šivljenie JANUAR 1988 TomaŽ Košir prejel nagrado Borisa Kraigherja <5ir jsriuarja je bila v •^upščini Slovenije slo-ssnost, na kateri so po-^filili letošnje Kraigherje-^^grade gospodarstve-ip P}- ^ed petimi nagra-^Gi je tudi naš glavni di-^ektor TOMAŽ KOŠIR. V ^^zložitvi je zapisano: ^omaž Košir, rojen 12. ^ovembra 1951 v Žireh, r^'ejme nagrado Borisa ^ ''aigherja kot priznanje .jzjemne dosežke traj-,®jsega pomena v gospo-%stvu v letih 1980 do Komisija mu je na-nagrado zlasti za-Д, . izvoznih dosežkov Pine; več kot polovico Ofzvodnje je namreč Al-io'l' ^^^PGlo prodati na tu-in to z lastno bla-znamko in v višjih ^'^skih razredih. Nagrajenec opravlja naloge glavnega direktorja v DO Alpina od 1. maja 1980 dalje. Ob nastopu si je nagrajenec zastavil naslednje poslovne naloge: izvažati je treba vsaj 50 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje na konvertibilno območje; doseči prodor na zahodne trge v višjih censkih razredih, s povečano kvaliteto proizvodnje, s svojo tehnologijo in znanjem. Te naloge je v šestletnem obdobju nagrajenec tudi v glavnem uresničil. Tako se je proizvodnja povečala za 7 odstotkov, ob hkratnem bistvenem izboljšanju kakovosti, ki je Alpino uvrstila v vrh slovenske obutvene industrije. S tem se je uresničila napoved, da se bo povečal delež izvoza v celotni proizvodnji; ta je 1981 znašal 53 odstotkov, in se je v letih 1983 in 1984 povečal na 66,3 oz. 72,3 odstotka ter v letu 1985 dosegel vrhunec — 78 odstotkov celotne proizvodnje; delež konvertibilnega izvoza je zrasel od leta 1981, ko je znašal 22,5 odstotka na 52,1 odstotka v letu 1983, v letu 1984 je znašal 61,6 odstotka, v letu 1985 pa se je zaradi nove devizne zakonodaje znižal na 54,6 odstotka. Alpina danes izvaža svoje izdelke pod svojo znamko v kar 22 držav sveta. Ustanovila je tudi svojo tvrdko v ZDA Alpina Sports Corporation ter (Nadaljevanje na 2. strani) "Nagrada Borisa Kraigherja pomeni zame in za Alpino veliko čast, vendar ima to priznanje ^Udi grenak priokus, zaradi razmer, v katerih smo se znašli tudi zaradi težjih pogojev gospo-^Пепја«, je izjavil Tomaž Košir Čakajo nas odgovorne naloge Konec lanskega leta so se na pobudo organizacije zveze komunistov sestali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodilni delavci. Pogovarjali so se o poslovanju v delovni organizaciji, pri čemer so na eni strani ocenili proizvodnjo in poslovanje v preteklem letu, na drugi strani pa predlagali nekaj usmeritev, ki naj bi pripomogle k boljšemu delu. Prevladovalo je mišljenje, da je treba pospešeno uvajati novosti na področju razvoja, organizacije in kadrovske politike. Se posebej je bila poudarjena nujnost, da res osnujemo pravi razvoj, ki bo lahko ločeno od priprave dela ustrezno opravljal svojo vlogo. Spremembe . v drugačnem načinu dela pa narekujejo tudi nekatere kadrovske spremembe. To pa pomeni, da moramo postati organizacija večjih možnosti tudi posameznikov, da bodo lahko uveljavljali svoje znanje in sposobnosti prav na tistih delih, ki so jim najbližja. Uspešnost delovne organizacije zmanjšuje stroške, ki jih imamo preveč. V tem pogledu bo treba razmišljati o racionalizacijah. Vse te usmeritve seveda terjajo, da zlasti vodilni sestavijo ustrezen predlog ukrepov, ki jih bo možno uresničevati le s podporo vsega kolektiva. Nejko PODOBNIK DOGOYttRJnfflO te -DOOOYORIU SfflO fE Ob rob sklepom delavskih svetov Delavski svet TOZD Proizvodnja je obravnaval poročilo o dosegu plana za mesec november, ki je bil dosežen 93,8 %. Tako po 11 mesecih zaostajamo za planom 3,7 %. Izpad plana bo tako znašal približno 80.000 parov obutve. Kvaliteta je v celoti gledano kar zadovoljiva, razen pri Colo-radu, kjer so bile velike težave zaradi neustreznega materiala in slabega dela kooperantov, tako je bil odstotek škarta več kot enkrat presežen. Podano je bilo poročilo o delu obrata Sentjošt, ki je do konca oktobra izdelal blizu 23.000 parov notranjih čevljev. Produktivnost je zadovoljiva, občasne težave povzročajo le menjave artikla. Trenutno je zaposlenih 18 ljudi, zanimanje za zaposlitev se veča in računamo, da bo v prihodnje možno povečati proizvodnjo in organizirati delo v dve izmeni. Delavski svet je obravnaval in potrdil podpis licenčne pogodbe z izumiteljem Stanislavom Kai-serjem, ki je izumil toplotno obuvalo, katerega bomo vgradili v smučarske čevlje. Za odkup izuma in pomoč pri izvedbi bomo namenili 90 milj. din, s tem da bo plačilo izvršeno v štirih obrokih. Poleg tega je dajalec licence udeležen z 2 % od netto dosežene tovarniške prodajne cene, pod pogojem, da je izvršena dinarska ali devizna realizacija. Za nemoteno preskrbo z materiali v letu 1988 je bil odobren najem inozemskega kredita za financiranje uvoza, v višini 1,5 do 2 mio DM. Obravnavano in potrjeno je bilo več odpisov raznih vzorcev, ki so bili dani kupcem na domačem in tujem trgu za razne potrebe (naročanje oz. prodajo naših izdelkov, testiranje, ipd.). Nekaj odpisov je bilo tudi zaradi reklamacij. Obravnavali so še prošnjo za razrešitev, ki jo je podal direktor TOZD Proizvodnja, ki želi biti predčasno razrešen dolžnosti, ker meni, da bi na drugem delu lahko bolje opravljal delovne naloge in s tem več doprinesel DO. Delavski svet je potrdil razrešni-co in imenoval za vršilca dolžnosti Bojana Starmana, do izvedbe razpisa. Potrdil je pogoje razpisa in imenoval tričlansko komisijo s strani TOZD v sestavi: Alojz Modic, Romana Tavčar in Silvo Kos. (Nadaljevanje s 1. strani) mešano tvrdko skupaj z Elanom Begunje v ZRN. Na drugih trgih pa uspešno sodeluje z drugimi tujimi tvrdkami, da bi si zagotovila solidno in učinkovito prodajno mrežo. Ti razvojni dosežki so bili omogočeni z uveljavljanjem lastnega znanja pri kreiranju športne obutve. Alpina danes proizva- ja desetino svetovne proizvodnje športne obutve in pokriva npr. 30 odstotkov trga v ZDA ter kar 35 odstotkov norveškega trga. Alpina je ob tem prejela častno diplomo, ki jo je prevzel predsednik delavskega sveta delovne organizacije Gregorij Pu-stavrh. Vsi DS pa so obravnavali predlog plana za leto 1988. Zaradi nestabilnega gospodarskega položaja je planiranje v tem času dokaj negotovo, zato so izoblikovana le osnovna izhodišča strategije za nadaljnji razvoj, kot so: dolgoročno izvažati vsaj 50 % fizičnega obsega proizvodnje na konvertibilno področje, postopno prehajanje v višje cenovne razrede, oz. doseganje višje akumulacije, investicije predvsem v razvoj izdelkov, kadre, znanje in posodabljanje tehnologije. Končni dolgoročni cilj pa je doseganje visokih OD Sprejet je bil še sklep, da se s 1.1.1988 povečajo urne postavke za 110%, koeficient uspešnosti DO pa se zniža od 1,80 na 1,00. Pocenitev poslovanja je pogoj, da bomo sploh še lahko delali Pri izdelavi letnega planskega dokumenta za leto 1988 smo v zelo težkem položaju. Predvidevanje prihodnosti v položaju, ko je neznanka celo to, kaj bo danes, je skoraj nemogoče. Na to vplivajo predvsem zunanji pogoji gospodarjenja, ki se stalno spreminjajo, spremembe v obračunskem sistemu in poslovanje v visoki inflaciji. Predvidevanje gospodarske politike in višine inflacije za prihodnje leto je nemogoče. _ Vendar pa to še ne pomeni, da moramo s planiranjem počakati do trenutka, ko se bo gospodarski položaj stabilizi' ral. Načrtovanje je akcijsko, usmerjeno v doseganje smotrov in ciljev. Glavno vlogo pri planiranju ima izdelava strateške usmeritve organizacije, ki mora odgovoriti na vprašanje, kje smo in kaj želimo doseči. Naša glavna naloga je doseganje ciljev in smotrov, ki smo jih dolgoročno zastavili. To pa predvsem s sredstvi, ki so nam na razpolago znotraj delovne organizacije, oziroma na nas samih je, kako se bomo znašli v dani situaciji v okolju Naš končni cilj je dolgoročno doseganje visokih osebnih dohodkov v DO Alpina. To pa pomeni ustvarjanje celotnega prihodka, dohodka in akumulacije, ki bodo to omogočili. Prodaja na domačem trgu pre" ko MPM bo v letu 1987 po oceni ostala realno na ravni iz leta 1986, preko grosistične prodaje pa bo realno slabša od lanskega leta. Večji bo izvoz na zahodni trg. skoraj za polovico pa se bo zmanjšal izvoz na klirinško področje. Pri konkretizaciji nalog za na; slednje leto moramo upoštevati rezultate in ocene poslovanja v letu 1988 in naše dolgoročne usmeritve: Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ing. Marko Bule je izročil častno diplomo, ki jo je sprejel predsednik delavskega sveta DO Gregorij Pustavrh Z analizo sedanjega stanja in z upoštevanjem prihodnjega razvoja smo postavili osnovna izhodišča strategije za nadaljnji razvoj: — dolgoročno izvažati vsaj 50 % fizičnega obsega proizvodnje na konvertibilno področje — postopno prehajanje na zahodnih tržiščih v višje cenovne razrede, oziroma doseganje višje akumulacije s prodajo obutve na ta tržišča — investicije ne usmerjati več v povečanje obsega proizvodnje. ampak predvsem v kadre, znanje, razvoj izdelkov in posodabljanje tehnologije, vse z namenom prodreti na višjo kvalitetno in cenovno raven Ko analiziramo poslovanje v letu 1987 ugotavljamo, da smo poslabšali produktivnost dela, v primerjavi z letom 1986. Prav tako se je poslabšal obrat kapitala. Toda kljub povečanju zalog smo imeli težave v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala. Vpliv sezonske komponente se je v letu 1987 še povečal, saj bo po oceni za leto 1987 več kot 50 % realizacije od prodaje blaga ustvarjene v zadnjih mesecih leta. Sezonski značaj naše proizvodnje pa poglabljamo še s kas-nitvami dobavnih rokov. 1. Večjo usklajenost delovanj® med nabavno, proizvodno in prodajno funkcijo bomo doseg" z uvajanjem mesečnih planov, ki jih bodo izdelovali skupaj delavci iz nabavnega, proizvodnega in prodajnega sektorja. S temi operativnimi plani morantio odpraviti zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala in zmanjšanje zalog končnih izdelkov, ki so rezultat desortira-nih pošiljk kupcem, ter kasnitve dobavnih rokov. Povečanje zalog materiala pa bomo zmanjšali predvsem na račun neidočih (nekurantnih) zalog. 