Rusiji niti jo kdo zamišlja. Sovjeti ukinili protiverski boj? Senzacija angleškega Usta London, 2. jul. Iz zelo avtoritetnega vira po roča »Morning Post«, da je sklenila sovjetska vlada z ozirom na notranje težkoče popolnoma ukiniti svojo protiversko politiko. Sklenila je: 1. da ne bo več zapirala cerkva, 2. da bo proglasila versko prostost in nehala podpirati brezbožnike ter 3. da bodo dobili duhovniki vseh veroizpovedi ista nakazila za kruh kakor vse ostalo prebivalstvo. Angleški uradni krogi živahno pozdravljajo te vesti. Podrobnosti niso znane, a nedvomno so vplivala na Stalina poleg kmečkega odpora tudi v inozemstvu, pred vsem po katolikih prirejena protestna zborovanja. Zanimivo je, da je bil pred kratkim objavljen novi zvezek Leninovih pred-revolucijskih pisem, iz katerih je razvidno, da je svojim staršem že kot revolucionar voščil vesele božične pa velikonočne praznike in pozneje skrbel za vzdrževanje križev na njih grobovih. Taka ob- java bi preje bila nemogoča. A sedaj piše Jaro-slavski v štev. 19 »Diskusijskega lista«, da ni govora o popolni zmagi nad verstvom: »Krščanske organizacije imajo velikansk vpliv tudi na področju sovjetske zveze.« Poživlja somišljenike, »naj premagajo vedno bolj očitno tendenco, ki bi rada popolnoma ukinila brezbožno gibanje«. Zadnje odredbe Centralnega komiteja komunistične stranke so »narekovali zgolj politični oziri in ni go vora o tem, da bi vrgli mi za vselej puške v koruzo«. Prinašamo gornjo vest z vsemi rezervami. Angleški list »Morning Post« velikokrat govori v interesu velike angleške industrije in trgovine, ki ima zelo veliko interesov na sovjetskem trgovskem trgu. Take vesti pa ustvarjajo ugodno razpoloženje v Angliji za sovjete. — Op. ur. Grški zun. minister o balkanski zvezi Najprej je treba ustvariti skupne gospodarske in politične cilje Pariz, 2. julija. AA. Grški minister za zunanje zadeve Mihalakopulos, ki je na potu v Pariz, je raztolmačil poročevalcu -Journal des Dčbatsc glavne razloge za miroljubno sodelovanje med balkanskimi narodi. Mihalakopulos je dejal, da sloni politično pravo balkanskih držav na potrebi iskrenega sodelovanja med njimi. Grški minister za zunanje zadeve je pristavil, da je uverjen o tem, da bodo vsi grški politiki podpisali predlog o konfederaciji halkanskih držav, ako bi le bila ustvarljiva. Toda, je nadaljeval Mihalakopulos, potrebno je pogledati politični stvarnosti v oči, ki kaže razne zapreke za to idejo. Po vojni med raznimi balkanskimi državami, še ni videti skupnih gospodarskih, političnih in vojaških ciljev. Najprvo je treba omogočiti sporazum meri posameznimi državami s prijateljskimi pakti, kajti sporazumi v dveh so zaenkrat najboljši. Na podlagi lega bi moglo kasneje priti do skupnega sporazuma o izenačenju poštnih, železniških in carinskih tarif. O težkih vprašanjih pa meni Mihalakopulos, da bi bilo treba imenovati širok odbor, ki bi bila v njem sorazmerno zastopana vsaka balkanska država po številu prebivalstva. Jugoslavija n. pr. bi morala imeti 22 zastopnikov, Grčija pa 10. Pogodba med Irakom in Anglijo London, 2. julija. AA. Danes je bila podpisana v Bagdadu med Irakom in Anglijo zvezna in prijateljska pogodba, ki stopi v veljavo, kakor hitro lin Irak sprejet v Društvo narodov. Vsebino pogodbe bodo v kratkem objavili. Vkl(jub temu so znane najvažnejše točke omenjene pogodbe, ki priznava popolno suverenost Iraka in njega pravico, da sam skrbi za notranji red in zunanjo obrambo. Angleška vlada pravi