Poštnina plačana v gotovtnL Leto XVI,, lip Ljubljana, sobota J* avgusta 1935 Cena 2 Din upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica b. — relefon St. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratm jddeiek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel 3492, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št IL — Teiefoo št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2. — Telefon št 19a Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180, 5+ 10? Ob otvoritvi Mariborskega tedna Iz težnje po uvel j avl jen ju druge slovenske prestolnice je vzniknila ideja »Mariborskega tedna«. Ideja je bila sprožena leta 1932. in že istega leta prvič realizirana. Danes pa se otvarja že četrti Mariborski teden. V organizaciji prireditev Mariborskega tedna je bilo morda doslej to in ono še pomanjkljivo ter neizdelano. Toda nepobitno je, da se je osnutek te koristne in pametne iniciative vse bolj dopolnjeval in da se je tudi organizatorična stran iz leta v leto poglabljala. Uspehi dosedanjih treh Mariborskih tednov so spod-nesli tla vsem številnim pomislekom in ugovorom, ki so prihajali iz vrst nergačev in nejevoljnikov. Prireditve Mariborskega tedna so postale tradicija. Tradicija je več kakor običajno usta-Ijenje. Tradicija pomeni zraščenost, po-življeno aktivnost, vztrajno težnjo po veljavnosti. V smereh te tradicije se je organiziral tudi četrti Mariborski teden, ki naj nudi vpogled v neprekinjeni aktivi-zem na vseh področjih mariborskega in obmejnega življenja, Impozantna vrsta razstav, revij in prireditev bo zgovorno izpričala pridnost, znanje in sposobnost, ki je vse te izdelke, proizvode, umotvore in pridobitve postavila na razstavišče. Obenem pa bo podan izkaz občudovanja vredne vztrajnosti, žilavosti in pobudnosti, ki je niso mogle zabrisati sence težkih sodobnih gospodarskih prilik. Prvokrat se bo predstavila s svojimi izdelki tudi tekstilna industrija, ki je napravila iz izrazito provincialnega predvojnega Maribora močno industrijsko in trgovsko središče. Prinesla je v krvni obtok mariborskega gospodarskega življenja živahnejše pulziranje, na delovni trg pa izdatno razbremenitev. Razstava tekstilne industrije na Mariborskem tednu je tudi dokument vešče delavnosti deset tisočev našega slovenskega delavstva, ki prepaja tekstilne izdelke s krvjo svojega bistva in znojem svojih ožuljenih rok. Mariborski teden ni izraz tesnega lokalizma, ki prihaja iz principa. Mariborski teden je dokument resne in dobre -volje, krepke življenjske sile ter prizadevanja, kako najverodostojneje, najlepše in najučinkoviteje zajamčiti veljavo naši obmejni pokrajini ter nje tvorbam in proizvodom. Vsa tista pestra slikovitost, ki se bo razgrinjala od mednarodnih plesnih tekmovanj^ in modne revije pa do vinske pokušnje in zabaviščnih domislekov, bo predočevala ta življenja zmožni in napredka voljni obmejni element. Mariborski teden je tako postal smotrno in koristno dopolnilo obema prireditvama ljubljanskega velesejma. Ustanova in prireditve Mariborskega tedna naj bi obračale pozornost notranjih in zunanjih krogov na jugoslovanski Maribor kot enega najmočnejših centrov našega industrijskega in trgovskega življenja. Nad Maribor so priha,-jali v zadnjem desetletju mnogi udarci, ki so resno ogrožali njegovo gospodarstvo: preselitev glavne kontrole železniških dohodkov, ukinitev velikega županstva in mariborske oblasti, demon-taža še nekaterih drugih pridobitev. Kompenzacije, ki so sledile, niso mogle nadomestiti izpadka. Maribor je jzato moral seči po sredstvu samopomoči in zamislek Mariborskega tedna je bil v vrsti iskanih samopomočnih sredstev posrečen in koristen. Mariborski teden mora tudi v bodoče ostati, svetla tradicija. To je želja nas vseh ob današnji otvoritvi četrtega Mariborskega tedna, ki jasno priča, da se organizacija trajno spopolnjuje in osnova od leta do leta razširja. Glavni namen Mariborskega tedna pa naj se slejkoprej zasleduje z vsem fanatizmom, ljubeznijo in požrtvovalnostjo: kako hudo prizadetemu mariborskemu gospodarstvu in mariborski skupnosti pomagati do višje stopnje uspevanja in uveljavljanja. Maribor, mesto industrije, trgovine, obrti ter dela željnih delavskih množic, potrebuje vsakršne pobude in vsakršnega podneta, ki vodi do cilja. Mariborski teden je takšna pozitivna in čvrsto zasidrana postavka. Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. relefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Mariboi, Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayer]eva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Sterilizacija poljskih otrok v Nemčiji? Krakov, 1. avgusta, n. »Kurier Poznan-ski« je objavil vest iz Opelna, da so tam sterilizirali 15 poljskih otrok, ki so jih osumili duševne zaostalosti. Vest je v javnosti izzvala silno vznemirjenje in nekateri listi poudarjajo v svojih komentarjih, da nemške oblasti sistematično sterilizirajo poljsko deco. Ostavka romunskega trgovinskega ministra Bukarešta, 1. avgusta, n. Trgovinski minister Manoilescu-Strunga je podal ostavko. V motivaciji demisije pravi, da se ne strinja s trgovinsko politiko vlade, ki se je vodila proti njegovi volji. Politični krogi napovedujejo, da bo njegova ostavka izzvala krizo celotnega kabineta, j NOV POSKUS ZA KONSOLIDACIJO SREDNJE EVROPE Senzacionalne informacije glasila italijanskega zunanjega mini' strstva — Baje je doseženo že znatno zbližan je Rim, 2. avgusta k. V poslednjih dneh je postajo podunavfiko vprašanje kljub vsemu zanimanju evropske javnosti za italijansko abesinski spor spet zelo aktualno, že takoj po konferenci v Stresi sta Francija in Italija pričeli z diplomatsko akcijo, ki naj bi pripravila teren za izvedbo znanih francosko - italijansko • angleških načrt.ov o Po-dunavju. Francoska in italijanska diplomacijo sta se v tem času prizadevali za zbližan je med Malo antanto ter Avstrijo in Madžarsko. Italija je vplivala predvsem na Avstrijo in Madžarsko, Francija pa je posredovala pri Mali antanti. Ni še znano, kak je rezultat, ki ga je dosegla ta akcija. Zadnja številka glasila italijanskega zunanjega ministrstva »Affari Esteri« pa pri naša nekaj vpogleda v ta zamotani problem. List pravi, da so diplomatska pogajanja med Francijo in Italijo, ki sta se vsaka zase opirali na sugestije in stališča svojih srednje - evropskih zavezznic zelo po-voljno napredovala in da bo kmal-u dosežen sporazum o načrtu pakta, ki naj bi se predložil vsem prizadetim državam, ne le Avstriji, Madžarski, čehoslovaški, Rumuniji in Jugoslaviji, nego tudi Angliji, Poljski Jn predvsem Nemčiji. Pri pogajanjih sta se pojavili dve tezi. Po prvi naj bi se hkratu likvidirala vsa sporna vprašanja in se sklenil pakt, ki bi omogočil vsestransko sodelovanje med prizadetimi državami. Po drugi pa bd bilo bolje da se gleda na težave, ki še vedno obstojajo, pakt omeji na minimalni sporazum, ki da se glede na težave, ki še vedno obstoja-pa bi bil toliko bolj realen, ker bi ga mo-štete države. V nadaljnih etapah pa naj bi se uredila še ostala sporna vprašanja, za kar bi ee nadaljevala francosko - italijanska akcija. Diplomati, ki so 6e zavzemali za drugo tezo, so poudarjali, da bi podunav ski pakt v omenjeni obliki omogočil vsaj minimum političnega zaupanja med obema doslej toliko nasprotujočima si taboroma, žele z vzajemnim zaupanjem srednje - evropskih držav bi bilo mogoče rešiti daleko težja vprašanja specifično političnega značaja. Potemtakem bi se podonavski pakt omejil na aplikacijo načel o nenapadanju. o ne vmešavanju, o nepodpiraniu napadalca in o vzajemnih konzultacijah. Kakor zatrjujejo »Af- Tsaldaris pride v Bohinj Na potu v Nemčijo je prispel včeraj ▼ Beograd, danes pa se ustavi v Bohinju, kamor se je odpeljal tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič Beograd, 2. avgusta, p. Nocoj ob 9.27 je prispel iz Grčije na poti v Nemčijo predsednik grške vlade g. Tsaldaris v spremstvu svoje soproge ir grškega poslanika na našem dvoru g. Me-lasa. Na postaji ga je sprejel in pozdravil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Po pozdravu sta se Tsaldaris in dr. Stojadinovič umaknila v dvorsko čakalnico, kjer sta imela kratko konferenco. Iskanje poti v opozicijskem taboru Prizadevanja za združitev bivših demokratov in zem-Ijoradnikov — Skupna eksekutiva združene opozicije V krogih opozicije računajo z objavo novih političnih zakonov, ki jih pripravlja vlada g. dr. Stojadinoviča, za Beograd, 2. avgusta, v. Beograjski listi trdijo, da je misel osnovanja demokratsko - zemljoradniške zajednice naletela na mnogo več zagovornikov v obeh prizadetih sikupinah, kakor se je prvotno pričakovalo. Baje sta taki zajednici posebno naklonjena voditelja obeh skupin Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič, ki resno razpravljata o načinu, kako bi se izvedla fuzija obeh sr-bijanskih opozicionalnih skupin. Kot glavni argument se navaja, da bo naperjena politična aktivnost bodoče Radikalske zajednice pred vsem proti srbi-janskim opozicionalcem, saj je gotovo, da RZ za enkrat ne bo poskušala s kako večjo akcijo na Hrvatskem, kjer stoji danes še velika večina za Mačkom Davidovič je že tudi poslal svojim prijateljem v srbskih predelih države daljšo okrožnico, v kateri jim priporoča složno sodelovanje z zemljoradniki. Zatrjuje se, da se bo kmalu vršil, najbrž v Zagrebu, sestanek med voditelji opozicije, dr. Mačkom, Davidovi-čem in dr. Jovanovičem, in da bo ob tej priliki sestavljena najbrže tudi skupna eksekutiva, ki bo merodajna za taktiko vseh koaliranih skupin. V ta izvršni odbor naj bi vstopil za Mačkovo grupo dr. Sutej in Večeslav Vilder, za Davidovičeve demokrate Milan Grol in Božidar Vlajic, za zemljoradnike pa dr. Milan Gavrilovic in Jovan Zdravko-vič. Naloga eksekutive naj bi tudi bila izdelati skupen gospodarski program. mesec september. Predsednik vlade je že odredil proučevanje materiala za sestavo teh zakonov. Zatrjuje se, da je bil v zvezi s tem vprašanjem tudi nedavni obisk profesorjev beograjske pravne fakultete na čelu z dr. Slobo-danom Jovanovičem pri predsedniku dr. Stojadinovicu. Radikalska zajednica Beograd, 2. avgusta, p. Iz krogov bivše radikalne stranke se zatrjuje, da se delo na sestavi programa Radikalske zajednice naglo bliža kraju. Pri delu sodelujejo predstavniki vseh treh skupin, ki se nameravajo združiti v novo stranko. Dosedaj niso naleteli na nikake težave, ker so se o osnovnih načelih že poprej sporazumeli vsi trije glavni voditelji gg. A ca Stanoje-vič, dr. Korošec in dr. Spaho. Program bo gotov do 20. t m., nakar ga bodo najpr. vo proučili ožji odbori vseh treh bivših strank, nato pa se bo sestal širši forum vseh treh skupin ter sprejel definitivne sklepe glede ustanovitve Radikalske zajednice. Takoj po tej formalnosti bo stranka prijavljena notranjemu ministrstvu na podlagi obstoječega zakona, nakar se bo pričelo podrobno organizatorično delo med ljudstvom. Glavni odbor bivše radikalne stranke je že sklican za 20. september v Beograd. Huda plinska eksplozija v Zagrebu Zagreb 2. avgusta, n. V Zagrebu je nastala danes ob pol 12 huda eksplozija v novi stavbi zavarovalnice »Croatna« na vogalu Fetrinjske in Djordjičeve uilioe. Eksplodirala je plinska napeljava Zaradi eksplozije so se razbila vsa valilka stekla v izložbenih oknih, lci so bila že vložena. Omajalo se je tudi stopnjišče, tako da ga bodo morali na novo podpreti. Razbile so se velike cementne plošče na pragu hiše in pred izložbenimi okni. Na vso srečo eksplozija ni zahtevala nobene človeške žrtve. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč s plinskimi maskami, so odpeliali v bolnico le nekega delavca, ki ga je piin omamil Drobci stekla, kd so odleteli s stav- be, so tudi na nasprotna strani ceste razbili več izložbenih oken. Ker je eksplozi ja dvignila mnogo prahu, so ljudje mislili, da »e je podrlo pol stavbe. Zato se je zbral« naokrog velika množica ljudi, ki se je polagoma razšla, ko je izvedela, d« ni človeških žrtev. Pač pa je precej velika materialna škodu. Ameriški izletniki Split, 2. avgusta, n. V Split je priplula jahta »Aleksandria«. Z njo se je pripeljal ▼ naše vode nekdanji kandidat za predsednika ameriških Zedinjenih držav Arthur Daviš. Z njim je prišlo še okrog 80 drugih Aineri- I čanov in dva Angleža. • v' fari Esteric, je po prizadevanju franeoske in italijanske diplomacije glede teh načel ie dosežen sporazum med Avstrijo in Madžarsko ter državami Male antante. Kar se tiče paktov o vzajemni pomoči, bo prepuščeno vsaki posamezni državi, da jih sklepa s katerokoli sosedo, ne da hi je generalni podunavski pakt v tem kakorkoli oviral. Baš v nadaljnji etapi francosko - italijanske diplomatske akcije pa naj bi se rešilo tudi to vprašanje tiko, da bi se v dogledni bodočnosti vendarle ustvaril tndi za Srednjo Evropo sistem vzajemnega mednarodno-poli-tičnega in obrambnega podpiranja. Vsekakor bi bila prenagljena vsaka optimistična sodba, da je s tem uspehom že ustvarjena najboljša podlaga za končno ureditev srednje - evropske situacije. Evropski tisk je celo že napovedal, da je od dne do dne pričakovati sklicanje podunavske konference. Glede na to je treba takoj poudariti, da z zbližanjem Avstrije in Madžarske na eni in držav Male antante na drugi podunavski problem tudi ▼ glavnih potezah še vedno ni rešen, nego da je potrebno v to svrho tudi konkretno sodelovanje Nemčije ki pa ne kaže, da se je odpovedala slehernemu vmešavanju v srednje - evropske zadeve. Rimska revija zaključuje svoja izvajanja takole: »Vsekakor je gotovo, da bosta Francija in Italija prav v kratkem predložili svoj načrt vsem vpoštev prihajajočim vladam. Tedaj bo tudi nemška vlada morala pokazati svoje karte. Od stališča, ki ga bo zavzela, zavisi v veliki meri vsa bodoča politična orientacija v Srednji Evropi. Ne še sicer rečeno, da bi ne bilo mogoče skleniti pakta tndi Vez nje, če bi že ne hotela sodelovati ali pa bi v ta namen postavila nesprejemljive pogoie. vendar je vsakomur jasno, da bi imel pakt brez nemškega podpisa vse drugačen pomen, kakor z