2. Z reorganizacijo službe za kontrolo kvalitete, ki bo organizirana na ravni DO in bo razdeljena na vhodno, procesno in коП' čno kontrolo, bomo povečali tudi DOGOynRJflfflO SE -DOGOVORIH smo SE tr l^oyornost službe od kvalitete '^aelka. Stroške materiala in dela, jih vkalkuliramo v prodajno .'Л(!^1ка, nam kupci zlasti ve6 7'^ trgih v ceni ne priznajo C. Zato bo nujno poceniti naše i ® °v®nje. Pomembno vlogo DnpiM® tem področju kadrovska пр ® in izkoriščenost delov-,^asa. Enako kot stroški del morajo tudi stroški Q Л opravičiti v ceni izdelka, g ''opia samo tista dela in nalo- 4 i"®*" jih trg prizna, faz • dolgoročni strategiji Ц oja smo postavili ciljne j^^fitve razvoja pri lahki in °*)"tvi, katerim se bomo IQ00 '■ približati tudi v letu v),!?' K temu pa bomo morali tie tudi natančne operativ-Plane uvajanja nove proiz-"enje. razvoju organizacije dela, (jilj^^ora biti v celoti podrejena usmeritvam, bo prispe-'n ^r®®''zacija projektnih nalog let. nagrajevanje, ki se bo v u 1988 še izpopolnjevalo. Za ^ naloge in usmeriva so j^^še nadaljnje delo nujne. Пја sliko našega poslova- dii ^"10 dobili pri planu realiza-stroškov za leto 1988. Pr-^^^ne, ki smo jih naredili na Za To predpostavk, so Up 4^0 Proizvodnja pokazale io razliko med realizaci- p^'" stroški, na TOZD Prodaja in ^Umulacijo, ki je realno niž-^ Ocene rezultata v letu 1987. »ovse, da bomo po-РокГ° P^'Ggledali stroške našega Pq I ^enja in delovne učinke za-Peli Гtej osnovi bomo iz-DnJi® aktivnosti za pocenitev •Poslovanja. Pla "^^^"ostni del plana, oziroma nirano realizacijo in planira- Spr za leto 1988 bomo 1(0 v mesecu februarju, ђјУ^о znani rezultati poslova-gQ..y 'Gtu 1987, kar nam bo omo-tQ planiranje za le- P| an proizvodnje po ^stah obutve ^rsta obutve Količina v 000 parih J^kalkV S>urf ^Pfeski ^lorado žen^u- ^'soki žen "izki 400.000 350.000 30.000 200.000 450.000 150.000 450.000 210.000 2.240.000 "■odaja gg'^lpina bo V letu 1988 izvozila Pfoi" 'Celotne proizvodnje. 52 % ali 1.170.000 parov tibii-® bomo izvozili na konver-З45 «2 področje, 16 % oziroma " parov obutve pa na kli- rinško področje. Skupni delež izvožene obutve ostaja enak kot v planu za leto 1987 in ob devetmesečni realizaciji za leto 1987. Znotraj skupnega izvoza pa se povečuje delež izvoza na zahodno tržišče, na račun zmanjševanja deleža izvoza na Vzhod. 32 % celotne proizvodnje ali 725.000 parov obutve bomo prodali na domačem trgu. Športne obutve bo največ izvoženo v ZDA in Skandinavijo, lahke obutve pa na Nizozemsko in ZRN. Največji vzhodni kupec je Sovjetska zveza. Na domačem trgu bomo prodajali preko lastne maloprodajne mreže, športno obutev pa tudi preko grosi-stične prodaje. Kadrovanje Število zaposlenih se bo v letu 1988 povečalo za 1 %. Število zaposlenih se bo povečalo v TOZD Proizvodnja za 22 delavcev, v TOZD Prodaja bo ostalo nespremenjeno, v DSSS pa se bo število zaposlenih zmanjšalo za 4 delavce. V DSSS se bo izboljšala kadrovska struktura zaposlenih, ob nekoliko manjšem številu zaposlenih, kar je tudi naša dolgoročna usmeritev. V TOZD Prodaja bo kvalifikacijska struktura zaposlenih ostala nespremenjena. Največje kadrovske spremembe predvidevamo v TOZD Proizvodnja. Povečanje števila zaposlenih je predvsem na račun večjega zaposlovanja v obratu Sentjošt (16 delavcev) in v obratu Col (4 delavci). Spremenila se bo tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih. Povečalo se bo število nekvalificirane delovne sile (zlasti v obratu Šentjošt) in zaposlenih s srednjo izobrazbo (zlasti v proizvodnih obratih v Žireh). Analiza kadrovske situacije v TOZD Proizvodnja je pokazala, da bo polno zasedenost težko doseči, zlasti v proizvodnih oddelkih v Žireh. Socialna politika Začete akcije v letu 1987 na področju delne nadomestitve stanarin bomo nadaljevali tudi v letu 1988. Tako bo narejen preizkus še za morebitne nove upravičence, in sicer predvidoma v mesecu februarju 1988. Nadaljevali bomo z delrm pri pomoči delavcem z nizkimi osebnimi dohodki in delavcem, ki ne dosegajo norm. Za leto 1988 bomo na skladu skupne porabe planirali sredstva tudi za socialne pomoči. Ta sredstva je težje planirati, ker je njihova poraba predvsem odraz nepredvidenih sprememb v družini in okolju. Na področju alkoholizma bomo v letu 1988 izvajali podobne akcije kot v preteklih letih. Služba za načrtovanje in analize Z občnega zbora sindikata TOZD Proizvodnja Sindikalna organizacija je z nami kritičen zaradi ukrepov ZIS, devizne zakonodaje, itd. Sindikat je svoje ocene poslal na Republiški svet zveze sindikatov še pred odprtim pismom zveze sindikatov. Delo-življenje: Kaj konkretno ste se dogovorili v občini? Sandi Bartol: Dogovorili smo se več stvari. Med drugim, da sindikat budno spremlja razmere v vseh delih delovnega procesa in da že iz pobud v sindikalnih skupinah preko izvršnih odborov reagiramo na različne pojave, ki zmanjšujejo uspešnost. Od vodilnih bo sindikat tudi zahteval, da pripravijo take poslovne programe, ki bodo dohodkovno, tržno in izvozno usmerjeni. Ob zaključnem računu in vzporednih razpravah bo sindikat vztrajal, da se pripravijo vsem razumljiva poročila. FYi tem naj bi bilo še posebej opozorjeno, kako je z zalogami, likvidnostjo, inovacijskim dohodkom, delovno disciplino ... Sindikati bodo sproti opozarjali višja sindikalna vodstva na ukrepe, ki so za delavce nevzdržni. V teh časih je tudi važno, da skrbimo za socialno varnost delavcev. Del članarine je namenjen za socialne pomoči najbolj ogroženim. S tem smo že pričeli in vsaj delno podprli okoli 30 delavcev. Delo-življenje: Kaj pa mislite o štrajkih? Sandi Bartol: Sindikat bo v vsakem primeru z delavci. Podpirali ne bomo le teženj po uravnilovki in zahtev po višanju OD, ki ne bi imeli osnove v delu in v ustvarjenem dohodku. Zahtevali pa bomo tako razvojno politiko, ki bo omogočala normalno poslovanje delovnih organizacij. Sindikat naj bi postal trd partner poslovodnim strukturam in izvršnim svetom na vseh rav- Sandi Bartol Udeležilo predsednika Občinskega sveta zveze sindikatov Sandija Bartola na občnem zboru v TOZD Proizvodnja smo izkoristili za kratek pogovor o vlogi sindikata v teh novih razmerah. Delo-življenje: Kakšna je torej gospodarska situacija v občini? Sandi BARTOL: V sindikatu občine smo že sredi novembra ocenili, da se bomo soočali z resnimi težavami. Predvsem smo se oprli na strokovnjake. Sestal se je tudi svet za dolgoročni program ekonomske stabilizacije v občini, kjer so temeljito razpravljali o posledicah intervencijskih ukrepov zvezne vlade. Kritično je bil obravnavan tudi osnutek resolucije za prihodnje leto. Analizirali smo tudi vesti iz delovnih organizacij, ki smo jih dobili preko razprav na več kot polovici dotedanjih sindikalnih občnih zborov. Jasno, da je bilo treba napraviti korak naprej in naredili smo ustrezen akcijski program. Od komiteja za družbeni plan in zavoda za razvoj smo zahtevali ocene razmer, s katerimi se srečujejo v OZD. Na našo pobudo so se s predsednikom občinske skupščine sestali najbolj odgovorni gospodarstveniki naše občine. Ugotovili smo, da je položaj v občini izredno neh. Nejko Podobnik кпко ufTVflRJomo Pulz merimo z otipom žile Tale nenavaden naslov mi je bližji, kot razprava o strategiji in taktiki, bitki ali borbi v trenutnem položaju itd, saj govorimo in pišemo že kot v kakšnem vojaškem štabu ... Ali smo res tako daleč? No, beseda je danes o povsem vsakdanjih stvareh, kot je na primer naše delo. Ni bil moj namen, da bi ugotavljal, kako poteka proizvodnja, niti ne da bi poglobljeno analizirali probleme. Sprehod skozi tovarno človeku daje le bežne vtise ... Obiskal sem predvsem oddelke, o katerih smo v zadnjem času nekaj več slišali. v montaži brizgane obutve delajo največ za izvoz Iz šivalnice Žiri Iz montaže športne obutve Ne izpustimo priložnosti Sredi decembra sva z glavnim direktorjem obiskala naše največje kupce — firmo Alpina Sports Corporation v Združenih državah Amerike. Osnovni namen obiska je bil dogovor o cenah smučarskih in tekaških čevljev za sezono 1988/90. Obisk sva izkoristila še za ugotavljanje prodaje v tej sezoni, pogovore o težavah z izdobavami, naših izdelkih, predlogih partnerjev za naslednjo sezono in končno o za nas vedno neugodni temi — o reklamacijah. moramo izkoristiti že v prihodnji sezoni. O produktu (izdelkih) in njegovem razvoju pri firmi Alpina Sports veliko razmišljajo. Zavedajo se namreč, da je dober produkt osnovni pogoj za uspešno prodajo. Razprava je bila zato zelo zanimiva in precej je bilo želja oz. predlogov, katere sva po vrnitvi posredovala sodelavcem. Kar zadeva reklamacije, lahko povem, da so bili, kot vedno, vsi vrnjeni čevlji lepo razstavljeni, tako da nama je bilo delo močno olajšano. Pri smučarskih čevljih sva videla obutev z napakami, katere smo medtem že odpravili (poceni spoilerji, počeni jeziki, ločeno oblazinjenje spoi-lerjev). Bolj zaskrbljujoče so napake, ki se pojavljajo pri modelih za letošnjo sezono 1987/88, na primer pokanje spojlerjev pri vpe-tju, ali pa pokanje šal na ne običajnih mestih pri rabljenih čevljih. Tudi pri tekaških čevljih bi lahko napake razvrstili na tiste. Analiza izdobav v letošnjem letu za nas ni bila prav nič ugodna. Vse preveč je bilo kasnitev in drugih drobnih napak, tako da je bila kupčeva ocena dokaj slaba, naša rezerva torej, katero ki se pojavljajo redno (počeni podplati, odlepljanje, o čemer je bilo že veliko govora) in na napake, ki se pojavljajo pri novih modelih (deformacija NNN podplatov ter pokanje le-teh v petnem delu). Ker so to napake, ki se pojavljajo pri novih modelih in pri sistemu, ki še ni zaživel v polni meri in je na najboljši poti, da se čvrsto utrdi na svetovnem trgu, moramo storiti vse, da se ne pojavljajo več. Vtise z razgovora o najpomembnejši temi obiska ) določitvi cen za naslednjo sezono — sem prihranil za konec, kajti tak je bil tudi vrstni red razgovorov v Združenih državah. Velik