ŠTEV.—NUMBER m *ew Tork, V. T. - Peter Kr M, mani pleatelj poveatl i morji, j« noreli! advokatu, naj latoll od filmaka drulb« Kamous Plajrere-I^askjr $100,000 kot odškodnino, šeš, do jo pretvorila njegovo po* veet in ji pramaniU ima. Njer t < povest "Ul Leonrar* du" ja dralba pretvorila v "Do. morodno sveao", Uko pravi Ky-na, ki obenem trdi, da a Um trpi njegovo piaateljeko im« M $100,. 000. "Nekega velera a«m šel v klnogfedalttfe, da vidim film "Domorodno aveao" in predeUv« Ijajte ai mejo pr«eeni*enj«, ko eem videl na sliki popolno mojo C vaat "Iml Leetrerdn". TriaU s ns bil ukoj nastopiti proti I droJM, da prianajo spis povesti I meni." js rekel JCjme. Cbieofo in okoiiea: V sredo ne. stalno in gorko. Jnlni vetrovi Temperatura v sadnjik 24 urekt najvišja M. na julija M. Hotno* iside 0 #:»7. ■» ;ta P R O S V E T CIRILO ILOVUIIBI mgp-* s,......... NAKOONE fOOPO«NE JcSHSF "P R O S V E T A" m ^ Ošmm. O**. "the e it l16 h t e hm eiv t" Dat mm v iMim)» •• pr* »I 4« 4« M VM M artift Uet. IMPERIJALIZEM VIDI POVSOD STRAHOVE. Se pred izbruhom svetovne vojne j« »tniiila imperi-jaiiute vseh narodov "rumena nevarnost". Te dni so pa odkrili novo nevarno* in sicer "Črno nevarnost". Po časnikarskih' poročilih so to nevarnost odkrili v Nigeriji, Dahomeju, Kamerunu in Kongu. Zamorci so se bsje pričeli zavedaj da so ljudje in da imajo pravice do človeškega življenja. Marcus Garvejrja, "provizorič-nega predsednika Afriike republike", Id je bil v New Yorku obsojen zaradi sleparije na pet ltt ječe, časte kot svetnika in odrešenika. Njegove proklamacije so preložene v arabski jezik in se širijo po Nigeriji. Britske oblasti so v svojih severnih kolonijah odpustile brzojavne in telefonske uslužbence, ki so prihajali iz južnih afriikih kolonij, ker so baje Urili revolucionarne ideje med zamorci v severnih kolonijah. Francozi pravijo, da so zamorci v Nigeriji, Dahomeju in Kamerunu mirni. Potniki pravijo, da je zamorski revolucionarni ko-- mitej na delu v Sudanu. Imperijalisti se tolalijo, da med zamorci ni edinosti, ker so pocepljeni versko. Mohame-danski in poganski zamorci se nočejo bratiti s kristjanski-mi zamorci e' . Seveda je to tolažba in slaba tolažba. Ako belopojt-ni imperijalisti mislijo* da ostanejo zamorci v«4no na tej stopinji civilizacije, na kateri so danes ali so bili pred sto leti, se motijo. Zamorci se bodo razvili, kakor vsako drugo pleme. Tudi bojeviti so. To so pokazali Abesinci, ko so pognali Italijane pod z^povedniitvom italijanskega generala Barietera nazaj do morja, ko so italijanski oblastve-niki mislili, da je napočila ugodna ura, da se polaste Abe-sinije. , Ako bodo belopoltni imperijalisti po sedanjih principih "civilizirali" zamorce, se prav gotovo ne odvrne zamorska nevarnost, ampak se bo ie povečala. Belopoltni imperijalisti ne prihajajo v Afriko, da iz zamorcev napravijo civilizirane ljudi, ampak da jih zasužnjijo. Kjer ni dobička, tja ne prihaja belopoltni imperijalist Belopoltni, imperijalisti so povzročili zamorcem v teku stoletij take muke in trpljenje, da se ne dajo opisati. V prejšnjih stoletjih so jih odvažal v sužnost v rasne kraje. Največ seveda v Ameriko. Po%ali so cele zamorske vasi, starčke in dojenčke pomorili, krspke mladeniče, dekleta, žene in moške pa odvedli v sužnost čez morje. Kasneje so zasužnjili zamorce na domačih tleh. Ustanovile so se velike delniške družbe s namenom, da iakorlsti jo delavno moč zamorcev v Afriki Grozodejstva, ki so bila svoječasno odkrita v belgijskem Kongu, so bila tako strašna, da so obudila pozornost po vsem civiliziranem svetu. Grozodejstva so tako strašna, Id so jih uganjali belgijski imperijalisti, da jih ne morejpopisati najspret-nejie pero. Podjarmljenje Kafrov in Hoientotov v Južni Afriki po Veliki Britaniji tvori zelo črn list v zgodovini. Podjarmljenje domačinov v Severni Afriki; Egiptu in Vzhodni Afriki po belopoltnih imperijalistih rasnih narodov, se tudi ni vršilo s glace-rokfvicami. Kri je tekla v potokih in domačine so osrečevali belopoltni imperijalisti a naj brutalne jšimi kaznimi To prestano trpljenje pripovedujejo domačini od roda 4o roda, postalo Je zgodovinsko ustmeno sporočilo med zamorci Tudi danes uživajo zamorci ie vse dobrote zasušaje-ga plemena. * Belopoltni imperijalisti imajo torej vzroke, da vidijo nove strahove v probujanju zamorskega ljudstva v Afriki. Imperijalisti v Veliki Britaniji s* tudi pripravljajo nanjo. Združiti žele vse najmočnejše evropejske impe-rijalUte proti nji. Portugalski in italijanski imperijalisti so se že dalj časa prepirali zaradi kolbnije v zapadni Afriki, ki obsega 10,000 šUrjaikih kilometrov. Britaki imperijalisti se zavedajo, da ima Portugalska majhno ar-•nado in še manjšo mornarico in tako so se izrekli, da gre tista kolonija Italiji, ki lahko mobilizira velika armado in mornarico, ako bo treba uganjati izporne zamoree v Afriki. • ^^ ; Evrope jaki Imperijalisti se ravnotako pripravljajo pa trajno zvužnjenje zamorcev v Afriki, kot so se nekoč pripravljali za podjarmljenje narodov v Aziji. Ampak