nadalje v pogodbi, da bo mandatarna odgovornost Anglije z ozirom na Vsi emigrantski verniki nestrpno pričakujejo poročil o pariškem kongresu in molijo Boga, naj pro-sveti in utrdi zbor, da bo storil edino pravilne sklepe v dobro veri in cerkvi, ki je njih edina tolažba v sedanjih težkih dnevih Saj ni govora o resnično nasprotnem mišljenju in dveh sovražnih taborih. Vsega je kriva zgolj lahko umljiva razdraženost, ki pa jo vedno slab svetovalec razumu. Saj uči nas Gospod sam v evangeliju, da moremo tudi resnico spoznavati šele po njenih »sadovih« (Mat VII, 16). Ljudje vedno različno umevajo in navajajo ena in ista dejstva, in tudi neresnica izgleda lupatam kot resnica za oneca, ki jo naglasa (Mat VII, 21—24). — ev, dijakon. Irak avtomatično prenehala, kakor hitro bo stopila pogodba v veljavo. Tekom petih let po uveljavlje-nju pogodb bo umaknila Anglija iz Iraka vse svoje čete. Irak bo dal Angliji v najem tri letalske baze zapadno Evfrata in Sat e] Araba, ki jih bodo stra-žile na stroške angleške vlade iraške bojne sile. Po preteku 20 let bosta visoki pogodbeni stranki stopili v pogajanja za sklenitev nove pogodbe za vzdrževanje imperialnih prometnih zvez. V primeru nesporazuma bo odločalo o tem vprašanju Društvo narodov. Nova pogodba bo veljala 25 let. Obe visoki pogodbeni stranki bosta zastopani na dvorih potom svojih diplomatskih zastopnikov, kakor je običajno med neodvisnimi državami. Angleški kolonialni mandat za Irak poteče lotn 1032. Visoki komisar za Irak sir Francis Humphris je čestital Nuriju paši k srečno zaključenim pogajanjem. »Times« naglašajo, da bo nova pogodba zadovoljila iraške civilne politike. Iraška vlada je v tej pogodbi priznala Angliji prarifo. da Ttdrtuie angleško zračno progo v Indijo, ki je telo važnn za imperialne komunikacije. Irak je dal Angliji v najem tri letališča na takem kraju, da ne bodo žalila čuvstva najobčutljivejših bagdadskih meščanov. Papež ni bolan Rim, 2. julija, d. >0sservatore Romano' od ločno demontira vest lista »Tovore«, da lii bil sv, ože obolel na malem tumorju in da so mu zdravniki svetovali mir. Sv. oče ni niti obolel na čemerkoli niti so mu zdravniki svetovali mir. Papež je izvrstnega zdravja in se ne odteguje nobeni šo ta ko težki dolžnosti svojega i zvišenega zvanja. Misijonski kongres Krapina, 2. julija, p. Drugi dan tečaja misijonskega v Krapini se je pričel s sveto mašo, ki jo je opravil pomožni škof dr. Ivan Tomažič iz Maribora. Maši je prisostvovalo veliko število ljudi. Tečaj jo obiskal škof Salis-Saevis. Danes so bila tale predavanja: Dr. čepulič o indskem nacionalizmu in Gandhiju. Dr. Vilko Fajdiga o krščanstvu in budizmu. Dalje sta predavala Filipovifi iz Bosne in Pršuh iz Celja. Popoldne je bila diskusija o islamu. O. Filipovič je govoril o islamu v naši domovini. Nato se je vršil prost razgovor slovenskih in hrvatskih akademikov o delu, ki so ga v preteklem letu napravili pri misijonski ideji. Govorilo se je o smernicah. Od 6. do 11. septembra bo mednarodni misijonski kongres v Ljubljani in sicer pod predsedstvom papeškega nuncija Pellegrinettija in pod pokroviteljstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Udeleženci so sklenili, da se bodo ljubljanskega kongresa udeležili. Udeleženci kongresa so se danes razšli. Del Slovencev je odšel v Zagreb, del pa se je z dr. Ehrlichom vrnil v Ljubljano. Čekist o sovjetih Pariz, 2. julija, as. Nastavljene« ruske Ceke v Carigradu Agabekov, ki je enako kakor Beeedov-ski naenkrat