padec dolarja v primerjavi z drugimi valutami je že v začetku narekoval nič kaj prijetno temo. Ker smo si prve predloge o cenah izmenjali že pred obiskom, smo se lahko takoj lotili posameznih modelov, najprej smučarskih čevljev in nato še cen tekaških čevljev. Naše predlagane cene so bile višje od njihovih, zato sem pričakoval, da bo razgovor daljši in težji. Na moje veliko presenečenje ni bilo tako in kar hitro smo se sporazumeli. Za Alpino pa pomenijo dogovorjene cene (ob predpostavki da bodo izvozne stimulacije v naslednjem letu sproti poravnane) najmanj tako donosno prodajo kot na evropskem trgu. Boris MARKEU ORION art. 3325-1 Klasični smučarski čevelj za začetnike in rekreativce, zapenjanje in obuvanje j® lahko in enostavno. Notran]' čevelj je klasične izdelave № prilagojen zgradbi nog^-Čevelj je zaradi svoje udob' nosti in prostornosti primeren tudi za smučanje z moč' nejšo nogo. Art. 1240 Čevlji za po smučanju naše malčke. Izdelujemo KAKO umnRinmo sn posebno v športni, zdesetkane, veliko mla-j p. j® odšlo začasno drugam, ®camo jih največ v dodatni ontazi šal. Slaba volja, kaj bo vii^^tf^ • •. Tako to ne gre, pra-Eo strani se je že dol- ^,.p®zaj vedelo, da je narejeno ^ iko gornjih delov ... Ljudje ne razumejo: imamo str ■ 'kooperantov, na drugi Se mi nimamo kaj delati, J. ^Pjašujejo. Hudo je to, da to Dr^g tudi izkušene, odlične esivalke. Kar onemim, saj ne wznam te skrivnosti... Ija ^žki montaži, kjer so prav-u f izdelovali vzorce (potniško še 9'ip) za Ameriko, to delajo -J.L® južno poloblo. Manjka gor-3'h delov. sa je v lahki montaži, 2m zato z zmanjšano mogijivostjo. Problem so tudi sestavni deli. p Hiontaži smučarske obutve C^orijo o osebnih dohodkih -je možno, da nekdo dobi ° malo, se je spet kdo zmotil kaj. p® ~ pogovoriti se je izv P/narsičem. Ta dan v pro-Pr' .j* ni bilo brez razprav o Teditvi, na kateri so bila pode- Ijena priznanja najboljšim slovenskim športnikom. V montaži smučarske obutve vidijo še rezerve, celo v samem oddelku, toda ko je treba poprijeti, to tudi znajo. Na hodniku se, sicer dobro informirani, sprašujejo, kako da je treba isti artikel delati po večkrat. Nič ne pomaga velika naročena serija, če se je treba vedno znova privajati. Ali je drugačno planiranje res nemogoče. Je to zaradi pomanjkanja materialov, ali nedogovorjenih naročil ali še kaj slabšega? Vsega tega »cirkusa« v proizvodnji mi je počasi dovolj, pa se odpravim v bolj mirne predele — vsaj tako mislim. V skladišču spet naletim na gnečo. Ja, to so čevlji — Colorado, ki jih izvažamo preko Centrotekstila v Sovjetsko zvezo. Pošiljka je bila zavrnjena zaradi škarta; nekaj zaradi materiala, nekaj zaradi dela kooperantov. In če je blago že narejeno in v skladišču, ga je treba še odpeljati. Grosisti oklevajo, našim prodajalnam vozimo vse naročeno blago, tudi tisto obutev, ki jo bodo prodajali po novem letu. Ka- Nekaj čevljev, ki smo jih delali decembra Modna obutev zahteva tudi dober, strokovni finiš Še trenutek in smučarski čevlji bodo potovali v skladišče g j barvnih kombinaci- je ' ^^uvanje in zapenjanje Zelo enostavno in lahko, ke*^ zelo praktično za otro- 8379 7030198 702 Art. 9757 Elegantne ženske sandale z ozkimi jermenčki, ki jih izdelujemo že več let za nizozemsko tržišče. Letošnjo sezono jih izdelujemo v treh barvah (bela, rdeča, in črna) фг* 8379 (7030198) . ^nska troterka izdelana m ^^.Gjega boksa TROJA, z odnim in praktičnim pod-Pi^m iz TR gume. vo izdelujemo za iz- 2 v Sovjetsko zvezo. KR 119^72 Preden gredo avtomobili na pot je treba pogledati, če je vse v redu Art. 9756 Praktične ženske sandale izdelane iz mehkega ševret usnja in usnjeno podlogo. Oblikovana steljka in zelo praktična peta dajeta posebno udobje pri nošnji. Vladimir PIVK ko čimbolje izkoristiti vožnje, kombinirati prevoze, da bi bilo čimmanj stroškov, to je osnovna misel v avtoprometu. Pa ni tako enostavno. Ni pravočasno podatkov in potreb za prevoze; v zadnjem hipu pa je težko kombinirati. Razmišljajo o boljši evidenci . Potegnimo še rdečo nitko, ki jo ob novem letu nikakor ne moremo zavozlati — to so plače in življenjski stroški. Beseda o tem je med ljudmi na prvem mestu. Vse skupaj postavljamo pred delom. To seveda nikamor ne vodi. Morda pa ta obrnjen vrstni red kaže, da se ljudje počutijo nemočne ... Na koncu — več uspehov, mirnejše in bolj srečno življenje želim vsem. Nejko PODOBNIK KAKO UmARMMO -te 5-godišnjica prodavnice Alpina Aranđelovac Ovih dana naša prodavnica slavi jubilej petogodišnjicu otvaranja. Naša prodavnica u Arandelovcu zapošljava troje radnika; poslovoda Dragoslav Stefanović i prodavaćici; Drago-slava Jovanović in Mirjana Gavrilović. Arandelovac je grad sa 25.000 stanovnika. U samom gradu je podjednako razvijen i turizam i industrija. Stiče se uti-sak da je kupovna moč potrošača dosta dobra, ako se uporedi broj stanovnika sa brojem prodavnica. Mi imamo dosta kon-kurencije ali mi radnici Alpine u Arandelovcu bijemo bitku za svakog potrošača, jer samo na taj način možemo da ostvari-mo ciljeve, koji stoje ispred nas. Sad je malo drugačije jer Arandelovac pa i sama okolina zna da u njihovom gradu po-stoji Alpina. To smo postigli putem informisanja lokalne radio Staniče, a takode i samim našim ponašanjem prema potro-šačima. Sto se tiče plana i prometa on stalno raste iz godine u godinu, dosad je to sa uspehom realizovano. Prošle godine plan smo prestigli tako po parovima, kako i finansijski i ostvarili preko 10 milijardi dinara prometa. Zna-ći, prodali smo više od plana 1300 pari. Za ovaj period rada nismo imali nikakvih problema a mi ćemo našim radom i zalaganjem opravdati poverenje koje nam je Alpina ukazala. Drugarski pozdrav! radnici ALPINE Arandelovac Iz naših prodajaln 20 godina »Alpine« u Koprivnici Trideset godina prodavnice Alpina Beograd II u proljeće 1988. godine ula-zimo u 20. godišnjicu postoja-nja naše prodavaonice u Koprivnici. Prodavaonica je otvorena aprila mjeseca 1968. godine, u lokalu privatnog vlasništva, gdje se i danas nalazi, opremljena kao stariji tip prodavaonice. Od samog početka rada radio je u prodavaonici jedan prodavač i poslovoda Josip Golubić, koji je sada u mirovini. Po odlasku pro-davača več u septembru mjese-cu iste godine počeo je raditi novi prodavač sadašnji poslovoda Stjepan Burek, koji je prilikom odlaska starog poslovode 1979. godine u mirovinu preuzeo pro-davabnicu. Zajedno sa novim sadašnjim poslovodem nastavili su rad sadašnji prodavači, Krunoslav Hirjanič i Slavica, a isti su več bili u radnom odnosu prije dvije godine u prodavaonici »Alpina« Koprivnica. S obzirom na dosta loše uvjete rada, osoblje prodavaonice postizalo je dosta dobre rezultate, a naročito su se rezultati poboljšali u poslednjim go-dinama. ti budu prema mogućnostima na najvišem nivou i planovi u pot-punosti ostvareni, samo ako bu-demo dobijali na vrijeme robu i dobre modele. U 1987. godini demo parovni plan ispuniti a tako-der financijski i prebaciti. Prema zadovoljstvu kupaca naše kolekcije dobro su prihvaćene u gradu Koprivnica i okolini van grada, a ne smijemo izostaviti i strane kupce iz susjedne Madar-ske koji takoder kod nas dolaze da kupuju i to naročito modele »Alpina« što im ni je daleko jer imaju od samoga prelaza grani-ce do prodavaonice oko dvadese-tak kilometara. U samom gradu uz dosta veli-kog broj a prodavaonica, sa našim rezultatima rad možemo svrstati čak i na drugo mjesto prodavaonica obuče. U letu 1957. godine jedna medu prvim prodavnicama otvorena je prodavnica Alpina Beograd II, Nušićeva br. 22. Slobodno možemo reči, da se prodavnica nalazi blizu centra grada, medutim, iako se nalazi nadomak centra nismo u tržnom centru, jer se nalazimo u jednoj sporednoj zabitoj ulici, koja nije prometna i pazarna več samo prolazna. Ulica je podeljena na dva dela; deli je podzemni drak-stor in široki Bulevar revolucije, tako što je donji deo ulice odse-čen od tržnog centra gde se nalazi naša prodavnica. S obzirom na lošu lokaciju naša prodavnica je svih trideset godina ispunjavala postavljene planove, iz godina u godinu sve više napreduje, mada radi sa tri osobe. Sta reči o samoj prodavnici i izgledu; sve do 1978. godine lokal je klasičnog izgleda sa visokim plafonom do četiri metra sa vrlo teškim uslovima za rad. Sa mnogo problema te godine dobi-vena je saglasnost za adaptaciju gde je dobiveno više prostora za rad sa priručnim magacinom i galerijom. Uslovi rada mnogo su bolj i, uvodenjem termo grijanja oslobodili smo se nafte, uglja i drva. Nedostatak prodavnice koji jednim delom utiče na proda-ju, je dosta mali izlog, veličine dva metra i vrlo težak za aranži-ranje. Sve do 1972. godine prodavnica je radila dvokratno što je uticalo delom na promet. Do-laskom sadašnje poslovode iz prodavnice 23emun i tada dve mlade prodavačice Slavke Velj- kovič i Desanke Veličkovič dogovorom se uvodi neprekidno rad-no vreme, koje se prihvata sa zadovoljstvom i od strane potrošača. Sada u svako doba dana mogu probati i pazariti Alpina cipele jer u Beogradu postoje samo dve prodavnice Alpina obuče. Ovih trideset godina najviše napora za uspehom odnosi se na prodavačice Slavku i Desanku koje dvadesetdve godine rade u ovoj prodavnici i sa petnaest godina poslovodom Miličem. Ovaj kolektiv smatra da ova godina 1987 jedna od naj uspešnih godina. Nadamo se i dalje dobrim rezultatima pozdravlja vas kolektiv Alpina Beograd II. Milic STEFANOVIĆ Prema mogućnostima prodaj-nog prostora, bez priručnog skladišta i udaljenog glavnog skladišta, ipak smo dovolj no ob-skrbljeni sa robom koja se traži na našem tržištu. Uglavnom sve planove. koji su nam bili postavljeni od strane centrale, uvjek smo ispunjavali pa čak i za nekoliko procenata prebacivali. Takoder nam je želja da se i dalje, iako je došla krizna situacija kupovne moči, sa najviSim zalaganjem trudimo da nam rezulta- Cedo Latinčić je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD Prodaja U prodavaonici nisu se trosila nikakova sredstva za adaptacije