tudi pri um pripravljanju jih mogoče ustavijo medsebojni »pori zaradi delitve plena, preden bo pripravljanje dovršeno, kot ne Je to zgodilo pri pripravljanju proti azijatakim ljudatvom. In to dejstvo še bolj pomnožuje med njimi strah pred črno nevarnostjo. SLIKE IZ NASELIM. i. Pa. — O »tavkl na kom poročal, ker je le bilo pisan«) (Jpan, da kmalu doaeivmo izpolni tev nalih zahtev. Poročati hočem o naši veaeliei in razvitja aaetave ^d ee je vrftilo dne tretjega ecptembr* 1123. Vilic alabema vremena je bila u-delefba ie prllično obilna, z bi bilo eeveda pričakovati le vel je udeležbe, eko bi bil lep aolnčni dan. Prav lepa hvala veem eobratom in aeetram podpornih organizacij ter vaem rojakom od blizu In od deleč, ki ste priiii k prireditvi in pooogli do lepšege uapeha. Hvala tudi aobretom nalaga društva zz njih delo iti požrtvovalnoat, kar ao veetno vršili veak po avoji moči. Nale društvo "Bratje, ljubezen I" št. 840 Slovenake narodne podporne jednote ee iskreno s» bvzljuje zz ndelelbo in polrtvovzlnoat k nali alavnosti razvitja zzeteve in upam, da.bo tudi znalo eeniti uljudnoet drnitev, ki eo ae udeležila noše alavnoeti. Obiekela ao nas društva: 'Lunder Adamič', katera je poklonilo zzztavl krazen trak, drultvo "Svobodomleleci", društvo "gloveneka zaatava", društvo "Novi dom", katero je darovalo zzztavi #10. Društvo gvo-bodomialene podporne zveza je d« rovzlo dezet dolarjev, drultvo "Sveti Nikola Brodar" je darovalo #10 in ravnotako poljako drultvo iz Wjzaa, Pa., ki je priape-valo $10 ter drultvo v G rečna burgu. It. 899. Drultvo "Proeto misleci", iz Herminieja je prispe valo $10. Lepa hvzla botru F. Simnoviču in botri Ani Zornik za trake, ki eta jih, poklonila aaatavi, dalje godbi k Collinaburgha, ki nee jc obiskala in nam zzlgrzlz pzr lepih kot darilo novi zzztavl. Hvala Antonu Zorniku in Joeepbu Zorko za njun govor. Lepo ztz rzzlotilz navzočim razmere v aedanjoati ter kzke ao tjile in kakih ae lahko nadejamo. Dobiček prireditve je $878.06, za kar gre hvala vaem, Id ete pomagali do tolikega uapeha. Po-adravljam vae delavce naprednega milljenja iirom Amerike, "Pro sveti" pa ftelim obilo novih naročnikov - Predaednik društva |L 840 a. K. P. J. TOREK, 18. SEPTEMBRA. 1923. — Zveza kan«nlatl£na mladine v Rusiji. Moekva. — (Poroča Aniee zz Fed. Preaa.) — Obiskala aem pre-eejlno Itevilo klubov "Komaome-la" (Zveze komuniatične mladine) v Moakvi in bile zem preae-nečenz vzled njih velikega števila in pz raaličnosti njih programa. V aamo enem okrožju Moakve, atoji veliko in fino agrajeno centralno poslopje kluba, pod kate-jega »pada okoli trldeeet klubo-vih odaekov po različnih zasebnih prostorih in tovarnah. To je pa a#mo klub is enega okrožja meata in ališni klubi a številnimi odaeki in oantralnimi poelopji ao po vaeh meatnih okrožjih. . V centralnem poalopju "Kom-aamelovega" kluba je vaak večer red od leatih zvečer do pol-Nz programu imajo godbo, koncertne točke, vešbanje v godbi, v riaanju, dramatiki, govorništva. piaateljetvu ia petju. Tam je tudi šala za nepiamene v branju m pisavi, katera Je ena iamed sto vilnih odeekov orgznizzcije za pokončevanje nepiamenoati po vaaj Rqeiji. Zdi h zal,.da ao ravnotako ak-tivni In iaugo ravnotako uravnano kot moderna organiaaeija T. M. O. A., aamo a eao izjemo. Tu namreč meato da bi amatrali ver atvo aa kako idealnoat, vadržujc-jo aa ideelnoat protiverstvo. Ze odpravljanja veratva ao oni ravnotako navduleni in aktivni, kakor ee afladina v krščanskih organizacijah u v tema aa principe veratva. ako ne le bolj. Ka Jkvek govori a navdušenimi mladimi člani aveae komuni stalne mladine, kmalu epoeaa, ds iaaa govoriti a ljudmi, ki eo proti reratva, pal pa aa a veo avoja no> vjn aavaeaaajo aa aaasatveaoat. Njih vigoja je v tem. da mora človek reaiakoveti. raakrivati ree-niee ia verovati v reanleo. Po njih naaorik človek m eao pričeko vati čudežev, peč pa aa iepopol-njevati v tem. da preaufa cvet la premags aamega sebe. Prisoatvo-vala sem mnogim njih predavanjem. katere ao bila številno obi »kana tudi pa aUrejših ljudeh Njlk predavanja ee aaanstvcna, duhovita, a vsakemu adeieleaea lahko aadjive. Pa ajik klubih ia odeekik aa veeza, kar je koristno a ia bodočo družbo. Tako posvetijo en večer naravoelevja, dragi večer fiziki, tretji večer aamo e-le k triki in Edisonu, četrtega čaanikarstvu, socializma, zgodovini, rzzvoju človeštva itd. Odraščajoča mladina »pozna vz aa ta način evet in ae oproŠčava eled-nje dogme. Na podlagi znanatve-noati raskriva dalje veako dvoj-bo ia na U način jaeoi silno temo veratva, ki še do zadnjega če-aa prevladuje v Rusiji. V evojih klubih in odaekih mladina Ruaije b po znava, koliko gorja je priae-alo verstvo doaedaj ruskemu ljud-atvu in človeštvu eploh, koliko nesreč je bilo povzročenih aa človeštvo vzled verekega fanatizma, vražaratva, auperetieije in nevede, katera je ravno rodila vero in njene dogme. Mladina spozna-va neereče, ki ao prišle vzled vere in teko ee nzvdušuje, da dela dalje, neumorno proučava in hlepi pe oevoboditvi ruakega ljudstva kot