Naša občina je velika (90.000 pre-bivalcev, 40.000 zaposlenih, 32 kra-jevnih skupnosti, 10.000 šoloobve-znih otrok, 200 OZD itd.), zato imamo tudi veliko problemov. Na gospodarskem področju se vrstijo problemi v posameznih OZD v pro gramskem in tržnem pogledu, med-tem ko se v finančnem (likvidnost, kapital) lahko bojimo večjih težav. Pa ne zaradi nesposobnosti večine OZD, temveč zaradi preprostega ra-zloga, to je, da se kapital postopo-ma seli iz proizvodne sfere v trgovi-ne, banke in DPS. Dejstvo je, da je za proizvodnjo vedno manj sred-stev, katera pa potrebujemo tudi za prestrukturiranje gospodarstva. Slednje teče z veliko intenzivnostjo, saj nam ne primanjkuje dobrih pro-gramov, res pa je, da je prestruktu-riranje proces in ne le odločitev de-lavcev in vodstev, da enostavno prično delati povsem nekaj druge-ga. Oblikujejo se nove OZD oziro-ma podjetja, povečuje se vloga pri-vatnega sektorja (trgovine, obrato-valnice), kar pa je najpomembnej-še, povečuje se interes posamezni-kov in vseh skupaj za iskanje novih — takšnih rešitev v procesu gospo-darjenja, ki bodo dale boljši doho-dek, to je boljši zaslužek za boljše življenje.
V tem trenutku se na splošno ne moremo pohvaliti s kvaliteto življe-nja, z višino osebnih dohodkov in politično stabilnostjo. Res je, da imamo posamezne sredine z večjimi problemi, pa tudi precej takih, ki imajo dobro gospodarstvo in malo problemov.
Problemi in težave! Največkrat se v okolici slišijo problemi, najsi bodo gospodarski ali krajevni. Resnici na Ijubo moramo priznati, da kljub vsemu v naši OZD dobi svoj vsa-kodnevni kruh 40.000 delavcev in da imamo v primerjavi z drugjmi komunalno   sorazmemo   urejeno
SPOŠTOVANI OBČANI!
Občina Ljubljana-Šiška praznuje 22. junija svoj dan. Ob prazniku česti-(am vsem delavcem in občanom z najboljšimi željami za kvalitetnejše življe-nje v naslednjem obdobju. Ob tej priložnosti je prav, da na kratko ocenimo gospodarsko in politično situacijo in se zazremo v prihodnost.
občino. Posamezni problemi, ki ob-stajajo v OZD in sleherni krajevni skupnosti nas zato ne bi smeli delati nestrpne do te mere, da se po stari slovenski naravi spremo med seboj. Želja, zahtev, predlogov in mo-žnosti za kvalitetnejše življenje na-ših občanov je izredno veUko in to je dobro. Dobro je tudi, da posa-mezne sredine vztrajajo na realizaci-ji svojih programov, vendar mora-jo ob tem upoštevati tudi interese oziroma probleme drugih — svojih sosedov, svojih soobčanov. Zožene materialne možnosti namreč ne omogcčajo enostavno in hkratno fi-nanciranje mnogih tudi zelo korist-nih in potrebnih nalog. Dejstvo, ki je poznano vsem nam je, da se zelo malo akcij uspešno zaključi brez ve-likega prizadevanja konkretnih sre-din in dobrega dela upravnih orga-nov na ravni občine in izvajanja združenih funkcij na ravni mesta. Nedvomno bi kvalitetnejše delo vseh služb, ki jih imamo na vseh ravneh in ki jih pošteno plačujemo, olajšalo marsikatero neprijetnost in omogočilo hitrejše reševanje dogo-vorjenih nalog. Zato si ne smemo prikrivati dejstva, da imamo tudi v državnih službah slabe posameznike in službe, ki bi jih morali zamenjati ali celo ukiniti oziroma likvidirati na enak način kot tečejo podobni pro-
cesi v organizacijah združenega de-la.
Res je, da občani mnogokrat niso zadovoljni z delom občinskih služb, vendar je dana vsem možnost prito-žbe predsedniku skupščine in dru-gim organom z namenom, da zašči-timo pravice posameznikov ali sku-pin ter da hkrati korigiramo delo delavcev ali služb na občini v korist občana. Ob tem je prav, da vemo, da mnogokrat nismo zadovoljni z delom skupnih mestnih, pa tudi re-publiških služb.
Dogajanja v SR Sloveniji v zad-njem obdobju niso vredna Sloven-cev, saj pomanjkanja nacionalnega programa obnove, pomanjkanje enotnosti ter nacionalna neučinko-vitost zelo slabo vplivajo tako na gospodarske razmere kot tudi poli-tično razpoloženje. Žalostno je dejstvo, da nas bodo domače zdra-he (h katerim smo Slovenci zelo nagnjeni) pripeljale na beraško pa-lico, saj se ukvarjamo z vsem, le s problemi pridobivanja dohodka ne! Brez večjega dohodka, brez boljšega življenja in brez močnega gospo-darstva ne bo zadovoljstva in ne enotnosti.
Vmimo se v našo Šiško, za kate-ro velja, da je bila vedno revolucio-narna in napredna. To našo revolu-cionamost vidimo v inventivnosti
podjetniškega razmišljanja od naj-večje OZD do posameznika. Po-djetniški pristop pomeni, da mora-mo proizvajati — delati tisto, kar prinaša dobiček in s tem dohodek tudi za vse družbene potrebe. Naša obveznost je, da šolamo mlajšo ge-neracijo, da skrbimo za zdravje na-ših občanov, da nudimo vsaj mini-malno kulturno in športno rekrea-tivno udejstvovanje. Zanemarjanja slednjega pomeni na dolgi rok osiromašenja posameznika in dru-žbe ter zmanjševanje kvalitete živ-Jjenja.
V prihodnjem obdobju nam ne bo lahko, vendar ob intenzivnem spreminjanju mišljenja v podjetniš-tvo, se nam ni treba bati prihodno-sti. Več poguma in volje moramo imeti za podporo podjetnikov, ta,ko majhnih kot velikih, na široko odpi-ramo vrata zasebnim pobudam na področju obrti, gostinstva in turi-zma. Slednji ima lepe možnosti, da se uveljavi kot gospodarska dejav-nost. Največ za napredek in za usta-vitev padanja življenjega standarda bomo naredili, če bomo vsakemu občanu pustili, da se produktivno uveijavi na svojem področju. Za se-daj še vedno velja pregovor, da vsi ljudje vse vedo, zato moramo zdru-žiti svoje znanje in sposobnosti in v enotnosti teh pogledov postati go-spodarsko še močnejši. Le z gospo-darsko močjo bomo lahko zadovo-ljevali skupne in splošne potrebe in uveljavljali svojo politično voljo.
Na koncu želim vsem prebival-cem in delavcem v Šiški, vse najlep-še ob našem prazniku, predvsem pa, da zaupajo sebi, svojim sodelav-cem in okolici, v kateri živijo. Že-lim, da ostanejo Šiškarji, da smo ponosni, ker aviino v lepem in kul-turnem delu našega mesta.
Predsednik skupščine Otmar ZORN