od otvorenja pa sve do sada, jer i dosadašnji uvjeti nisu dozvo-Ijavali da bi mogli nešto izmjeni-ti. Zato nismo zadovoljni na ovoj lokaciji dalje, več se zalažemo da se nade drugo bolje mjesto za otvaranje nove prodavaonice, imamo priliku da u 1988. godini idemo u izgradnju nove trgovine i to u najboljem trgovačkom centru grada, a gdje je več utvr-dena lokacija i administrativni radovi su u toku i načinjeni sporazumni dogovori sa drugim zainteresiranim trgovačkim organizacijama. Ako bi 1988. godine uspjeli izgraditi novu prodavaonicu, nama bi bila 20. godina rada prodavaonice u Koprivnici, največ* radost otvorenje nove prodavaonice. Za sada bi nam to bili naj-veči planovi u budučem radu sa kojima bi poboljšali daljni rad i postigli veče rezultate rada i poslovanja. Radi bolj eg sutra treba da nas shvate i rukovodioci naše radne organizacije i pomogn" nam da se maknemo što prije iz lokacije privatnika i napravimo vlastitu prodavaonicu, jer sa do; sadašnjim rezultatima u staro] prodavaonici se zaradilo da se napravi nova. Pozdravljaju vas prodavač' Slavica Cižmak, Krunoslav Hirjanič i poslovoda Stjepan Burek- Kolektiv prodavnica Alpina Koprivnica KflKO UfTVARjnfflO Sodelovanje je pogoj za uspeh Nn a predstavitvi študije, ki jo je za nas izdelal Studio Markers Delo, so se v razpravo vključili tudi naši strokovnjaki Živahna razprava je pokazala, da ljudje razumejo položaj. Ko bodo sprejete ustrezne usmeritve, bo poleg podpore potrebna še doslednost pri izvajanju začrtanih nalog. tremi smučarskimi mušketirji Tomažem Cižma-У Klemenom Bergantom in Robertom Žanom se je pogo-'lal novinar Marjan Fortin Na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov DSSS je sodeloval tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Franc Benedik sg gospodarski situaciji v delovni organizaciji je na sam " družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov ou pravni h organov poročal glavni direktor Tomaž Košir V avtoprometu razmišljajo o izboljšavah Tudi v avtoprometu razmišljajo o racionalizacijah. Vodja vzdrževalnih obratov Tone Žibert meni, da rezerve prav gotovo so in med drugim je povedal; »Kar zadeva prevoz, ni vseeno, s kakšnimi tovornjaki to opravljamo in kako so vožnje organizirane, da je vozilo res čimbolje izkoriščeno. Planiranje voženj bo zato nujno, prilagajati se moramo, toda predvsem se bo s koristniki voženj treba dogovoriti, da bo to planiranje res možno. Kar zadeva primerjalne stroške, pa nam bodo v finan-čno-računovodskem sektorju pripravili potrebne izračune.« N. P. ZA UREDAIKOYO fflIZO na temo SODELOVANJE JE POGOJ ZA USPEH V razgovoru so sodelovali: Ivan CAPUDER, direktor TOZD Prodaja, Tone KLEMENCiC, direktor TOZD Proizvodnja, Bojan STARMAN, vodja komerciale lahka obutev in Jože BOGATAJ, vodja komerciale športna obutev. Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Vladimir PIVK, zapiske je uredila Anuška KAVCiC. Delo-življenje: Znano je, da je uresničevanje načrtovanih ciljev pogosto odvisno od zmogljivosti proizvodnje, časovnih rokov, ki so postavljeni, organiziranosti celotnega poslovnega procesa, denarja in tudi zunanjih pogojev, pri čemer danes obravnavamo predvsem notranja vprašanja. S čim predvsem vi niste zadovoljni (konkretno), kar zadeva sodelovanje med sektorji in tozdi, kar vpliva na to, da smo manj učinkoviti in tudi manj konkurenčni? Ivan CAPUDER: Prejšnja leta smo se srečevali z zakasnitvami proizvodnje, kar se zdaj pri lahki obutvi ne dogaja več. Dobro je bilo, da smo imeli obutev pravi čas v prodaji, saj smo, na primer, škornje najbolje prodajali oktobra in novembra. Nekoliko slabše je s športnim programom, ker še niso bili v celoti izdelani pancerji in apreski. Kljub temu pa imamo v prodajalnah previsoke za- loge, saj smo morali do novega leta prevzeti vso obutev, ki jo bomo prodajali do konca februarja, in je bila naročena za zimsko sezono. Tudi sodelovanje s komercialo bi lahko ocenil kot dobro. Včasih imamo težave v skladišču, ko je treba odpošiljati veliko obutve hkrati. Menim, da bo to rešeno, ko bo uvedeno predpakiranje pošiljk. Kar zadeva sporazumevanje med TOZD in komercialo, lahko rečem, da se sodelovanje iz leta v leto izboljšuje. Pri lahki obutvi načrtujemo tako, da proizvodnja ne kasni več z izdelavo, pri športni se prav tako skušamo dogovoriti na podoben način. Če nastane problem, ga rešujemo z medsebojnim dogovarjanjem. Tudi informacijska računalniška tehnologija se vključuje v ta proces, vendar se to še ne odraža dovolj, ker sistem v proizvodnji še ni zaživel. Bojan STARMAN: Menim, da v dosedanjem poslovanju in povezovanju komerciale lahke obutve ni bilo kakšnih posebnih problemov, saj sodelovanje bolje skoraj ne bi moglo potekati. Srečevali pa smo se tudi z raznimi problemi, ki smo jih skušali sproti čim uspešneje reševati. S proizvodnjo lepo sodelujemo, tako tudi na področju razvoja programov, sodelujemo pri razporejanju kapacitet. Torej, po dolgem času smo uspeli doseči uskladitev (sinhronizacijo), tako med proizvodnjo, kot med zahtevami naših domačih in tujih kupcev. Tudi na ostalih področjih (npr. devizno poslovanje) in z drugimi sektorji smo dobro sodelovali. Ivan CAPUDER: Pripomnil bi še to, da je v MPM v upadanju količinska prodaja Alpinine obutve in me- nim, da je to predvsem posledica tega, ker smo prejšnja leta precej izvažali tudi v Sovjetsko zvezo in ni bilo možno več obu-^e zagotoviti za potrebe MPM. Ce bomo hoteli v bodoče ta delež povečati, bo treba razmišljati o razširitvi naše ponudbe. Seveda pa se bomo morali predvsem prilagajati tržišču in delati tisto, kar nam bo več prineslo. Pomembno je, da je celoten poslovni proces usklajen s proizvodnjo in željami končnih kupcev, vmes pa še z vsem drugim. Dejstvo je, da se program lahke obutve razvija v vedno bolj zahtevno obutev, kajti razmere na vseh tržiščih so izredno zaostrene, konkurenca je vedno hujša. Edini izhod vidimo v tem, da bomo zahtevam kos z zelo kvalitetnimi izdelki, kajti obutev prodajamo po višjih cenah kot drugi, predvsem prodajalci iz vzhodnih držav. S prodajo naših izdelkov smo si pri kupcih ustvarili določen ugled, ki ga bomo morali ohranjati še naprej in sicer s kvalitetno ponudbo (kvaliteta izdelave in dobav), za kar bodo pripravljeni plačati tudi nekaj višjo ceno. Bojan STARMAN: Dejstvo je, da smo v velikih škarjah med proizvodnimi stroški oz. celotnimi stroški poslovanja in tem, kar se da doseči na trgu s cenami in končno v obliki prihodka. Naši stroški so postali previsoki; ne bomo jih mogli več vkalkulirati v cene izdelkov. Če bomo hoteli poslovati uspešno in ustvarjati dohodek, bomo morali zelo zmanjšati stroške proizvodnje. Uskladiti bo treba proces proizvodnje z odpremo, upoštevati ogromne stroške obresti na ta način, da bomo izboljšali obrat vseh vrst zalog. To bo treba upoštevati že v fazi planiranja proizvodnje, skratka ves proces mora upoštevati to načelo. Pri lahki obutvi smo že uspeli, da ne delamo več na zalogo, tako da naročeno obutev pošljemo takoj, ko je izdelana. Tudi pri športni obutvi se zadeve premi- kajo v tej smeri. Tako skušamo čimbolj časovno uskladiti proizvodnjo, nabavo materialov pri vseh programih. Vsak proces se začne s prodajo izdelkov kupcem. Po pripravi kolekcije se dogovarjamo o cenah, dobavnih rokih, oblikah na; bave in ves proces mora biti usklajen. Kako pomembne so dobave, nam lahko pove podatek, da v razvitem svetu, predvsem Japonci, že računajo dobave na ure. Pri nas se o tem dogovarjamo le kvartalno. Vsekakor bo treba skrbeti tu; di za to, da bodo ob zahtevnejši proizvodnji ljudje ustrezno usposobljeni. Temu vprašanju bo potrebno posvetiti še več pozornosti, vključno z ustreznim nagrajevanjem. Jože BOGATAJ: Vse notranje povezave se začnejo že z razvojem izdelka. Takrat mu določimo ime, obliko, določimo mu ceno in nazadnje tudi dobavni rok. Menim, da se vse preveč ukvarjamo in rešujemo sprotne probleme in razne malenkosti, ob tem pa pozabljamo, kje je bil vzrok za nastale probleme. PO" navadi so vzroki za težave že, če se nismo pravočasno lotili izdelave vzorca, dali premalo časa za razvoj, ali pa je bilo v teku razvoja napravljenih preveč pomanjkljivosti, ki jih mora nato proizvodnja v procesu izdelave reševati. Ponavadi prav zaradi takšnih pomanjkljivosti in ne-spoštovanja določenih »pravil igre« prihaja tudi do nesoglasij-To so stvari, ki jih glede na delovne naloge opravljamo in niso bile kvalitetno in pravočasno iz; vršene. Dokler ne bomo rešili razvojne funkcije že takrat, ko izdelamo nek model, rešili tudi vse ostale sestavine poslovnega procesa (kdaj, kako in iz kakšnega materiala bo narejen model), toliko časa bomo imeli težave. Mislim, da smo na poti k izboljšavam, in da je organizacija po linijah del tega že rešila, žal pa nismo še uspeli uskladiti tega vertikalno od zgoraj navzdol Doseči bomo morali, da bodo vsi ljudje povezani in odvisni od končnega izdelka, od zasnove, do prodaje na trgu. Tone KLEMENCiC: Lahko rečem, da proizvodnja ni vedno tista glavna ovira, ki bi zavirala uresničevanje začrtanih ciljev. Proizvodnja ima določene zmogljivosti in razen letos, ko je kar naprej primanjkovalo delavcev, je bilo vsako leto narejeno več, kot je bil letni plan. Prva osnova za proizvodnjo mora biti ekonomska osnova tržišča, ne pa zmogljivosti, kar pomeni porabiti razpoložljive zmogljivosti in jih kolikor mogoče najbolje izkoristiti. Na drug' strani, kar je še bolj pomembno: z razpoložljivimi zmogljivostmi je treba delati najbolj primerne izdelke. To pomeni delati tisto, kar bo tržišče dobro sprejelo io RAZeOYOR zrn UREDfllKOYO fflIZO bo prineslo ostanek dohod-Ce bomo to dosegli, bomo na poti tudi za napredovanje. Najbolj pa je proizvodnja od-isna od dobrega servisa, torej azvoja ter kako in s čim je pro-^vodnja preskrbljena. Načelo-so stvari na tem področju la-kar dobro potekale, vendar ^0 se kljub temu srečevali z Jnnogimi problemi in nemalo-^•■at se je zgodilo, da so nam ti problemi rušili