234. številka. Ljubljana, v sredo 14. oktobra. XVIII. leto, 1885. Uhaja vsak dan ivetor, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske deiele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po dO kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiristopno petit-vrete po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravnici v o jo v Rudolfa Kirbiša hiši. ^Gledališka stolba". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. V smislu §.17 društvenih pravil sklicuje se delniškega društva ii NARODNE TISKARNE" na dan 28. oktobra",'. ,15.1. ob 6. ari zvečer j, •• v sobo uredništva „Slov. Naroda", Dnevni red.: Volitev upravnega odbora. -«w>.- OPOMBA. §. 16. Kdor v obenem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico, oziroma začasni list, vsaj pet dnij pred občnim zborom v društveno bla-gajnico uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Postava o nedeljskem počitku. (Glas iz obrtniJ9kih krogov.) II. —*— Deloma mislilo se je, da bode imela postava o nedeljskem počitku versko podlago; in to bilo bi tudi naj boljnaravno. Sedanja postava pa in vse pripadajoče ministerske naredbe abstra-hujejo popolnem od omenjenega stališča, tako da nam pri daljši razpravi te zadeve in kritiki postave na versko stališče ni treba jemati nobenega ozira. Ostajal bi tedaj jedino še humanitarni namen postave in pa njena praktična korist. Stvar razsoja seveda vsak s svojega stališča, a prav razsojevati more tako zadevo le tisti, kojega se postava tiče, komur more koristiti ali pa škodovati. Poslancem a la dr. Pattai odrekamo povsem zmožnost, po lastnih idejah razsojevati tako zadevo. Ker bode vsled Menger-jevega predloga obrtni odsek državnega zbora imel priliko, to važno zadevo vnovič pretresovati in ker se v tem odboru nahaja tudi jeden poslanec s Kranjskega. — gotovo ne bode odveč, če vnovič povemo svoje misli v tej zadevi, ker sedanji zastopniki ljudstva iz lastnih skušenj ne morejo čutiti po- treb svojih volilcev, delujoče ljudstvo pa zastopnikov iz svoje srede nema. Postava pravi: „Nedeljsko delo je pri vseh obrtnijah prepovedanou. Potem pa: ,Nedeljsko delo dopuščeno je za prodajo blaga v mestih, ki šteje nad 20.000 prebivalcev ob nedeljah do 12. ure dopoludne, po vseh druzih krajih pa do 5. ure po-poludne. Ker je žalibog svet še vedno tako uravnan, da si človek le z delom, bodisi že obrtnija ali pa kupčija, svoj kruh pridobiva, in pa ker tisti, ki več dela ali pa več proda, — ložje izhaja, izračunamo tedaj po Adamu Riese-ji prav lahko, da ima vsled zgoraj navedenih postavnih določeb: škodo: izde-lovatelj, producent; korist: prodajalec, „konfektionar", ker nam je pa tudi znano, da je izdelovatelj večinoma kristijan — prodajalec pa večinoma Žid, tedaj ta postava (to bi moral protise-mit dr. Pattai vedeti) Židu ne škoduje, pač pa kri-stijanu. Gaslo zdrave socijalne politike, ki naj bi zabra-njevala propad srednjega stanu, moralo bi biti: Varstvo in pospeševanje k o r i s t i j producen-tov. Kajti ravno s tem, da je producent postal suženj kupčevalcev, uničilo se je rokodelstvo in mala obrtnija. Razlika bi se imela torej delati mej veliko industrijo in mej malo obrtnijo. Pogoji njijinega obstanka neso jednaki. Jednak pa tudi ni način delavskega izvrševanja. S humanitarnega stališča zagovarja se postava o prepovedi dela ob nedeljah. Delavcem hoče se s tem pomoči, in trdi se celo, da se bode delavska mezda povikšala ali pa vsaj jednaka ostala, čeravno bodo slednji vsled postavnih ovir manj izdelovali, kakor poprej. Ko kaj tacega čitamo, spominjamo se na naše lastne deklamacije, koje so ravno isti gospodje pred leti utopije imenovali. A gospodom tem moramo povedati, da so s takim delovanjem nastopili socijalistično pote, ki, kar jim prav radi pritrjujemo, vodijo do tega, da se rokodelstvo in mala obrtnija uničita. Tovarniški delavec je mnogokrat podoben sužnju, kajti primoran je vse svoje žive dni truditi se j jednako stroju po tovarnah, premogovih jamah in 1 rudnikih. Upa, da bi samostalen postal, nema, in kaj naravno in pravično je, da se država briga za te moderne sužnje in jih obvaruje najsilnejega pritiska. Normalni delavni dan in praznovanje nedelj je tedaj v varstvo tovarniških delavcev živa in neobhodna potreba. Naprednejše države, kakor Anglija in Amerika, imajo tudi že davno svoje izvrstno "tovarniško za-konodajstvo. A nikjer neso stavili male obrtnije in rokodelcev pod tovarniško mero. To zaslugo imamo v Avstriji. Praznovanje nedelj zadeva že sedaj borega samostalnega rokodelca in kakor se govori, nesmo daleč od tega, da se upelje 11 urni normalni delavnik tudi v malo obrtnijo. Ne da bi se bali tacih določeb, kajti rokodelstvu bije itak že zadnja ura, prej ali slej, — ne bode nam delalo preglavic, — a le toliko hočemo merodajne kroge opozoriti, da se bode upeljava jed-nacih za tovarniško delavsko osobje humanitarnih načel pri mali obrtniji spremenilo v pogin rokodelstva in rokodelskih pomočnikov, kajti obadba služila bodeta potem veliki industriji, kjer jima bodejo humanitarne postavne določbe pač koristile. Rokodelstvo ali mala