njim«. Mednarodni pomen našega konkordata Praga, 2. avgusta, d »Lidovy Listv« so objavili kratek članek o novem porazu madžarskega revizionizma. V njem pravijo: Vatikan je končno vel javno priznal politične posledice trianonske mirovne pogodbe za cerkev in s tem je propadla vsaka možnost, da bi se cerkev izrabljala za obnovo madžarske nadvlade nad sosedi. Tega dejstva se na Madjarskem dobro zavedajo. Uradni krogi so imeli mnogo dela, da so javnost prisilili k molku. Culi so se že razburjeni glasovi proti vladi, da je zopet izgubila bitko in da nima poguma javnosti naravnost povedati, kaj se je prav za prav zgodilo, ko je Češkoslovaška sklenila modus vivendi z Vatikanom, Jugoslavija pa konkordat. Ti novi sporazuma z Vatikanom pomenijo enkrat za vselej konec tudi cerkvene nadvlade Madžarov nad njihovimi sosedi. Po konferenci je nadaljeval predsednik grške vlade z vlaikom svojo pot, na kateri se bo ustavil tudi v Bohinju, kjer ga bo sprejel v avdijenei Nj. Via. knez namestnik Pavle. Beograd, 2. avgusta, p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je v spremstva šefa svojega kabineta odpotoval nocoj na Bled. Uspeh v ženevi ? Po francoskem posredovanju je bil sestavljen zopet nov kompromisni predlog, na katerega je ▼ načelu pristal že tudi Mussolini ženeva, 2. avgusta, d. Na smočni konferenci zastopnikov Anglije, Francije in Italije, je došlo do načelnega sporazuma treh velesil Na konferenci je baron Aloisi obrazložil Mussolinijeve ugovore proti fran-cosko-angleškemu načrtu resolucije, ki naj bi jo sprejel svet Društva narodov za rešitev italijansko-abesinskega spora, nato pa je skušal Laval posredovati med Aloisi jem in Edenom. Res se je doseglo soglasje o revidiranem besedilu predlagane resolucije, na katerega pa ima še pristati Mussolini. če bo došlo do končnega sporazuma med velesilami, bo novo besedilo načrta resolucije predloženo abesinski delegaciji. Eden se je zelo pohvalno izrazil o posredovanju francoskega ministrskega predsednika Lavala. Iz načrta resolucije, ki so ga ponovno predelali, je bil izločen odstavek, ki se nanaša na pogajanja med državami, ki so podpisale pogodbo iz L 1906, ker se je baron Aloasi odločno proti vil, da bi se tudi Abesiniji omogočilo neposredno sodelovanje pri bodočih pogajanjih, kakor tudi, da bi se v pogajanja kakorkoli vmešavalo Društvo narodov. Na sinočnem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo francoski, italijanski in angleški delegat poleg resolucije podali v svetu DN skupno izjavo, da se nameravajo pogajati na podlagi pogodbe iz 1. 1906 za mimo likvidacijo italijansko-abesinskega spora. V tej izjavi Abesinije ne bodo niti omenili, nego bodo samo poudarili, da bodo med pogajanji skušali priti v stik »s četrto zainteresirano silo«. Ženeva, 2. avgusta, b. Odgovor italijanskega ministrskega predsednika Mussolini ja na novi osnutek resolucije je precej zadovoljiv in vsebuje samo še nekaj predlogov za neznatne izpremembe, ki pa najbrže ne bodo več povzročale težav. V splošnem prevladuje naziranje, da so se državniki v Ženevi glede nadaljnega postopanja v razso-diščni komisiji v glavnem sporazumeli. Ko bodo pojasnjene nekatere točke, bo novo besedilo osnutka resolucije predloženo angleškemu ministru Edenu in abesinskim delegatom. Zastopniki Anglije, Francije in Italije so se popoldne sestali pod predsedstvom Lrt- vinova in proučili Mussoliinijev odgovor. Pri tej priliki so bili navzoči tudi zastopniki Abesinije, ki pa so le obrazložili stališče svoje vlade ki nato zopet zapustili konferenčno sobo. Če se bo posrečilo doseči popoln sporazum med tremi velesilami, s« bo vršila še nocoj strogo tajna seja vseh članov sveta Društva narodov. Priprave za splošen pakt Rim, 2. avgusta. AA. Poslednje dni krožijo v evropski javnosti razne govorice o pomorskem paktu. Tukajšnji merodajni krogi trdijo, da se niso vršili še nikaki razgovori o tem vprašanju, pač pa so v teku pogajanja med zastopniki Francije in Italije, ki naj doženejo odredbe, po katerih bi se lahko sklenil ta pakt, ne da bi določal tudi vzajemno pomoč. Pogajanja se na. naša jo predvsem na klavzule o nenapadanju in o konzultaciji Vlade držav Male antante so obveščene o teh pogajanjih, Čeprav niso bile podrobno informirane o izmeni misli francoskih ki italijanskih državnikov. Italija skuša doseči, da bi se v pakt ne vključila klavzula o vzajemni pomoči, ker bi le tako moglo pri sklenitvi pakta sodelovati čim več držav. Žitni režim v ČSR Beograd, 2. avgusta. AA. Po vesteh, ki so jih dobili naši gospodarstveniki s Češkoslovaškega, je češkoslovaška vlada izdala naredbo, s katero razširjuje področje delovanja češkoslovaške žitne družbe. Med drugim uvaja ta uredba tudi posebne zelene legitimacije za poljedelce. V te legitimacije bo zapisana vsaka prodaja žita žitni družbi in količina žita, zmleta za lastno potrebo. Žitna družba mora imeti zmerom v rezervi določeno količino žita. Cene žita bo določila vlada v najkrajšem času. Vlada bo dala žitni družbi za letos na razpolago 300 milijonov kron. Pred spremembo ustave ▼ Bolgariji Sofija, 2. avgusta, p. Mani« trski predsednic Tošev je včeraj na nekem zborovanju potrdil vesti, da se pripravlja sprememba bolgarske ustave. Izjavil je, da bo Bolgarija skoraj dobila novo ustavo in novo narodno predstavništvo, ki bo izvoljeno po korpora-cijskem sistemu. Podpredsednik DHB Beograd, 2. avguste, p. Upravni odbor Državne hdpotdkarne banke je na svoji današnji seji izvolil za podpredsednika up™-nega odbora beograjskega trgovca Mark.. Vuletiča. . Odgoditev angleškega parlamenta London, 2. avgusta. w. Parlament Je bil odgoden do 29. oktobra. Redkokdaj so se poslanci razšli v takšni negotovosti kakor to-pot. Vlada lahko skliče parlament pred 29. oktobrom, prav tako pa tudi ni nobene ovire, da izposluje razpust parlamenta in razpiše volitve. Opozicija je prepričana, da bodo nove volitve še letos, vendar pa t vladnih krogih zavračajo misel, naj bi se parlament razpustil pred zopetnim sestankom dne 29. oktobra. ja iz Nemčije Berlin, 2. avgusta, n. Poročevalec Usta »Baseler Nachrichten< Ernst Klein je bil izgnan iz Nemčije. meščen iz Ljubljane Beograd, 2. avgusta, p. Sef Higijenskega zavoda r Ljubljani dr. Kari Petrič je premeščen za višjega pristava k Zdravstvenemu domu v Užicu. Premeščen je za višjega pristava higijen* skemu zavodu v LJubljani dr. Krsta Ha-rambašič, višji pristav doma narodnega zdravja v Užicu, za višjega svetnika k načelniku ljutomerskega srp za pa dr. Ludvik Haring, višji svetnik pri načelniku gali- Sporazum z Avstrijo Avstrija se je c Zvezala odstraniti ovire za potovanje v Jugoslavijo — Pri nas so ukinjena obvezna davčna potrdila za dosego potnega lista 1 Dunaj, 2. avgusta. w. Po daljših pogajanjih, ki sta jih o ureditvi tujskega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo vodila avstrijski poslanik Wildner in jugoslovenski poslanik Nastasijevič, je bil sedaj dosežen sporazum. Avstrija bo odpravila posebne davčne določbe, ki jih je v zadnjem času uporabljala proti potnikom v Jugoslavijo, zato pa bo Jugoslavija zvišala višino zneska, ki ga bodo smeli jugoslovenski državljani vzeti s seboj v Avstrijo od 300 na 800 šilingov. Beograd, 2. avgusta, p. Na predlog odseka za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu je finančni minister izdal odlok, da za izdajo potnega lista pri potovanjih v inozemstvo v svrho zdravljenja, oddiha ali zabave za dobo do 15. oktobra niso več potrebna potrdite o plačanem davku. Komunizem In demokracija Senzacionalna preorientacija bolj še viških voditeljev V Moskvi pravkar zaseda komuni* stična internacionala. Njeni končni sklepi še niso znani, vendar je dovolj značilno že splošno ozračje, v katerem poteka kongres pristašev »svetovne re> volucije«. V tem pogledu se sedanje zasedanje kominterne močno razlikuje od prejšnjih. Odkar se v Moskvi zbira ultrardeči štab, še ni bilo slišati iz nje tako pomirljivih glasov. Pravi prelom v dosedanji ideologiji in taktiki boljševizma pomeni članek, ki ga je objavilo službeno glasilo »Prav* da« tik pred kongresom Kominterne. Članek je inspiriral sam Stal j in. V njem se priporoča komunistom, da podpirajo liberalne in demokratične vlade v boju zoper fašizem. Še več: tu čitamo črno na belem, da je bila Hitler? jeva zmaga omogočena le zaradi raz« cepljenosti levice, zato je boljše, da ko« munisti sodelujejo z demokratičnimi vladami, kakor pa da pripravljajo pot fašizmu. Doslej so vsi komunisti v sred« nji Evropi soglasno odklanjali sodelo« vanje z demokracijo in zanikavali so« krivdo na hitlerjevski zmagi. V podobnem smislu je govoril tudi nemški komunist Wilhelm Pick, ki je poudaril, da morajo komunisti prav po: sebno podpirati majhne države, in če jih kdo napada, braniti tudi z orožjem njihov obstoj. Praška »Pritomnost« navaja »Prav« din« članek in Pickovo izjavo ter pra« vi, da »stojimo nad grobom komuni« stične teorije o zavezništvu demokra« tičnega socializma s fašizmom.« Pozna* vajoč defetistično razpoloženje in raz® diralni internacionalizem češkoslova« ških komunistov, kar pomiluje komuni« stične voditelje, ki bodo morali po po« vratku iz Moskve priznati, da to, kar so včeraj oznanjevali. ne drži, marveč je resnica tisto, kar so proglašali za ne* smisel, izdajstvo in figovstvo! Grška notranja in zunanja politika Atene, 2. avgusta AA. Ministrski predsednik Tsaldaris je imel včeraj pred svojim odhodom v inozemstvo več razgovorov s polftiki. Sprejel ga je tudi predsednik republike Zaimis. Ker so opozicijski' politiki obvestili predsednika republike, da so pripravljeni pospešiti razčiščen je situacije, da pa ne bodo nikoli pristali na izpremem-bo republikanskega režima, je Tsaldaris izrazil svoje prepričanje, da se bo notranjepolitična situacija razvijala po normalni poti in v skladu z načrti, ki jih je pripravila vlada. Dodal je. daje podpredsednik vlade general Kondilis sklenil za vsako ceno omogočiti normalni razvoj situacije. Popoldne je Tsaldaris s svojo soprogo odpotoval v Nemčijo. Nastanil se bo v nekem zdravilišču blizu Monakovega. Posle ministrskega predsednika bo vodil v času njegove odsotnosti podpredsednik vlade in vojni minisiter general Kondilis. Berlin, 2. avgusta. AA. V izjavi uredni- ku DNB-ja se je predsednik grške vlade Tsaldaris izrazil z zelo toplimi besedami o Balkanski zvezi in Mali antanti. Med drugim je dejal, da tvorita glede na zemljepisni položaj in izredne razmere ti dve skupini dve ločeni politični celoti, toda glede na mnogo skupnih interesov sodelujeta kar najprisrčneje v mednarodnih vprašanjih. Do sodelovanja med Malo antanto in Balkansko zvezo je prišlo avtomatsko že zaradi dejstva, ker sta dve ugledni članici Balkanske zvzeze, Jugoslavija in Romunija, obenem tudi članici Male antante. Nato je predsednik vlade govoril o odno-šajih med Grčijo in Nemčijo. Omenil je najprej mnoge gospodarske in kulturne zveze med obema državama. Grčija vzdržuje prijateljske odnošaje s sredozemskimi državami, kar pa nikakor ne pomeni, da ti se zavzemala za kateregakoli nasprotnika Nemčije, ker je v velikih mednarodnih vprašanjih, ki se je neposredno ne tičejo, popolnoma nevtralna. Dolnja Lendava v našički afieri V četrtek je bdi zaslišan Geza Fojte, direktor »Našičke« v Dolnji Lendavi. Izpovedal je, da so v njegovem podjetju vse poslovne goste sprejemali na brezplačno stanovanje in hrano, ker ni bilo v bližini nobene primerne gostilne. V Dolnjo Lendavo so prihajale razne komisije za prevzemanje drv in železniških pragov. Vse te komisije so imele brezplačno stanovanje in hrano. Da pa bi člani teh komisij dobivali od njega dnevnice v iznosu 100—150 Din, ni res. Sicer pa on v kritičnem času sploh ni bil v Lendavi, ker je bil neprestano na potu, često tudi v inozemstvu, vi Da to dokaže, je Fojte predložil dve potrdili obmejnega komisariata. Predsednik je prečita! ti dve potrdili. V enem se pravi, da je Fojte dvakrat odšel iz naše države in se enkrat vrnil, v drugem potrdilu pa stoji, da je enkrat odpotoval iz države in se vrnil trikrat. Ti originalni potrdili sta v avditoriju vzbudili splošno veselost. Na razna predsednikova vprašanja je Fojte odgovarjal drugače, kakor je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom. Ko ga je predsednik na to opozoril, je Fojte izjavil, da je preiskovalni sodnik zapisnik netočno sestavil. Da bi izplačeval članom komisij kake nagrade, je Fojte odločno zanikal, dasi ima sodišče v rokah njegove svojeročno pisane beležke. Predsednik je prečita! s teh beležk imena kompramitiranih oseb. Fojte je dosledno odgovarjal, da nikogar od njih ne pozna, samo glede nekega profesorja, ki je bil tudi član prevzemne komisije, je Fojte izjavil, da se sjpominja, da je profesor kupil v neki trgovini v Dolnji Lendavi 2 solnčnika in enostavno poslal račun »Našički«, da ga plača. Račun je znašal 670 Din, ki ga je »Našička« tudi poravnala. Končno je bil Fojte soočen s prokuri-stom Winterjem. Pri tej konfrontaciji so ugotovili, da je Fojte plačal v imenu »Našičke« v gostilni račun za 25 steklenic piva, M jih je v enem popoldnevu popil član madžarske komisije, ki je v Dolnji Lendavi prevzemala prage za madžarske železnice. Problem kmečkih dolgov Beograd, 2. avgusta, p. V kmetijskem ministrstvu proučuje posebna komisija razne predloge glede ureditve problema kmečkih doLgov. Kmetijski minister je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo v najkrajšem času sestavljen predlog nove uredbe, ki bo nato predložena ministrskemu svetu. Vlada je trdno odločena to vprašanje definitivno spraviti z dnevnega reda. O tem, kako misli to doseči m na kakšen način namerava vlada urediti kmečke dolgove, je minister odklonil vsak odgovor. Požar pri Vojisiku Celje, 2. avgusta Včeraj ob 15. je nastal v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Ocvirka v okolici Vojnika požar, ki je v kratkem času upepelil vse poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Vojnika, škofje vasi in Gaberja pri Celju. Zaradi pomanjkanja vode so imeli zelo težavno delo. Vodo so morali črpati s štirimi motorkami iz studenca, ki je kilometer daleč, vendar pa jim je uspelo omejiti ogenj, tako da ni pričela goreti le 10 korakov oddaljena stanovanjska hiša. Z gospodarskim poslopjem je uničeno vse gospodarsko orodje, krma, pridelek pšenice, rži in ječmena, škoda znaša okrog 60.