vzegz človeštva iz vezi veratva. Položaj pri naz na zzpadu je tako različen od onega v Rusiji, da se rturka mladina niti ne prizadeva pojasniti avoje protiverzko stališče. Boj proti verstvu jim je nekaj evetega in vzvišenega in vojujejo ga uspešno z pomočjo — znanosti. -j Premogarski baroni ai dalijo plan. ~ (Leland Olda zz Fed. Preaa.) Prektfpčevalei nz debelo z premogom vlečejo mzatne prof i te. Ker po $1.75 imzjo nz debelo od vsa|w tone premoga in ae pri tem sklicujejo na viaoke cene, ki so jih morali plačati za zaloge trdega premoge med zednjo zimo. Mnogi izmed teh mešetarjev ao trdno zvezani z bzroni, ki laatu-jejo rudiŠČa in delničarji rudniških podjetij, ravnatelji in viaoki-mi uradniki zzeebnih rudarskih družb Zvezna premogovna komiaija izjavlja, da ao ti mešetarji na debelo a premogom v medseboj-Inih odnoiajih e podjetniki rudnikov kakor trdna veriga, ki nera-združljivo dr|i v vsakem sklepu-Kadar ao konznmenti v veliki potrebi zz trdi premog, ti hitro menjavajo med aeboj premog in kup-čujejo, drug od drugega jemajoč profit, da tako pride premog dražji nz trg, njih dobički pa hite navzgor. Konznmenti morejo plečeti izvznredno viaoke eene zz premog, podjetniki in prekupčevalci, ki pa ao v mnogih slučajih v eni aaml družbi, ai pa m znajo roke in Itejejo dobičke. Vaako novo poročilo, ki ga je izdala zvezna premogovna ko mizi ja, aa peča z drugo podrobno-atjo in postkvljz v jasno luč sliko 0 meletarenju ▼ antracitni industriji. Mojiopol čez trdi premog je kakor velika czrlnzrniez. Podjetniki trdegz premogz oddajajo blago kanzumentu, ki j)z morz iti ekozi nešteta vrata in pri vsakih vratih atoji earinik ter zahteva evoj delež. Komiaija navaja prfmere, Jntko ae vršijo mešeUrjenja a trdim premogom in pri tem Aavaja, da mešetarake družbe, ki premoga niso niti nikdar videle, "zeelužl-jo" pri vaaki toni premoga prf> Rlprečno več kot dobi rudar za njegovo delo. 6amo to, da premog gre ekozi roke od enega prekup-ca do drugega, podraži sa konzu-menta premog od 20 eeatov do treh dolarjev pri toni. Dobički pri pričenjajo pr£ 20 centih a dobički ao tod! po 70e, 1.25, 1.75, 2.50 la $3.00 pri toai, ko prekupei razpečzvzjo premog na debelo. In teko vieoki profiti gredo korporaeijam, ki nimaje drugega dela«, kot izvršijo trgovzko transakcijo, ga odkupijo od kom-penije, ki produelra in oddajo dalje drugemn trgovcu ali konzu meatu. ae da bi lati premog videle 4n imelo kake stroške e prevažanjem ali dostavljanjem iatoga. Komisija pri tem navaja slučaj, kako je bilo z nekim vagonom premoge. Prvi prvkupee od kom-paaije jo vzel saae po 50 eeatov od premoga, drugi pa $4.25. p* le voaa a premogom videl al. Vai ta je Ho po nepotrebnem Iz kon-aua*atovrga lepa. Zkupni dobiček, ki ga laaajo pri mefctarjonju aa debelo razni prv knpei. znaša povprrčno od do $4.08 ako gre skoti roke treh mešetarjev. Dva fteUzniška vazo-va premoga ste bile prodana ae Mil ratpečevalea aa ; l^lk Premnjr jo šel akoai rake treh pre kaperv la prvi je vzel po 15 cen tav, dragi $2.78, tretji pe $1.13 pri vae ki toai. Človek bi rekel da produke^ske družbe, Id lastujejo rudnike in »-bretujejo, so nasprotne ? takemu prekupčevanju, a ravno obratno je. Ha j premogaraki podjetniki ae t veliki meri eami poalužujejo ta kega mešetarjeaja in v splošnem ao trdno avezzni ter pravi prijatelji z mešetzrji premogz na debe lo. Nekoliko cenejši pz je premog tem, kjer premogovne družbe ea me prodajajo premog pCsame/ni kom in sicer s pomočjo svojih a elužbencev. Čeprav imajo ti eled-nji kakor kompanija lep dobiček, jc prilično še vaeeno pri njih pre inojk.cenejši, ker gre aamo skozi ene roke posredovzlez. Todz mešetarji imajo tudi tam zvoje prste vmes. Okoli poeameznikov gredo in kupnjejo od njih premog, ka terega je premogarska družba razprodala poaameznikom. Mešetarji plzčajo ta premog poumez-nikom še dražje, kot ao ga oni pla čeli in ga rzzprodzjo drugim koa-zumentom in rzzpečevaleem naj drobno naprej še po višji ceni. 8 takimi fakti, kot jih objavlja zvezne premogovna komizija, ki pokazujejo, kje ae uatavljejo vi aoki profiti in kam gre denar, ki ga plačajo konzumenti za pr<>-mog, bo javnozt malo več časa verjela lašem premogerekih baronov, ki zztrjujejo, dz je cent viaokega premoga na račun "visokih" plač, ki jih prejemajo rudarji. t .Wi Brezžična sila Istri. Kadar glaailcc obrežne postaje razglaša: "To je K. B. R. Godba zvezne mornarice bo eedaj zaigrala uverturo "Williama Telia", koliko nas pomiali nz to, dz je treba že nekaj moči za aprejema-nje in pošiljanjeuglaeovnih valov od medlnih trobent, fcvenečih klarinetov in mogočnega bobnenja v mikrofone neštetih elušal in od tam v ušeaa poaluialcev. Človek ae more poklicati niti preko ecate avojega prijatelja, ne de bi pri tem ne potrošil nekoliko moči a svojimi pljuči in ravnotako ne more arediščna radio-poataja pošiljati na vae atrani zvokov godbe, ne dz bi pri tem uporabljala električno silo Dej-irtvo jer dz bi bilo trebz 200 konjakih sil za poslanje zvokov over-ture "William TelU" preko oce-zna v Evropo. Pijoairji