pobegnil iz sovjetske službe, je dospel v Pariz ter je tam odkril časnikarjem, da ima Sovjetska unija v inozemstvu okoli 200 vohunov, in sicer samo v Parizu 50. Tako jo imel on sam nalogo, da »likvidira« afero Besedovskega, to je, da Besedovskega spravi s pota. Pozneje, pa so se sovjeti zbali senzacionelnih odkritij Bcsedovskegu in svojih maščevalnih naklepov niso izvršili. V Rusiji vlada birokracija, servilnost, beda in slabo gospodarstvo. Boje se, da v Rusiji ne bi nastala lakota, kakršna je bila leta 1021. Kar se tiče zunanje l>olitiko, pa je sovjetska politika imperialistična. Poljska vlada nastopi proti opoziciji Varšava, 2. julija. AA- Predsednik poljske vlade Slavek je dal poročevalcu lista »Iluslrovani Kurier Kodžiemi« izjavo, lei v njej pravi, da ne pripisuje nikake važnosti kongresu v Krakovu. Ta kongres so izkoristile opozicijske stranke, da mobilizirajo svoje pristaše in da skušajo pridobiti javno mnenje. Predsednik poljske vlade jo mnenja, dp so resolucije lega kongresa prešinjene z anarhizmom. Na vprašanje sotrudnika, ali bo zato iz teh resolucij izvajal posledice, je predsednik poljske vlade izjavil, da bo to vsekakor storil. Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. Zagrebika vremenska napovedi Pretežno oblačno, zmerno toplo, nestalno, Sv. oče Pij XI. za zmago krščanstva v Rusiji Važen odlok. V tajnem konsistoriju, dne 90. junija, te je OČe [>osebno toplo spominjal preganjanih kristjanov v Rusiji in izdal velevažno naredbo, ki spada med nazvažnetjše dogodke v novejši cerkveni zgodovini. V svojem nagovoru se je sv. oče s[>ominjal spravne sv. maše, ki jo je v cerkvi sv. Petra daroval za nesrečno Rusijo. Hvaležno se je spominjat, da so se katoličani v Rimu in po vsem svetu odzvali njegovemu pozivu k gorečim molitvam za preganjane kristjane v Rusiji. Posebno pomenljivo se zdi sv. očetu dejstvo, da so njegovemu zgledu sledili celo ločeni kristjani in so istočasno v bratskem soglasju s katoličani v svojih cerkvah molili v isti namen ter javno in zasebno sporočali svojo hvaležnost sv. očetu. Tolika složnost v gorečih molitvah ni bila brez uspeha. Zatorej nadaljuj 1111» naTwo Powere« standarda bila prisiljena, da poveča svojo mornarico, ako bi se Francija in Italija ne spravili, zadnje čase z vsemi silami dela na sporazum in baš to je dalo povod za govorico, kakor da so se med Italijo in Francijo začela že nekaka definitivna pogajanja v tem pravcu. Vendar pa tudi avdienca angleškega poslanika pri gosp. Briandu v tem oziru še ni prinesla pravega rezultata, dasi se morebiti more smatrati kot ugodno znamenje. Bistvenega zbltianja med obema stališčema pa še nI, še manj pa kakšnih konkretnih predlogov. »Times« so objavile pismo znanega žurnalista Steeda, ki predlaga, naj bi se spor s Francijo in Italijo v smislu S 2. pogodbe Društva narodov predložil v pretres in rešitev le temu. Ker ta predlog prihaja neposredno po razgovoru Tyrell-Briand, je upravičeno sklepati, da je ta razgovor ostal brez konkretnega uspeha. Ni treba posebič naglašati, da tako italijanska kakor francoska vlada odločno odklanjata tak nesrečni predlog, ker bi tuja intervencija stvari brez dvoma bolj škodovala nego koristila. Ne ve se, ali ta predlog izhaja od Steeda ali naravnost od gosp. MacDonalda; na vsak način je nesprejemljiv. Najboljši poznavalec francosko - italijanskega problema gosp. Saint Brice izjavlja v »Journalu«, da gre za spor ne med dvema državama, ampak med dvema mentalitetama. katerega ie nemogoče