obrtnija, kolikor jo je še obstalo, živi kakor nekdaj ob naročilih kupoval-cev. Posebne potrebe občinstva so, ki vzdržujejo krojača, čevljarja, mizarja i. dr., kajti vse te izdelke prodaja tudi tovarniška zaloga velike industrije. Vendar pa še živi na tisoče samostalnih mojstrov in pomočnikov, izmej katerih je sleharnemu možno postati samostalnim, in ti polnijo zadnji jez mej nasprotnimi silami: revščine in bogastva. Delo pri njih ni, kakor po tovarnah, dan za dnem, leto za letom. Obrtniške pomočnike vidite po leti v najlepših dneh Bolnčiti se po naših okolicah, in če seštejete skupno delo celega leta, dvomimo, da do-spete do osemurnega normalnega delavnika. Pridejo pa zopet časi, ko se pomočnik in mojster ne pokažeta na dan niti ob nedeljah, kajti vesela sta, če po dolgem prestanku par tednov pride, da moreta zaslužiti si kaj za nazaj ali pa za naprej. Ko bi občinstvo svoje potrebščine hotelo takrat naročevati, kadar bi jih rokodelec želel, bi bilo se ve da vse drugače. A dokler take postave ne do- LISTEK. Lord Shaftesbury, dobrotnik delavcev f. Ta čas, ko teženje stanu delavskega tako pogostem stopa na dan, ko ga tudi ni skoro zakono-davnega zbora, ki bi se ne pečal z vprašanjem delavcev, vzlasti tovarniških, ta čas torej ni neumestno, da se tukaj spominamo moža Angleža, ki je vse svoje živo dni obračal v blaginjo delavcev, ki pa je umrl v četrtek, 1. dan t. m. Menda ga ni bilo in ne bo moža pod skeptrom kraljice Viktorije, ki bi toliko storil za delavski narod, za siromake, ki živijo „od rok v usta", kakor umrši Anthonv Ashley Cooper, lord Shal'tesbury (Šeftsberi), porojen 1801. leta, od 182G. leta član spodnje zbornice an-g'eške. Kakor so delavci skoro do srede tega stoletja živeli na Angleškem, v okrajih s tovarnami in rudniki, to že ni bilo več človeško. Njih usoda je bila tako strašna, da sedanji rod nekdanjih tistih razmer niti verjeti no more. Še okolu tridesetega leta delale so ženske, še tako bolezni ve, otroci v naj-nežniših letih, imejoči po štiri in pet let, v tovarnah, delavnicah in premogokopili Black-Countrvskih in Mid-Lothian-skih — prikovano z verigami. Po osemnajst ur na dan so takisto trpeli, a mezda ni bila v nobeni primeri z neznanskim trpljenjem. In tacih sužnjev so šteli milijoni. To je videl in občutil tedanji lord Ashiev. Da bi se pa še bolj uveril o teh grozovitostih, obšel je sam vse okraje, kjer so bile tovarne in rokotvor-nice. Uprlo se mu je srce ob vsem, kar je tu zapazil na svoje oči iu čul na svoja ušesa. Pogumen in ognjevit apostol se vrne v glavno mesto in začne v parlamentu, v zborih in v časnikih vojno proti takemu delavskemu redu — neredu, osobito proti tovarniškim postavam. Koliko napora je tu bilo treba, da je odbijal stare predsodke, podiral sebična pristranska stališča! A vender je priboril zmago ljudomilim nazorom po vročem in dolgotrajnem trudu. Čez leta in leta se je začelo popravljati zakonodavstvo tovarniško. Določila se je doba, katero mora izpolniti mladina, prodno sme v delo po tovarnah in rudnikih, prišle so reforme glede na delo žemi in deklet, na delavsko dobo moških in prepovedala so je sistematična razvada, da bi to-varničarji svojim delavcem plačevali deloma z blagom („trucksistem"). To je bilo jedno blagovito delo lorda Shaftesbury-ja. Takoj jo videl drugo nalogo pred sabo. Videl je, da v Londonu tisočine možkih, ženskih in otrok prebivajo umazane in v pregrehe zakopane po luknjah in brlogih, kamor solnce ne posije, kamor bi si ne upal stopiti pošten človek. A pogum ter blagi namen dal je lordu Shaitesbery-ju stopiti tudi v te nižine in tmine. Prva mu jo bila, da reši otroke. Težko, a vender jo s svojo gorečnostjo in ljubeznivostjo preprosti odurne in zapuščene ljudi, da so mu dali in izročili otroke. Založil je „Radged schools" za male sirote, dal jih je oblačiti in poučevati in skrbel jim je za službe; za izprijence je ustanovil popravnico in zavetišča, za uboščke, za najbolj zapuščene pa stanovanj;;. Vlačugarje, ki so okuževali v celih tropah ulice glavnega mesta, je lord organizoval v „shoeblack-biigade", tako da so ti mladi ljudje kmalu dobili veselje do dela iu .sploh začeli živeti, kakor so ljudem spodobi. Toda lord Shaftesburv je skušal pomagati tudi delavcem, kojih usoda je bila nekoliko bolja, ki pa so imeli jako slaba stanovanja po Londonu. S pomočjo drugih ljudomilih mož je za delavce priredil stavbe, ki so se imenovale uzorne; cele ulice bo bile od samih tacih delavskih hiš; rokodelec je tako lahko dobil svojo hišico za najemnino, ki pa ni bila višja, kakor jo je prej plačeval za uborne izbe v kakem temnem predmestji. S kratka ni je bilo potrebe, katero bi bila bimo (in te menda še tako hitro ne bode), je normalni delavnik in pa vse drugo prisiljeno praznovanje za malo obrtni jo škodljivo in tudi I humanitarnega stališča čisto nepotrebno Najslabeji nasledek postave o nedeljskem počitku pa je ta, dfl so se mej tem, ko je rokodelcu prepovedano v nedeljo najmanjše delo z g o L o v i t i. naredite tolike izjeme za veliko industrijo in tla je kupčevalcu dovoljeno ob nedeljah prodajati. Ne varuje se pa