radija, ki eo delali ekaperimente v Evropi in aanjali o radio-telefonu še pre j kot/ o brezžičnem brzojavu, ao vedeli, da uporabljajo električno ener-žijo vsakokrat, ko odpoiljejo tudi najkrzjšo brzojavko. Nekdo izmed evropejakih pijo-nirjev na tem polju, Branly, ka-terega ime je še dvajaet let precej zneno med elekričarji, ker je iznašel zdzj le atzregz zdruŽevel-cz, je £zkrzt izvzjzl a svojimi e-lektričnlmi poizkusi prave čudeže. Znal je razpošiljati električne valove, kzteri ao vozili daleč nekje ztrani električne motorje in jih uatavljali, atreljali a puškami in prižigali Iu£ v električnih eve-tilkeh. To ao bili tedaj ncmell čndežl. Vae kar je atoril, je bilo od-poliljanje aignalov k določeni od-daljenoatl urejenim inatrumen-tom, kateri ao eprejemali električne valove in pričeli delovati, ko jik je a električnimi valovi brez lice apojil. v Iznajditelji kot Jokn IIays Hammond jr. ao poizkuaili po i* stih priacipik voditi daleč pro^ oddaljene torpedne čolne. Tako je avezna mornarica, ko je vrgla bombe aa atare ladijo Iowa, premikala atari parnik, ne da bi bil samo en mn* ne njenem krovu. Staro ogromno ladijo je morAa riea premikala e pomočjo brez-žičaejra oddajanja električnih valov, katere ao aprejoaaali aparati na ladji in na U način kdijo premikali. Dalje amo alilali, da ao iznašli nov način aa bombardiranje, po katerem bo mogoče pošiljati ogromne zračne stroje a strelivom nad nezavarovana meeto, de bodo Um bres nevarnoati lahko bombardirali, ne da bi bil pri Um potreben aamo en človek. Vae to pošiljanje električne ai-1« pa prav nikokor ni eneko radiju. pri katerem v re»niei ni treba uporabljati aikake sile Pravo pošHjaaje radijevih valov sa operiraaje električnih vosov je nepolno, ne dš bi bilo tre-be kakih električnih nepeljev; obratovanje velikih tvorniških Ikalae ali razsvetljevanje poelo-p»j ee s poaaočjo radija vrši. ae de ki bflo treba kekik krajevnih u reje ve t*l)*v ia kondaktorjev. Treba bi torej ae bito l«kake7. poaredovalca med centralno P dijako postajo in pt med atrojc«" ki b. rad,j,k. valove uporab j^L lir "m t? jt V" t0 **** * ^šiti. Možje kot »u Charl*. p Steinmetz in Nikola Te«l» u dav' no aanjajo o tem. Teela je v tem pogledu že izvršil celo v«to ek, SŠM*"' ki 11 >tali Lal Z goUvoatjo torej lahko Pn,a. kujemo, da bo v prihodnjih n,t deeetih letih uporabljanje radi> vih valov v obširneni obsegu z j,, spodanskega atališča 1M1 przktičnz gonilna aUa v najr«/. ličnejše svrhe. Vsaka radio-prenoana postaja odkoder, ao razpošiljani v«i,ui radija, je kakor nekako električ-no aolnce. Njega nevidni električ-ni valovi kakor oni z nebesnega solnca ali kakega svetilnika 0d-eevajo na vze atrani t ailno hi trostjo. To je tudi vzrok, zakaj se njih moč tako hitro ubije, ker njih valovni žarki niso osredoto-čeni azmo proti enemu cilju. Pri tem nazUne vprašanje, dal! bi ze ne dalo kako urediti radijev« žarke, da bi vzlovzli zemo proti enemu določenemu cilju, kakor na primer električni žeromet. Marco-ni je przvzzprzv iznašel take vrste radijev žaromet, toda aamo za rB smoter, sa odpremljanje radijevih žarkov v določeni ameri za razgo-vzrjznje po brezžičnem telefonu. Doeegel je, da je lahko odposlal potom radijevih žerkov govor samo v eni ameri 100 milj daleč. Če bi bil imel dovolj moči, naredil bi bil, da bi radijevi žarki valovali še mnogo dalje. Gotove oddaljene kraje v lati ameri bi lzhko propla. vil z -osredotočenimi radijevimi žarki. V reanici ni ršdijev žaromet nič drugega kot neke vrate reflektor, sestavljen iz skupine žic, pritrjenih na osti In obrnjenih proti samo enemu cilju, katerega lahko operator določi s pomočjo kom-pasa. Najboljši reflektor na bojni ladji jc proti temu redijevemu reflektorju pravz zenez. Radijev šzromet bi deaet milj oddsljeno površino 2000 kvadratnih čevljev razavetlil kakor opoldansko soln-ee. Pa čim večja jc razdeljenost in čimbolj ao oaredotočeni valovi radija v ozki progi, toliko ailnejši je žaromet. * Ko je enkret rešeno vprašanje, da je lzhko pošiljati radijeve valove in jih tudi podati v določeno smer, je k nadzljnemu razvoju trebz še iznajti take vratc radijev žaromet, a pomočjo katerega bo lahko poslati v daljavo v čisto ozki progi radijeve žarke, ki bodo tudi v dalji več milj delovali zamo na površino par ato kvadratnih čevljev. k. - ) Gospodinjski koti^ik. Ribje jedi Dušenje rib. — Znano je, da so ribe bogate na beljakovini, radi Česar so tako dobre zz pre h ran je-nje. Vslic temu pa dajčjo ribe ku-bat v vodo, kar povzroči, da sto-pi iz meaa beljakovina, radi česar izgubi ribja jed vso tečnoit. Ds ae tega Iznebiš in ribz ohrani svojo beljakovino, deni v kožico ali plitek lonec nekoliko masti, da ae raztopi, nzreži precej čebule nz drobno, daj na to oaoljeni ribo, potem pa pokrij. Ogenj pi ne imej premočan, drugače ti maat prejkmelu prične peči. Riba . ima precej vode v aebi in ako je < ogenj eleb, izpušča polagoma u aebe vodo in ae obenem peče. Voda iz ribe ee meše s mastjo in tako ni prilike, da bi se smodilo, poleg je pz ribz nz U način prilično kmalu pečena. — Vodo i maat jo lahko pozaejc vzamei od ribe in jo uporabiš za okuano oau ko, ali pa jo prideš k prekubi, ki ai jo pripravila z ribo, najsi!