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže podtaknjen. Sum je padel na nekega posestnika ki je bil zaradi tega tudi aretiran. Milijon kredita za hmeljarje Celje, 2. avgusta Privilegirana agrarna banka je na intervencijo nar. posl. Ivana Prekorška dovolila Savinjski posojilnici v Žalcu milijon dinarjev kredita za posodila hmeljarjem za obiranje in sušenje hmelja. Posl. Pre-koršek ,ki se je bil v tej zadevi ponovno mudil v Beogradu in mu je bilo posojilo zagotovljeno, je dobil danes brzojavno obvestilo, da je bilo posojilo na današnji seji upravnega odbora Privilegirane agrarne banke odobreno. Vročina mori Američane New York, 2. avgusta. AA. V 11 zveznih državah na srednjem zapadu Zedinjenih držav vlada strašna vročina. Solnčirica je zahtevala že 125 človeških žrtev. V vzhodnih krajih Zedinjenih držav Amerike so ponekod divjale strašne nevihte. V Babilonu v državi Long Island je padala toča v taki meri, kakor je ne pomnijo v vsej Ameriki Papež na oddihu Rim, 1. avgusta. AA. Sv. oče papež je snoči odpotoval v Castel Gandolfo, svojo letno rezidenco, kjer bo ostal na daljšem odmoru. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za soboto; Jasno, ponekod nalivi, še bolj toplo. IV. „Mariborski teden 3. —11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater- ska, pr^-----"dna, HirUtična itd. Velika razstava slovenske umetnosti. 3.—4. VIII. mednarodni plesni tnrnir in IIL drž. razstava čistokrvnih dsov. 9—ti. V"I. niovoino »« skakalne tek me na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1.—15. Vm. 1935. Beležke Previranje okrog marksistične stranke Živahno gibanje za obnovo socialdemokratske stranke je opažati tudi v Beogradu, kjer sta na delu dr. ždvko Topalovič in stari socialistični veteran Luka Pavičevič. Ta dva in njuni ožji prijatelji si zamišljajo dokaj široko bazo za politično sodelovanje ter nameravajo sprejeti za naše prilike prikrojeni program laburistične stranke v Angliji. S slično akcijo 6e bavi tudi znani beograjski socialistični doktrinar Života Milojkovič. Veliko agilnost kaže dalje čisti marksist Sima Markovič; baje ima mnogo prijateljev tudi med hrvatskimi delavci, ki so pri zadnjih volitvah po večini glasovali še za dr- Mačka. Ni še jasno, kako se bo opredelil tudi v Sloveniji znani g. Kacle-rovič, ki uživa veliko spoštovanje med našimi socialisti. Verjetno je, da se bo pridružil akciji dr. lopaloviča. Vsekakor pa bodo morali snovatelji nove socialdemokratske stranke odstraniti še mnogo ovir, ker so mišljenja o posameznih vprašanjih med voditelji še zelo različna, če ne naravnost si nasprotujoča. „Po začrtani poti" V Kranju izhaja tednik »Gorenjec«, ki ga izdaja skupina prijateljev ministra dr. Korošca. Način pisanja tega lističa je tak, da si g. minister notranjih del ne more misliti boljšega načina za izvajanje politike pomirjenja in koncentracije vseh pozitivnih elementov med našim narodom. Mi svetujemo gospodom okoli »Gorenjca«, da nadaljujejo »po začrtani poti« in bodo končno prišli še dalje, kakor eamovRadii-kalsko zajednico. Nam pa služI »Gorenjec« samo kot zgovoren dokaz, da govore pristaši bivše SLS v Beogradu eno, v Sloveniji pa drugo pišejo. Spaho je glede Radikalske zajednice zelo rezerviran Po po vratku iz Bohinja je sprejel minister prometa dr. Spaho dopisnika »Politike« ter mu je odgovoril na vprašanje, ali bo novo se snujoča radikalna zajednice homogena organizacija vsm/islu pravih političnih strank in kako vlogo bosta igrala v njej dr. Spaho in dr. Korošec, da sedaj še ne more o tem ničesar reči. O vsem tem se vrši sedaj šele diskusija. Prav tako se še tudi ne ve, če bo šef nove stranke g. Aca Stanojevič. Važno je predvsem to, da bo imela nova stranka svobodoumen in izrazito demokratski program. S tem svobodo-umnim programom se bo stranka prav posebej razlikovala od dosedanjih strank ter ji bo zaradi tega lažje mogoče reševati razna aktualna vprašanja. Glede napovedanih velikih zborovanj v Ljubljani, Beogradu in Sarajevu je g. dr. Spaho dejal, da se bodo vršila najbrž šele potem, ko bo stranka prijavljena oblastem Ln od njfih potrjena. Dobrovoljci in dobrovoljci Organ gosp. dr. Marušiča je v časopisno polemiko o politični vlogi bivšega bana in poznejšega ministra poskušal zaplesti tudi Sokolstvo in dobrovoljstvo. V nekem članku »iz sokolskih vrst« je 14. julija obsodil v$e one, ki kritizirajo »sokolskega brata« dr. Marušiča, »dobrovoljca Aleksandrove vojske. s katerim so drugi bratje Sokoli in omladina zavestno pograbili Aleksandrove puške«. Napadi na brata in dobrovoljca dr. Marušiča se v tem članku nazivajo »podzavestno izživljanje najnižjih instinktov«. V »Jutru« 16. julija smo označili ta članek kot neokusno polemiko ter smo tiradam, kako je g. dr. Marušič s puško v roki pomagal izvojevati svobodo, prilili nekaj trezne vode z ugotovitvijo, da je bil g. dr. Marušič sprejet v našo vojsko šele pred nekaj meseci, ko je bil že aktiven minister. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani nam je nato poslala pojasnilo, iz katerega izhaja, da g. dr. Marušič sicer ni bil nikdar dobrovoljec - bojevnik in torej ni imel prilike, da se »s puško v roki« bori za svobodo, da pa se je junija 1915. v Rusiji prijavil srbskemu poslaništvu kot jugoslovenski vojni dobrovoljec, da je odpotoval preko Rumunije. v Srbijo in bil sprejet v činu podporočnika, vendar pa dodeljen Ju-goslovenskemu odboru ter je kot tak posvetil svoje sile organizaciji pokreta jugoslovenskih dobrovoljcev in to nazadnje v Ameriki, kamor ga je poslala srbska vlada. Dr. Marušič se po vojni ni vodil v spisku rezervnih oficirjev, ker je bil ob času umika velik del srbskega arhiva uničen. Vojno ministrstvo je sedaj popravilo ta nedostatek in je dr. Marušič napredoval v 8in kapetana druge klase. Pri proboju solunske bojne Črte dr. Marušič sicer ni sodeloval, pač pa ameriški dobrovoljci, katere je on s svojo agitacijo pridobil, kar je neprecenljiva zasluga pri ustvarjenju jugoslovenske države. Dopis sreske organizacije vojnih dobrovoljcev redakciji »Jutra« zaključuje z željo, naj se vojno dobrovoljstvo ne vpleta v dnevno politiko. Ta želja ni naslovljena na pravo adreso, ker dobrovoljstva nismo vpletali v politiko mi, temveč organ dr. Marušiča. kakor izhaja iz gornjih kronoloških ugotovitev. Tudi naj pripomnimo, da je v svojem dopisu sreska organizacija spregledala. da smo mi Izrecno poudarili, da ne vemo. ali je g. dr. Marušič bil dobrovoljec ali ne. in smo le navedli fakt njegove prevedbe v jugoslovensko vojsko, ki je bila izvršena 15 let po demobilizaciji Aleksandrove vojske. Gospodarstvo Za olajšanje izvoza hmelja ▼ Nemčijo Celje, 2. avgusta DepuAadJa trgovcev celjskega in sosednih sreeov je, kakor je »Jutro« ie poročalo, pod vodstvom tajnika Zbornice za TOI ministra g. Ivana Mohoriča posetila v Beogradu guvernerja Narodne banke g. Radosavljeviča, generalnega direktorja g. dr. Protiča, ministra za trgovino g. dr. Vrbaniča in finančnega ministra g. dr. Le-tkso v zadevi olajšanja izvoza hmelja in lombardiranja klirinških terjatev v prometu z Nemčijo. Deputacija jim je predložila spomenico, ki jo je izdelala Zbornica za TOI v Ljubljani. Narodna banka ni mogla obljubiti depu-taciji izpremembe pogojev za odkup klirinških terjatsrv, ker se je pasivni saldo Nemčije zadnje mesece znatno povečal, tako da morajo danes interesenti čakati preko šest mesecev na izplačilo. Narodna banka pa pri odkupu odbija zneske, ki ustrezajo 15% letnim obrestim, kar je za interesente nesprejemljivo, ker hmeljska trgovina tega ne prenese. V vprašanju predujmov na klirinške terjatve je banka obljubila, da bo do višine 25 milijona. Din dajaka predujne do 60% klirinške terjatve po 5%, in sicer domačim trgovinskim tvrd-kam na podlagi predloženih aviz in solo-menic. Dalje je obljubila ,da bo uredila poslovanje tako, da se bodo predujmi izplačevali štiri do pet dni po predložitvi aviz, da so vplačila v kliring v Nemčiji izvršena. Prihodnje dni bo konferenca ministrov za trgovino in za finance in zastopnikov Narodne banke, na kateri bodo sprejeti končni Sklepi glede hmeljske in tudi sadne izvozne sezone. V isti zadevi so pred tem že posredovali zainteresirani zastopniki hmeljarstva iz Bačke in so se morali zadovoljiti z enakim rezultatom, ki v stvari ne prinaša bistvenega olajšanja. Polovična vozna cena za obiralce hmelja Celje, 2. avgusta. Že prej v Avstriji in vsa leta v Jugoslaviji so obiralci hmelja uživala na železnicah ugodnost polovične vozne cene. Bila pa je vsako leto za to ugodnost huda borba, *-er je generalna direkcija državnih železnic utemeljevala odklonilno stališče s tem, da tudii obiralci tobaka in opija ne uživajo železniškega popusta. Laini je to odklonilno stališče tudii zmagalo. Letos pa je na intervencijo ministra g. dr. Korošca polovična vožnja spet odobrena, Ikar bodo hmeljarji in obfi-ralai veselo pozdravili, četudi to za bližne kraje zaradi izdatka za legitimacijo pri železniških blagajnah ne pride tako do veljave kakor prejšnja leta. Prošnjo za ugodnst polov^či e vozne cene za. obiraioj je vložilo tudi Hmeljarsko društvo v Žalcu kot osrednja organizacija hmeljarjev dravske banovine. Obene.n je poslanec g. Prekoršek to prošnjo priporočal na pristojnih mestih. Savinjske hmelarjs, ki znajo ceniti delo Hmeljarskega društva, prav nič ne moti dejstvo, Oa je polovična vožnja odobrena na ime Hmeljarske prodajne zadruge v Celju, dasn se sicer čudijo, kako se je mogla prezreti osrednja strokovna organizacija nasproti nepomembna zadrugi. Prepričani smo, da je to pomota in me umetno za lase v hmeljarstvo privlečena politika. Gospodarske vesti = Savez hranilnic kraljevine Jugoslavije s sedežem v Zagrebu je sklical za 15. avgust četrto glavno letno skupščino, ki se bo vršila v Novem Sadu. Poleg poročil uprave in nadzorstva ter volitev se bo na skupščini razpravljalo predvsem o znanem načrtu zakona o hranilnicah in o predlogih za povzdigo naše nacionalne štednje potom samoupravnih hranilnic. Ker zakon o hranilnicah še ni izdan, obstojajo predlogi za organizacijo samoupravnih hranilnic tudi brez takega zakona, pri čemer bo savez posvetil posebno pažnjo potrebam vzorno organiziranih hranilnic v Sloveniji in Dalmaciji, ki jim preti največja nevarnost zaradi odvzemanja pupilnih vlog v korist Državne hipotekarne banke. = Društvo vlagateljev denarnih zavod.iv v Ljubljani opozarja vlagatelje na veliko važnost te organizacije. Baš sedaj je nujno potrebno, da se vsi upniki denarnih zavodov strnejo v eno vrsto, ker se bodo na eni strani v najbližji bodočnosti izdali zakoni o bankah in denarnih zavodih, pri katerih bo treba z veliko pazljivostjo gledati na interese vlagateljev, na drugi strani pa se bo v najkrajšem času reševala usoda več denarnih zavodov, ki so prosili za zaščito. Opozarjamo vlagatelje, da se sanacija nekaterih zavodov utegne izvršiti v škodo vlagateljev, ter uredba o zaščiti denarnih zavodov predvideva možnost, da se pretvori 40% vlog v rezervni sklad, glede katerega pa ni sigurno, ali bodo iz njega mogli vlagatelji dobiti vrnjene svoje vloge. Društvo vlagateljev denarnih zavodov v Ljubljani je na mero-dajnih mestih že interveniralo pismeno in osebno, da se naj sanacije ne izvedejo v breme vlagateljev in tudi tem potom ape-ira na pristojne gospode, da sanacTje denarnih zavodov, ki bi se morale izvršiti zgolj v breme vlagateljev, ne dopuste. Člani na-5ega društva in vsi vlagatelji dobe podrobne informacije glede posameznih sanacijskih predlogov v društveni pisarni (Ljubljana, Kralja Petra trg št. 3, v pisarni notarja g. Uslakarja) in se naprošajo, da podpro prizadevanje društva, da ne pride do takih sanacij, ki bi globoko zarezale v pravice premoženje vlagateljev. = Pisma do 2 kg dovoljena. Z odlokom prometnega ministra od 31. julija se bodo v notranjem poštnem prometu sprejemala za odpremo s pošto tudi privatna pisma s te-preko 1000 gr do največje teže 2000 g r, sicer tako, da se za drugih 1000 gr ali za del te teže nlača 5 Din poštnine. = Naš kliring c Grčijo. Po uradni objavi znašal nri nas dne 25. julija saldo ne-rkoriščpnih grških bonov v obtoku 21.9 milijona drahem. Saldo blokiranih terjatev naših izvoznikov pri Grški banki pa je znašal isti dan 45.2 milijona Din. = Za ožirljenje prometa i Madžarsko. Iz Beograda poročajo, da se bo v kratkem sestala mešana jugoslovansko - madžarska komisija, ki bo imela nalogo, da prouči možnosti za razširjenje madžarsko jugoslo-venskega prometa. Poleg tega bo komisija razpravljala o vprašanju ureditve turističnega prometa, ki je v zadnjem času zelo otež-kočen. = Zavarovanje valute pri izvozu. Na vprašanje neke carinarnice, kako je ravnati z overenjem o zavarovanju valute za blago, čigar cena se je v ceniku izpremenila za več kakor 10%, je dal oddelek za devize m valute državnega računovodstva tole pojasnilo: Ce izvoznik na podlagi overe-nja izvozi v roku meseca dni ali v drugi polovici meseca blago, čigar cena se je v cveniku izpremenila za 10%, je dolžan predložiti dopolnilo overenje. Carinama bo prvotno overenje in dopolnilno vrnila izvozniku, če ne bodo popolnoma izkoriščena, če bodo izkoriščena, pa denarnemu zavodu. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Marije Severjeve, mesarice v Ljubljani, Trnovska 2 (poravnalni upravnik dr. Josip Sajovic star., odv. v Ljubljani; poravnalni narok 5. septembra ob 11., prijavni rok do 1. septembra), nadalje o imovini Ivana Sajovica, trgovca v Zgornjih Pirničah (poravnalni upravnik dr. Božidar Vodušek, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 5. septembra ob 10., prijavni rok do 1. septembra) in končno o imovini Jožefa Lorbeka, trgovca z mešanim blagom in posestnika v Go-tovljah pri Žalcu (poravnalni upravnik dr. Ivan Stanonik, odv. v Celju; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju 26. sept ob 10., prijavni rok do 20. t m.). Borze 2. avgusta Na ljubljanski borzi sta Amsterdam in Berlin popustila, a okrepili so se Bruselj, London, Fariz in Trst V privatnem kJrisrimgu notirajo avstrijski šilingi nasproti včeraj nekoliko niže, in sioetr 8.68—8.78. V zagrebškem privatnem kliringu je bil v šliMngfh promet po 8.6750, v grških bonih po 34 in v angleških funtih po 234.75, a špankce pesete so se ponujale po 5.