pri rokodelstvu samo pomočnjka temveč tudi rokodelski mojster ne sine sam s seboj gospodariti, kajti tudi ob nedeljah ne sme delati, marveč dovoljeno mu je le prodajati svoje izdelka. Ker pa rokodelec navadno ničesar ne prodaja, ker le izdeluje, sine ob nedeljah v velikih mestih do 1:2. ure, na deželi pa do nedelje zvečer roke križem držati in gledati skozi šipe, kako židovski „konfektioiutr" prodaja klobuke, hlače, čevlje, koŽuhovino in dnine stvari, katere tudi on izdelava katerih pa v zalogi nema. Čudno sicer ni, da se v državnem zboru jednake postave sklepajo, vsaj sta velika industrija in veleposest tolikanj zastopani, da se njima klanjajo vsi. Le malo kedaj sliši se1 glas zs malega moža. Obrtnik in delavec, čeravno najštevilneja stanova, nemata zastopnikov. Pa še celo tisti, ki jima, bodi si iz prepričanja o potrebi ali iz druzega namena, pomagati hočejo, izlivajo „s kopel jo vred otroka", čeravno pripo/.ua-vamo, da bi bil pri sedanji sestavi državnega zbora klic za pravo in pravično socijalno preosnovo — glas upijočega v puščavi! 0 balkanskih zadevah. (Konoo.) Sedaj prestopimo k odgovorom na vprašanja, katera smo stavili poprej. Najprei moramo odgovoriti, ali imajo V/.liodnje liumelijci prav, da zahtevajo zjedinjeuje s kneževino, in če imajo prav, ali je sedaj pravi čas za združenje. Omeniti moramo, da se je tu nam bolj ozirati na obcečloveške od-nošaje, ne pa ita mejnarodne, ki se opirajo samo na politiško ravnotežje, ['a tudi po tem se more priti do raznih zaključkov, kakor se gleda na stvar. Vendar se temu ugovarjati ne da, da pravico do življenja, do Bamostaluega življenja, mora imeti vsaka narodnost, kakor jo ima. vsak posamičen človek. Tu tedaj ni vprašanja o pravici osvobojeuja in sjedinjenja, kajti ta pravica je nam in morebiti vsaeemu oftividna, ampak tu gre le zato, ali imajo liumelijci prav, da bo poskusili to pravico pridobiti si s silo. Na prvi p gled bi so to vprašanje moralu zanikati z mej narodnega stališča. Mejna rodni dogovori se morajo spoštovati, kajti predstavljajo zakon, ki se ne sme rušiti. Ako jih kdo ne spolnuje, dela proti zakonu, treba je take privesti k redu in prisiliti, da se udado zakonu. Zategadelj se bi ne smel opravičevati Plovdivski prevrat s tem, da Be-roliuski dogovor ni bil nikdar izveden, da se je rušil že pred poslednjimi dogodki, kajti to še ne pomeni, da zakona ni, da je zgubil svojo veljavo. Berolinski dogovor je potem še do denašnjega dne v veljavi in vsak korak, ki se ne strinja z njegovimi določbami, mora se zmatrati za rušenje dolžnosti, katere se morajo izpolnovati. Na ta način morajo se rumelijski dogodki prištevati takim, ki nasprotujejo mejnarndnim dogovorom in so nam- | Šili zakon, kateremu se pravi Berolinski dogovor in [ h kratu izrazili nepoštovanje do držav, kntore so i zanimajo za položaj na Balkanu in so se udele-žilo snovanja tega dogovora. ! To je vse, kar govori za veljavo Berolinskega 1 dogovora. Proti temu se pa da navesti sledeče. .Mejnarodni dogovor more in je zavezan držati samo . oni, kdor se je udeleževal njegovega sklepanja, 1 kdor se je zato zavezal po zrelem preudarku. Če | jo to tako, je Berolinski dogovor zakon le za one . države, katere so bile zastopam* pri kongresu v Berolinu in so potrdile njegove sklepe. Ali so se i spomnili tedaj, ko so se sklepalo te določbe, da je , treba Vprašati tudi ono, o katerih osoili se sklepa V Go mari tedaj se kaj zavezali rumelijski Bolgari ? : Ue se Bolgari neso ničesar zavezali, kaj hočejo rušiti tam, kjer neso prevzeli nikakih dolžnosti j V Ce je Berolinski dogovor liil sklenen brez volje in : proti volji Rumelijcev, če je preziral njih mnenje, j kako jim potem more nakladati kakih dolžnosti! ? S katerim članom so se zavezali, da bodo mirni robi določeb, katere so se sklenile proti njih volji V Mi mislimo, da v tem slučaji so njih roko razvezane, tla Berolinski dogovor, kateri so se zavezale držati nekatere države, ne more zmatrati se veljav nim zakonom za rumelijske Bolgare in druge narodnosti Balkanskega poluotoka.. DrŽave, ki se pod pisale ta politični kompromis, morejo se obrniti k Turčiji s tem ali drugim svetom, kako naj se pobotajo sedanje težkoČe, boriti se za status duo, kričati o rušenji dogovorov po skoro iiomajo povoda. Vse zavisi v tem slučaji j h) Turčije, dna mora priznati sjedinjenje al» pa ne. postopati v tem ali drugem zmislu. (Car se tiče držav pokroviteljic, rumelijski Bolgari ne morejo biti odgovorni, kur so to za nje storilo slabega, no stnnjajočnni >e z njih Željami Oni žele samostojnosti, za katero so sposobni, kar se že vidi iz lepega redu, kateri vlada po vsej Vzhodhjej Uumeliji, od kar so je zvršll prevrat. Izjavili «0 svoje pravice na to, kar se jim je po sili vzelo, četudi je bila. njih lastnina. Ko so zadovoljili željam severnih liolgurov, odrekli so njim pravice in silili njim nemogoče pogoje. Ni čudo tedaj, da so liumelijci boleli pokazati, da so zmožni za samostojno življenje in drugače se potegniti za svoja prava kakor ilosedaj. Pa razen prav občečlo-veških, po katerih močnejši ne sme zatirati slabšega, imajo