plansko discipli-in zaporedje dela v proizvod-J'- To smo skušali sproti reše-a«, vendar je rezultat slabši. Precej težav proizvodnji pov-■■oča tudi kadrovska struktura elavcev. Pred petimi leti je od-0 veliko žensk, zdaj ko je za ami 40 let, odhajajo moški. Ta-° moramo te delavce nadome-/'ti z mlajšimi, ki pa so manj iz-useni, zato vedno težje uresni-Чешо zastavljene cilje; to je ®lati bolj zahtevno in kvalitet-"®3šo obutev. , S tem, ko smo se odločili, da ^omo delali bolj donosne artikle ^o, da bodo serije manjše, L J, bo menjav v proizvodnji, vg ^ahtevna tehnološka pripra-Zaht bo treba bolj "tevnih modelov, ki jih bomo ^ Orali kvalitetno izdelati, iz prate 'Materialov in pravočasno. S pa bo izdelek našel ustrezno Д tudi na tržišču, ki bo pri-K^f^'jeno zahtevnejše delo tudi plačati. ^elo-iivljenje: L , ®ši konkretni predlogi za iz-'Jsanje sodelovanja. fone KLEMENClC: tak« '' si jih zastavili, so ^^sni, da jih gotovo ne bomo Ce h v kratkem času. mi i vsi dovolj osveščeni in tem u "^Glali v isti smeri, po-Ce bomo dosegli tudi uspehe. Uhf tu samo proizvodnjo, nje da je to zelo utes- Vel u-^'®" v verigi poslovanja, v slu"K odvisnosti od ostalih • Gotovo drži, da mora biti ODr' I • vestno in kvalitetno sti J vendar se o uspešno-2g delovne organizacije odloča proizvodnjo in po proiz-rio, Zato bi se morale priza-evati vse službe. Poslovna politika je vsekakor pravilno zastavljena, vendar se ciljev ne da doseči čez noč. V Alpini smo se že lotili izdelave bolj kakovostne obutve in v proizvodnji imamo že sedaj več obutve iz naravnih materialov. Kolekcije so vedno bolj pestre in široke, tako da je treba s tem samo nadaljevati. Za leto 1988 velja, da je težko karkoli napovedovati. Zavedamo se, da nam bodo razni ukrepi povzročili veliko težav, ki jih bomo morali nekako rešiti, čeprav nanje nimamo prav nobenega vpliva. Zato pa bi se morali še bolj potruditi, da bi vsaj tiste stvari, na katere lahko vplivamo, znotraj delovne organizacije uresničili. Kar zadeva investicije, bi lahko rekel, da je proizvodnja v zadnjih letih nabavila precej novih strojev, tako da smo po opremi približno na isti ravni kot naša konkurenca. Nekatere tovarne so sicer bolje opremljene, vendar je vprašanje, kakšna je izkoriščenost opreme. Torej, razen manjših investicij v stroje, ki so vezani na modo, smo zdaj opremljeni tako, da bi lahko zdržali kakšni dve leti brez večjih investicij. Seveda prihajajo na tržišče vedno bolj izpopolnjeni in računalniško vodeni stroji, vendar je predvsem važno, da obstoječo opremo čimbolj e izkoristimo. Jože BOGATAJ: Glede kadrov sem optimist in menim, da velikokrat delamo napako, ker premalo zaupamo mladim ljudem. Na drugi strani preveč gledamo samo na šolsko izobrazbo in premalo upoštevamo druge sposobnosti. Važno je tudi, da ljudje sproti izpopolnjujejo svoje znanje. Če ocenim naše možnosti s prodajne plati, lahko rečem, da imamo za naslednjo sezono zagotovljeno prodajo. Cene bodo ostale približno na ravni lanskega leta oz. upoštevati bo treba tudi razmere v katerih poslujemo. Doseči bo treba večje povpraševanje po Alpinini obutvi, vendar to se ne da doseči v eni sezoni. Ivan CAPUDER: Naša dolgoročna usmeritev je, da napredujemo intenzivno in ne ekstenzivno. To pomeni, da z istimi ljudmi in zmogljivostmi proizvodnje naredimo več in boljše. V prodaji smo oblikovali team ljudi, ki dobro sodeluje na pripravi novih kolekcij. To so strokovnjaki iz tehničnega in prodajnega področja. Kar zadeva MPM menim, da smo na pravi poti, da bomo delali takšne kolekcije, ki bodo zanimive za tržišče. Dober izdelek pa omogoča tudi višjo ceno. Cenejše čevlje, po katerih je prav tako povpraševanje, pa naj bi delali drugi- Omenil bi še pomen kontrole, ki mora biti vgrajena že v razvoj. S tem bi dosegli, da bi pravočasno ukrepali, da ne bi priha- jalo do napak. Ob upoštevanju razmer bo treba stvari organizirati tako, da bo tudi manj usposobljen delavec lahko opravljal bolj zahtevno delo. Marsikaj pa bo treba v našem poslovanju še poenostaviti. Za obrat zalog lahko povem, da bomo precej na boljšem kot naša konkurenca, vendar imamo še vedno v zalogah vezano preveč sredstev. To pomeni, da se bomo morali dogovoriti za precizne roke, da bodo zaloge v prodajalnah čim-manj časa. Uspeli smo tudi, da na poslo-vodski konferenci poslovodje naročijo prave količine obutve, kar zmanjšuje zaloge. Jože BOGATAJ: Za usmeritev, kot jo ima Alpi-na, se je že nekajkrat pokazalo, da je res pravilna. Imamo dva programa, športni in lahki, ki se med seboj dopolnjujeta in si pomagata, ne da bi si med sabo konkurirala, temveč vzajemno sodelovala. To velja kar zadeva komercialo. Vse to pa je potrebno povezati tudi s tehničnim področjem. Komerciala je tista, ki mora dajati navodila in skupaj s planom proizvodnje iskati najboljše možnosti izrabljanja proizvodnih zmogljivosti, kar ne po- meni, da dirigira, ampak da sodeluje. S tem bomo dosegli dobro izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, izdelali bomo takšne izdelke in v času, kot zahteva tržišče; s tem pa bomo zmanjšali tudi zaloge. Delo-življenje: Ali to pomeni, da bomo čez nekaj let morali prestrukturirati proizvodnjo? Bojan STARMAN: Dejstvo je, da bomo morali predvsem temeljito razmisliti o naši konkurenčnosti na domačih in tujih trgih. To pomeni, da bomo prodali čevlje za tak denar, ki nam bo omogočal normalno življenje, pokrivanje stroškov in ustrezno akumulacijo. Prestrukturiranje je že začet proces, ko gremo na vseh področjih v boljšo kvaliteto, s tem, da bomo morali dodajati v naše izdelke tudi inovativno znanje, kar nam daje velike dodatne možno.sti v krutem konkurenčnem boju. Delo-življenje: Kadrovske razmere se ne izboljšujejo, temveč slabšajo; potrebna so drugačna znanja, ki so se razvila z delom samim. Tu bi morali začeti bolj načrtno delati, kajne? Jože BOGATAJ: Jasno je, da v Alpini najbolj pogrešamo kader za razvoj in pripravo (delo na razvoju, vpeljevanje v proizvodnjo, organizacijo, predstavitev naših izdelkov, ipd.). Na tem področju bo treba pospešeno v akcijo. Kar zadeva operativno delo pa menim, da nam usposobljenih ljudi ne primanjkuje, temveč se bo treba na tem področju pravilno organizirati. Izkoristiti moramo znanje, ki ga imamo. Bojan STARMAN: Vsak bi moral pri svojem delu bolj razmišljati, kako bi kaj izboljšal ter mislil in delal z delovno organizacijo. Vsi se bomo morali boriti, če bomo hoteli preživeti krizo, to pa na tak način, da bomo vložili vse svoje znanje in sposobnosti v delo, ki ga opravljamo. Zaključek: Razmere za delo in življenje so vedno težje; vendar naš cilj naj bo združiti vse sile in dosledno izvajati začrtane programe. Ugotovitve, ki so bile povedane, pomenijo bolj resolucijo oz. dobre želje. Preveč je še besed: treba bi bilo, moramo, naša usmeritev je kakovost ... itd. Cisto res je vse to, toda brez jasnih letnih planov, vsestransko usklajenih z možnostmi, brez doslednosti v izvajanju, ne bo šlo. Predvsem pa za začetek potrebujemo ukrepe, ki bodo kaj preusmerili, zavrli tek po starih kolesnicah in osvežili našo misel in prakso. Zavedajmo se: še tako lepo zastavljeno sodelovanje ne bo rodilo sadov, če ne bomo vedeli, kako in kdaj natančno bomo to uresničili (organizacija) in kdo bi to res naredil (kadrovska politika). Pa še to: najšibkejše v našem delu je tisto, kar naj bi posamezne dele v poslovnem procesu povezovalo — to je informatika. YflZnO IE DA YCfflO Iz naše delovne sredine odhaja v pokoj dolgoletni sodelavec Marijan Praprotnik. Ob tem mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let in prijetno počutje med domačimi! v slovo Francu Kopaču Nenadoma nas je zapustila Majda Reven Dobra tri leta so minila, ko je kot petnajstletno dekle malce boječe in sramežljivo, prišla med nas. Zelo hitro se je privadila in zaživela z nami Takoj smo tudi opazili, da dela vestno in pridno. Veseli smo bili, ko smo videli, da prihaja na delo vesela in nasmejana. Rojena je bila v številni družini in že kot mlado dekletce, ko bi bila potrebna največje družinske topline, je izgubila očeta. Tako je Majda v svojem mnogo prekratkem življenju prehodila le tisti del življenjske poti, ki ji je bila večinoma posuta s kamenjem. To je za nas še bolj boleče. Majde ni več, toda v naših mislih bo živela še dolgo. Upokojenci so vedno z nami k Wso bile ugodne, ti H- deloma odražalo la . rezultatih našega de-tr' posebno, ker letos z no-izboljšavami nismo sweno nadomestili slabše možnosti za delo.. Košir je v zvezi s Ц '"odnjimi nalogami izrazil ^Panje, da se bodo razmere ,®!Jdarle spremenile; kar pa deva delovne cilje, je me-L ' da bo veliko narejeno, če orno več izvozili, tako na ^ahod kot na Vzhod, doma gy^^Prodali dobro tretjino dov?'° lahko dosegli z ent in si s tem za- '°vili sigurno delo še za :.Ф. # Ф in тпп naprej. Pri tem bomo morali izboljšati notranjo učinkovitost. Ugled, ki smo si ga ustvarili, je dobra podlaga za delo, zato moramo najti sile, da premagamo negativne tokove. Vemo, da se na zunanje razmere ne moremo zanašati; da se moramo nasloniti predvsem na lastne sile. Upam, da vam bom čez leto, ko se bomo spet videli, lahko povedal, da smo napredovali tudi v tej smeri. Dovolite mi, da vam v letu, ki prihaja zaželim veliko zdravja in sreče v krogu vaših družin.« Spregovorila je tudi Ivana Krvina, ki se je v imenu upokojencev zahvalila za prisrčen sprejem. »Upokojenci se zavedajo, da Alpina deluje v težkih razmerah, zato želim kolektivu in vodstvu, da bi bili v prihodnjem letu uspešni.