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda notiraia v glavnem neizprenuanjeno. Zaključkov mi bilo. Od drugih vrednot so imeli zaključke 6% begluške po 63 in 7% stabilizacijsko po 79. Devize Ljubljana. Amsterdam 2946.73—2961.33, Berlin 1751.33—1765.21, Bruselj 734.90— 739.96, Curih 1424.22—1431.29, London 215.19—217.25, Newyork 4351.38—435L70, Pariz 288.21—289.65, Praga 180-61—181.72 Trst 356.63—359.72. Curih. Beograd 7, Pariš 20.2425, London 15.15, Newyork 305.625, Bruselj 51.6250, Milan 25.0875, Madrid 41.90, Amsterdam 207.40, Berlin 123.15, Dunaj 58.60, Stoek. holm 78.10, Oslo 76.10, Kobenhavn 67.6250^ Praga 12.69, Varšava 573750. Efekti Zagreb. Vojna škoda 365-50—367, za avg., sept, nov. in dec. 364—366, 7% investicijsko 79—8130, 4% agrarne 44—45.50, 7% Blair 69—70, 8% Blaiir 77—79, 7% posojilo DHB 73.50—76, 6% begluške 62.75—63.25, PAB 227—229, Trbovlje 90-100, Isis 50 blago, So-čerana Osijek 120 blago. Beograd. Vojna škoda 367—368 (366.25— 367), za sept. (365), za okt 366—36730 (365—367), 4% agrarne 46-^6.50 (46.50), 7% stabilizacijsko 83 blago, 6% begluške 65— 65.45 (6525—65.40), 7% Bkrr 69.75—70 (69.75), 7% posojilo DHB 75—75.50 (75.25), Narodna banka 5800—5900, PAiB 228.50— 23<* Blagovna tržišča 2IT0. '+ Chicago (2. t m.) Začetni tečaj*: pšenica sept. 93.25, za dec. 94, za maj 96.25; turščica za sept 87.75, za dec. 83.1250. + Novosadska blagovna borza 2. L m. Tenden. nespr. Pšenica nova: baška ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept. 134, za okt. 137): ladja Begej 79 kg, 124 (129, 132, 135) baška ifl banatska ladja Dunav, 78 kg, 123 (128, 132, 134): sremska ladja Dunav, 77 78 kg 116.50, (121.50, 124.50, 127.50): gornje baška in gornje banatska, 79 kg 120 (125, 128,132): baška, 78/79, 118 (123, 126, 129): banatska 78/79 kg 117 (122, 125, 128): sremska in slavonska, 78 kg 110 (115, 118, 121). Ri; baška 104 — 106. Ječmen: baški, sremski, novi, 64 kg88 — 90. Oves: baški, sremski, slavonski novi 85 — 87. Koruza; baška 77—78, banatska 75 — 77. Moka: baška >Ogc in »Ogg« 190—210, »2« 170-190, »5« 150-170 »6« 130—150, »7« 110—120, »8< 90—95. Otrobi: baški 78—80. + Budimpeštanska terminska bona (2. t m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: aa ott 15.44—15.45. Turščica za avg. 13.45—1330, za sept 13.32 do 13.45. BOMBAŽ. *+ Nexvyork (11. t m.) Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji: za sept 11.42 (prejšnji dan 11-50), za dec. 11.34 (11.47). -f Liverpool, (1. t m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 6.22 (6.17), za dec. 6.10 (6.06). večja s teki. D. 72.50 manjša stekl. D. 40.- Maši krapi in ljudje Vojaško slavje častna udeležba gostov pri Rudno polje, 2. avgusta Pokljuka je doživela 1. avgusta presrč-no slavje. V njenem osrčju, sredi romantičnega Rudnega polja je 1. planinski peša-dijski polk 6lavil svojo slavo v spomin na dan, ko je bil formiran. Polk seje kar najbolj vestno pripravil, vrli planinci so si na Rudnem polju, kjer tabore prvič, uredili primeren prostor in ga okrasili s smrečicami, a pri vhodu so postavili dva mlaja z ljubeznivo planinsko zdravico: Planincev vseh je danes zbirališče, planine krasne nam ste vč svetišče! Postavili so tudi ličen paviljon z državnim, iz lesa izrezljanim grbom in več koj, v katerih so naredniki - djaki in vojaki etregli gostom. Tudi vreme je bilo lepo, v ponedeljek je deževalo, a v četrtek je že na vse zgodaj solnce zlatilo vrhove gora. že rano sojeli prihajati gostje. Proslave so se udeležili direktor šumske uprave Božič z inž. Rusom, prispela sta kraljeva adjutan-ta polkovnik Radovič in polkovnik Božič, načelnik štaba dravske divizije polkovnik Keler, predstavnika J2SS generalni tajnik g. Goreč in blagajnik g. Komar, blejski župan g. Vovk, župan Mavrič iz Bohinjske Bistrice, župan Hodnik iz Srednje vasi in še mnogo drugih, zlasti pa veliko škof je-ločanov, ki ozko povezani žive s svojim ponosnim polkom. Z Bleda sta prispeli tudi Kršks. in jugoslovenska trgovinska delegacija, prišlo je z njimi nekaj Čehov in Francozov, a seveda so se pridružili tudi vsi gostje polno zasedenega Smučarskega doma z Goreljka, ki je samo uro hoda oddaljen od Rudnega polja. Goste je sprejemal in prisrčno pozdravljal domačin polkovnik Mihajlo L. Lukič. ki je vsakega posebej povedel k paviljonu Proslava je bila določena za 11. uro, a polk ee je že uro prej zbral na splaniranem terenu, kjer so z godbo dravske divizije na čelu in v bojni opremi čakali na prihod di-v te iona rja generala Nedeljkoviča. Točno ob 11. seje pripeljal g. divizionar v spremstvu »vojega adjutanta. Sprejel gaje koman- Rudnem polju slavi L planinskega polka dant polka, godba je zaigrala pozdravno koračnico. General je pregledal čete in jih pozdravil: »Pomozi Bog, junaci!« Iz sto in sto grl je gromko zaorilo: »Bog ti pomo-gao !«, da je odjeknilo od bližnjih gora. Katoliški kurat g. Maračič je nato opravil cerkvene obrede za katoličane, za njim pa še prota Budimir za pravoslavne. Pred polk je nato stopil komandant Lukič in za-nos.no očrtal zgodovino polka, ki ga je utemeljil na ta dan pred štirimi leti sasmbla-gopokojnl Viteški kralj in ki mu je prvi po-veljeva! tudi danes navzočni polkovnik Mi-lorad Radovič. Polkovnik je nato naglasa! pomen planincev, poudarjajoč, da so to elitne čete, na katere 6e vedno stavljajo velike zahteve. Planine zahtevajo celega moža, v borbi s skalovjem morajo ojekleneti mišice, da bodo sposobne braniti našo mejo, domovino in kralja, kadar bo v nevarnosti. V izvrševanju dolžnosti bo polk tudi izpolnjeval oporoko pokojnega kralja, čigar sina je polk pred nekaj dnevi pozdra-vil na Rudnem polju. Vojaki eo gromko vzkliknili mlademu kralju. Polk je nato pozdravil divizionar general Nedeljkovič, ki je v krasnem, dolgem govoru poveličeval lepoto planin, naglašu-joč, daje samo v planinah lepota, krepost in moč in da so se vse velike vojne odločevale v planinah. Spominjal se je ob tej priliki na junaške borbe srbske vojske pred in med svetovno vojno na Ceru, na Kajmakčalanu in drugod. Podčrtal je pomen planinskih čet in zaključil z vzklikom »Slava« pokojnemu kralju, čemur se je pridružil ves polk. Prav tako je zagranel vzklik mlademu kralju. Pollk je nato deflliraJ mimo navzočih in divizionarja ter krenil v svoje šotore. Zbrani gosti so pa bili pogoščeni v paviljonih. Popoldne seje razvila prisrčna vojaška zabava, pri kateri je godba zaigrala kolo in več narodnih pesmi. Vojaki so imeli prost dan in so bili tudi pogoščeni. Bil je to res prelep praznik naše vojeke. Turški obisk pri našem Sokolu Asakarska odposlanca študirata organizacijo našega Sokolstva za vzor telesnovzgojnih organizacij v Turčiji Beograd, 2. avgusta. Pred tremi dnevi sta prispela v Beograd g. Nizametin Kiršan, direktor fizične vzgoje Gazi instituta v Ankari, in g. Rahmi Apak, narodni poslanec turškega parlamenta. Ugledna gosta sta prišla v Beograd, da spoznata organizacijo in delovanje naše ^ so-kolske zveze. Najprej sta obiskala ministra za telesno vzgojo g. Kamenoviča, potem pa zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije. V spremstvu g. dr. Pavlasa, namestnika starešine sokolske zveze, sta turška delegata odpotovala v Subotico in na Palič, kjer sta obiskala naraščajsko šolo novosadske sokolske župe. Na terenu sta proučevala metode in sistem omladinskega sokolskega udejstvo-vanja. Na pozdrav nekega naraščajnika je poslanec Apak izrazil svoje veselje, da ima priliko preživeti nekaj časa v krogu sokolskega naraščaja države, ki je v prijateljskih zvezah z njegovo domovino. Ko sta si ogledala tabor malih Sokolov in se udeležila tudi obeda v sokolskem taborišču, sta ugledna turška gosta obiskala su-botiškesa mestnega predsednika, ki jima je razkazal zgradbo sokolskega doma. Zvečer sta prisostvovala vajam članov, članic in naraščaja suhotiškega Sokola. Včeraj sta bila gg. Kiršan in Apak v Novem Sadu, kjer ju je presrčno sprejel upravni odbor sokolske župe. Imela sta priliko spoznati vso organizacijo velike sokolske župe. Iz Novega Sada sta se vrnila v Beograd, kjer sta se v pisarni sokolske zveze seznanila in dolgo časa raz-govarjala s člani uprave. Izjavila sta, da se divita veličini organizacij in duhu jugoslovenskega Sokolstva in da bosta skušala mnoge elemente te velike organizacije uporabiti v turški republiki. Beograd sta zapustila snoči, Poslanec Rahmi Apak se je vrnil v Turčijo, direktor Kiršam pa je odpotoval v Rumunijo. Spominu Svefka Martelanca V Trstu, ožji to širši tržaški okolici, na Krasu, na Vipavskem, po Istri to tudi na Notranjskem ni bilo ob konci minilega stoletja in v početku tega stoletja vse do vojne to do prevrata človeka, ki bi ne bil poznal orjaškega moža, Svetka Martelanca. Po rodu Barkovljan je živel, delal in snoval skoro vse dolgo, več ko 70-letno življenje do pred kakimi petimi leti v svojih ljubljenih Barkovljah, ob obali lepega Jadrana kjer si je postavil kot izkušeni in daleč naokrog znani stavbenik lično hišo pod barkovljanskim železniškim viaduktom. Ta hiša je bila več desetletij shajališče najrazličnejših slovenskih narodnih delavcev to vseh krogov, katere je pokojni Svetko s svojo dobrohotno to ljubeznivo ženo Terezo to v krogu svojih treh hčera in treh stoov — tudi vsi navdušeni narodni delavci — nad vse gostoljubno sprejemal to še bolj gostoljubno pogostil. Za mlada je začel delati v zidarski stroki kot drzen to brihten vajenec to se je povzpel preko spretnega pomočnika to spošto- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne FR*2||1Z JOSCfOlfG grenčlce Registrirano od ministrstva za soc. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Založniki in pisatelji V beograjskih listih so se nedavno oglašali nekateri pisatelji in odgovarjali na vprašanja, ali lahko pisatelj v Jugoslaviij živi od literarnega dela? Odgovori so izzveneli zanikujoče. Bolj ali manj odkrito pa so kazali s prstom na založnike, češ, ti se rede od naših žuljev. Ta namigavanja so izzvala beograjskega založnika Kohna, da ie temperamentno zavrnil tako zvano bajko o mastnih zaslužkih založnikov in knjigarnarjev. Iz defenzive je takoj prišel v ofenzivo in udaril po domačih pisateljih z očitkom, da njihove knjige samo polnijo skladišča, ker jih nihče ne mara kupovati. Take polemike se kaj rade zaženo v skrajnost, a resnica je vedno nekje po sredi. Med založniki so pač lahko le izjema taki, ki bi si napolnili žepe z izkupičkom leposlovnih knjig domačih pisateljev. Z druge strani je res, da višina honorarjev naših založb niti daleč ne dosega dohodkov, ki jih imajo od svojih knjig pisatelji drugih narodov. To pomeni, da naš pisatelj poklanja svojemu narodu znaten del truda, zadovoljujoč se z nižjo gmotno odškodnino. O njegovi požrtvovalnosti ne bi smel nihče dvomiti, saj je v nji kos tragike maihnega naroda in odgovor na vprašanje, zakaj je pri nas toliko nezrelih ali premalo zrelih spisov. Če hoče naš pisatelj družabno polnovredno živeti, mora dobršen del svojih energij porabiti izven književnosti. S tem, kar mu ostaja, ni mogoče ustvarjati takih del, kakor jih pošiljajo v svet pisate- vanega mojstra do uglednega, r Trata ln daleč naokrog znanega stavbenika. Vodil je, posebno do vojne, s svojimi kompasijo-ni Ninom to Rikom Martelancem delavno in ponosno stavbno tvrdko »Marbeftanc to drugI«. Tvrdka je izvedla mnogo orfliftnth stavbnih del, med drugim »Narodni dam« v Trstu, novo luko pri sv. Andreja v Trstu, in zgradila mnogo drugih, palač to stavb v Trstu to tržaški okolici to de na Krasu to v Istri, žalibog so zastoj gradbenih del med vojno, gospodarska kriza po vojni to predvsem politična strast v Trstu, ki načelno ni dopuščala, da bi imeli tudi slovenski podjetniki svoj zaslužek, zdrobili to ugledno to ponosno stavimo tvrdko. Ker ni bilo za Svetka več obstoja v Trstu, ee je pred kakimi petimi leti preselil s svojo družino v Ljubljano. Čeprav ga je marljivo to obsežno poklicno delo zelo okupiralo, je pokojnik bil skozi več desetletij velik naroden delavec, ugleden in visoko spoštovan v vseh narodnih pa tudi v nasprotniških italijanskih krogih kot kremenit značaj, kot izredno sposoben strokovnjak, kot izkušen to razumen gospodar, obenem pa velik dobriči-na, humoren družabnik, pn svoji odločni odkritosrčnosti na zunaj nekoliko hrapav, v srcu pa mehek, dobrosrčen, usmiljen. Ga ni, mislim, človeka, ki se je kdaj obrnil nanj za pomoč, podporo ali na svet, da bi bil šel praznih rok od njega. Bil je mnogo let tržaški deželni poslanec in občinski svetnik, in kot tak je vkljub ljuti narodnostni borba z italijanskimi politiki v marsikaterem perečem naroJno.političnem vprašanju uspel s svojim treznim razumom, zdravo šegavostjo in simpatično originalnostjo. Bil je tudi mnogo let vpoštevan odbornik političnega društva »Edinosti«, sodeloval je pri vseh drugih tržaških organizacijah, posebno pri gospodarskih, kot odbornik, svetovalec ali mecen, v rodnih Barkovljah pa je bil vobče duša vsega narodnega, društvenega, gospodarskega to političnega življenja. Bridka usoda, ki je po vojni zaradi ne-pr» azne politične konstelacije v Trstu to okolici uničila krasno razvito — slovensko nai dno-politično, gospodarsko, socialno to kulturno delo m Ki Je uničilo tudi toliko eksistenc naših bratov-trpmov. je težko udi rila tudi pokojnega Svetka, najtežje s tem, da je uničila vse njegovo veliko, mnogoletno poklicno, gospodarsko to narodno delo to da je moral po 70-letn«m uspehov to zmag polnem življenju zapustiti rodno grudo. Zadnja leta je živel v miru v Ljubljani, v bridkem premišljevanju o mtooio-sti to sedanjosti. Edina njegova tolažba je bila ,da je zadnjo dobo življenja