poravnati po tujem posredništvu, kaxor mislijo Angleži. Italija očita Franciji, da jo sumniči ekspanzi-vističnih teženj, katerih se pa Francija po pravici boji. Dokler ta temeljni problem ne bo rešen, se bosta gg. Briand 111 Grandi slej ko prej lahka naj-prisrčneije razgovarjala, stvari sune pa bodo naj-hrže še dolgo ostale take, kakršne so. Namere majorja Pabsta Monakovo, 2. jul. r. Tukajšnji krogi so vznemirjeni vsled vesti, da ima major Pabst, ki se nahaja sedaj še vedno v Italiji, namen, da se naseli v Monakovem, Baje hoče ustanoviti na Bavarskem organizacije po vzgledu Heimvvehr. Napram tem nameram bodo seveda tako vladni, kakor demokratični krogi z največjo odločnostjo nastopili, da ne bi se na Bavarskem zopet začele orgije tako zvanih narodnoobrambnih organizacij in pučistov. Poudarja se tudi, da ni verjetno, da bi se major Pabst upal prekoračiti nemSko mejo, ker se nahaia ▼ preiskavi zaradi nagovarjanja k umoru, ki se je zgodil ob priliki neke prireditve nemških fašistov kmalu po vojni. Znano je tudi, da avstrijska vlada niti najmanj ne misli na to, da bi Pabstu zopet dovolila bivanje v Avstriji. Sploh je v Avstriji po izgonu Pabsta narastla struja kmečkega Landbunda, je za Anschluss na nemški rajh in se zato z vsemi silami bori proti Heimvvehru, ki s podporo nekaterih krščansko socialnih krogov dela na uposta-vitvi habsburške monarhije. Akcije Heimwehra so sploh silno padle, ker ie je doznalo za velike škandalne in korupcijske ter druge temne afere v vodstvu klavrnega av-stronemškega fašizma. Zagonetno padanje pezete Madrid, 2. julija. Štrajkovsko gibanje industrijskih in kmetskih delavcev v južni Španiji je končano, deloma zaradi nekaterih koncesij veleposestnikov, deloma pa zato, ker je socialnodemokrat-ska stranka v okrožnici pozvala delavstvo, naij se vzdrži štrajkov in nemirov, ki v obstoječem položaju koristijo samo republikanski buržuaziji, nikakor pa ne strokovnim interesom delavstva. Kljub tema je sevega gospodarski položaj večine španskega prebivalstva tako slab, kakor že dolgo ni bil. Vlada velika oljčna, žitna in vinska kriza. Ker veleposestniki zelo krčijo obdelovanje zemlje, katera se več ne rentira, strahovito narašča brezposelnost. Revščina kmelskega prebivalstva seveda silno znižuje tudi notranji konzuni na Liberalni voditelji se poklonili kralju Bukarešta, 2. julija. z. V romunskem političnem življenju je izzvala največjo senzacijo vest, da je Vintila Bratianu bil v avdienci pri kralju. Po proglasitvi Karla za kralja se je on umaknil na svoje imetje. Pred dvema dnevoma se je vrnil nazaj. V dvorcu Cotroceni se je prijavil v avdienco. KraLj ga je sprejel in obdržal na obedu. Pri tej priliki je Bratianu kralju izrazil svojo vdanost. Popoldne je bil sprejet v avdieneo tudi podpredsednik liba-ralne stranke Duca in ostali vodje liberalne stranke, ki so pri tej priliki kralju in dinastiji izrazili vdanost. Te vesti 90 izzvale ne samo doma, marveč tndi v inozemstvu senzacijo. Listi poročajo, da se je s tem aktom uspostavilo ravnotežje v liberalni stranki in v političnem življenju. Bukarešto, 2. julija, p. General Avarescu in Goga sta bila snoči sprejeta pri kralju v avdienci, ki je trajala celo uro. Pri tej priliki so se raznesle vesti, da bo po kraljevem kronanju Avarescu prevzel sestavo nove vlade. (General Avarescu je znan kot zastopnik italofilske struje v Romuniji.) ProtSžidovshi nemiri v Romuniji Bukarešta, 2. julija, as. V nedeljo in ponedeljek so bile v južni Bukovini