tudi', če smemo Cako izraziti, „iinetno1 pravico. Vzhodnja ftumelijfl bila je vedno žitnica za Turčijo in njene vlade. S trudom rok južnih Bolgarov se je sitila država paš in nikdo jej ni toliko plačal, kakor prebivalstvo Vzhodnje Itutnelijc. Zato je opravičeno misliti, da sine rumelijsko prebivalstvo brez razlitja narodnosti želeti, da samo uživa svoje unenje, je uporablja po svojih mislih in potrebah. Ne more so mu tedaj zameriti, da skuša varovati imetne in človeške pravice svoje s takimi sredstvi, kakeršno je Plovdivski prevrat. Iz Srbije. Kakor se „Pol. Corr" iz Niša brzojavlja, izdala sta srbski pregnanec oziroma emigrant Nikola Pašič in Peko Pavlo vič, poznati četovodja za hercegovinskega ustanka, proklamacijo, ki se v rimo« prezrla Ijudoinilost lorda Shaftesbuiy-ja. Vse socijalne reforme v Angliji je on sprožil, ali če to ne, vsaj podpiral jih je uajkrepkeje in lahko je vlani, ko mu je „cityw podelila meščanstvo, s ponosom trdil, da je še mnogokaj zboljšati v sedanjih razmerah ehoščkov in siromakov v Londonu, vender pa se razmere, kakor so setlaj, ne dajo primerjati s tistimi, ki so bile pred petdesetimi leti. Da pa je to njegova nepozabna zasluga, tega pohlevni mož ni dodal. Bi! je blagi lord do zadnjega še, akoravno že v visoki starosti, predsednik neštetih cerkvenih in dobrodelnih društev. Vsako službo je opravljal resno in vestno in še pred malo tedni je lord Shaftes- 1 bury govoril in učil z mladeniškim ognjeni, kjer je ! koli videl socijalne pomanjkljivosti. Smrt tega znamenitega moža je bridko zadela vso Angleško, kateri je še osobito stregel kot veljak v stvareh državne cerkve. A tudi drugje, široko ; po Evropi, kjer se koli čisla Ijudomilo dejanje, obuja j se ob smrti lorda Shaftesbury-ja tožno čuvstvo. Pomoč trpečemu človeštvu je izgubila uzornega pro-pagatorja. Vse socijalne reforme v kopnej Evropi več ali manj so odtis angleških reform katerim je bil jeden izmej prvih, če ne prvi spočetnik — mož, sedaj u mrši lord Shaftesburv. Kandidat nesmrtnosti. '.llumuristiski roman. — Češki spisal Svatopluk Ćocli.) oJalje.) XII. Za nekaj časa zategne se Vojteh popolnem do tihe sobice pod zemljo, kakor polž v svojo lupino. Sposob njegovega živenja v tem zatišji imel je dvojno barvitost. Najprvo vtis mirne selanke ali bolje robinzo-nade. PrlSpOSObil je skromno domačnost svojim potrebam in jo uporabljal polagoma za koristneje in prikladneje stvari in za zasvičeuo razkošja. Navedem samo nekatere. Iz starega praznega zaboja, ki ga je našel na dvoru, napravil si je po-stavec za knjige. Na okno postavil si je nekaj loncev z rožami, da bi užival vsaj nekako domnevost cvetoče krasote, kojo je imela tam vzpomlad v hi-trici izčarati. Zdrobljeno steklo v oknu nadomestil je z mastnim papirjem. Da se odkriža nočnih mišjih plesov, izprosil si je v kavarni inačico, kazečo njemu sosebuo dobrlkavost. In tako preživel je večino dneva mirno, z verno inačico ob strani, zalivajo ljubeznivim cveticam, gledaje na rahle raz- gobrojnih izvod'h utihotaplja v kraljevino srbsko ter deli mei narod. Ta proklamacija, ki bode srbski vladi in kralju Milanu delala mnogo preglavice, slove: „Prišel je čas. da se dvignemo in otresemo igo samosilnikov naših. Nesrečno razmere v Srbiji se inače zboljšati ne dado. Praviti Vam, kaj morate vse trpeti in kako ste ponižani, bil bi brez-vspešen trud, ker to sami vidite in čutite. Sedanja vlada napravila je iz svobodnih Srbov brezpravne Sužnje brei glasa in brez svobode. Ona mešetari z našim živenjein, imenjeni in z domovino. Kar smo imeli, vzeli so nam, zadolžili vse na stoletja, odpravili svoboilščine, teptali pravice naroda /, nogami in povišali davke tako, da jih ne moremo več zmagovati. A sedaj prišel je čas, da narod lahko otrese svoj igo, ako se dvigne kakor jeden mož. Dvigniti se mora, ker nema druzega izhoda, nego sramotno smrt, robstvo potomcev, izdajstvo vseh srbskih idejalov in vzajemnosti slovanske. Mi Vam dajemo znamenje, tla se dvigne narod, čegar srd bode uničila vse nasprotnike in izdajice. RftZ-podite vsa Vam usiljena oblastva, nastavite lastna svoja, zavirajte vsak promet, bodi si po pošti, brzojavu, bodi si po kurirjih; vzemite si orožja in streliva, kjer koli je dobite; sestavljajte čete, batali« jone in večje oddelke ter v sporazumljenji z vsemi drugimi okraji v deželi napotite svoje korake proti Belemu gradu in Nišu, s kratka tjakaj, ker sta vlada in kralj. ?.li bodem o mejo prekoračili in pridemo Vam, bratom, na pomoč. Ne premišljajte si niti za trenutek, Ura je bila, dvignite, nrgaoizujte, branite se. Zakaj bi srbski na:od, ki je svojo deželo osvobodil mogočnega sultana in v dveh vojnah Turke iztrebil, danes zdiho-val pod sramotnim jarmom? Ne plačujte oblastvom nobenega davka, s katerim razsajajo in ugonabljajo d želo. Ne dajajte njim svojih sinov v vojsko, kater: narod tepe in Samosilstvo in robsLvo podpira. Oe jim ničesar ne daste, so onemogli. Klic naroda po pravici in svobodi zaprl jim bode sapo, srditost naroda l ode je uničila. Vzgled naj Vam bodo pra-dedi, ki bo osvobodili deželo, čas je ugoden. Dvigne li se narod, pride