« Nejko PODOBNIK NE POZABIMO je bilo na srečanju upokojencev izredno veliko naših ekdanjih delavcev. To kaže, da se še vedno zanimajo za na-delo proizvodnih oddelkov je vedno zanimiv MUZEJSKA DEJAVNOST V NAŠI OBČINI Piše: kustos pedagog Mira Kalan Zadnjič smo si ogledali ustanovitev Loškega gospostva, danes pa poglejmo njegovo nadaljnje izgrajevanje in konec. Podložnike so vezale na zemljiškega gospoda predvsem dajatve, denarne obveznosti. Tako se je kmet laže posvetil svojemu delu, pa tudi obrt je bila na podeželju razvita že od vsega začetka. Tam, kjer se kolonizacija ni obnesla, je dal zemljiški gospod naseliti Frlane, da bi uvedli naprednejši način pridobivanja železa. Tako so do srede 14. stoletja zrasli Železniki. Čez loško ozemlje so potekale prometne poti, ki so po pomenu daleč presegale loški okvir. Po stari cesti Celje Tuhinjska dolina—Smlednik je bila Loka prek obeh dolin povezana s Čedadom. Pomembna pot je vodila iz Loke čez Ilirsko Bistrico na Reko. Gospostvo je bilo povezano s Frei-singom čez prelaze Jezersko, Ljubelj in Korensko sedlo. Tja so podložniki škofu tovorih vino. S trgovino se je ukvarjalo tudi podeželje, kar je vzbujalo nejevoljo pri meščanih. V cerkvenem pogledu je bilo gospostvo razdeljeno v tri pražupnije: Stara Loka, Sora in Smartin (dan. Stažišče), ki so bile podrejene oglejskemu patriarhu. Ko je bila 1461. leta ustanovljena ljubljanska škofija, sta Sora in Smartin prišli pod njeno upravo, Stara Loka pa je ostala pod oglejsko. V drugi polovici 15. stoletja se je položaj podložnikov zaradi turških vpadov, leta 1476 so vpadli dvakrat, zelo poslabšal. Grajska poslopja in mesto je razmajal leta 1511 potres. Kmete so bremenile hude davčne obveznosti je tlaka v zvezi z obrambo dežele. Zato so se podložni kmetje in Železnikarji leta 1515 pridružili vseslovenskemu kmečkemu uporu. Moč freisinške oblasti na loških tleh so rahljale zunanje nevarnosti (Turki, beneška in 30-letna vojna), ki pa niso bile toliko nevarne kot notranji spori. Puštalski in starološki gospodje so svojo posest znotraj in v soseščini gospostva zelo povečali. Med škofom in deželnim knezom — Habsburžanom — se je vnel spor, ker si je knez lastil pravico do rud in visokih gozdov. Zato je dal škof neposeljeni zahodni del gospostva kolonizirati. Tako so bili v tem obdobju rovtarske kolonizacije konec 17. stoletja poseljeni: Nova Ose-lica, Davča, Martin j vrh in Ži-rovski vrh. V sporu so največ pridobili Železnikarji, kjer se je utrjevala oblast fužinarjev, po narodnosti Slovencev, Romanov in Nemcev. Stalno je bila prisotna tudi napetost med zemljiškim gospodom in mestom. Vsi ti spori so postopno rahljali pravice zemljiškega gospoda, konec 18. stoletja so sledile radikalne terezi-jansko-jožefinske reforme, ki so uvedle centralistično državno upravo. Razmajale so gospostvo, ki je bilo daleč od zemljiškega gospoda in so ga vodili ljudje, ki so izkoriščali svoj položaj. Škof se je odločil, da ga bo dal v najem. Se pred iztekom najemne pogodbe je bilo glede na odločbo miru v Lunevillu loško gospostvo 1803. leta podržavljeno in vključeno v avstrijsko komorno ozemlje. V prvi sobi je tudi izbor bibliografije dr. Pavleta Blaznika (1903—1984), posebno pozornost pa pritegne grb freisinških škofov iz 18. stoletja. Grb je rezbar-sko delo in predstavlja znamenja cerkvene in posvetne oblasti: križ, škofovsko palico in kapo; meč in dve kroni. Škof je imel nad podložniki vseskozi posvetno — sodno — oblast, medtem ko so smeli meščani od srede 15. stoletja dalje sami voliti mestnega sodnika. Na ščitu v osrednjem delu grba je upodobljena kronana glava zamorca enako kot na pečatu iz druge polovice 14. stoletja, kjer prvič govorimo o loškem grbu. Zakaj zamorec s krono v freisinškem in loškem grbu, ne vedo razložiti niti slovenski zgodovinski niti bavarski. S kronano glavo se prvič srečamo v freisinškem grbu leta 1286, ko je vladal škof Emiho (1283—1311). Samovoljno si je za simbol svoje moči izbral krono, čeprav mu ta pravica kot škofu ni pripadala. In vsi njegovi nasledniki so ga v tem posnemali. V grbu škofa Konrada (1314—1322) je poleg kronane glave zaznaven tudi zamorec. Za ta pojav je več razlag: da je podoba Emihovega pečata sčasoma potemnela; da je hotel slikar urbarja Konrada III. poudariti kontrast svetle podlage in temnejše figure; da sta se slikar in heraldik svobodno poigravala pri ustvarjanju; da je upodobitev na Emihovem pečatu v zvezi z njegovim poreklom, saj izvira iz rodbine Wildgrafov, upodobitev pa spominja na divjega moža (-wilder Mann); da je hotel Emiho s tem simbolom ponazoriti slabost male freisinške škofije nasproti mogočim sosedom, predvsem Bavarski, ker se je čutil sposobnega vladarja, je prevzel v grb ta simbol moči. Ni dokazov, da bi Emiho in njegov naslednik zavestno prevzela v grb zamorca. Jasno pa je, da se je Konrad z njegovo podobo v grbu vsaj strinjal, če je ni prav on zavestno uvedel. Kaj ga je k temu privedlo, pa ostaja nepojasnjeno. OD TU ::«:XA$4» хф:# # m TAffl Najboljši slovenski športniki spet v Žireh 22. decembra se je v Žireh zbrala elita slovenskih športnikov in športnih novinarjev. Podelili so namreč priznanja najboljšim slovenskim športnikom in tiskovni službi v letu 1987. Med fanti je seveda spet najboljši alpski smučar Bojan Križaj, drugi je strelec Rajmond Debevec, tretji pa atlet Mirko Vindiš. Med ženskami je na vrhu Mateja Svet. pred atletinjama Ireno Domine in Katarino Jazbin-šek. Priznanje sta prejela tudi alpinist Tomo Česen in zamejski Slovenec, kotalkar Samo Koko-rovec. Za najboljšo ekipo je bila proglašena kajakaška ekipa, za najboljšo tiskovno službo pa tiskovna služba Planice. To je le nekaj podatkov s prisrčne prireditve, ki jo je pred nabito dvorano Svobode povezoval novinar Franek Trefalt. Poleg nagrajenih športnikov smo bili priča še mnogim zanimivim razgovorom s slovenskimi in tudi najboljšimi žirovskimi športniki. Ob razglasitvi najboljših športnikov je vsem čestital tudi naš glavni direktor Tomaž Košir, predsednik društva športnih novinarjev Slovenije Stane Tr-bovc pa je izročil priznanja najboljšim. Alpina je ob tem poskrbela tudi za praktične nagrade. Najboljši so prejeli čevlje, vsi ostali pa grafike Konrada Peter-nelja in žirovsko čipko. Za prvo zmago v svetovnem pokalu je ob 40-letnici Alpine Grega Benedik prejel plaketo, ki mu jo je ob tej priliki izročil glavni direktor Tomaž Košir. Lepa poživitev so bili naši godbeniki in pevci, ki so uspešno predstavili še žirovski kulturni utrip. Gostje so odhajali veseli in zadovoljni. To pa je priznanje tudi vsem nam. Nejko Podobnik Zanimiv je bil tudi pogovor med Lojzetom Oblakom, dvakratnim zmagovalcem »triatlona jeklenih« in Stanetom Ure' kom 4 Predstavljamo vam nekaj najboljših športnikov, z leve: Jernej Abramič, Andrej Jelene, Samo Kokorovec, Irena Domine, Mateja Svet, Rajmond Debevc in Bojan Križaj Srečo Gaber se je pogovarjal z Robijem Kopačem, ki je osvojil prve točke v svetovnem pokalu, enim najboljših jugoslovanskih mladincev Primožem Kopačem in glavnim trenerjem SK Alpina Nikom Dolinarjem Stane Trbovc je podelil priznanja najboljšim športnikom 12 Gostje so bili zadovoljni OD TU m тпш Ze petnajst let dedek Mraz Tale dedek Mraz že 15 let redno obiskuje žirovske otroke »Mislil sem, da bom samo za kakšno leto. vendar je na- neslo, da sem bil letos dedek Mraz že petnajstič,« je povedal Milan Troj ar, učitelj zgodovine in zemljepisa na ži-rovski osnovni šoli. »Moram reči, da sem nekaj let to kar rad delal. Je pa to odpovedovanje leto za letom, tako bi sedaj rad vsaj za nekaj časa to vlogo prepustil drugim.« Bi povedali, kaj vam vloga dedka Mraza pomeni? »Predvsem moraš otroke imeti rad. To je osnovno. Drugo, kar mi je pomagalo, je pedagoško znanje, ki je za to vlogo tudi potrebno. Ko pridem v stik z otroki, se povsem vživim v vlogo, ki jo igram. Torej je potrebno tudi nekaj igralskega talenta. Ponekod v tujini se za tako vlogo celo posebej usposabljajo. Precej pomeni tudi spremstvo in celotna organizacija, kar pa tudi stane. Moram reči, da imajo žirovske delovne organizacije, zlasti Alpina, veliko zaslugo za organizacijo teh prireditev. Vzporedno s tem bi rad omenil še druge prireditve, kot so igrice za otroke, ki jih s svojo skupino iz leta v leto pripravlja profesorica Mira Kwač. Če vse skupaj strnem, mislim, da imamo v Žireh te stvari urejene med boljšimi na Gorenjskem. Kaj pa bi, po vašem, še kazalo napraviti? »Ideja, da bi pred Novim letom v Žireh osnovali nekakšno pravljično vas, kjer bi se pojavljal dedek Mraz s spremstvom; kjer bi se tudi sicer odvijal zanimiv program več dni zaporedoma, je živa že nekaj let. Mislim, da bi morali pritegniti žirovske gostince in društva. Nekaj denarja bi bilo treba in veliko dobre volje, pa bi šlo.« Dedek Mraz pa ne prinaša veselja le najmlajšim; je tudi nekak simbol ob prehodu v Novo leto. Se vam ne zdi, da smo v Žireh na marsikaj pozabili? »Predvsem mislim, da so ljudje preveč vsak zase. Predvsem želim, da bi bili ljudje med seboj bolj prijazni, tako doma, kot v delovnih organizacijah. Posebno opozarjam na stvari, ki se bi jih morali izogibati zlasti mladi: kajenje, alkohol in mamila. Ti spremljevalci razmere življenja lahko le še bolj zagrenijo. Zato želim, da bi se to popravilo. Želim tudi, da bi se kraj razvijal kot je treba; da bi delovne organizacije uspešno poslovale ... Vsem pa želim veliko sreče in predvsem človeške topline. Nejko PODOBNIK Zirovski občasnik spet zanimiv Ob času, ko se je v prazničnem vzdušju iztekalo 1987. leto, se je med nami spet pojavil Žirovski občasnik. V božično zasnovanem ovitku je prinesel kar dva zajetna zvezka: 13. redno številko in še dvojno tematsko številko (11-12), z naslovom »Žiri in Žirovci v slovenski literaturi«. S to obsežno izdajo smo — vsaj upamo tako — končno le poravnali dolg za nazaj in spet ujeli »normalni« — občasni ritem izhajanja, po katerem naj bi revija izšla vsaj dvakrat na leto. Najprej bi se rad zahvalil vsem, ki so nam »občasnikar-jem« v prvih osmih letih izhajanja vseskozi stali ob strani: zvestim bralcem, delovnim organizacijam, ki v ŽO oglašajo svojo dejavnost. Občinski kulturni skupnosti Škofja Loka, še posebej pa Krajevni skupnosti Žiri, katere finančna podpora je bila doslej vedno najvišja in brez katere revije gotovo ne bi bilo. Zahvala tudi sourednikom, stalnim sodelavcem in sploh vsem simpatizerjem našega početja. Zdaj pa prelistajmo vsebino omenjenih dveh zvezkov, l^e-teh kot urednik ne maram ocenjevati, rad bi le naštel, kaj prinašata. 