preživljal v svobodni, mogočni Jugoslaviji, po kateri je pri svojem dolgoletnem snovanju tako hrepenel, katero je pomagal graditi to ki mu bo, v tem vsaj hvaležna domovina, dala skromno, a mirno večno počivališče. Vsi, ki smo spremljali od blizu njegovo dolgo, dela to uspehov polno življenje — to teh nas je mnogo! — bomo ohranili blagopo-kojnega Svetka v častnem to pietetnem spominu. Slava mu! Bodoča velika sirotišnica ob meji Gornja Radgona, 2. avgusta. Gornjeradigonski banovinski grad, namenjen za bodočo banovinsko sirotišnico, dobiva popolnoma novo obličje. Izvršujejo se prva potrebna popravila; gornji trakt je ves prekrit z novo strešno opeko katere so rabili okrog 70.000 komadov. Opeko je dobavila gornjeradgon&ka občinska opekarna, ki slovi s svojo izborno kvaliteto daleč naokrog. Obnovljen bo tudi 6tolpič na gradu. V pločevinasti krogli na stolpu je bila najdena pločevinasta škatljica in v njej list, da je bil stolpič postavljen leta 1732 ter obnovljen leta 1879, ko je bil lastnik gradu grof Herman Wurmbrand z ženo Ano in številnimi sorodniki. Letos bo zgrajen tudi vodovod od globokega vodnjaka, katerega pravkar dovršu-jejo na Spodnjem grisu ob carinarnici. Od tod bodo položene cevi ob glavni cesti do grajskega griča in nato po griču do grajskih poslopij. Z gramozom, ki se dobiva pri kopanju vodnjaka, nasipa občina raz-rovano obrežje med regulacijskim obzid-kom Mure do klavnice Martina Ritonje, s čimer bo istočasno desni breg Mure ob trgu znatno olepšan. Pri vseh teh delih je zaposleno precejšnje število delavstva. Umetniška razstava ljubljanske trojice, ki jo tvorijo akademska slikarja Gojmir A. Kos in Miha Maleš in akad. kipar France Gorše, razstavlja na Mariborskem tednu okrog 115 olj grafik in kipov v raznem materialu. Nad polovico del je novejšega datuma in bodo zdaj v Mariboru prvikrat razstavljena. Mariborsko občinstvo še posebej opozarjamo na to razstavo, ki bo dostojno reprezentirala likovno tvornost slovenske metropole. — Slika predstavlja reprodukcijo »Dveh pajdašev«, najnovejšega izmed Goršetovih kiparskih del. Realčna palača prodana banski upravi Ljubljana, 2. avgusta V zemljiški knjigi sreskega sodišča je bila v začetku julija izvedena večja transakcija za bansko upravo. Hranilnica dravske banovine je prodala banski upravi poslopje I. realne gimnazije v Vegovi ulici za 6,000.000 I>to. V § 2. kupne pogodbe si je hranilnica izgovorila pravico služnosti glede brezplačnega vžitka za določene prostore to sobe, kakor so zaznamovani v načrtu. Te prostore bo hranilnica vživala sama ali po kom drugem vse dotlej, dokler ne bo kupnina popolnoma poravnana. Banska uprava se je zavezala odplačevati šestmilijonsko kupnino v 58 polletnih Obrokih po 173.868 Dim to obrestovati, po 4%. Prosvetno ministrstvo je potrdilo to pogodbo, ki je bila 25. maja letos podpisana od bana dr. Ddnka Puca in od predsednika Hranilnice dr. Vladimirja Ravni-harja to podravnatelja g. Josipa čemeta. Realčno poslopje je zgradila nekdanja Kranjska hranilnica, lastnik parcele pa je bil g. Josip Kušar, industrij ec to poslanec. Žrtev alkohola Guštanj, 2. avgusta Iz Dravograda se je napotila večja družba proti državni meji, ki jo je prekoračila pri Viču. Popivali so v neki avstrijski gostilni, od koder jih je naposled vrgel gostilničar. Storil je to na povsem netakten način, brez pravega razloga, kar je seveda držbo razkačilo. Ob povratku čez mejo je pomirjeval razjarjene duhove orožnik Palič. Hotel je fante zadržati, ker so se nameravali vrniti nad gostilničarja. Za zahvalo pa je dobil močan vbodljaj z nožem v hrbet. Nedolžno žrtev alkohola so morali odpraviti v bolnišnico, proti zahrbtnemu napadalcu, ki ga vsa javnost obsoja, pa je uvedena preiskava. Pogorela je velika domačija na meji Guštanj, 2. avgusta. V bližini graničarske karaule na Holmcu je lepo urejeno posestvo trdnega kmeta Antona Rižnerja. Na domačiji je lahko redil do 13 glav živine. Natanko med gospodarskim poslopjem in hišo teče meja. Nepričakovano je pa uglednega posestnika zadela huda nesreča, da je postal v nekaj urah vsega pomilovanja vreden siromak. Pri gospodarskih poslopjih je imel postavljene v vrsti visoke kopice zloženega snopja, ki so ponos vsakega kmeta, posebno če je letina dobra, kakor je bila letos. Neki 11-letni le-ček pa je iz bližine streljal v kopice s pištolo za strašenje psov. Izstreljeni tleči za-mašek je zažgal kopico snopja pri vrhu — In kakor bi trenil so vse kopice v vetrn kar vzcvetele v objemu plamenov. Preplašeni fantek je zbežal Neki mož, ki je hotel gorečo kopico preobrniti, je dobil močne opekline. Plameni so zajeli hip na to tudi slamnato streho gospodarskega poslopja. Bik) je okrog 15. ure, solnce je pripekalo, a bilo je ravno toliko vetra, da se je lahko ogenj bliskovito selil s posušenega snopja na skednje, polne sena. Uničeval je neusmiljeno. Ko so se ljudje mudili pri gašenju in reševanju, se je kmalu nato vnela Se hiša — to vsa domačija je pogorela do tal z vsemi opijskimi pridelki, z vsem orodjem to stroji. Rešili so živino razen ene svinje, ki se je vsa spekla, in pa nekaj obleke. Gasilci iz Prevalj in Mežice pri vsej svoji požrtvovalnosti niso mogli ničesar ote-ti, ker ni v bližini vode in ker je bila vsaka pomoč itak brezupna že tedaj, ko so se z avtomobilama trudili, da čimprej dospejo na oddaljeni kraj požara. Tragedija uglednega posestnika je tem večja, ker je zavarovalnina v primeri s škodo naravnost malenkostna. Nesreča v rudniku Kopaoniku Brus, 2. avgusta. V rudniku Kopaoniku, ki je oddaljen 30 km od Brusa, se je te dni dogodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje enega rudarja, dočim so štirje dokaj nevarno zastrupljeni s plinom metanom. Rudnik Kopaonik je last nekega angleškega podjetja iz Londona Obratuje že od leta 1927 in se bavijo sedaj z raziskovanjem svinčenih, cinkovih ia bakrenih rud. Ker med rudniškim podjetjem to Brusom še ni urejena telefonska zveza je minilo precej časa med nesrečo to med prihodom preiskovalne komisije. Preiskovalna komisija je ugotovila, da se je v rovu, kjer je delalo 5 rudarjev, -pojavil metan, ki ga rudarji niso mogli takoj občutiti, ker rov ni bil dovolj prezračen. Ponesrečeni rudarji so doma iz okoliških vasi to kaj slabo kvalificirani za naporno to nevarno delo v rudniških rovih. Strupenega plina niso prej občutili, dokler niso prišli tako daleč v rov, da niso mogli več nazaj. Vsi bi bili storili smrt, če ne bi bil prišel v rov rudniški geetme-ter Pratnikar s svojim pomočnikom, da bi vzel analize rude. Geometer Pratnikar je takoj organiziral pomoč ter rešil štiri rudarje še žive, dočim petemu ni hUJo več pomoči. V istem rovu se je tudi lani decembra pripetila podobna nesreča, ki je tudi zahtevala življenje enega rudarja. Bogata arheološka žetev Skoplje, 2. avgusta. Kakor vsako leto, tako je tudi letos profesor beograjskega vseučilišča to ■grw«nf arheolog dr. Nikola Vulič najzvestejši obiskovalec Južne Srbije. S svojim sotrud-nikom Milovanam Kokičem, kustosom muzeja Južne Srbije, odkriva prof. dr. Vulič že 12 let starodavne spomenike po južnih krajih. Letos je dr. Vulič že Obiskal Djevdjelijo, Kavadar, Vesles, Izvor, Prilep, Bitolj, Ohrid, Strugo, Tetovo ta se potem vrnil v Skoplje. V vseh teh krajih sta našla arheologa tudi letos nove sledove starodavnega življenja. Na nekem strmem hribu pri Djevdjeliji sta odkrila zanimiv grški napis, a tudi Kavandar jima je dal zanimive starine. V Izvoru na poti od Velesa proti Pri. lepu je bila, kakor pravi prof. dr. Vulič, arheološka žetev letos posebno obilna. Najdena je bila soba iz marmorja, ki pa ni imela glave. Znanstvenika sta odkrila tudi lep, dobro ohranjen relief to nekaj grških napisov. Tudi letošnji obisk Bi-todja, Ohrida, Struge to Tetova ni dr. Vuliča razočaral. V Bitolju sta prof. Žegura to filozof Petrovič lani odkopala ostanke starodavnega mesta Herakleje. Našla sta več grških napisov, prof. Že-gura pa ima tudi koščeno ploščico, v ka. teri sta vrezani grški to latinski številki 14. Ta ploščica je bila najbrž vstopnica za heraklejsko gledališče. Iz Ohrida sta krenila arheologa v Tre-benište, kjer sta lani odkrila arheološke dragocenosti, ki so sedaj shranjene v muzeju kneza Pavla v Beogradu. Med temi dragocenostmi so zlate maske, zlate rokavice, zlati, sandali to razna zlata posoda. V Tetovu sta znanstvenika obiskala kraj, kjer so pred nekaj leti našli lep bronast kip iz 6. stoletja pred Kristusom. lji velikih narodov, ki jim prvi uspehi za-gotove materialno nezavisnost in življensko udobje. A tudi naš založnik je udarjen z gospodarskim zakonom nizka naklada — možnost majhnega dobička. V tem pogledu sta si pisatelj in založnik bližja, kakor se zdi v p«--vem hipu. Delita si isto usodo, vsak po svoje. Gre samo za to, koliko se medsebojno upošteva. In prav na to je treba opozoriti. Ce je odličen slovenski književnik omenil v beograjski anketi vznikanje novih založb kot dokaz prosperilete slovenskih založnikov, je v tem samo ena stran resnice. Res je, da knjiga pri nas še prilično uspeva. Spretni založniki si za dobra, vabljiva dela še vedno najdejo naročnike. To pa ni zadosten dokaz, da bi bilo založništvo posebno do-bičkanosna obrt. vsaj tako ne, da bi bilo treba s prstom kazati nanj. Kajti založniški dobički so samo produkt ugodnega razmerja med nabavo in prodajno ceno. Medtem ko se pri visokih nakladah povišuje dobiček v sorazmerju s padanjem nekaterih stroškov pri produkciji en gros, se morajo pri nizkih nakladah zadovoljiti z znatno skromnejšimi možnostmi. Vse se vrti okoli naklade. A naklada zavisi od razprodaje in razprodaja od številnih drugih momentov (značaj knjige, propaganda, organizacija razprodaje itd.). Dokler bo pri nas 4000 izvodov po ceni, ki ustreza povprečni kupni moči naših kon- j zumentov, že višek naklade, do katerega se lahko povzpne založništvo (izvzete so knjižne družbe), toliko časa se pisateljem ni treba bati, da bi si založniki nabirali preveč masti na njihove stroške. Toda dejansko je povprečna naklada knjig slovenskih založništev nižja in kaže v zadnjih letih stalno tendenco padanja. Prav zaradi tega je samo v prid naši knjigi, če se pisatelj in založnik vzajemno upoštevata. Čim več založništev bo opešalo, tem manjša bo volja za izdajanje slovenskih knjig in manjša možnost, da naš pisatelj sploh izda svoje spise. Značilen primer moči, ki jo ima višina naklade nad književnostjo, nudi ruska emigrantska literatura. In zopet pričujejo nove cene sovjetsko ruskih knjig, kaj lahko dosežejo z visoko naklado. Razvoj slovenskih književnih družb priča, da je celo pri nas mogoča naklada preko 10.000 izvodov, toda varljiva bi bila misel, da bi tako višino dosegla ob najidealnejši organizaciji slovenskih leposlovnih spisov in poučne literature. Naša kniiževnost ostaja z materialne strani še nadalje suženj gospodarske moči števila. Vendar je napačno mnenje, ki se je oglašalo tudi v beograjski anketi in ki je tam spodaj dokaj razširjeno, da bi jezikovna združitev, odnosno izenačenje visoko dvignil naklado jugoslovenske knjige. Ni odločilno samo število naroda: odločil-nejša je moč kulturne zavesti. Majhni Danci in Norvežani izdajajo sorazmerno več knjig kakor Angleži. Povprečna naklada slovenske knjige ne zaostaja znatno za nakla- . do poljske knjige, in vendar je številčno | razmerje 1:22. To je tolažba v gospodarskem jetništvu števila. A ne pozabimo pri enem milijonu so z neko povprečno naklado izčrpane vse možnosti. Pri dvaindvajsetih milijonih so lahko teoretično dvaindvajset-krat večje, praktično pa malo verjetne, ker je znano, da je ekstenzivna književna kultura najjačja baš pri majhnih narodih, kjer predstavlja važno sredstvo v obrambi njihovega obstoja ter skuša z duhovno vrednostjo nadomestiti fizično šibkost. Slovenska kulturna samostojnost daje potemtakem večje jamstvo za širjenje nase knjige, kakor golo povečanje števila. V ožjem krogu se lažje razživi kultura kakor pa velikih zemljepisnih in etničnih enotah. Napredek naše knjige je samo v pravilnem^ medsebojnem upoštevanju pisateljev in založnikov. Založniki so zainteresirani na dobrih pisateljih, pisatelji na trdnih založnikih. Izkušnje samozaložnikov glede samopomoči pisateljev niso ravno rožnate; ne hi pa škodovalo, če bi pisatelji ustanovili nameravano zadrugo za izdajanje svojih knjig. Tako bi najlažje spoznali, da je pot od rokopisa do razprodane knjige dolga in polna ovir. En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, ki je Izdelan na podlagi olivnega olja najboljši! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek. JKJTROc št 177 r Domače vesti • Novi generalni avstrijski konzul v Ljubljani. V četrtek 1.1, m. je prevzel novi avstrijski konzul v Ljubljani g. Hans Hammer od dosedanjega gerenta uradnega tajnika g. Franca Ziigerja vodstvo avstrijskega konzulata. Pozdravljamo novega konzularnega zastopnika sosedne države in mu želimo, da bi bilo njegovo delovanje čim uspešnejše. • Obisk uglednih gledaliških in filmskih umetnikov. Znani češki dramski in filmski igralec Jiri Plach7, predsednik Zveze češkoslovaških gledaliških igralcev, je že nekaj dni na oddihu v Budvi. Zanimivo je, da so praški listi pisali, da bo Plachy preživel svoje počitnice na francoski revieri. Umetnik tega ni nikomur izjavil in je naravnost iz Prage odpotoval v Budvo. Svoj prihod v Maka rsko pa je napovedal popularni nemški filmski umetnik Hans Albers. Z njim vred bo obiskal naš Jadran tudi znani filmski igralec Viktor de Kowa. " * Kongres agronomov. V Splitu se bo vr-gil 5. in 6. septembra kongres agronomov vse države. Kogresisti bodo razpravlja'! o zelo važnih poljedeljskih vprašanjih, kakor so n. pr. organizacija agronomske službe, zadružni zakon, zakon o kmečkih zbornicah, itd. 0 vseh teh in drugih vprašan, bodo re-ferirali priznam strokovnjaki. Po kongresu bodo udeleženci priredili izlet z ribiškim parnikom »Nehajc SOLNČNE OPEKLINE zdravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. • Onim, ki morajo v Inozemstvo. Na predlog odseka za pospeševanje tujskega prometa pri ministrstvu za trgovino in industrijo, in društva »Putnika« v Beogradu je finančni minister odredil, da se od oseb, ki bodo do 15. oktobra potovale v inozemstvo zaradi zdravljenja, na dopust ali e,ploh iz osebnih razlogov, ne bo zahtevalo pri izdaji potnega lista izkazilo o plačanem davku. BON zsi brezplačno razvijanje zvitega filma, Id ga kupite pri meni, dobite v drogerijl IVO KANC, NEBOTIČNIK • Navodila za znižano vožnjo v Celje. Vsi posetniki imajo za poset celjske obrtne razstave pravico do polovične vožnje pri povratku, ako kupijo naodhodni postaji železniško legitimacijo K—12 ki je ze-i€-ne barve in stane 5 Din, ter celo karto do Celja s postajnim žigom pri odhodu. Za povratek kupijo polovično karto. Legitimacija mora imeti žig odhodne postaje (Celje) ali Putnika ter potrdilo o obisku razstave, če bo v zadnjem trenutku dovoljena polovična vožnja, ki dovoljuje brezplačen povratek, kupijo posetniki celo vozno karto fai legitimacijo K —13 ter imajo brezplačen povratek. » čitatelje romana »Lepa žena, kdo si ?