velike protižidov-ske demonstracije, katere je vodil znani proti-židovski voditelj Danila. Že pred enim mesecem je hujskal kmete na Erdeljskem proti Židom, kijer je bil izgnan. Sedaj pa je organiziral kmete iz okolice Kimpolunga in Vame, ki so v teh krajih in v okolici razbili Židom trgovine in stanovanja. Demonstracije so trajale tudi ponoči in ker je v električni centrali bil ustavljen promet, je bilo mesto v temi, kar je povzročilo med židovskim prebivalstvom paniko. Policijski prefekt je skušal demonstrante pomiriti, pa so ga izžvižgali in pretepli. Šele po dolgem trudu se je orožništvu posrečilo razgnati kmet, ki so se potem vrnili na svoje domove. Velika amnestija v Nemčiji Berlin. 2. julija, as. Nemški državni zbor je danes z 290 proti 185 glasovom sprejel predlog nemških nacionalistov o amnestiji ki obsega vse politične prestopke in zločine od 9. novembra 1018 do 1. decembra 1924, posebno tudi tako zvane »Fehrne -umore in boje v Poruhrju. Od amnestije so izvzeti samo morilci ministrov, tako da se morilci Erzbergerja ne smejo vrniti v Nemčijo. Komunisti »o bili najprej proti predlogu, ]>oteni pa so zanj glasovali, ker bo 7. amnestijo tudi več njihovih pristašev izpuščenih. Socialni demokrati so glasovali proti predlogu. Wa8hington, 2. jul. p. Včeraj je bil v senatu stavljen predlog, da predsednik Jioovcr zuhitr a aneksijo tistih polarnih krajev, ki jiii je odkril admiral Bird, narodnem frgu. Pezeta nevzdržno pada. Šterling je v enem mesecu od 40 zrastel na 44 pezet, čeprav je krita v metalu za 60%, čeprav so državne finance cvetoče in čeprav se je trgovska bilanca znatno izboljšala. Devalutarije pezete si ne morejo razlagati in so splošno mnenja, da je treba izpremeniti režim. Madrid, 2. julija. AA. Ministrski svet je sklenil, da izvede stabilizacijo španske valute v treh stopnjah. Najprvo je treba unificirati in konsolidi-rati proračun za leto 1931., ne da bi počakali na sestanek parlamenta. Nato je treba pripraviti potrebne kredite za stabilizacijo, a zadnja stopnja naj bo uvedba zlate valute. Zopet težka gradbena nesreča prt Pragi Praga. 2. julija, as. Včeraj dopoldne se je pripetila v Beneševo pri Pragi huda gradbena nesreča, slična oni, ki se je zgodila v Pragi na Por-žiču. K sreči pa ni zahtevala tako težkih žrtev kakor v Pragi. Na Masarykovem trgu se je dopoldne podrla nova trinadstropna stavba iz železo-betona. Večini delavcev se je po opozorilu mimoidočih posrečilo pravočasno zbežati dočim so trije delavci ostali pod razvalinami. Enega so rešili težko ranjenega, z dvema drugima pa so se mogli sporazumeti le z znamenji z zvoncem. Opoldne pa sta ponesrečenca prenehala odgovarjati na signale, tako da ni upanja, da sta ostala pri življenju. Pri reševalnih delih so zaposleni benešovski in praški gasilci z vojaštvom. Reševanje pa bo trajalo najmanj dva dni. Krivda še ni natančno do-gnana. Domneva se, da je bila napaka pri računih ali pa pri porabljenem betonu. Govori se, da je bil stavbenik že pred dvema tednoma opozorjen, da je eden izmed dveh stebrov napačno konstruiran. Najstarejši človek propagira abstinenco Carigrad, 2. jul. as. Najstarejši človek sveta, baje 140 let stari Kurd Saro je tajno odpotoval v Ameriko. Tam ga hoče protialkoholna liga po vseh mestih Združenih držav kazati kot živ dokaz za dolgo življenje vodopivcev. Že pred dvema letoma se je obvezal, da bo v take svrhe potoval v Ameriko ter se je dogovorila globa 5000 dolarjev, če Saro svoje obljube ne bi izpolnil. Ker