pomoč z vseh stran i j; mrtvemu strahopetnemu narodu ni nikdar pomoči in samo-silniki in podle duše zlorabijo tak narod sebi v prid. Dokažite svetu, dvignivši se povsod in istodobno, da so Srbi za trdno sklenili živeti svobodno. Narodna vojska hodi naj z narodom, izdajskemu poveljstvu odreče naj pokorščino. Kliče naj: Živio narod, živela svobodna Srbija! in bratje naj se objemajo, tla deželo otrebijo sovražnikov in izdajic. V r.o poniozi Bog i sreča junaška! Na meji, na srbski zemlji v 15. dan septembra 188a. V imenu inučeniškega naroda srbskega: Nikola Pašić, vojvoda Peko Pavlović". Politični razgled. Notranje dežele. ■ V L j u b 1 j a n i 14. oktobra. Danes bode finančni minister Dunajevski pred-, ložil državnemu zboru budget za prihodnje leto in pri tej priliki razvil, kakor je to že navada, svoj ekspose o položaji državnih financ. j nobojne gobe, ki so brez njegovega povoda rastle v jednem kotu sobinem iz tlačnih špranj, delaje in • premišljevaje, s kratka živel život poln tihih povab-nostij, kakor tako lepo pripovedujejo legende o sve- ' tih pusčavnikih. j Popolnem drugači je bil drugi del njegovega podzemeljskega živenja. Začenjal se je običajno zvečer, ko jo segal, odloživši svoje pesni in dela za domačnost, po romanu v krvavo rdečem zavitku aH ko je navzet od grozne krasote tega romana prijel za I pero, da bi po ponudbi Brzobohatega sam kaj po- ■ dobnega spisal. O takih časih je dobil duh in okrožje njegovo strašno romantišk vtis. Domišljija njegova vsprejemala in plodila je postave in dogodbe, katere poraja obično samo gorečno Btrašenje v duši človeka. Tihi puščavnik se je premenjaval v krvoločni nestvor. Z razkošjem pasel Be je na uglajenih grozovitostih, s kojimi se je avktor romana naglo oprostil svojih junakov, in kar je pisala kri, kakor poje Uhland o kralji v baladi. In tiha pušča se je premenila v vlažno temno ječo podzemeljsko, v brlog zmajev in netopirjev, v ljudomorno inkvizicijo, kjer je vladala smrtna tišina, samo kaplja krvi je večno padala s črnega stropa na hladna tla. Hrvatski ban odpotoval je v Pešto. Finančni odaeh rešil je budget za 1885 in volil Po-poviča poročevalcem. % naiUdio se ne ustanovi status quo v Rumeliji, bodo Grki napali Makedonijo. To bodo se ve da skušale preprečiti vlasti, kajti na konferenci v Carigradu so zastopniki velevlasti) sklenili Turčiji priporočati, da prizna zjedinjenje Bolgarov, vsake zahteve Srbije in Grške naj pa zavrne. Ako Grška začne vojno, bila bi tedaj ta konferenca brezvspešna. Ifiiiitiiiiiska zbornica suide so baje I. dan novembra. To zasedanje bode večje važnosti baš zaradi zamotanih razmer na Balkanu. Tedaj bomo morda kaj zvedeli, kako stališče v tej stvari zavzema rumunska vlada. Danski Folkething prestopil je o provizo-ričnem linančneni zakonu na predlog Berga na dnevni red. Ta predlog j'1 pobijal ministerski predsednik, češ, da sklep jedne same zbornice nema veljave. Ko se je vsprejel Bergov predlog, ostavi a so vsi ministri zbornico. Vlada se najbrž na ta sklep ne bode ozirala, ampak bode na dalje protiustavno vladala. Folkething bode pač v kratkem zaključila. Ali se pa bodočega zasedanja udeleži levica, je jako dvomljivo, saj je žo sedaj mislila izostati. Pri prvej seji ni bilo levičarjev v zbornici, še le poznejših so se udeležili. S {'afeža M. oktobra. [Izv. dopis.] Mnogo vprašanj je že prišlo na gospode, koji so pripravljeni povzdigniti: prvič dolenjsko vino in vinorejo sploh, drugič pn tudi našim vinskim trgovcem na pomoč priti na nesebičen pošten način brez vsakega plačila, da dobi namreč kupec v resnici pošteno dolenjsko priljubljeno kapljico. Dopis zadnji bil je tedaj popolnem na mestu. Vprašanja so prišla na različne gospode omenjene zadruge, kakor: iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Škofje Loke, Radovljice, Bleda, Mongiša, Litije, še celo iz Koroške, kakor tudi iz več manjših krajev. Vsakemu se je na vsako vprašanje natančno odgovorilo. Gospodje so sicer s tem opravilom zelo obloženi, a vsak rad stori vse, samo da se dolenjsko vino zopet v pravo pošteno ime spravi, ter se še zraven tega ubogi prodajalec pred grdo velikim barilcem obvaruje ter kupčevalcu petak, desetak ali pa še več za „rajžo" (potovanje) obvaruje. Kar pa hrvatsko vino zadeva, zavračamo vse vinske trgovce, kakor sploh tudi kon-sumente na dopis našega izvrstnega vodje vinarske šole g. Rili. Dolenca. — Nam so kraji na Hrvatskem znani, iz kojih se vina izvozi več, kakor je misliti mogoče. In ako Hrvata po letu proti jeseni vprašaš: Kumek, koliko vina imate še pri vas? Odgovoril ti bde: Ima ga još preko deset hiljada (veder), a v jeseni prejšnjega leta ti je stokal in tožil, da je „bogme" slaba letina! Kadar dojdejo tajništvu natančna poročila o ceni in koliko vina se je dozdaj prodalo iz različnih tukajšnjih krajev (goric), tedaj sledi takoj poročilo. Vsakdo se pa naj brez vseh komplimentov in brez vsekake bojazni s popojnim zaupanjem do gospodov obrne ali katerega pozna ali ne, koje še jedenkrat navedemo in sicer: p. n. gg. F. Troidl v Cerini pri Cateži, dr. Ig. Namorš na Jesenicah, Župnik Fr. Bralec