« opozarjamo, da je bilo včerajšnje 4. nadaljevanje deloma zamešamo. Neljubo pogre-ško popravljamo in je danes vrstni red po S. nadaljevanju pravilen. * Planinsko društvo za Južno Srbijo je bilo osnovano v Skoplju. Za predsednika je bil izvoljen naš ožji rojak g. general Lev Raipnik, načelnik generalnega štaba ITI. ermfje. Obiščite obrtno razstavo v Radoviftci od 21. julija do avgusta 1935• * Otvoritev razstave kiparja Fr. Ropreta na Bledu. V nedeljo 4. t m. se bo otvorila v Sokolskem domu razstava kiparskih del Fr. Ropreta. Obsegala bo nad 50 umetnin pretežno domoljubnega značaja. Razstava bo zaključena 3. t. m. * Zveza združenj gostilniških podjetij dravske banovine poziva svoje članstvo, da se v največjem številu udeleži pogreba g. Drago Bernardi j a, danes popoldan ob pol 5. v Celju. * Novi grobovi. V Kamniku je umrl g. Janko Grašek, ugledni trgovec ln posestnik star 72 let. Pokopali ga bodo Jutri popoldne. — V Tržiču je umrla Siplošno spoštovana trgovka, gostilničarka in posestnica go-e»pa Ana Dobrlnova. Pogreb bo jutri ob 9. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje ! ROTI POTENJU je aajbolji« ifedstro - , v,-■ -.- Dobiva:se v. ATCVII lekarnah, 111 T JK drogerijah in parfumttijab. • .Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongreeaii trg 2./H. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga Izvajajo samo prvovrstne učne moči. — fetotam sevrše razni večerni, jezikovni« strojepisni, stenografskl in drugi specialni tečaji. Zarod daje ustno ali pismeno m pojasnila breeplačno. — Priporočamo J ___ Iz L]ubl]ane b_ Polkovna slava naših vojnih ietateev. Včeraj je ljubljanski detašman EV. letalskega polka na slovesen način praznoval svojo krstno slavo. K cerkveni slovesnosti ob 9. na vojaškem letališču se je zbralo veliko Število civilnih in vojaških oblastev in poleg aktivnih pilotov mnogo njihovih tovarišev v rezervi. Ot»redu so sledile zanimive letalske tekme, ki so se jih udeležili aktivni iin rezervni piloti ljubljanske gar-nlzije. Popoldne so se letalci zbrali na civilnem letališču v Polju k prijetni tovari-ški zabavi, kije trajala do večera. u_ pripravljalni odbor za Dravsko šahovsko zvezo vljudno vabi vse šahiste in prijatelje šaha ,da v kolikor mogoče velikem številu sprejmejo na glavnem kolodvoru predsednika Jugoslovanskega šahovskega saveza in predsednika narodne skupščine g. Stevana čiriča, ki se bo pripeljal v Ljubljano v nedeljo ob 9-37 zjutraj. Vsi zavedni šahisti naj se tedaj zbero na kolodvoru, da tako skupno počastimo velikega prijatelja naše kraljevske igre. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. članstvu sporočamo, da se prično redne vaje že 20. t. m. zaradi nastopa 15. septembra. Odbor prosi, dasi članice in člani temu primerno urade dopuste in odsotnost izven Ljubljane. Očesni zdravnik DR. RAJNER BASSIN Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 ne ordinira do 25. avgusta_ u— Prireditev na Barju. Jutri v nedeljo priredi Gospodarsko, kulturno in narodno društvo »Barje« pri Jakobu Vidmarju (Mo-karju), gostilničarju, Ižanska cesta nasproti barjanske mestne šole, veliko vrtno veselico s plesom, srečolovom i. t. d. Pevske točke izvaja društveni pevski zbor. Pečni-karjev avtobus vozi vsake pol ure izpred gostilne Pengov, Karlovska cesta. Pričetek ob 15, uri. V nedeljo, 4. avgusta ob 17. uri VOMBERGERJEVA KOMEDIJA „V O D A" na letnem telovadišču Sokola IV ob Dolenjski cesti. Po igri narodna veselica s plesom. u— Jutri pojdemo na Begunjščico, kjer bo podružnica SPD — Radovljica praznovala 40-letnico obstoja. Obenem bo počastila spomin svojega častnega člana blejskega lekarnarja Hugona Robleka, ki je izgubil življenje pri požigu Narodnega doma v Trstu. Odhod iz Ljubljane s turistom ob 5.02 zjutraj. Izkažimo čast narodnemu mučeniku! — Organizatorno - propagandni odsek S. j. e. u. — Ljubljana. u— Klub Primork poziva vse svoje članice in odbornice, da se udeležijo pogreba g. Marte lan c a, očeta zaslužne sodelavke Milke Martelančeve. Pogreb bo danes ob pol 15. iz Tavčarjeve ulice 12 — Namesto venca na grob g. Martelanca je odbor kluba Primork daroval revnemu primorskemu dijaku 300 Din. LEICA, CANTAX IN RETTNA povečave izvršujem prvovrstno! DROGERIJA IVO KANC, NEBOTIČNIK * Ekspresno pismo brez ekspresa. »Put-nik« je dobil pismo naslovljeno na Bled, čehoslovaška, ki je šlo iz Italije naravnost v Prago in od tod šele v Jugoslavijo. Seveda je potrebovalo za ekspresno potovanje tri dni. A kaj Je to! Pripovedujejo nam Ljubljančani, da še danes niso prispela pisma, ki so jih bili pred tremi tedni oddali v Port Saidu. ko so se tam mudili s »Kraljico Marijo«. Pošta iz Egipta gre preko Italije. * Stavka subotiških mesarjev. Meščani v Subotici imajo že nekaj dni post, ker so mesarji zaprli svoje prodajalne zaradi spora, ki ga imajo z mestno občino. Od občine so zahtevali, naj se trošarina zniža na 60 par po kg. Ker občina zahtevi ni ugodila, je prišlo do mesarske stavke. * Obledele obleke barva v razfičnih barvah in pHsira tovarna JOS. REICH. ™ Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 91/4 zvečer velika pustolovščina ŽENA BREZ IMENA Vstopnina 4.50. 6.50 in 10 Din u— Preselitev uradov mestnega poglavar stva. Mestno poglavarstvo naznanja, da se je preselil personalni oddelek v bivše prostore S kulturnega in statističnega oddelka na Me-1 stnem trgu št. 2, H. nadstropje, sobi št. 38 in 42, tel. št. 68 in 69. v dosedanjih prostorih personalnega oddelka na Mestnem trgu št. 27, II. nadstropje pa je v sobi št. 33 nameščeno mestno glavno vložišče, tel, št. 39, vložni zapisnik pa v sobi št. 34. Kulturni oddelek z revijo »Kroniko« in statistični urad sta se preseslila v bivšo Auerspergovo palačo v Gosposki ulici, I. nadstropje, tel. št. hišne centrale 3999. u— »Tabor« poziva vse članstvo, dia se polnoštevilno udeleži pogreba pokojnega Svetka Martelanca, ki bo iz hiše žalosti Tavčarjeva ul. št. 12. Z URAN KREMO masirana koža postane v dveh urah na solncu temno rjava, lepa gladka in mlada u— Sreča vlomilcev je kratkega veka. Včeraj zjutraj je policija prejela prijavo, da so ponoči vlomili neznani storilci v stanovanje nekega črkostavca na Cesti V v Rožni dolini in da »o iz veže odnesli moško obleko sive barve ter nekaj srebrnine. Tat je moral preskočiti vrtno ograjo in se nato kakšne 3 m vzpeti po zidu do okna ki je ostalo čez noč odprto, tako da je izlahka pri šel na hodnik. A kakor je razmeroma lahko prišel do plena, ni imel sreče, ko je odhajal ž njim. še iste noči je namreč orožni-ška patrulja iz Vevč, ki se je .bila na vse zgo daj odpravila na obhod, naletela na cesti proti Devici Mariji v Polju na dva mlada sumljiva popotnika. Ko 8ta ju orožnika ustavila in vprašala po dokumentih, sta v njiju spoznala dva stara potepuha, 29-let-nega Franceta Lekšeja iz Raven pri Kr skem in 26-letnega Josipa Radosiča iz Va-raždina. Pri osebni preiskavi so našli tudi predmete, ki sta ju bila malo prej nabrala v Rožni dolini. Orožniki eo oba izro čili sodišču. o— »Tabor* vabi vse flanetm, da se udeleži v nedeljo 4tn.u Begunjifiici proslave 40-krtndco SPD, podružnice Radovljica, ki je združena s komemoracijo Robleka Hugona, ki je našel smrt v plamenih Narodnega doma v Trstu. u— Viški sadjarfl pozor. — Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi v nedeljo 4. L m, teoretičen in praktičen tečaj o okulaciji sadnega drevja in vrtnic. Tečaj bo vodil tajnik sadjar-skega tn vrtnarskega društva is Ljubljane in banoki Šolski nadzornik g. ftkulj. Udeleženci naj po možnosti prineso s seboj cepilne nože. Zbirališče ob 9.45 dopoldne pred šolo na Viču. LlJjJUUUUUUlJUUUUUL^ HIII ING. HERMAN HUS ima odslej u^H n Uživaj življenje !c in dve predigri. Prireditve ob celjski obrtni razstavi Razstava bo odprta dnevno od 8. do 19. Veselični prostor bo odprt do 24. odnosno 2. ponoči. 4. avgusta: Ob pol 10. obhod godbe po mestu. Ob 10. slavnostna otvoritev na razstavnem prostoru ter ogled razstave po povabljenih gostih. Od pol 11. do 13. prome-nadni koncert na veseličnem prostoru. Popoldne na Glazij nogometni turnir oeljJrih klubov za pokaJ obrtne razstave. Zmagovalcu bo pokal izročen zvečer na veseličnem prostora. Ob 20. koncert pevskega društva »Oljka«, vmes godbeni koncert, po koncertu prosta zabava do 2. ure. 10. avgusta: Zvečer koncert, nato ples hi prosta zabava. 11. avgusta: Od 10. do 12. oromenadnl koncert. Dopoldne otvoritev mizarskega tečaja, ki bo na razstavnem prostoru ped vodstvom bonoviinskega učitelj« g. Kre-garja. Popoldne kolesarska dirka Kl-iha slov. kolesarjev na progi Celje-Konjice in nazaj. Zmagovalec prejme zvečer na veseličnem prostoru pokal. Popoldne na veseličnem prostoru koncert, ki se nadaljuje do 20., nato prosta zabava do 2. 12 avgusta: Nadaljevanje in zaključek mizarskega tečaja 14. avgusta: Zvečer ljudska zabava na re-seldčnem prostoru. 15. avgusta: Ob pol 10. občni zbor ODJO in obrtniško zborovanje v mali dvorani Celjskega doma. Na veseličnem prostoru ob tem času promenadni koncert Popoldne na Glaziji revanžna medmestna lahkoatletska tekma Maribor—Celje V primeru zadostnega števila prijavljencev bo ta dan avtobusni izlet k otvoritvi podzemske jame »Huda luknja« pri Slovenjgradcu. Zvečer na veseličnem prostoru veselica na razstavišču. 18. avgusta: Dopoldne promenadni koncert Zvečer zaključek razstave z ljudsko veselico. Poleg tega programa bo vsak večer na veseličnem prostoru godba. Poskrbljeno je »a razne zabave in bo urejen t udri zabavni pade. Dnevno bo tudi streljanje za nagrade. Končni zmagovalec prejme ob zaključku lep kip. Na veseličnem prostoru bo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Za obisk celjske razstave je dovoljena znižana vožnja. Ob tej priliki opozarjamo, da je izdal razstavni odbor lep »Vodič po razstavi«, katerega glavna vsebina je zgodovina celjskega obrtništva izpod peresa g. prof. Orožna. vluui ▼ TkfunrjD tat na BUf- V noči na četrtek so tatovi vlomili v kantino celjskega trgovca Dečka pri regulaciji Savinje ▼ Tremerju, izpili nekaj vina in jabolčnika, ostanek pa izpustili iz sodov ter izfpraamli zalogo živil, gkoda znaša okrog 10.000 Din. V isti noči 00 Miha Bauankirchner in njegov oče, Martin Golob tal Se neki moški vlomili v hišo posestni Agate Marinkove na Sttvnem pri Laškem in odnesli 3.600 Din in 80 jajec. Del denarja ao zapili t bližnji celjski okolioL Orožniki so pri Golobu našli še Okrog 1.000 Din. e_Samo 8e danes do 18. je čas, da obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra«. . , Iz Maribora a— 60-letnlea rojstva praznuje te dni prof. Alfonz Valee. V Mariboru deluje že 30 let kot odličen vzgojitelj in profesor na drž. učiteljski šoli, odnosno klasični gimnaziji. Odličnemu pedagoškemu pisatelju in šolniku naše najprisrčnejše čestitke. a_ Gledališko novice. Radi vrzeli, ki je nastala ob odhodu režiserja V. Skrbinška v Skoplje, je gledališka uprava v pogajanjih glede cele serije gostovanj v igralskem in režijskem pogledu. Najbolj vsestransko uspeli gost bo zasedel mesto g. Skrbinška. Ga. Dragutinovičeva, ki odhaja v pokoj, je obljubila, da bo tudi nadalje še gostovala v svojih uspešnih ulogah. Tudi je v bodoči sezoni zasigurano sodelovanje gdč. Branke Rasbergerjeve, ki je zlasti v »Postržku« žela krasen uspeh. a— 60 vrst štajerskih vin na Mariborskem tednu. Posebno pozornost je posvečena vinski razstavi s pokušnjo. Letos bo prireditev presegala vse dosedanje, saj so vinski razstavi namenjeni povečani prostori, kar je pa tudi potrebno, ker bo na tej razstavi »a-stopanih okrog 60 različnih vrst vin iz vseh vinorodnih krajev naše Štajerske. Vsa ta vina bo razstavljalo okrog 30 vinogradnikov. Ocenjevalna komisija pod predsedstvom g. prof. Vojska je izjavila, da so razstavljena vina odlične kakovosti. Da pa je to dejstvo resnično, nam je jamstvo vodstvo vinske razstave v osebi g. prof. Frana Vojska, ki je priznan vinski strokovnjak na mariborski banovinski vinarski in sadjarski šoli. a— Godbe na Mariborskem tednu: 3. t m. pri otvoritvi — vojaška godba, zvečer od 20.30 — 22. »Drava«, dne 4. t. m. od 11.