je sedaj maneger zahteval plačilo dogovorjene vsote, je Saro rajši odpotoval v Ameriko. Težka avtomobilska nesreča Belgrad, 2. jul. u. Kakor poročajo iz Stare Kaniže se je snoči dogodila strašna avtomobilska nesreča. Znani veleposestniki Artur, Georg in Kari Liederer so se vozili s svojega posestva v Staro Ka-nižo. Ko so se peljali čez neki most preko Tise, je odpovedala zavora in avto se je prevrnil v globoko reko, kjer se je potopil. Brata Artur in Georg sta bila na mestu mrtva. Velika neurja v Južni Srbiji Belgrad, 2. jul. m. Kakor poročajo iz Skoplja, so neurja v vardarski banovini povzročila veliko škodo. V občini Janov je hudournik porušil 10 hiš in popolnoma uničil setve. V občini Donji Kuste-rački je povodnj uničda vsa polja in porušila 40 hiš. V občini Gračanik jc voda poplavila okrog 70 hiš. Načelnik prištinskega sreza je lakot odšel na kraj nesreče, da organizira nujno pomoč po škodi prizadetim, Sestanek našega kralja s kraljem Karlom II. Bukarešta, 2. julija, as. »Lupta« poroča, da se bosta poleti sestala v Sinaji romunski kralj Karel in jugoslovanski kralj Aleksander. Sestanku se pripisuje ne samo političen, temveč tudi rodbinski pomen. Jugoslavija in inozemstvo Belgrad, 2. julija. AA. Agencija Avala je pooblaščena izjaviti tole: Vesti berlinskega in dunajskega tiska o dozdevnih prizadevanjih angleških tvrdk zaradi poslov, sklenjenih z jugoslovansko vlado kakor tudi o nezadovoljnosti v Londonu nad Jugoslavijo, so brez vsake podlage, netočne in v vsem tendenci-jozne in zlonamerne. Jugoslovanska vlada ceni pomen državnega kredita, zlasti v inozemstvu, ter je svoje obveze izpolnjevala, jih izpolnjuje in jih bo izpolnjevala vedno v največjem redu in točno v dogovorjenih rokih. V ostalem ji splošni finančni položaj države^ to popolnoma dopušča in omogoča, ker je ta položaj v vsakem pogledu povoljen in zadovoljiv. O tem se lahko brez težkoč uveri vsakdo, kdor dobre volje spremlja razvoj jugoslovanskih državnih financ in gospodarsko življenje sploh. Kongres srednješolcev Belgrad, 2. jul. u. Danes dopoldne se je v ve-liki vseučiliški dvorani otvoril kongres vseslovan-skih srednješolcev, število udeležencev je tako veliko, da v dvorani ni bilo za vse prostora. Kongres je otvoril kot zastopnik prosvetnega ministra načelnik ministra Dragotin Ilič. Od češkoslovaškega poslaništva je bil navzoč Vinko Sevčik, od poljskega poslaništva sekretar za tisk Glinka, rektor Petrovič je pozdravil udeležence s toplim nagovorom. S kongresa so poslali brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, predsedniku češkoslovaške republike T G. Masa-ryku, predsedniku poljske republike Možickemu in jugoslovanskemu prosvetnemu ministru Roži Maksi-moviču. Konferenca industrijcev in obrtnikov Belgrad, 2. julija. AA. Dopoldne je bila v in-dustrijskem domu skupna konferenca zastopnikov industrijske in obrtniške zbornice. Na konferenci so razpravljali o zakonskem načrtu glede pospeševanja industrije in obrtništva. Zastopniki obeh zbornic so našli skupno osnovo za stališče, ki g« bodo glede tega zakonskega načrta predložili ministrstvu za trgovino in industrijo. Novi gozdarski pravilniki Belgrad. 