13. številko uvaja moje že spomladi napisano razmišljanje o možnostih naše dejavnosti sredi velikih družbenih spre-nemb, ki smo jim priča v zadnjem času. Dal sem se že, da bo Povsen: zastarelo (polletna zamuda je usoda vseh objavljenih prispevkov; kombinacija »hitro«, solidno in poceni« v tisku ni Mogoča), vendar bo v času, ko se začenja javna razprava o ^^■itavnih spremembah še kako pravočasno. Sledijo prispevki, ki posegajo naravnost v sredo stvari, "in medias res«. V njih se Emil Milan Pintar, Viktor Žakelj in ^pomenka Hribar lotevajo osrednjih slovenskih vprašanj, Silva Možnarič, Janez Škrlj in Branimir Nešovič pa problemov Varstva okolja in RUŽV, kije za nas glavni. Tudi predstavnikom rudnika samega (Dušan Pensa, Ivo Prijatelj) smo omogo- da predstavijo svoje videnje zadeve. Širše razgledanim sledijo domoznanski prispevki v rubri-fci »Na Žirovskem«. O tem, kako se Žiri odpirajo v svet, razmišlja dr. Zdravko Mlinar, Ivan Reven predstavlja inovator-^ki in podjetni rod Poljanškov, Janko Mrovlje pa osvetljuje <^ngažma XXXI. divizije na Žirovskem, Andrej Mihevc pa je i^ot geograf in krasoslovec preiskal Matjaževe Kamre. V vrsti predstavitev žirovskih DO je tokrat na vrsti Etiketi, z drugim nizom člankov pa smo skušali izmeriti »Žirovski športni utrip«. Sam sem se razpisal o obžalovanja vredni usodi žirovske stavbne dediščine. Našo kulturno dediščino navezuje tudi likovna priloga. Zasnovana je čisto na novo in taka naj bi bila tudi poslej. V njej bomo z barvnimi reprodukcijami in s strokovnimi komentarji umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Sedeja predstavili po eno slikarsko, kiparsko, oblikovalsko in arhitekturno delo. Pri tem bomo pazili, da bodo upoštevana tista dela, ki se nahajajo v Žireh ali pa so v njih nastala. Tako že tokrat objavljamo edino žirovsko sliko Maksima Sedeja (»Dobračevo pri Žireh«), dobračevski baročni oltar in Petronovo hišo kot enega največjih dometov ljudskega stavbarstva pri nas in v širšem prostoru. In potem še smučarski čevelj Alpina, predstavljen kot visok dosežek industrijskega oblikovanja. Iskreno upamo, da bo Alpinine pozornosti deležna tudi pobuda Marije Stanonik o možnosti za ustanovitev prvega muzeja obuvala na svetu v Žireh. S to pobudo se 13. številka konča. Drugi zvezek prinaša antologijo z naslovom »Žiri in Žirovci v slovenski literaturi«. Zbrala in uredila jo je naša stalna sodelavka mag. Marija Stanonik. Nabrala je toliko snovi, da imamo v rokah pravcato žirovsko berilo. V njem je 101 odlomek 60-tih avtorjev, od Valvasorja do Spomenke Hribar. Njih prispevki so urejeni v sedem tematskih razdelkov: prvi zajema domoznanske zapise »tujerodnih« avtorjev, drugi zapise iste vrste izpod peres domačinov, tretji je posvečen žirov-skemu bajeslovju, četrti otroški in mladinski pripovedi, peti pa Žirem kot kraju na stičišču treh slovenskih pokrajin, kakor so ga v času pred zadnjo vojno doživljali ali pa se ga le dotaknili nekateri najvidnejši slovenski avtorji. Sesti razdelek je namenjen dogajanjem v zadnji vojni, sedmi pa novejšemu literarnemu snovanju. Marija Stanonik je spet opravila veliko delo. Prijetno branje vam želi Miha Naglič OD TU m Tmm V Zirovsko jezero in fužinski plazovi (Odlomek iz še neobljavljenih zapisov »Cerkev sv. Andreja na Kokočevicah« in »Vrsniki v plamenih«) V času, ko graditeljem nove ceste Selo—Trebija zelo nagaja nemirna hribina fužinske rebri sem se odločil, da iz svojih sicer še neurejenih zapiskov, izbrskam nekaj zanimivosti iz pripovedovanja ljudi o fužinski zapori in žirovskem jezeru. Že od mladega sem poslušal pripovedovanja starejših ljudi, kako je bilo v Žireh jezero in so se po njem vozili s čolni. Tako so s čolni vozili žito v mlin na veter, ki naj bi stal na vrhu Žirka. Tako naj bi še do velike povod-nji leta 1926 stale velike skale na mestu Za vod je pod današnjo Breznico, in kjer je menda stala stara Breznica, grajena pretežno iz lesenega gradiva. Tudi nad Strojarjem v Podklancu naj bi bila neka vrata in zajeda, kjer so Zavračani privezovali čolne. Ob katerih bregovih so stale pastirske staje in šele ko se je umaknilo jezero, so pozidali današnja dva Zavra tea, to je Spodnji in Zgornji Zavratec. Pripovedovali so tudi, da so se duhovniki vozili s čolni maševat v edino tedanjo cerkev v Hlevni vrh. Današnja cerkev na Stanomer hribu, današnji Vrh je še zelo mlada. Torej kaj pravi ljudsko pripovedovanje o žirovskem jezeru? Vsekakor, da je tu nekoč stalo jezero, ki so mu Žirovci v današnji fužinski debri začeli poglabljati strugo, da so zniževali gladino vode. Pri tem je nižje ležeča selišča zasulo plavje, zato krajevno ime Trebija, kjer so trebili zaplavljen svet. Neki davni pripovedovalec je celo izrazil misel da je tudi v današnji Poga-ri bilo manjše jezero. O tem bi morali biti neki davni zapiski; toda ali je bilo zmerom tu jezero in kako ni nikakršnih točnih podatkov. Zanimivo je tudi ljudsko izročilo z Vrsnika, ki je precej sprejemljivo: Na Fužinah sta dva zemeljska plazova zaprla dolino, tako da je voda zalila celo žirovsko dolino, vse do Podklanca. Ljudje so se odločili, da poskušajo plazova prekopati, da si pridobijo spet nazaj svet, ki ga je zalila voda. S kopanjem in odstranjevanjem plazu in verjetno tudi drevja in grmovja so bili zelo prizadevni, tako prizadevni, da je voda dobila moč, ter dodobra raztrgala oba plazova in s svojim druščem naplavila celo Poljansko dolino. Poljanci so bili seveda zelo nejevoljni, ker jim je grušč zasul travnike in polja. Zato so se z Žirovci dogovorili, naj bi plazova odstranjevali počasi, da se ne bi Bili smo na Grossglocknerju ponovila škoda. Tako so strugo le počasi poglabljali. Ob tem so pogosto velike povodnji, približno vsakih štirideset let temeljito počistile bregove in žirovsko kotlino; odneslo je poti in steze, večkrat tudi človeška bivališča in ljudi. Ko je bilo jezero, so mrliče iz Goropek vozili s čolni do Mrtvaške doline, odkoder so jih Vrsničani vozili na Gore, kjer je bilo najbližje pokopališče. V Go-ropekah naj bi takrat ostala samo dekla, drugi so vsi pomrli. Pripovedovalci iz Goropek so o kugi pripovedovali malo drugače. Po tej verziji so v Goropekah pomrli vsi ljudje. Ostala sta samo hlapec in dekla, ki sta vozila z voli mrliče v Podgrob. Če sta jokala in tarnala voli niso hoteli voziti, morala sta biti vesela, da so voli vlekli. V Goropeke naj bi se potem naselili ljudje s Tolminske; prednik današnjih Za-kljev pa menda celo tam nekje od sv. Višarij. Tudi o Mrtvaški dolini je več pripovedi. Pokojni matija Bogataj z Vrsnika je pripovedoval, da je na Vrsniku pomrlo nekoč mnogo ljudi. Vse to množico mr-ličev so pokopali v Mrtvaški dolini. Pleskovi iz Brekovc pa so vedeli to malo drugače. Po njihovem naj bi na Vrsniku nekoč razsajala kuga. Bilo je mnogo snega in veliko mrličev, zato jih niso mogli voziti v Žiri. Zakopali so jih v sneg v mrtvaški dolini in jih kasneje, ko je nekoliko okop-nelo, vozili v Žiri. Ni znano ali so jih vozili še na staro pokopališče, ali že na Dobračevo. Ko je voda žirovskega jezera odtekla, so pri Lengerju v Žireh še stali stari zidovi. Pri odkrivanju in zbiranju podatkov o žirovskem jezeru se bo mogoče še odkrila kakšna skrivnost. Tudi znana legenda o potovanju Jazona in njegovih, ko so iskali zlato runo, da misliti. Morda bo tudi naša znana etnologi-nja Marija Stanonik v svojem znanstvenem raziskovalnem delu prišla do kakšnih zanimivih podatkov, kakor je prišla s svojo najnovejšo knjigo »Promet na Žirovskem«. Upamo. Ivan REVEN Nadaljevanje Legenda pravi, da se je neki vitez vračal s križarskega pohoda preko teh gorskih prelazov domov in ga je na tem mestu zasul snežni plaz. Pomladi, ko so ga našli, je imel pri sebi nedotaknjeno stekleničko svete krvi, ki jo je prinesel iz svete dežele. Vsi križarski pohodi v Sveto ali Jutrovo deželo so bili bolj ropanja kot pohodi za sveto stvar, kar so že bili takrat vsi vojni vpadi. Na mestu, kjer so našli mrtvega viteza, so zgradili skromno kapelo, kjer so kasneje zgradili veličastno gotsko cerkev, ki stoji še danes in jo poznamo z razglednic. Ogledali smo si notranjost cerkve in tudi spodnjo kripto. Pokopališče okrog cerkve je lepo urejeno s skromnimi spomeniki in kovanimi železnimi križi, ki dajejo čutiti, da je tu prisoten kult čaščenja mrtvih, kjer živeči nadaljujejo življenje mrtvih in življenjsko izročilo pokojnih. Tu so pokopani tudi gorniki, ki so se ponesrečili na Grossglocknerju. Imajo primeren spomenik, kot trpek opomin na surov zakon narave in nebogljenosti človeka v neizprosnem tekmovanju, kjer hoče človek obvladati naravne sile. Pri Winklernu smo zapustil' gornji tok reke Moli in se preko nizkega prelaza spustili v dolino Drave nekaj kilometrov nižje od Lienza. Značilna alpska dolina, nad katero se dvigajo strmi alp' ski vrhovi nad 2000 metrov. Dolina je delovala na nas že malce monotono in mnogim je zakin; kala glava v prijeten dremež, saj je iz zgoščenih doživetij pognala v naše glave utrujenost io možgani niso več pripravljen' sprejemati novih vtisov in informacij. Mimo Beljaka zavijemo v dolino Zilje. Po krajšem postal' ku smo si pretegnili ude in kupi' li pol kile kave in kakšno čokolado, ženske pa seveda margarino Rama. Preko strmega Korenskega sedla smo spet prišli v našo dolino Save. Na Černivcu nas je čakala topla in obilna večerja, ki se nam je po celodnevni suh' hrani še kako prilegla. Ze v mraku smo prispeli domov, zadovoljni, da je organizacija izleta zelo uspela. S tem pa tudi vso pohvalo organizatorjem in vodičkatf. ki sta nas strokovno spremlja'' vso pot, ter šoferjem, ki so naS varno pripeljali domov, tudi preko najnevarnejših Fužinskih robov in jam. Ivan Reven Robi Kopač osvojil prve točke svetovnega pokala Eden glavnih ciljev v sezoni 1987/88 za SSK ALPINA se je izpolnil že ob prvem nastopu Roberta Kopača na tekmi svetovnega pokala na olimpijski skakalnici v Japonskem Sapporu, 19. in 20. decembra lani. 14. mesto na mali in 8. mesto na veliki skakalnici pomeni za Roberta vsekakor izjemno vzpodbuden štart v olimpijsko sezono, še toliko bolj pa, ker je s prvimi točkami uspešno štartal na novoletni Intersport turneji in si s tem vedno bolj utrjuje tudi mesto v ekipi za olimpijske igre. Ugodne snežne razmere v Planici omogočajo normalno odvijanje tekmovalnega koledarja tudi za mladinski kategoriji. Starejši mladinci so v okviru pokala COCKTA tekmovali dvakrat. Po obeh tekmah vodi v seštevku Primož Kopač, ki je bil obakrat drugi, točke pa sta osvojila še Andraž Kopač in Jože Vehar. Prvo tekmo so imeli tudi mlajši mladinci, na kateri je prepričljivo zmagal Andraž Kopač, z novim rekordom skakalnice, 7. mesto pa je osvojil Jože Vehar. 