in trgovec Fr. Dol in ar v Veliki dolini, župnik S. Zadnik in nadučitelj Al. Račić na Čate/i, trgovec J. Ruduian in c. kr. poštar A. Tancig v Krški vasi. Prosimo pa, da te vrstice tudi drugi časniki ponatisniti blagovole, in sploh vsako naše poročilo. Omiuit'c si vari. — (Dvomi svetnik dr. Miklošič) jo po zakonu umirovljen. A naučni minister izrazil mu je v posebnem dopisu željo, naj letos še ostane. — (Krajcarska poddružniea „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Oddaja knjižic, kraj-carskih in desetkrajcarskih, napreduje dosledno in vidno; razposlanih je sedaj nad 300, za primeroma kratko dobo dobrih treh mesecev gotovo ne malo število. Tudi pretočeni teden dobili smo vrneiiih dvoje polnih krajcarskih knjižic, in sicer iz Ljubljane, kar nam je zelo ljubo, ker gotovo ne bo ostalo brez vspešnega vpliva na gg. nabiralce po deželi. Ti knjižici sta: št 148 (poverjenik g. E. L.) in št. 251. Zadnjo omenjenih izplačal je rodoljub g. S. P. sam, za kar mu bodi še posebna zahvala. To zgodilo se je mej prvimi osmimi polnimi knjižicami (toliko namreč nam jih je do sedaj došlo raz-pečanih) že v drugič; da bi se le pogostokrat ponavljalo. Dobili smo tudi od dveh stranij veselo zasebno vest, da se nam je prav v kratkem nadejati prvih razprodanih desetkrajcarskih knjižic. Še nekaj nam je v mislih. Za časa loterije na korist zakladu za zgradbo „Narodnoga Doma" v Ljubljani oglašale so se prav pridno po srečkah občine in različna društva ter jih kupovale tu pa tam celo v zelo velikem številu. Slavnemu občinstvu bo gotovo še v živem spominu, da se je na ta način rnzpečavalo precej znatno število sreček. Ali bi ne bilo mogoče, da bi začeli taki zavodi in društva, v prvi vrsti naše čitalnice in bralna društva, pridno segati po knjižicah, bodi si že krajcarskih ali pa tudi deset-krajcarskih V Hvaležna naloga, ki se popolnem strinja z njihovimi nameni. Vsem onim, ki so nam na ta ali oni način k temu pripomogli, da si je naša Ideja priborila zdravih in trdnih tal, na podlagi katerih nam bo mogoče v prihodnje vspešno nadaljevati in zidati, najtoplejšo zahvalo. Naj bi našli še več posnemovalcev, ki naj blagovold pošiljati oglasila za poverjeništva in nabrane doneske blagajniku upravnega odbora društva „Narodni DoinB g. dr. Josipu Staro-tu v Ljubljano. — (Iz Krškega) se nam piše: Veliko veselja in prijeten večer so bili 12. t. m. Krškim domoljubom napravili Šentjurski rojaki pri Celji. Po- Ta temna stran njegovega živenja dobivala jo zmerom večo pret,rego po vplivu Brzobohatega, ki je od dne do dne odločneje sezal v urejevanje podzemeljske domačnosti. Potolažil je Vojteha večkrat na dan s svojim pohodom in ga vzbujal k pridnemu popravljanju in prelaganju. Vojteh položil je neko-likokrat na dan rokopise svojih pesnij. Ko to nič ni pomoglo, raziskaval je z dojetnimi znamenji, ne dremlje li morda kaka misel za pojezijo v Brzobo-hatem, toda ta ga je odpodil od vseh daljših podobnih poskusov, proglaseč, da pesni naravnost izločuje iz okrožja svojega založniškega delovanja. Zato je čital začetek romana, ki ga je Vojteh spi-soval po krvavem uzoru in mu daval pohvalo, proseč samo za odstranitev nekojih pojetiških mest in vzpodbuja pisca k veči krvoželjnosti. Poleg tega skrbel je tudi za zabavo svojemu branencu. Šetanja po mestu z balami pod pazduho postajala so redna. Vspomlad je začela poganjati na vrtu zeleno brstje. Navstala je potreba okopavati, privezavati, zalivati. Brzobohati ni samo ne zabranjeval Vojtehu, da bi se sukal o praznem času, posadivši si na glavo stari slamnik, prezent Brzobohatega, po vrtu z lopato v jedni roci in z bren- tico v drugi, temveč vzbujeval ga je sam k tej nedolžni zabavi, in enačil mu mesta, kje ima riti in kod saditi. Vojteha je užalilo samo to, du zavzemajo znatno večino gredic rastline, obečajoče več užitka, nego lepi razgled z okna njegove izbico. Dva tulipana bila sta pač pred tem usajena. Pa Brzobohatv je uvel Vojteha tudi v svojo domačnost. Bavil se je z njim s tem, da je strigel zavitke za dopise in pisal naslove«, vezal in pečatil različne bale. Predstavil ga je tudi svoji ženici. Ta se je seznanila z njim brzo tako doverno, da ji je smel pomagati pri natikanji oken in prestavljanji oprave. Tudi neki drozd priljubil se mu je v tej meri, da ni puščal, da bi mu kdo drugi pičo in pivo obnavljal in kletko čistil. Konečno imel je Brzobohatv tudi prijazno petnajstletno hčer, učiteljsko kandidatinjo, kateri je kazal Volteh tajno naklonenost, razlagajo ji teške domače naloge in preskrbljevaje jo s posojilom francoskih romanov. Čitatelj pogreša morda v tem podrobnem pripovedovanji zmenko o tem, na kak način je Vojteh skrbel za svoje telesne potrebe. Na pokojnost čita-tcljevo povem, da je moj poetski polž ipak tu pa tam pomolil rožičke iz svoje lupino h kakemu prijatelja in si izposojeval od njega skrivaj deuarce na povrnitev iz prve mesečne plače. Baš se je pripravljal k takemu pohodu do Ezopa, ko se ta nenadno pokaže pri dvorih njegovo pušče. Bog ve, kako je zvedel novo adreso Vojtehovo. „Oh, tu tedaj tičiš pod zemljo kakor krtek celih 14 dnij