>o kislem zelju, drugim kuhsnim zeliščem aU krompirju. To je tsko-imenovana zzbelnz omaka Kadar pa ribo pečeš, glej. de ee b« pre veš vode in lahko voda is n-be izklepeva, drugače pri odstrs-njenju vode, ki ee je naeedils « ribe, izgubiš najtečnejšo saov je-d i. Horveška riba. — Pripravi eredaji krompir za peči s dobro mastjo in drobno eaaakljeno čebulo. Ko ia krompir lepo ruja* kast, ga razpolovi na kose v sr* di kosict, dodaj evele mesti, ie se raztopi med krompirja N* krompir dani koee kahaacfs n-bjega meaa brez koati In ps P® * a aokom, kekoršnega dobil od da-šenje rib na zgoraj opiaaui čia. Kožico pokrij, da bo m gorka, ka jo n**i aa miae N*j-boljše je pri pripravljanja taks jedi uporabljati plitvo ka«tr*'o z dverni uhlji, da v taki P'*"'11 gorka pride ae Otroške pravice VajrUk, «rW«tfc "f m TOHKK. 18. azne PHVATNO UP0EABUAH4B ivluov B0M0EDA EABEA-f UJMIO. I^ton^. - liuebaiki. zlasti pa podjetniki L,trije uporabljajo razne r »n. I bombe za povzročanje aolre-tli drugih plinov, ao slednjič; lile tudi zvezni vojni depnrt-U Od tam prihajajo poročila, [bo dt partment nastopil \protj bnim izdelovalcem in ra rokah, se zdaj prizadeva, da bi ibor sploh odpravil uporabljanje dicnih plinov v javnoati, Ohicago, ni. — V okraju Gook je bilo od grvega januarja t. 1. 478 smrtnih slučajev radi avtomobilskih nesreč. "Domača žganje" jih je umorilo 144, svoje Živ-Ijtinje pa jc prekinilo a atrell 179 ljudi. 400 duhovnov izgnanih ia Rusijet Kopenhagen, 17. aept. — Ia Helsifigforsa je prišla vest, da ruske sovjetake oblaati izgnale 400 duhovnov iz okroija Arhan gelska, 300 drugih je pa v šapo-ru. Duhovni so obtoleni protirevo-lucionarnega gibanja. £ izjava Običajna nedeljska Poinciirsj &. Paria, 17. aept. — Poingare je včeraj zopet dejal — ko ja govoril pri neki običajni nedeljah alavnoeti v Dun Sur Meusu na bivii fronti — da Franeija ne od vije vijaka v Poruhrju toliko čaaa dokler Nemčija brezpogojno ne kapitulira. Vse sugestije in koncesije, ki jih ponuja Nemčija, ne lešejo nič. dokler Noncija ne ia-; >olni do pike vaega, kar zahteva i Francija. Dva dalavoa ubita v Poruhrju. Duspeldorf, 17. aept. — Dva nemška delavca ata bila ubita in aedom ranjenih v bitki med atav karji in domačo policijo, kl ae je vršila včeraj v Dortmunlu. NESREČA VESELIH LJUDI Chicago, 01. — Družba veselih ljudi se je peljala na tovornem ivtomobilu na piknik. Bilo jih jc Štiriindvajset na vozu, namenjo-nib k jezeru Diamond, da 4am prebijejo veseli dan v naravi, No Mihvaukec in Haftovi cesti pa jo trčil ob njih voz drug tovorni a v lomobil in nesreča je bila tu. Šestnajstletna vesela deklica Pearl Panter ia jg bila težko ranjena, druga deklica mrtva, poleg njo je izgubil življenje mlad deček in dva moža. Težko rahjena je tadi Josephina Alfanq, ki se je pobila Dt glavi, ko se je prevrnil tovorni avtomobil izletnik./, in zdravniki dvomijo o njenem okreva-nju. Oba šoferja so zaprli z ob tožbo neprevidnega vošenja. Ubit je devetletni deček Alex lopralski, ki je drčal a svojim drkaliearai preko ceste. Avtomo til ga je pobil na tla tik pred njegovim domom. Odvedli so ga v bolnišnico in tam jo kmalu u ari. Šofer je sam odšel na poli iijo. Zamorec \Vjlliam Tftnms je n ari v bolnišnici radi poškodb, ki Jih je dobil pri trčenju svojega ivtomobila ob tovorni avtomebi u Michitfanski ceeti. Njegov av omobil se je preobrnil in zdro >«l možu kosti. Ixroy Thomas, tudi zamorec, je 'il vinjen, kot ^di policija, ko )* d g svojim avtomobilom ob Irugega. William T. Reid je nmrl ▼ bol-, Mfaici na zapsdni stran! moata sa poškodbami, ki jih je prcjci ri trčenju avojega avtomobila par dnevi ob tovorni avto- pobil. Silne *o žrtve radi brezskrbne rožnje i gvtomobili. Potres na Aiorlh. London, 17. sept. — Kakor poročajo is Punta del Gade, je bil v soboto potres na Aaorskih otokih. Podrobnosti še niso znane. Irski parlament. Dublin, 17. aept. — Nov irski parlament bo otvorjen v sredo. ŽELIENllKIll MAONATOM ORI ZA K0*0. (Nšdaljevanje s prve strani.) tovo skupino, kajti La Follettc se nahaja v Evropi, člani kongres ne zbornice se pa nahajajo doma na počitnicah. Ampak sodi se lah ko, da:. bO' vprašanje ocenitve vrednosti ameriških šeleznie vodilno vprašanje v bodočem kongresu, ki ga spravi na dnevni red Crogreaivna skupina. lajava, katero ao podale želez niške delavske organizacije, vsebuje tndi napad na Društvo železniških predsednikov, katerega je izvrkil William McAdoo, glavni ravnatelj ameriških šeleznie \ vojnem času. "Društvo šelezniških predsed nikov se poslušujeb organizirane sfeparske propagande skozi zad-dja tri leta o železnicah pod federalno kontrolo, ker je realiziralo, da fahko z zastrupi jen jem javnega mnenja doseže evoj namen," izjavlja McAdoo. "Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko miljo-nov dolarjev so potrošile železniške družbe za napačno propagari-do. Vaak dolar teh nezakonitih stroškov