—12 Glasbeno društvo žel. del. in uslužbencev, od 20.30—22. ure vojaška godba. r~ Zvočni kino Dvor Telefon 27-80 Danes ob 4., 7. m 9. uri smeh in zabava ON IN NJEGOV SLUGA Oskar Szabo Paul Heidemann Vstopnina v parterju 3.60 Din | a— Tudi raistava breimotornih letal bo v okviru Mariborskega tedna in sicer v telovadnici deške meščanske šole v Krekovi ulici. Razstavljena bodo tri brezmotorna letala, izdelek bratov inž. Humek. a_Strašne muke v ireln parnega mlatilnega stroja je doživel 12-letni posestnikov sin Franc Horvat iz Renkovcev. Po nesrečnem naključju je padel v žrelo mlatilnega stroja, kjer mu je desno nogo čisto zdrobilo. Z nevarnimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico. a— Pod voi je padel. Z Vrhovcev pri Dobrovi nad Ljubljano so včeraj pripeljali na kirurški oddelek dveletnega zidarjevega sina Aleksandra Zupana, ki je padel doina pod težko natovorjen voz in dobil nevarne notranje poškodbe. S Ponovič pa so pripeljali 44-letnega dninarja Franceta Dimca, ki je postal na vasi žrtev nekega pretepa in je odnesel več nerodnih poškodb. a— šala z usodnimi posledicami. Pri posestniku Bučeku v Ocinju 60 mlatili žito s strojem. Pri tem je neka ženska vrgla 33 letnemu Robertu Štofu za šalo snop žita v glavo. Stof seje izognil, pri tem pa prijel z roko v kolesje mlatilnega stroja, ki mu je desno roko čisto zmrcvaril. a— Ocetno kislino je pil po nesrečnem naključju štiriletni posestnikov sinček Karol Cer iz Kovačevcev. Zdravniki so mu rešili življenje. a— 80.700 dinarjev. V Zgornji Pristavi so neznani vlomilci odnesli posestniei Mariji Koletnikovi hranilno knjižico od ptujske mestne hranilnice, glasečo se na vlogo 80.700 dinarjev, razen tega še 500 dinarjev gotovine. a— Na ribjem trgu je bilo včeraj samo 60 kg sardel po 12 Din kg. a_Novo skladišče sa kosti se bo postavilo v takozvanem Stražunskem gozdu v bližini Spesovega sela na Pobrežju. a— Pižmovk je vedno več v naših krajih. Te dni so pri Sv. Lenartu v Slov. goricah vjeli mlado pižmovko, ki se sedaj nahaja v izložbi nagačevalca F. Walnerja. Množenje škodljivih in nevarnih pižmovk povzroča posebno kmečkemu prebivalstvu velike brige. Iz življenja na dežel? Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo pop. ob 8. uri samo ob slabem vremenu) velezan. film »Manulescu«. Dodatki običajni. Sledi vesel film »Pozabi sv?je skrbi«. * V ŠENT VIDU je sedaj neko prav mrzlično razpoloženje. Vse hiti, dela in izdelava. Po delavnicah tolčejo kladiva in pojo svojo pesem žage, stroii brne, vse dela. — Vprašaš se zakaj? Mar ne veš, da bo v nedeljo v Št. Vidu velika slavnost! Otvo-rili bodo veliko obrtno razstavo, ki je že druga te vrste. Že lansko leto je žela mnogo uspeha — a letos? Obrtniki so se potrudili, da nam pokažejo najlepše, kar znajo, in najboljše, kar imajo. Saj slovijo šentviški mizarji daleč po naši državi, pa tudi v inozemstvu ni neznano ime nekaterih šentviških tvrdk. Pa ne samo mizarji, tudi drugi obrtniki se lahko ponašajo s svojimi prvovrstnimi izdelki. Le pridi in oglej si jih. saj bodo poleg mizarjev na razstavi tudi kovinarji, krojači, tapetniki, sedlarji in drugi, saj je popolnoma zasedena narodna šola v št. Vidu. Vstopnina je jako nizka le 3 Din daš za vstopnico, poleg tega je tudi srečka za kuhinjsko opremo, ki bo izžreba na na koncu razstave dne 25. t. m. Shrani vstopnico! Ker pa je tudi malo železniška družba znižala posetnikom te prireditve vožnjo tako, da vsak posetnik plača za vožnjo v Št. Vid 3 Din, nazaj gredo pa samo 1 Din. Vse te ucrodnosti so nam pripravili šentviški obrtniki, zato si bomo ogledali njihovo razstavo, katere otvoritev bo v nedeljo 4. t. m. ob 2. dopoldne. Pri tej slovesnosti bo tudi sodelovala sodba Luhnik iz Škofje Loke in mladinski pevski zbor iz Št. Vida. Ista godba bo izvajala vsako nedeljo popoldne promenadni koncert pred razstavnim prostorom. §ok#l Sokol I. Ljubi jana. Tabor obvešča vse one brate in sestre, ki so se prijavili za zlet v Žiri ,da je odhod avtomobila točno ob 7. izpred Tabora. Zaradi razmestitve je zbor četrt ure prej. Udeležba v kroju. Zdravo! Načetuištvo. Sokolsko društvo Kranj obvešča svoje članstvo, da je nastop v Preddvoru, ki bo jutri ob pol 16., obvezen za kranjsko skupino. Telovadeče članstvo, naraščaj in deca odidejo ob 7. uri zjutraj izpred Narodnega doma, da združi nastop s prijetnim celodnevnim pešizletom. Vabimo vse članstvo, da se nam pridruži in spozna lepoto krajev, kjer deluie bratsko društvo Preddvor. Prilike, da se ogrejete in ohladite bo dovolj. Za vse, ki ne bi mogli v Preddvor peš, bomo oskrbeli prevoz, vendar le proti izkaznici, ki jo dobite samo danes v društveni pisarni. Sokolsko društvo v Račah si je letos pridobilo prostor, kjer bo jutrišnjo nedeljo ob 15. otvorilo svoje letno telovadišče. Po otvoritvi bo javni nastop ob sodelovanju šestih okoliških društev. Ker bo to edini večji društveni nastop na Dravskem polju, naj postane pravi sokolski praznik sel-skega Podravja. Svirala bo središka godba. Po nastopu bo poskrbbljeno za dobro razvedrilo. Zato pričakujemo velikega odziva. Ra Izvleček iz programov Sobota 3. avgusta Ljubljana 12; Venček valčkov na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas obvestila. 13.15: Iz zakladov naše pesmi (plošče). — 14: Vreme, spored. _ 18: Oj ta soLdaški boben — Radio orkester. — 18.50: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.10: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Pred-6lovanski Balkan (dr. Niko Zupanič iz Ljubljane). — 20: Pester večer vesele glasbe in zvočnih slik. — 21.15: Prenos evropskega koncerta iz Zagreba vmes: čas, vreme, poročila, spored. — 22: Nadaljevanje pestrega večera. Beograd 16.50: Klavir in čelo. — 20: P«s-mi. — 21.15: Preno6 iz Zagreba. — 22.05: Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20. Pesmi. — 21: Evropski koncert jugoslovanske glasbe. — 21.45: Plošče. — Praga 19.30: Pesmi. _ 20.15: Koncert orkestra. — 22.15: Plošče. _ Varšava 20.10: Orkester in solisti — 21-30: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka glasba. — Dunaj 13.10: Plošče. — 16.10 Orkester mandolin. _ 17.20: Lahka godba. — 19.10; Klavirske skladbe. — 21.25: Simfonične slike. — 20.10: Orkester. — 24: Vedre melodije. — Berlin 20.10: Plesni večer, — 22.30: Lahka godba. — Munchen 19.05: Lahka godba. 20.10: Operetna glasba. — 23: Ples. Vrline, od strokovnjakov ugotovljene \ \ cu«a sKienino sob ! oodeuuje jdstra- a~ tisto ir (Obem pri-rod«A njuie sobni ka- dolgo* trajno prt. allali mer eten cku Zobna krema sedanjosti in bodočnosti! »JUTRO« St 177 S SdBote* 3. mgMte 1985 §po rt Pred poslednjim naporom Se to nedeljo, p« bo državnega prvenstva vsaj v Ljubljani za lietos konec. Sicer preostaja črno-beliim potem se pot v Osijek, jtoda to bo že izven Ljubljane. In tudi bo v Osijeku stvar v mmogočcm odvisna od i zada tekme te nedelje. Orno beli so imeli od nekdaj veliko napako: v začetku tekmovanja kakor da nc jemljejo stvari z resne strani. Točka za točko roma v nepovrat, pa se znajde moštvo v neprijetni poziciji okrog poslednjega mesta Čiin se pa pokaže nevarnost v otipljivi bližini, se pojavi tudi nekdanja vrlina moštva: napne jo sile in finish je njihov. Leto« ni nič drugače. Prve ovire koncem tekmovanja so srečno ali zasluženo odrinili vstran. Čaka jih še najtežja! Gradjanski je trd borec in prihaja v Ljubljano vsaj z nadanri na uspeh. Za ugoden placement v tablica sta črno-beHim nedeljski točki zelo potrebni. tZato bodo šli krepko na delo, da si jih osvojijo. Predprodaja vstopnic kakor običajno Službeno iz I— N. P. Redna glavna skupščina L. N. P. bo v nedeljo 4. v dvorani'Delavske zbornice a pričetkom ob 8,30. Pravi oo prisostvovati imajo vsi odborniki pod-6ave®a in po en delegat vsakega kluiba. Tajnik. Novak, s. r. Službeno iz LNP. Ljubljanska klubi naj dvigne jo poročilo za podsavezno skupščino v teku popoldneva v podsavezni pisarni, najboljše med 17. in 19. Naši plavačl na tujem (Pismo našega poročevalca) Bruselj, 28. JuUJa Hočete, da bi fantje zmagali, ko Je pa toliko gneče za prvo mesto. Savezna uprava hoče s te turneje prihraniti mili-jonček, v resnici pa niti domov ne moremo, ker potni maršal pravi, da je suh. Upamo, da nas bo poslaništvo v skrajnem primeru poslalo domov na svoje stroške. Predsednik »Juga« grmi nad potnim maršalom, da bodo fantje opešali, če bodo zmerom pili bruseljsko vodo — ki je res zanič — in zahteva, da se jim servira pivo ali vsaj kisla voda. Maršalu pa iz obupa še navadna voda ne tekne več, temveč si teši žejo s solzami. Revež naj bi bil vsemogočen, delal naj bi denar ali pa vsaj pokalice, fantom pral umazano perilo in krpal nogavice ter skrbel še za marsikaj. Razen tega mora biti sam silno točen za razne obiske, letati mora po trgovinah za moštvo, zvečer pa pripravljati teren, da dobimo vsaj kolikor toliko primerne sodnike. Od začetka do konca turnirja imamo strogo izdelan spored. Izven sporeda smo si privoščili samo večerjo v četrtek, na katero nas je povabil naš častni konzul g. Lazard v najelegantnejši restavraciji na razstavi Jed je bila dobra in tudi pijača je bala prida mokra in peneča. Skratka, bilo je »prima« vse!. Gospod konzul nas je hotel peljati še v zabavišče »Stari Bruselj«, toda fantje so odšli rajši spat. Majhna družbica pa si je le ogledala ta lokal in se vrnila vsa zadovoljna. Zabavišče na našem velesejmu pa je popolnoma drugačno od starega Bruslja. V petek ob 11. dopoKtae je b0» mroCrnoa. aeJa evropske plavalne zveze na razstavnem prostoru in bili smo veseli, da Je btto konec debat še precej kmalu. Na kosilu smo bili v svicarskem paviljonu, z Nemci smo sklenili koalicija Po paviljonih ne hodimo mnogo, ker so preveč zapeljivi. Po razstavišču prevaža lenobe majhna lokomotiva, ki pa je hitrejša od ljubljanskega tramvaja. Vozi -tako hitro, da Je nedavno skočila s tira in še do smrti povozila dve dami Popoldne smo bili v gostih na našem poslaništvu. V soboto dopoldne smo al ogledovali mesto, moštvo pa Je moralo ostati doma. Potni maršal Je položil venec na grob neznanega vojaka. Točno ob 6. pa je nastopil prvi par: Madžarska : Francija 9: S (5:1). Madžari so v tej igri. pokazali veliko premoč in nobenih sirovostl ker Jim nasproti slabemu nasprotnika tudi ni bito treba. Odlikovati so se s krasnim metanjem, preigravanjem nasprotnika in vzorčim podajanjem. Njihov najboljši mož Je bil Nesmeth. Prt Francozih Je bila dobra obramba* njihova najboljša igralca Die-ner in Cuvelier pa sta bila to pot slaba. Sodil Je Belgijec DeOahaya. Druga teflona je bila Jugoslavija : švedska 3:1 (0:0). Švedska: Naumann, Perason, Petersoa, Berg, Svensan, Sandstrom, Ltndgen. Jugoslavija: Fabris, Cvetkovič, Tarana (rez.), Ciganovič (samo do odmora), Da-brovič, Bibiča, Samardžič. Ciganovič prevzame takoj žogo in J. gre v napad. Švedi odbijejo in so precej na naši strani, kjer padeta dva nevarna strela v prečko. Takoj so spet naši na oni strani StCmardžič poda CSganoviču, ki Jo sam pelje pred švedsfld gol ter strelja v prečko. Švedi imajo dovolj deda« toda naše EimiMiMir^e otoo predan. T 6. nto. to- ključi sodnik Undgena in Dabroviča radi premikanja. Nafti so še zmerom ▼ napadu, toda mesto v gol streljajo v vodo ali mimo. Po švedski reprizi pobegne zopet Ciganovič na drugo stran, poda Samar-džiču, ki pa strelja previsoka Polčas 0 :0. (Dalje.) Službene objave LNP Seja p. o. dne 31. ju&Ja Verificirajo se a pravom nastopa dne 10. avgusta za Disk, Domžale: Rihtar Andrej. — s pravom nastopa dne 10. avgusta za mednarodne, dne 31. oktobra za prijateljske in dne 31. januarja 1936. sa prvenstvene tekme za Slavijo, Ljubljana: Aljančič Brnest, — za SK. Maribor: Čctmij Pavel, Kernc Mirko, Kadim Oskar. Pozivata so kJuOa Sirija in Svoboda, Ma rihor, da pošljeta do prihodnje seje izkaznice za igralce, in sicer Ilirija aa Ajjaočnča Ernesta in Svoboda za Cetoulj Pavla, Kernc Mirka in Kalin Oskarja. Suspendirata se do nadad&nega Igralca Svetlin Avgust, Krški S. k. in Sagadin Alojzij. Korotan. Kranj, dokler ne poravnata vseh obveznosti nasproti prejšnjima kluboma. Kazenskemu odboru se predajo igralci: FSšer Friderik, SK. Maribor zaradi prestopka na pokalni tekmi SK. Maribor — SK. želeaničar, jun. 28. julija v Mariboru. Gorišefc Stanko, Athletik S.k. zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Atletiki: Krški Sjk. 28. julija v Celju. Vahen Rudolf, Primorje, zaradi prestopka na prijateljski tekmi SK. Celje — Primorje, Jun. 28. julija v Celju. Upravnemu odboru se preda Bratstvo, Jesenice, ker ni oddal postave moštva na predpisani tiskovini na prijateljski tekmi Korotan — Bratstvo, Jun. 28. julija v Kranju. Vzamejo ee v znanje dopisi: Svobode, Tr- m edatfei 26.JottK — ZJNiP. Zagreb k. 71209 od 29. Julija, — čakovečkega s.k. br. 397 od 27. Julija, _ SK. Mengeša od 26. julija, — brzojavka Atbietik eJk. od 26.jni;-ja, — zapisnik O. O. Celje od 22. julija in poročilo službojočeiga odbornika g. Jegriš- Tajnik -II. Novak. Mladika in K-A.C. iz Celovca. Danes ob 18JO uri igra Mladika z moštvom celovškega K-A-C.-a na svojem igrišču na Kodelje-vem prijateljsko tekmo. Pridite! Nogometni turnir za pokal obrtne razstave v Celju se bo pričel jutri ob 1630 na celjski GLaziji. Sodelovali bodo SK Celje, SK AtJetik in SK Jugoslavija Primorje (nogometna sekcija) Ltgino moštvo naj bo danes točno ob 30. pri Hafnerju. Postave moštev za predtekme so na sekcajsJri deski pod tribuno. S.K. Ilirija (nogometna sekcija). V ponedeljek dne 5. t m. ob 30.30 v kletni dvorani botela Miklič pknarni sestanek nogometne 6ekcije. Obvezno za vse starejšine, aktivne ter redne člane. Vabljeni so tudi ostali člani, ki imajo interes za nog. sekcijo, kakor tudi vsi prijatelji kilbici ilirijanskega nogometa. Z&K. Hermes (nogometna sekcija). V nedeljo dopoldne bo na našem igrišču ob 8.30 tekma s Marsom, ob 10. pa s S.K. Korotanom. Postave na igrišču. Vsa in točno! S.K. Jadran (ženska sekcija). Opozarjamo vse članice, da so odslej lahkoatletski treningi ob sobotah ob 18., treningi za hazeno pa vsak torek in četrtek ob pol 19. V slabem vremenu pa tehnična predavanja v tajništvu. Udeležba obvezna, točnost zaželena Dievi ob 20. v tajništvu seja seikcijskega odbora. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E3n 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 2.— davka ita vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Juto« _ + odgovor, priložite uHl 3« J Vsa pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. ▼m naročila in vprašanja, tičoča i oglasov, je naslavljati na: Oglasni nJutra", Ljubljana. IJITI [IJ.iJ »Med« 1 Din, davek 2 Dta, r Šifro uli dajanje naslov« Din- Najmanjii znesek r >in. Prodajalko jjretjmem takoj, polteno, agilno i« rzvežbono v ga-laatemijeild in papirni stroki. Ponndbe na ogl. odd. Juti* pod »Takoj«, sprejmem z navedbo starosti in dosedanjega službovanj«. ament Krojačico - pred delavko g farno ia tovarno pletene in prepletene robe. Vpoštev pridejo samo one moči, ki imaj-o dolgoletno prakso in katere morejo dokaaati, da 90 vr>.rzira.Tve v kreiran ju in konfekcioni.ranju žomperjev kakor tudi v vodstvu in razdelitvi dela. Detajlne ponudbe pod Sitno »Prect-mdnica« na iPublicita*, Zagreb. lfi&68-a Natakarico s večletno prakso, sdmpet-tvf.no, sprejmem takoj v boJjSo gostilno. Potrebn® kavcija. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 17358-1 Frizerski pomočnik dobro izvežbain v dnimski in moški stroki, z znanjem nemščine, išče nameščen je s 55. a/vgustom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod č«£ro »Frizer«. U73DT-8 Stalno nameščen,je išče gospodična, v bolj&i trgovski hiši, tndi za malo plačo. Cenj. ponndbe na ogl. od/L Jutra pod »Vestna ki zanesljiva«. 117304-2 Prodajalka »»jena Speoeriije in mam-foktore, z desetletno prakso žali primernega nameščanja v mestu ali na deželi. Cenj. ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »(Poštena iin zanesljiva«. iraui-2 Občinski delovodja »barejSa moč, « 1R letno sfc-žbeno dobo, išče službe ■»bčinakega delovodja. Naelov ▼ ogl. odd. Jutra. 17336-2 Prodam Beseda I Din, davek 2 Din, *a Šifro ali dajanje naslova S Dia. NajmanjSI znesek 17 Dla. Lahka letna oblačila bourett, kaša, šport hlače, lister, perilo itd. v lepi 5i-beri poceni naprodaj pri Preskerja. 81-6 Krasno knjižno omaro m [Mm mims, veliko, ter -reč starinskih. lesenih kipov in dva stebra, rez-lja.na, proda God ob, Gaffiu-9cw nabrežje 29. 30303-6 Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din- NajmanjSI znesek 17 Din. Registrirno blagajno k Trpim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Regist-rirkac. 1T7395-7 Kupim kompresor za jenmeneki pogon na pritisk 5 atm, učinek —6 kubikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kompresor«. (1/7333-7 Avto, fhoto 5,00X19 — 5,50X18 5,50X17 rabljeno pnevmatiko sa Ford, Chevnolet, Fiat ali Skoda. A. Goreč d. z o. z. Ljubljana, Tvrševa 1. HTO09-1O Motorno koto znamke Rudge Whitworth 500 cm, s prikolico, pro-dfljn. iioea, Poljanska 60. Moško kolo žit, EMfTTB je bilo pozabljen« v gostiilnali na Dunajski e. Pošten najditelj naj ga odda na policaji proti nagrada. nnsn&u Motor B. S. A. 3B0 ecm, v dobrem etanol, ttonr bat, novo brušen cilinder, oeno prodom n -L5O0 Ogleda ae Kranj, Tav-čarjora 15301^10 G. Th. Rotman: Življenje Jakca Takca D« Sotto - Chrysler rabljen, neio do-ohranjen, 5 sedežen, odiprt in 1 nov Oped 1.3 1, 4 sedežen Cabriolet, zadnji model, zelo ugodno napro-doij. Jerman & Co., družba z o. z., Kolodvorska ul. 8, Ljubljana. 17230^10 Štirisedežen auto odprt, porpoinoma v dobrem staiiju, zamenjam za motorno kolio ali vino. Poirave se goetilna Prusndk, Kamnik.. 17304-3)0 Rabljena kolesa damska in moška, poceni naprodaj (tudi obročno) pri »PROMET« (Nasproti kri-žanake oernkve). 1728044 fHMmm Več poletnih oblek za deklice od 5. leta naprej, kakor tudi damske prodam pod lastno ceno. Mihaliček, Stritarjeva 7. 17183-13 'OH Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke in Celjske posojilnice, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Maribor, pod »Kompenzacija«. 17063-16 Kampd,kamji Beseda I Din, davek 2 Din >a litra ali dajanje naslove t Din. NajmanjSI znesek n Dia. Kdor se hoče v nedeljo dobro zabavati, naj pohiti v Sižko k Ste-piču, kjer priredi proet. gasilska četa Sp. Šiška veliko vrtno veselico, združeno z godbo, plesom ter brgafan srečolovom. Vstopnina presta. 10389-118 Ljubljančani! jutri vsi v Podutik na ieg-nanje! 17913-18 Lokali Vsaka beseda 1 Dia; aa dajan)« naslone ali aa ttfi* pa 6 Dia. (3») Lep lokal v novi stavbi, takoj oddam. TjTŠeva 53. 17050-13 »Iz tega paglavca ne bo nikoli nič dobrega!« sta se ujezili teti in ogorčeni zapustili hišo. A Jakec je bil še tak majhen moži« ček, da ni mogel vedeti, kaj je prav in kaj je narobe. Le poslušajte, kako je bilo na očetov rojstni dan. Mamica je bila spekla imenitno torto, ki jo je po» stavila na mizo, seveda kar moči daleč od Jakca* Vsaka besed* t Dan; aa dajanj« ustava aJt ■a ktre pa 6 Dia. (80) Lepo posestvo prodam okoli 9 jutr, obstoji iz sladkih travnikov, h ost in njiv, vse v dobrem stanu, hiša zidana, ob zidani cesti, 55 minut od farne oerkve, 35 minut od železniške poeta je. Natančnejše informacije daje Bergle« Franc, Lemberg. pošta Podplat pri Poljčanah. 101(71-30 Enonadstropno hišo z gostilno in mesarijo takoj prodam. Ivan Grobušek, Brežice. 1T17&-30 Posestvo z gostilno prodam ▼ Ljubljani, znano, in z dvema parcelama ali brez parcel. Poizve se pri Tičktt na gričku. Strma pot Stanovanje Beseda I Dia, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova i Dia. NajmanjSI tne*ek H Dia. Komfortno stanovanje oddam takoj. Poiizve ee BleAweisova c. 9/li. levo. K7284-21 Dvosob. stanovanje g prdtiidinami, vse pod 1 ključem, oddam takoj aH pozneje, majbni družini. Pod Rožnikom oesrta XU, št. 111. 217222-31 Za 1. september oddam S sobno stanovanje s kopalnico in enoeobno stanovanje s kabinetom, v novi hiši, Lepodvoreka St. 3. IfiBJB-ai Dvosob. stanovanie oddam bTian tramvajske postaje. Rožna dolina, e. XIX. 16. If7909-31 Trisob. stanovanje oddani, parketi, vodovod, elektrika, z balkonom in pritiklinami za 1. september, Kolezdijska 31. Trnovo. K72eo-ai Krasno 3 sobno stanovanje v drugem nadstropju oddam, mirna, južna lega, etažna kurjava, plin, kopalnica. Povprašati I>vora&o-va od D—8. irraie-ai oddam s leziji. Naelor v Jutra. Stirteoboo stanovanje s kopalnico, pmototno, sončno, oddam m oktober ali november. 6tao< trg ali, n, levo. maosat Dvosob. stanovanje T Ko- . odd. 1173714-31 Enosob. stanovanje pritikline, in eoo pralno ali mebfirano, oddam takoj. Nunska ulica 8, pritličje._ Stanovanje 4—6 sob, komfortno, bttzu oentra, iščemo. Ponudbe a cono pod »Stalnost 222« na ogl. odd. Jutra. JGtUOS-aia Sobo odda Opremljeno sobo lepo, v mesto, takoj oddam. Naator pove ogl. odd. Jutra. 17387-38 SoMeo te dobro domač« aoKdnemu gospodu. Naalor v ogL odd. Jutra. urj.se-žs Y Celja ▼ Cankarjevi afrt ft. 10, prvo nadatropj«, oddam takoj dve meblinam ali prazni sobi s posebnim vhodom. VpraMf je tam pri g. Logar. 10137-33 | Opremljeno sobo oddam. Haelov v ogi. odd. Jartia. 117043-33 Mesečno sobo lepo opremljene, s cAektrikoa parketa, oveni, uporabo virja, razgledom na ulico, oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma na Tabora 6 L nad. deeno. 117320-35 Sobo lepo epmnfjeoo, s ia pariteti, oddftaa. Friško-at a 80396-33 Cisto sobo ima ati, Sobo ZW)ane 11 a 1011 n 1111 m u i IZGUBILA SE JE med potjo od Celja v Laško dne 1. avgusta 1935 (mogoče že v vlaku) zlata, tanka verižica z medaljonom, v katerem je bila slika starejše dame. Najditelj se naproša, da odda isto proti nagradi pri tvrdki Friedrich Loeffler, Celje, Kolen-čeva ulica štev. 4. 6964 ulju ii i jh nmnxnnxn ulhjliu ZOPET VAM NUDIMO MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! Znižali smo cene našim damskim plaščem za 15*20% Buret obleke, ki jih imamo zopet na zalogi, prodajamo po Din 186.— Najnovejše letne »Fresco« moške obleke dobite za Din 300.— V Vaše dobro je, ako si ogledate naše izložbe in ne zamudite redke prilike! S O K O44 OBLEKE LJUBLJANA Sv. Petra c. št. 28 Celovška c. št 63 Poljanska c. št. 1 Zveza združenj gostilniških podjetij Dravske banovine sporoča svojemu članstvu in prijateljem, da je gospod Draso Bernardi njen soustanovitelj in častni predsednik, hotelir, hišni posestnik, mestni svetnik itd. dne 1. avgusta ob 11. uri, po daljši in mučni bolezni, umrl. Pogreb dragega in nepozabnega tovariša bo ▼ soboto, dne 3. avgusta ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Celju, Gosposka ulica 7, na okoliško pokopališče. Svojemu požrtvovalnemu in vzornemu tovariša ohranimo trajen spomin. Predsedstvo. 6962 rul Beseda t Dia, davafc t Dla za MStari smo postali, beg<, je dejal Plamenac. »Da, v vsakem ozira, vojvoda, samo v enem se čutim tako mladega, kakor da bi jih štel 25c, je odvrnil beg. Vojvoda se je čudil in vprašal: »Za katero stvar pa se čutiš tako mladega« — >Za sramoto, kajti zanjo ne postane človek nikoli star, dokler živi«. — «Prav praviš, beg«, je dejal vojvoda. VSAK DAN ENA Izlet. ne INSERIRAJTE V „ JUTRU" »No, to bo pa zares lepo, ko par Ani bo treba gledati sosedovih !« (»Sondagsnisse Strtx«> W. E. Hintz: Lepa žena, kdo si? Izgovor je kazal na tujca, Marioni se je zdelo, da bi utegnil biti Američan. Tudi njegova vnanjost, športna čepica, nekam malomarna obleka in široki čevlji, skratka, vse je govorilo za to. »Dovolite—« Postavil je kovčeg na tla, se sklonil, pobral zvezek in ji ga s priklonom podal. »Hvala.« Marion se je še enkrat ozrla tujcu v odkriti obraz. In to, kar je zdaj brala v njem, ni bilo nič drugega kakor neomejeno občudovanje, združeno s plahim, prosečim izrazom. »Upam da mi ne boste šteli te nerodnosti v prevelik greh, milostiva — « Očividno je govoril samo še zato, da bi raztegnil to srečanje z lepo ženo. Marion se je ljubeznivo nasmehnila. »Ali, prosim vas, to je pač malenkost.« Tako govoreč je obotavljaje se položila konce prstov v roko, ki jo je bil tujec iztegnil. Prav za prav je storila to brez namena — in vendar — sama ni vedela — — Nato so ji zletele oči mimo njega po veži in v lahnem strahu umaknila roko: nekaj korakov od sebe je bila zagledala Paula de Corsignaca. Pokimala je neznancu, kakor da bi se hotela posloviti od njega, stopila k Francozu, čigar oči so bile dobile ta mah nekam oster izraz. Molče jo je prijel za komolec in jo potegnil s seboj v kot hotelske veže, kjer ju ni mogel nihče motiti. Tam je očitajoče zmajal z glavo. »Na žalost vas moram opomniti, da se premalo strogo držite dogovorjene vloge, milostiva!« je jezno dejal. »Privolili ste v to, da boste prihodnje dni nastopali tn v hotelu kot moja žena; torej se sme vaša pozornost obračati samo do tistih oseb, ki vam jih bom jaz določil!« Kljubovalno je vrgla glavo nazaj. »Ne razumem vas, kaj hočete reči — in tudi — do tega trenutka mi še niste povedali razloga za svoj čudni pogoj-- »Razlog boste za časa zvedeli!« ji je Corsignac nevljudno segel v besedo. »Pred vsem pa nikar ne pozabite, da vas slej ko prej vsak hip lahko predam policiji!« Marion ga je premerila z dolgim, zaničljivim pogledom. »Ta grožnja je bila res odveč!« »Morda tudi ne! In zdaj vas prosim, da se preoblečete za večerjo. Izberite si toaleto kar najskrbneje! Morda bo potreba --« je dodal, ne da bi dovršil stavek. Čuden nasmeh mu je zaigral okoli ust. Tujec si je bil dal med tem dodeliti sobo. V knjigo za goste se je vpisal kot »Chester Lynne, pooblaščenec pe-trolejskega trusta iz New Yorika«. Nato se je ozrl po Marioni. A ta je bila že izginila iz veže. Ko je Chester Lynne opazil, da je niveč , je bil njegov obraz odkritosrčno razočaran. 5. poglavje Jeremy Jerome je zatrjeval vsakomur kdor ga je hotel poslušati, da ima svoj sistem — svoj čisto posebni način dela, ki mu je dolžnik za vse detektivske uspehe. Dobra stran tega sistema je bila v tem, da ga doslej noben, še tako preve-jan zločinec ni bil mogel izpregledati, slat stran pa v tem, da ga sam ni poznal. Seveda se je iz razumljivih razlogov varoval govoriti o tej zadnji lastnosti. In prav po tem sistemu se je ravnal tudi zdaj. Takoj po svojem razgovoru z Van Huysenom se je bil odpravil iskat lepe neznanke. Reči je treba, da obljubljeno plačilo štirih tisoč dolarjev ri bilo edino kar ga je izpodbadalo-- Njegov prvi korak je bil, da si je v Monte Carlu najel avto s šoferjem vred. Nato je pričel svoje delovanje. Njegova nezmotna bistromnost je opominjala Jeremyja Jeroma, da bi bilo zaman, če bi iskal neznanke v samem Monte Carlu — zakaj v takem primeru bi jo bil Van Huysen bržkone že sam našel. Zato je jel po vrsti obirati vsa kopališča ob rivijeri. Naslednji dopoldan ga je našel v Beauiieuju, kjer je spravil s svojimi vprašanji vse hotelske ravnatelje v obup Popoldne je počastil s svojo navzočnostjo Villefranche, in zvečer je prišel v Nizzo. Poizvedovati je začel na vzhodnem koncu promenade. Tako se je zgodilo, da je bil »Gigantic-Palace« drugi hotel, ki ga je spoznal za vrednega svoje pozornosti. Nekako ob času večerje je stopil v širno vežo in odločno krenil proti poslovodji, ki se je že od daleč klanjal domnevnemu gostu. Jeremy Jerome je počasi vzel pipo iz ust, stresel njeno vsebino v dragoceno majolično vazo, ki je stala v dosegu njegove roke, in privzdigni^ svojo športno čepico za pičla dva centimetra. »Dober večer!« »Dober večer!« je vljudno odvrnil poslovodja. »Bržkone ste že kaj slišali o meni! — Moje ime je Jeremy Jerome!« »Zelo me veseli —« Na poslovodjevem obrazu se je zrcalilo rahlo nerazumevanje. »Slavni Jeremy Jerome!« je z nejevoljnim poudarkom ponovil prišlec. Ravnatelj »Gigantic-Palacea« je obotavljaje se pokimal. »Oh da, zdaj se spominjam! — Seveda, že nekajkrat sem vas smel občudovati na platnu! — Izvolite sprejeti moj pozni, zato pa tem odkritosrčnejši poklon za svojo veliko igralsko umetnost --« V tem je zapezil ogorčeni blisk neznančevih oči in utihnil. »Videti je. da se malo zanimate za kriminalistiko!« Je dostojanstveno reke Jeremy. »Nisem filmski divež, ampak detektiv!« Nevednež je molče pobesfl glavo. Majhen gospod v brezhibni sivi obleki ga je rešil s tem, da je pristopil in rahlo zakašljaL Nesrečni poslovodja se glasno oddahnil. »Dovolite, mister Jeremy Jerome, da vam predstavim tovariša — Monsieur Anatole, naš hišni detektiv!« Jerome je le nerad segel v roko, ki mu jo je pomolil Francce. Hladno je premeril mozička, ki je bil dosti bolj podoben majhnemu remtniku kakor detektivu. »Ehm — zelo me veseli — gospod — ehm — kolega--« »In kaj nam je naklonilo čast vašega obiska —?« se je čez trenutek ali kaj ohrabril detektiv. Jeremu je počasi segel v prsni žep svojega suknjiča. »Zastran neke poizvedbe prihajam! — Ali morda stanuje v vašem hotelu dama ki jo vidite na tej fotografiji?---« Tisti mah je skraj na glas zaloputnil usta. Izbulil je oči in zatrmel na široke stopnice, ki so vodile iz prvega nadstropja v vežo in po katerih sta pravkar prihajala gospod in gospa. urejuje Davorin RavJjen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc JezerSek. — Za tnaemtnl del je odgovoren Aloja Novak, — Val l LtfnMjau