in pozabljaš svojega prijatelja", kara Vojteha. „No, tvoja pušča je res urejena kakor za asceta. Podobe seveda izvzemam, kvara samo, da ni možno niti barv njihovih dobro vspoznati v somraku tvoje jamo." Voiteh ponudi prijatelju inventuren brezbarven stol in Ezop, usedši se nanj, pripoveduje: „Goto v o si željen zvedeti, kako se je posrečil moj pohod k vdovi. Mogel sem ti dosedaj samo povedati, da sem se od nje vrnil kot vitez. Žal mi je, da ti ne morem podrobnosti tega razkošnega večera natanko naslikati. Nasenčim ti samo stročne podatke. ^Duljo prih.) častilo je bilo naše bralno društvo G rojenih Šent-jurčanov, od teh biva 1 v Krškem, 1 na Vidmu, 1 v Sevnici, 2 v Št. Jurji na j. ž. in 1 v Gradci. Ali je to vredno javno pripovedovati? Gotovo. Kajti ti možje so vrli štajerski domoljubi, mej njimi sta bila namreč oba brata dr. Ipavic-a, slavna slovenska skladatelja. Krški pevci in domoljubi bili so njih pohoda kaj veseli. Njima na čast so se zbrali v bralnem društvu ter zapeli njijine in druge skladbe tako lepo, kakor je navada pri teh izurjenih pevcih. Bilo je tudi veliko prav mičnih in prisrčnih napitnic. — (Odbor »Slovanske Čitaln:.ce" v Trstu) oznanja, da bodo letos v društvenih prostorih nastopni zabavni večeri: 7. novembra: predavanje o nekdanjem .Slavjanskem društvu" v Trstu, govori g. L. Žvab. 14. novembra: plesna vaja. 28 novembra : plesna vaja. 5. decembra: popularno predavanje ob indijskej drami „Malavika," govori g. prof-Dr. K. Glaser. 19. decembra: plesna vaja. 31. decembra: Silvestrov večer. Začetek ob 8l/j zvečer. — (V Ljubljanski bolnišnici) razpisana je sekundarska služba. Prošnje do 31. okt. 11. vodstvu bolnišnice. — (Razpisano) je mesto poštnega odpravnika v Št. Vidu nad Ljubljano. Letna nagrada 150 gld., uradni pavšal 40 gld., za peš-pošto mej Šentvidom iu Vižmarskim kolodvorom pa 219 gld. na leto. Prošnje v 14 doeh na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 14. oktobra. Prva podružnica sv. Cirila in Metoda na Spodnjem Štajerskem v Celji, Oglasilo seje zadostno število udov, pravila so se predložila in brž ko bodo potrjena, začne podružnica svoje delovanje ter si izvoli načelništvo. Carigrad 14. oktobra. Veleposlaniki sporazumeli so se o novi vsebini deklaracije, ki se bode zvečer izročila turški vladi ter s kolektivno noto poslala v Sofijo. Dunaj 13. oktobra. Adresna komisija gosposke zbornice odobrila je Htibnerjev načrt z nekaterimi premembami. Hiibner izvoljen poročevalcem. Manjšina naznanila je le k predzadnjemu odstavku poseben votum. Prihodnja seja v četrtek. Adresni odsek zbornice poslancev odobril Zeithamerov načrt brez premembe ter izvolil Zeithamer-a poročevalcem. Rim 13. oktobra. Včeraj v provinciji Palerrao 132 Ijudij za kolero zbolelo, 58 umrlo, v provincijali Ferrara, Massa-Carrara, Modena, Parma in Ro-vigo G zbolelo 1 umrl. Razne vesti, * ( Kraszewski) bode, kakor poroča „Dzie-nnik Polski", v kratkem poiniloščen, kar se zanj poganja visoko stoječa osoba. * (Od veselja zblaznel.) Zasobni uradnik Aleksander Brtoš iž Pešte prišel je nedavno na Dunaj svojega svaka obiskat. Takoj prvi dan čital je v listih, da je njegova komunalna srečka zadela precejšen dobitek. Veselje bilo je veliko. V drugi dan zapazili so njegovi sorodniki, da je veliko stva-rij nakupil in nosil domov ter dajal ljudem v hiši in mimoidočim tujim ljudem v dar. Pokazalo se je kmalu, da je zblaznel in oddali so ga v blaznico. Tujci: 13. oktobra. Pti Nlonn t Bausnitz, Almici s sopropo, Spitzer, Po-lak z Dunaja. Pri Malici t HaBebeck, Btibm z Dunaja. — pl. Mohr iz Gradca. — Kuppers iz Trsta. — Ortlich z Dunaja. — Holzer iz Gorice. Pri h\*ihjskeui e« -mrji Malabotich iz Trata. Trzne ceu«* v EJ uhlja 214 dnć 14. oktobra 1.1. gl.kr. Špeh povojen, kgr. . ,1. k7| Pšenica, hktl. . . . 6!50 — »;*; ^ Rež, „ . . . f) 3ti Surovo maslo, n — 84' ! Ječmen, „ ... 1 37 Jajce, jedno .... — 2-5 Oves, „ . . . 21*2 Mleko, liter .... — 8! : Ajda, „ ... 423 Goveje meso, kgr. — 64 . Proso, „ ... 5 04 Telečje „ „ — U2 1 Koruza, „ ... 5 4« Svinjsko „ „ — BO 1 Krompir, „ ... 250 Koštrunovo „ n — 34 i Leča, , ... 8- — 50 iGrah, 8- Golob...... — 18 ! Fižol, , . . . 8 5i i Seno, 100 kilo . . 1 7f Maslo, kgr. . — 94 Slama, „ . . . 1 78! j Mast, „ . -82 Drva trda, 4 □ metr. 7 70 1 Speh irise*), „ -54 „ mebka, „ n 5I50I Meteorologijo poročilo. Dao Cas opazovanja Stanje i m b™{rj! peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-52 mm 73080 mm. 733 37 d"ii. 7- 8° C 9-6° C 8- 8* C hI. szh. si. szh. si. szh. obl. dež. dež. 5 0 ram. dežja. Sigurno zdruvilen UNfieli. Vsem, kateii trpi; vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tilcanja v prsih, glavobolja in drugih slabiifltij.v pomaga gotovo pri-stni rMoll-ov Seidlits-prašek* SkatHica l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tuchlauben 9, V lekarnah po deželi zahtevaj se izredna Moll-ov preparal b njegovo varstveno ZKunko iu podpisom. 