2. januarja je SSK Alpina organiziral moštveno prvenstvo SFRJ za mladince. V konkurenci desetih ekip je po pričakovanju zmagala izenačena ekipa Iskre Delte Triglava, zelo dobro drugo mesto pa so si priborili ž)' rovski skakalci, v postavi: Pr'-mož Kopač, Andraž Kopač, Jože Vehar in Matej Oblak. Tretje mesto pa so osvojili lanski zmagovalci — ekipa iz Titovega Velenja. Na prvem mednarodnem nastopu mladincev v okviru Alpskega pokala pa je bil spet dosežen odličen rezultat Primoža Kopača, ki je osvojil 3. mesto, z® dvema Avstrijcema Steineirjen* in Kuttinom. Tekmovanje je po; tekalo na 60-metrski skakalnic v italijanskem smučarskem središču Passo di Rolle. V ekipni razvrstitvi klubov po šestnajstih tekmah vodi Elek; trotehna Ilirija s 181 točkano' pred Alpino 166 ter Iskro Delto ® 160 točkami. Pri tem izračunu je letos vpeljana zanimiva novost, saj se upoštevajo tudi najboljše uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Niko Dolinaf TO JE ПМ KRfIl ^^Ggled najpomembnejših del krajevne skupnosti 1987 in načrti za naprej Kako do denarja Lani je tekla obnova dela re-6 onalne ceste in gradnja pločni-skozi Ziri. Pri izvedbi teh del se je precej zatikalo, pred-zaradi pomanjkljivih iz-^benih načrtov in tudi zato, pri tovrstnih delih ni možno ^."aprej do potankosti predvide-' "petere komunalne inštalacije dotrajane in jih je potrebno ^nienjati. Dela še niso konča-Vendar je že znano, da je bilo ^^{"^vljenih približno 30 % več Va j® bilo prvotno načrto- . '*0; to pa seveda pomeni tudi 'Oliko večje stroške. 5 ""^dstva za ta dela zbiramo s J "^^Prispevkom, vendar je bilo ">0 za del ceste, ki smo ga gra- št dili letos, potrebno najeti kredit v višini dveh tretjin celotne predračunske vrednosti. Obresti za kredite so se lani skokovito povečale in temu sorazmerno so se povečali tudi stroški gradnje. Zato smo morali poleg sredstev samoprispevka porabiti tudi sredstva krajevne skupnosti, ki bi jih sicer po prvotnem planu namenila za druga vlaganja. Tako lahko ugotovimo, da glede na finančne obremenitve, ki jih imamo z dosedanjo gradnjo, letos ni možno nadaljevati z deli pa čeprav bi združili sredstva samoprispevka in ostala sredstva krajevne skupnosti; torej nadaljevati je možno le s prito- 1Л78-К 23.12.1987 ŽIRi odbor POBOBNIK ■^EVA: Poškodba tt omrežja in prekinitev telefonokega prometa na območju oz.liniji stare ŽIRI ^®2i vašega dopisa, glede vzrokov okvar telefonskih linij u starih Žirov in nekaterih drugih vasi smo se za Ha Ođg °г obrnili na podjetje za PTT promet Kranj in dobili ®ilnje pojasnilo: p j an ju gradbenih del na obnovi ceste skozi Žiri od Jo Raževa do reke Sore je prišlo v času gradnje večkrat IwjSih poškodb tt omrežja,katere je podjetje za PTT ®®t Kranj tudi saniralo in tudi ni bilo večjih prekinitev Prometa. PoSkodbo v drugi polovici novembra pa takega postopka iJq obstoječega distributivnega podzemnega tt kabla n± več vsled izjemno drage, začasne in praktično nemogoče (Ju s>zato je od takrat dalje tt promet na tem območju tudi ®l*jega prekinjen. Zgp Rp je k dn;gi trajni rešitvi in sicer tako,da se je nova tt kabelska kanalizacija in sicer pod nadzorom 23- PTT promet Kranj. Vanjo so se tekom preteklega Položili novi kabli, v teku pa so dela prespojitve - dela ppgg ^egrad Ljubljana na osnovi ponudbe in bodo izvedena pred Novim letom.Stroški izvedenih del bodo znašali «000.000,-din, katere krije investitor oz.naročnik. pozdrav! ifajnilit^: ■""Virfw KOPAČ kom zunanjih virov. Regulacija Sore je potekala po načrtih. Letos načrtujemo IV. etapo, ki predvideva ureditev priključka že izvedene regulacije na staro strugo in izvedbo regulacije okrog logaškega mostu. Pričeli smo tudi z gradnjo stanovanjskega bloka v soseski S 7. Gradnja tega bloka ima predvsem socialni značaj — od skupno 26 stanovanjskih enot bo 13 enot financirala SIS za solidarnostne potrebe na območju našega kraja. Štiri stanovanjske enote še niso prodane, devet enot pa bodo odkupile žirovske delovne organizacije. Značilno za gradnjo tega bloka je, da kar 25 % predračunske vrednosti stane komunalna ureditev. Poleg tega bloka je načrtovan v prihodnosti blok s 45 stanovanji. Pri naslednjem bloku bo komunalna ureditev bistveno cenejša, ker bomo glavnino komunalnih inštalacij financirali pri sedanjem; to dejstvo bo potrebno upoštevati pri reševanju stanovanjske gradnje v Žireh. Lani so se odvijala dela tudi za pridobivanje bolj kakovostnih in količinsko bogatejših virov pitne vode. Za osnovno šolo ob Sori sta bili narejeni dve vrtini do globine 75 m, ki dajeta približno 15 1/sek. V primeru, da bo voda ustrezala kakovosti za pitno vodo, bi ob ustrezni dodatni akumulaciji in koriščenju dosedanjih zajetij v času brez padavin, zmogljivosti zadoščale do leta 2000. Proti koncu leta so potekale tudi meritve obremenjenosti čistilne naprave, ker teoretični izračuni kažejo, da je sedaj preobremenjena 130 %. Z namenom dolgoročnega reševanja oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda, je Tehnik TOZD Komunalne dejavno- sti izdelal predlog za reševanje teh potreb do leta 2000. Po tem predlogu je predvideno, da bi dograjeno vodovodno omrežje na osnovi novih vodnih virov, ki so jih našli z vrtinami, lahko oskrbovalo porabnike od Tabora do skakalnice v Novi vasi, Plastu-hovi grapi, Rakulku, Selu in Le-dinici, s tem, da bi zgradili ločena črpališča z vodohrami za Pla-stuhovo grapo, Rakulk, Selo in Dobračevo. Za sredstva za dograditev vodovodnega omrežja in čiščenje odpadnih voda se bomo morali v kraju še dogovoriti, kako jih bomo zbirali. Kar zadeva cestno omrežje, elektrifikacijo, telefonijo in druge dejavnosti, še nimamo dolgoročnih načrtov. Letos se bomo ukvarjali s sprotnimi problemi v okviru finančnih možnosti. Glede na finančne možnosti je očitno, da še precej časa ne bomo imeli sedanjemu času primernega komunalnega standarda. Redke soseske v našem kraju imajo dobro urejeno komunalno ureditev in tudi v novih soseskah trenutno ne kaže, da bi lahko bodočim graditeljem ponudili komunalno urejeno parcelo. Dosedanji razvoj te dejavnosti je bil odvisen od poslovne uspešnosti delovnih organizacij, ki s svojimi sredstvi preko KS investirajo v krajevno infrastrukturo. Gospodarske razmere so v zadnjem času zožile možnost dobrega zaslužka, zato bo raven kakovosti infrastruktur-nih investicij v kraju pod večjim nadzorom tistih, ki sredstva prispevajo. V novem letu 1988 želim vsem krajanom osebne sreče in poslovnih uspehov. Rado Bogataj Veliko zanimanje za izdelke Laboda iz Novega mesta »DELO-ZiVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana ^Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj TO JE nnl KRAI Blagovnico naj bi začeli graditi že spomladi w utrinki z občnega zbora sindikata v TOZD Proizvodnja s sestanka konzorcija za gradnjo blagovnice v Zireh Občni zbor je vodil predsednik izvršnega odbora sindikata Slavko Kristan To je temeljno sporočilo sestanka konzorcija za gradnjo blagovnice v Žireh. Na pogovoru, ki ga je vodil Ivan Capuder so bili predstavniki ABC Loka, Ljubljanske banke, poslovne enote Škofja Loka, Kokre Kranj, Alpine Žiri, poleg teh pa še predstavnik Lokainvesta, Slo-venijaprojekta in seveda krajevne skupnosti Žiri. Od partnerjev v konzorciju tokrat ni bilo le predstavnikov PTT. Kot je pokazal razgovor, priprave na gradnjo potekajo po načrtih. Projektant je prisotnim predstavil tudi projekt blagovnice, kjer bodo poslovni prostori tako v pritličju, kot pod streho, vendar tako izvedeni, da ne bodo le-ti nič manj pomembni v odnosu na pritličje. Kot kaže, gre za gorenjsko hišo z veliko streši-nami in možnostmi nadaljnjega dograjevanja. Projektant si je očitno močno prizadeval smotrno izkoristiti prostor tako v sami stavbi, kot tudi okoli nje. Ta funkcionalna povezanost znotraj, kakor tudi z okolico pa je seveda za žirovski center nujna. Verjetno vse zanima, koliko prostora bodo zasedle posame- zne organizacije in kakšen bo njihov vložek. ABC Loka 606 m-(dodatno še kava bar 50 m-) — 930 milijonov (cene ob zaključku leta), s kavo barom dodatno še 76 milijonov. Ljubljanska banka 138 m- (210 milijonov) PTT (329 m'--t- mansarda 88 m-) — 640 milijonov, Kokra 300 m- — 465 milijonov, Alpina Žiri 200 m- — 310 milijonov. V stavbi bo tudi nekaj skupnih funkcionalnih prostorov, ki jih bodo partnerji tudi skupno financirali. Če bo šlo vse po sreči, bodo v prvih mesecih letos zbrali ponudbo za gradnjo blagovnice in videti je, da bo nekaj težav predvsem s sredstvi, ki jih noben partner nima dovolj. Kar zadeva stroške priprav za gradnjo, so se partnerji dogovorili, da jih bodo delili sorazmerno ob zaključku priprav. Volja vseh je velika in upajmo lahko, da bodo premostili še zadnje težave in lahko čimprej pričeli z gradnjo. Ta mesec lahko o tem pričakujemo ponoven dogovor soinvestitorjev. N. P. Na občnem zboru je spregovoril tudi predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bar-tol Darovali so za mrliško vežico Ob smrti sorodnice Terezije Mlinar 10.000.— din Ma-nica Albreht in Natalija Ka-lan, Dražgoška ulica 9. Sosedje in sorodniki so darovali ob smrti Franca Kopača, Rudniška 11, 30.000 din. Vedno prisrčno srečanje z dedkom Mrazom