je plačalo ljudstvo pri vo&ini m tovor in potnike. ČEZ OKLAHOMO JI PEOOLA t EN O OBSEDNO STANJE. (Nadaljevanje a prve atrani.) Veliko slišim* o ljudskih in ne malo tudi o ženskih pravicah, toda o pravicah otrok je bore malo govorjenja ln ae o njih sploh ma ali nič ne aavedamo. Nepreklicna človeška prava so pravice do Življenja, do svobode in do do-aege sreče. Pravioe otrok ao pravice človeka v toku raavoja. Nihče na dvomi, da iaaa otrok pravico do Življenja. Otrok pa »vojih ranih le^ih ne more sam Izbirati za sebe, odvisen je oAzbire drugih glede na&nov, ki naj omo gočajo pravilno življenje. Ker je otrok sačetnik v življenju, je v Jtvarjanje zdravega telesa zanj največje »važnosti. Otrokova prv4 pravica je torej: pravica do zdra vega telesa. Najproj ima otrok pravico ,da ae rodi zdrav. Strašno odgovornoet noaijo starši v tem pogledu. Potem ima otrok pravico do take pažnje in oskrbe, ki na. ohrani njegovo telo pri zdravju. Nedavno je mala rudarska na aelbina v jul. Ameriki nastavi občinsko in šolsko bolničarko. Med drugim je le-ta iztehtala šolsko deco in našla, da je tehtalo 53% izmed njih izpod teže, primerne za njihovo staroet. Po 4veh*all treh letih delovanja med njimi je bilo 13% teh otrok pod normalno težo. Jaano je torej, da pced pribodor ene bolničarke 63% otrqk, ni dobivalo tega, do čeaar ao imeli pravico. Če je moglo delovanje ene sam* bolničarke tako anišatl število podhranjenih in alabo hranjenih otrok, potem to pomenja, da je nekdo kršil njihove pravice. ■ Druga otrokova pravica je spo-redna s Človeško pravioo do svo-bode. Seveda otrok ne more dobivati toliko avobodc, kolikor od-rastel človek, vendar ima tudi on nekakšno pravico v tem pogledu. Ima pravico pred vsem biti otrok Ima pravieo, da se igra, poeka kuje, se veseli in kipi od radoetl življenja — da raatc. Ima pravico do popoldne mere otroštva in ni-kake tovarniške etene g* ne bi smele oropati te pravice. Otroštvo je moštvo ali šenstvo v toku razvoja. Otrok ima pravico do po polnega dežela v tem razvoja. Tretja nepreklicna pravica vsakega Človeka je pravica do sreče. Vsakdo ima pravico, dokler nc krši enakih pravio drugih, Izvrševati poklic aH posel, ki mu najbolj prija. Otrok sioer nima še poklica, vendar ima tudi on slično pravico, namreč to, da .mu kdo pripravlja pot za doaego sreče, predvsem ima torej pravioo do izobrazbe. Nekdaj qtkon ni siUl štaršev, da pošljejo avoje otroke v šolo; danes je šolski pouk obvezen za vse. Mnogo miljonov ljudi jr, ki ni*»o imeli primerne izobrazbe. Kaj pa pomenja vse to govorjenjo o pravicah otrok f Pomenja, da bi otrokova pravfea do adravgga teleaa .uživanja otroštva in do izobrazbe morala biti zajgpčena po dršavnih zakonih ravno tako, kakor so zajamčene druge pravice. Federalni otroški urad aavršu-je: Otorok ima pravieo do več in dolžnoet vsek je, da to popravijo. Nikar naj ne govore nekateri, da si ne morejo privoščiti boljše zdravstvene uredbe za deco, boljše Varstvo otrok in več izobrazbe i naj rojšl govore, da ai ne morejo privoščiti, da bi kaj takega ne ukrenili,—Federalni otroški nrad. Pa tudi ta način izdajanja denarja bi Francozi radi proprečl-i Politika Francozov je dvojna in sicer, da poberejo vea nemški denar, kar ga dobijo po blagajnah in ns denarnem trgu ter tako poaašgajo k upropaatenju nemi ka marke; druga stran njih politike pa je, da pridobijo ljudstvo SUfMki Naroki g. aprila Podpsrsi Jcdioti zasedenih pokrajinah za odee pitev od Nemčije in zato dovoljujejo njih lastno tiskanje papirnatega denarja* ali pa vsiljujejo svoj frank. A končno pa tudi Franoosl kolikor toliko aabranjujejo izdajanja občinskega papirnatega de-ja. Vrše se velike goljufije, kajti vsaka tiskarna lakko tiska. V Bochumu, rudarskem meetu, ao Fngncozi odkrili velike količine papirnatega denarja, ki je ravno imel iti v promet, pa ao ga hitra konfiscirali. V Kobleneu ao vdrli v neko tiskarno, ja laat zasebnikov in zaplenili aa 700 ariljonov mark ravno tiskanega Sonarja, ki ga ja Izdalo koblenš-ko mesto. In takf dalje. Posledica tega izdajanja papir natgga denarja bo končno ven darle < usodne, kajti iadaja ban kovcev je vendarle nekaka obljuba, s katero ae Izdajatelj zavo gaje toliko plačati, kot stoji na papirju. Neprestano tiakanjc denarja po vseh tiakarnicah je tu di povsročUo silno draginjo, ki je eelo hujša kot v Nemčiji. V Berlinu eem plačal briveu sa britje 40,000 mark, v Dusseldor-fu pa aem plačal 80,000 mark. V llannoveru me je stal obed 630,000 mark, v Duaaeldorfu pa priproata malica 1,200.000 mark. Maao je v zasedenih pokrajinah po 8,000,000 mark funt, dočim v drugih krajih Nemčije je cena mesu od enega do poldrugega mi-ljona mark funt. V ncokupirani Nemčiji Človek dobi po reatavra-cijah še kako vodeno mleko s kavo, v okupiranem ozemlju pa ne dobe mleka niti najpotrebnejši o-troci, dnevno umre na stotine o-trok radi pomanjkanja mlek«. NUI v eni reetavraeijt človek m dobi kave z mlekom. Nikakega dvoma torej nI, da je blokada Porenja in Rurake do line u»tvarila neznosen položaj. GLAVNI STAN« aMT-M ga LAWNDALK AVK., CHICAGO, ILLINOIS. Imievalni odbor: UPFRAVMI OOSg&i Aainv VMriak. S. F. D. V. " ........ »aMatka EavavUlh, gpriacfUš. IU.. MjrlU W. Has Prad A. ^ ^ Pa h Jak« OeriM^ oaagoNA OCAOJUK VZHODNO OKSOSJK SAPADNO OKSOtJCi Aa ^OLN1 ^^ ® OOS t ilbNmkMMaik, [Mali. taaat t aesv-ga s«. Uw»w. Clavalaad. O. Nada orni odbori uHH o; VHU^SUI^MK'»l^&aleiS Združitvami odbori n Paaak Al«*. 11U U. Cr»wf«*4 Avsn, CkUa>a. IU. M®^ W« Cklssjsi lil« J«a. IMTNMO>te> Cl., ClavaUadi Obla. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kar«. UU Si. Clakr Av., OavaUad, a rOgORl JLif^.i^«* a «1. »4W«r«lbl, ki UU|a v |Um« «ra*S r, Arevt-TC^. J^r&s^r^ IVE BOLNIŠKE PODPORE IE NAfLOVK* Sriailka tej. r-aa Sa. UvMala A«.. Cklaage, IU. ITVE IN STVARI, U ae llšej« al. lavriavaUa»a »aaalevai TajaMlva i, H. P. K HIT4I Sa. Uw«. KAZSODNIEI ltaOVNE NA-ORADE DOLOČENI. Kru Vork, N. Y. — Odbor Bo- rf "»«rade za doaego miru je bJ«vil imena razsodnikov, ki do- ^ijo, kilo dobi nagrado $100,000 | »'HjlKilji načrt trajnega miru. Kliniki, katerih ja aadam, ao polkovnik Kdward M bivši osebni ftvetovalea 1'iiks Wilaona na miroval fnl-reiicl; general Jaa. Onthrle ltrl"d, Mvši šef generalnega šta- • ameriška armade v Franciji in f»J prrdsadnik Redlo torpora- h "f America; Ellen Fltz Pen- P»*daednik učelišča Welle- lr ' Maasachuaettsu; Roecoe 011 i profi Hor prava v Cambrid- Maas., Klihu Boot. vojni taj- » - asa McKinlejra ln državni 'j'lik ^ < saa Uooaevelta ter an«. »k. .i.raxoro|itrtIli kon. J^-i v WaahingUmu; WiUiam T" WHite urednik in piaatelj v ftrsnd Whitlock, bivši k v H« Igiji. Irrt^akujf ^ raaeodniki prL "»»rada sa najbolj! mirovni p do i januarja 1924. Vil na-" t< kmovale«»v morajo biti po-« U mnembr«. Prvi pojav neredov, ki izhajajo iz obsednega etanja, se j« še izvršil. Champbell Russell, predsednik državne korporacijske komisije in hud nasprotnik governerja Waltona, je bil od Leona Clarka, sina W. J. Clarka, pobit v doirn-townskem hotelu. J. Clark jo bil polieijeki načelnik v Oklahom-akem meetu, medtem ko je bil sedanji governer mestni šupaa. R naseli je razširja val letake a peticijami za aodno postopanje pro ti Waltonu radi zlorabljanja dršavnih fondov. Pri tem poslu pa je naletel na Clarka in med njima je nastal prepir in pretep. Oba moža je vojaštvo seznanilo a svojo polieijo in Rossel) je bil obto« žen napada na Clarka. Mnoge o seb je pričalo. Mesto Sepulpe, aedeŽ okraja Creek, je ravnotako v obeedt.em stanju po sadnji proklamaalji governerja Waltona. Tam še ni bife videti nikakega vojaštva in vse je mirno, prejšnje eiriloa obirati še držijo svoje službe. V Mnskogeeju, nekdanjem are-dišču za governerja Waltona v kampanji proti kuklnkaom. je po. ložaj kot je bil. Okraja Kingfi-sker ia Caddo, v katerih ja ga ter-ner zadnje čase odredil veš preiskav radi pobojev a koklukai na poročala še o nikakih prihodih vojaštva Cenzura raaopiaja t cd i i« ni uvedena, a pri nekaterih li stih eo vender debUi r«-r.zorj« od aedaajeSglke oblaati. Francoska okvpaelja Nemčije. n. » . j Dnsseldorf, Nemčija — (Louie Lochner za Fed. Press.) — Poplava papirnatega, denarja, ki aa je razlila po vaej Nemčiji, je komaj poplava ia malega potoka, ako primerjamo z okupacijsko eono. Vsako mesto v pokrajinah, ki ao jih zaaedle francoske in belfij ske čete, tiska svoj papirnati denar, vsaka koaaisijoniraaa tiskar-ska družba izdaja različno izdajo papirnatega denarja. Papirnati denar je najcenejši predmet r okupiranih pokrajinah. Vzrok, da ao pričela mesta kar sama tiskati v tako ogromnem števila papirnat denar, je največ v tem, da so franeoeke še t a pri a kopiranju vdrle v sleherno kan ko ia pobrala vso gotovino n saškega denarja, kar ao mogli najti. S tem ja vešje število bank aa-prtih. Dalje ao pred šaeem raz V EVESI B SfcAOAJNIŠKIIŠI POSLI ae »alSiaj« «a S.n. p. j., SSST-Se g«. u««s«u a«, cy«a«^ iu. 4a««alavaaja v fl. Urrlar.1..« a« aaj r«*Ujaj. 4m0m aads«»«f aSaii. šl««v aaalov j« ag^aj. *W. pHf W1i. ■ptlVgVIMV, .M. ^s. ldiva^ale ^^^p^eg Calssaei Ml a Nov naiin za odpravo ' porodnih bolečin. » ' — • II Paria. (Hcnry Walos.) — Nov način omotnega uspavanja, kl je bil ijvršeu v 800 slučajih a popolnim uapehom, je opisal dr. Funk Brentano, ravnatelj Boueiealto-ve bolnišnice. ; Dr. Funk Brentano je uvedel ns svoji bolnišnici dva nova načina* uspavanja, s pomočjo katerega je omogočeno, da bobniče ne čutijo nikakih bolečin. Novi me« todi sta čisto drugačni od narkotičnega sistema uspavanja, kot ae ga poalužujejo po londonskih ln dunajakih bolnišnicah. Prva metoda na tej bolnišnici je, da vcepijo bolnitfi takozvan hipofisarl-čen ekstrakt, dobljen ia slezaete bezgavke. Ta način tudi skrči trajanje poroda za petdeset od-»sotkov v slučajih, če so Žene dobrega zdravja. 