7 (11—7) Najtoplejšo zahvalo vsem p, n. darovalcem dobitkov za javno tombolo dne 4. oktobra t. 1., kakor tudi vsem p. n. udeležencem taiste, oesebno slavnim požarnim hrambam iz Borovnice, Otoka, Vrda in Vrhnike Izreka V imenu društva Načelništvo prostovoljne požarne straže Logaške h sedežem v I )nk> njeni bogate i, v ;"). dan oktobra I88f>. leta. Tajnik: Stotnik: A. Ribnikar. A. Candnsso. EkseEtiitiviic gld., 16. oktobra v Senožečah. 2. eks. dr'1 . po.n. Katarine Atnort h Poljanskega predmestja 2. novembra pri deSelpej sodniji v Ljubljani .'i. eks. držo. pos. Uršulo Kuui|> Iz Stale, -'7. oktobra v Etudolfovem. Srednja temperatura 8*5°, za 3 2° pod normalom. Vremeniko poročilo 13. oktobra. Zračni tlak jo jako različno razdeljen. V Angliji kaže barometer 767 mm., v srednji Evropi od 752 do 756 mm., najnižji stoji barometer ob Severnem morji, kjer kaže 745 mm. Na jugu in vzhohu je zračni tlak višji. Vetrovi so močni, a vlečejo od različnih strani j. Nebo jo sedaj oblačno, sedaj jasno in v več krajih je mnogo dežja. Temperatura Be ni dosti preme nila. Ob 7. uri zjutraj se poroča: V Parizu 6.4, Brestu 6 6, Biarrici 6, Toulonu 5.2, Scilly-ji 7-8, Kodanji 88, Stock-holmu 95, Peterburgu 9.1, Moskvi 2 7, Varšavi 5*1, Bero-linu 7'8, Monakovem 4.7, Curihu 4'4, Genfu 7, na Dunaji 63, v Bukareštu 121, Sulini 17-6, Peri 124, v Odesi 17-9, Gleichenbergu 8-2, Opatiji 102, v Gorici 106, Boznu 8, Rivi 8, Luganu8° C. — V več krajih dosti dežja. Morje se precej močno giblje. — Pričakovati spremenljive vetrove, oblačno, deževno in mrzlo vreme. DuLnajsfeSL "borza, dne* 14. oktobra 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta...... , . . Zlata renta ........... 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London .... .... Srebro........... Napol. . . .' . . . . C. kr cekini . . , , . Nemške marke .... .... 4°/0 državne srečke h 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 4°/0 avstr zlata rori*'\, davka prosta Ogrska zlata renta 4% . „ papirna renta 5°/0 . ... 5'/0 štajerske zemljišč odvez, oblig . . Dunava rog srečke 5% 100 gld Zemlj. obč avstr. 4l/t°/0 zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnico Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Trammway-društ vel j 170 gld a. v. . . 80 gld. 00 kr. 81 ■ 65 108 „ 25 _ 93 , 65 857 „ — 277 „ 20 n 125 f 90 n 9 a 99 n n 5 „ 96 61 , 86 126 „ 50 i> 169 , — t 108 , 45 96 „ 45 tt 89 „ 30 1, 104 „ — .1 115 ; — n 196 , 40 Ti 115 „ 70 !06 „ — ■ 175 a — 17 n 60 M n 50 179 , 75 Dr. Fran Zupane dcpoludne ordinira vsak dan od 9. do 10., popoludne od 2. do 3. I j specijelno za bolezni na očeh j % Veliki ti s štev. 20, I. nadstropje (v prejšnji % (578-4) J ♦ Fortunovi hiši). V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi se knjižica l etnica Metoaava. ^l>iMttl l f anali e dkufljo. Cena lO Icr. Ciiti dobiček te knjižico namenjen je v podporo slovenskega šolstva osnovani ..Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—8) Naznanilo preselitve. Naznanjam, da sem se s I. oktobrom 1885 preselil z lsdelovttiijeiu met 1) v g. Mauserjevo hišo, v Gradišči št. 9. S spoštovanjem (592-2) J. ZFielik. Strojarnica za usnje. Že veliko let obstoječa, v najboljšem stanu, preskrbljena z VBemi pripravami (orodjem) za več delavcev, se daje zarad, nepričakovane smrti o novem letu pod dobrimi pogoji za več let v najem. Zraven je tudi v zalogi več Bto mtr. centov suhoga čresla ter se tudi povedo mnogotere zanesljive firme, s katerimi je lastnica že več let v kupčij« ski zvezi. Več o tem so zve pri lastnici, gospodični Cilijl MaliJ v Triidi, it. 141, Gorenjsko. (599-2) J Umetne (489—16) { I zobe in % J ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu £ :brez vsakih bolečin ter opravlja i>IoioboTHujn in a vse zobne operaulje ♦ \ zobozdravnik A. Paichel, t # poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. ^ m ZDOijsanje vina. Najgotovcjae, najhitrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje in zbo.'Jšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNET & C. v Parizu, Lyonu, Marseilla. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. IIA KT JI A \ V v IJuhl jani, piaarna v Tavčar-je vi palači. (587—3) Prememba kupčijskega prostora. Usojaiu si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in si. občinstvu, da sem se preselil 8 1. oktobrom iz Kolizeja v v Spodnjo Šiško, v klet hiše nekdanje gostilno „pri Gnziji", sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani Celovške ceste. S spoštovanjem (573—5) J. C. JUVANČIČ, posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinski trgovec v Ljub'jani. IV \ % I I I B B B V kapljice za, želai©© Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Biicking, medicinski sioeinik dr. Cohn, dr. Miinniiig in mnoge drugo zdraviliške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajnoi sredstvo priporočajo proti vaeiu želodčniiu iu trehušnim Indezniin. INuna^njo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavidiolju, trehuholielju, •/asli/cnju želoilčuej kislini, vziligovaiiju, omotici, koliku, škroieljiiom itd., proti zlaicj žili, /.aiiretju. lin m in brez holočiu meče in povriiejo slast do jedi j. Posknaite samo z mulini in prepričajte se sami. Jedna stek). 50 in 30 kr. Pri gospoda lekurji S%ol»o