2. julija. AA. Minister za gozdove in rudnike je podpisal pravilnike glede uprave gozdov. Prošli mesec sta bili imenovani dve komisiji za izdelavo teh pravilnikov. Njih delo se je začelo 16. junija, končalo pa včeraj. Prva komisija je izdelala te-le pravilnike: Pravilnik proti pustošenju gozdov in pogozdovanju, o puščanju koz na pašo v gozdove, o sestavi gozdarskih svetov kot oddelkih za gozdarstvo pri ministrstvu za gozdove in rude, o ukrepih za vzdrževanje gozdov, ki bodo proglašeni za stal-, no in za časno zaščitene. O ukrepih potrebnih na preprečevanje požarov v gozdovih, ki jih povzročajo lokomotive vlakov, navodila za arondacijo in komasacijo gozdov, odredbe za ohranitev gozdov zgodovinske, znanstvene in umetniške vrednosti kakor tudi prirodnih lepot in redkosti, ki bodo za take proglašene po pristojnih oblastvih, ureditev gozdarske službe pri občih upravnih obla3tvih, na-redba, ki predvideva ukrepe proti seči gozdov in pretvarjanja v druge vrste kulture, pravilnik 0 začasnih potih za izvoz gozdnih proizvodov čez tuja zemljišča, uredba o pogozdovanju skalnatih krajev, pravilnik o postavljanju kvalificiranih strokovnih oseb v nedržavnih gozdovih. Druga komisija je izdelala navodila za opravljanje administracijske službe pri direkciji za šume in za šumsko upravo, pravilnik za opravljanje službe čuvarskega in pomožno-čuvarskega osebja, uredbo o prevažanju lesa po vodi. Razen tega je ista komisija izdelala načrt pravilnika za ureditev državnih gozdov, ki je bil poslan direkciji za gozdove in poljedelski fakulteti v presojo. Komisija je prav tako vzela v delo uredbo o ureditvi glede pobiranja dračja in ureditve planinske paše. Zdravniška komisija DN v Nišu Niš, 2. julija. A A. S snočnim brzovlakom je iz Sarajeva dopotovala v Niš skupina 18 zdravnikov Društva narodov, med njimi tri zdravnice. Ta skupina potuje vsako leto po posameznih državah, da v njih proučuje sanitetne razmere. V njej so odlični zdravniki iz Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Grčije, kakor nekaj naših zdravnikov iz Novega Sada, Zagreba in Ljubljane. Danes so gostje posetili higienski zavod, bolnico, venerični ambu-latorij, kaznilnico in tvornico tobaka. Gostje so zapustili Niš z najlepšimi vtisi. Belgrajske vesti Belgrad, 2. julija. AA. Vrhovni zakonodajni svet je zasedal danes od 16 do 19.30. Na seji je bil končan pretres predloga zakona o notarjih, dalje je prišel v pretres zakon o javnih skladiščih. Belgrad, 2. julija. A A. Z ukazom Nj, Vel. kralja, na predlog ministra za promet ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljen pri generalni direkciji državnih železnic v 5/1 v finančnem oddelku Teofil Dramičanin, dosedanji uradnik iste kategorije in skupine, istega oddelka in iste direkcije na razpoloženju. Belgrad, 2. julija. AA. Turistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo priredi s sodelovanjem vojaško geografskega zavoda, Jadranske plovidbe in ministrstva za promet veliko turistično razstavo v Poznanju na Poljskem. Razstava bo svečano otvorjena 6. t. m. Hiša gre naprej! Na četrti strani poročamo kako je zaradi razdrtega asfalta in fermana z magistrata obtičala hiša sredi Aleksandrove ceste. Do večera pa so se stvari izpremenile na ugodno in Ivrdka Zupan je nadaljevala s to selitvijo hiše, le, da je pritrjene valjarje z ozkimi platišči zamenjala z nepritrjenimi, pa bolj gibljivimi valjarji na Široka platišča. Selitvi prisostvuje nekaj «to radovednežev. Prav počasi se Korzikov cvetlični paviljon v nočnih urah premika naprej. Stavbenik Zupan izjavlja, da bo spravil do jutra OOOOkg težki paviljon na njegovo novo mesto na Miklošičevi cesli. Ce je uresničil svojo napoved, o tem pa naj se prepričajo najprej oni nnši čitatelji, ki bodo brali današnjega i-Slo-vencai na deski ua Miklošičevi cesti.