8 hipofiearlčnim fluidom dr. Funk Brentano uporablja a dobre doze kloroforma pri vaa-kem bolečinskem napadu, toda nikdar ne povzroči popolnega ipa nja, dokler ne da slednje doie, katero pa traja dve minuti. I • Ta način uspavanja se je posrečil v 800 slučajih na. adravih že-aah. ki ao imele otroke še prej. Dr. Funk Brentano pa noša iefe gs zdravile uporabljati pri bolni-eab, ki imajo prvega otroka. Draga metoda, katere ae iata bolnišnica poejušuje zadaje seee se ja raavila ia prve in na podlagi kombinacije kloroforma in hipofisisa, kar pripravlja šea-sko v neko nečutno stanje, žen* aka med tem čuti vse okoli sebe, izgleda kot bi ae aič ae zgodilo, toda njeno telo je za vse neobšat-no. Karkoli bi ae tedaj zgodila njo, ona ae zaveda, toda ne čuti mkakih bolečin. V vsakem pola-ku&aaem slučaju ao zdravniki lak ko povedali šeni, da je po«tala mati In ona sama se je zavedala tega. ne da bi občutila kako bolečina. ,' Oporaeija v evrko take neob* čutnosti ae izvrši a pomočjo eno-stavnega hipod*rmišaega cepijo-strriili blagajnieo Reiehabanke v ] nja. kar je lako^noatavno, da bo Raaenu in pobrali sa 14 miljard j lahka iavrkil vsak fldravfcik, ako saark gotovine drfavnega denar- «r metoda raaširi. lata enaka da- NAftl POTOVALNI EASTOP-NSX so aedaj na potovgnju aa nabiranje naročnikov aa list Prosvetoi v državi Oolorado bo obiakal Louis Tiaokler vse tamkajšnje rojake in naše atare naročnike, ter prodajal knjiga KnjlŠevne mati-ee. Chrlstina Omahne bo obiikala rojake ia naročnike v Waukega« nu, N. Chieagu, Kacinu, Mllwau-keeju, Weat Allisu in Bheboy-ga-nu, Wls. , Anton M. Bradlej bo obiskal naročnike in rojake v državi Oblo, W. VirginIjl.in deloma v »a*a-sylvanljI. Jernej Kokelj ln-Anton Oaepek potujeta v Pennsjrlvanijl, Anton ja. Vlada v Berlinu jr radi t« v% odpovedala poaiati še kak de nar v zasedeno oaemlje in meata ter ofcšinak* oblaati «a bile pr» m i j« ne iadajatrjgaje iaatne papirnate avveanire la je pri vnek kadfjbMl prvega Otrol- a alt w jih imele la veš. It<*lnišniea lioueiesut v Pariaa se y> pričeta p'«aluševati zadnje Metode pri \ Jankovieh v Clevelandu, Collln-woodu in okolioi: Vsi ti eo pooblaščeni ia nabiranje novih naročnikov ln kolektatl od atarih na-ro&nikov naročnino in iadajati potrdilo aa liat Proeveto. Uljudnu aa priporoča vsem Članom in rojakom, ds jim gredo na roke, ter pamagajo pri agitaciji. Za upravništvo Filip Oodina, Poveet "Jiguaia Nigglni" ja aroalo duša riata ob čaaa Prt Književni Jimmia ntggina j« ameriškega prolaU-velike vojna. Dobi H i natisi B. N. P. J. AU šališ saaN prsvilao pisat la ■fsiMf Naroči il "Slo venako-angiaško slovnico", katero isdsla 1b Sbs as prodaj Staji* maftlsB S. N. F. J. ievna - raier m hi i "V kabareta .rr Spisal Zvonko Ae Novak. Ilustracijo narisal Stanko 2aU. Isdala in ibMUr Knjiftavna matica S.N.P.J. Povaot Is ftlvlJanja ameHških frančiškanov. To jo prvo alovenaka knjiga v Amariki, kl ima iivimo sliko. Fina trdo vosbo. Stana I1.S0 s poštnino vrod. Rojaki« soslto po to J knjigi, no bo vam tali , Nerošb% sprejema Književna Matica S. N. P. J. 2667-00 So. Lawndala Ava., Cbcago, I U. lapaUsita, isrošiu In pašljlta na gamji aaalov aladall NAROČILNI LISTEK. Ka ji Sama matica S. N. P. J« Cblaaga, III. Takaj pošiljam IIJO aa kajlga "Patar M«l«venluraM In "V kabaratn", kaUro ml pašljlta takaj Naalov lom Metkam Ja tr.be tadi po- j t tJ .idj, ' li-ikAv-i r » i. -n PROSVETA Ob petdesetletnici pisalnega stroja. (Udje.) Bilo je že pozuo * mesecu februarju. 1873, ko je prišel Dens-more pred vr»t» ttemingtonovih tovarn v llionu. S sabo jc imel dragoceni model, ki je bil aad šestletnih nsporov iu prizadc-ran j. Kakor je videti ni Hholee spremljal Densmora ne tej poti, kar je bilo morda popolnoma prav, zakaj, on je bil preakromen, de bi mogel uspešna zagovarjati avojo etver. Tode Denamore vseeno ni bil tam. Z njim je bil O. W. N. Yo*t, • kateri« je bil v družbi ie poprej v nekem oljnem podjetju v Pennsjrlvenijt Jo, ka-ko je prišel Dcnsmoie do tega, da ja povebil Yosta, naj ga sprem-Ije na tej poti, je preoej čudno in zanimivo obenem. Kakor ae zdi, si je nejbrš želel Toetove navzočnosti, ker je vedel, kako vpliven je ta mof,kadar je treba pridobiti koga za to ali ono etvar. O vidno je morel Denamore čutiti, kako usodno je njegovo poslanstvo in to nsjbrž edini slučsj, ko ni Denamore popolnoma aaupal eem vese. Če bi imel enak«, sposobnost tudi ravnatelj, pa bi bilo fcjafovo ime M..Miuo v zgodovini kot mo-U, ki je naredil pisalni stroj sa trgovaki uspeh, zakaj, sreče mn je dala veako priložnost tndi v, tem ozim. Ali to jc bilo prihranjeno zs druge moie. Sedaj je ravno petdeset let, od-ker je bila podpiaana zgodovin eka pogodba med Imetniki pisalnega atroja ia Remingtoai, in razen enega ao vsi deležniki tega dogodka še zdavnaj )• gli k avoje-mu večnemu počitku. K ereči ps je eedaj še med šivimi eden, ki se je udeležil vseh pogajanj za omenjeno pogodbo. In ta moi je Hen* tj Harper Benedict, ki ja pozneje postal eden uetanoviteljev' trgovske uspešnosti pisalnega etro- J*. Splošni pojav prvega pisalnega atroja je dobro znan. Dobršno število teh etrojev je ohranjenih v muzejih in drugih zgodovinskih zbirkah, in nekaj ps jik je do zadnjih let še vedno bilp v aktiv-ni elušbi. , ' ■ Pisalnega stroja se ni takoj po njegovem pojavu poprijel svet. Mnogim Se je /dela U iznajdba naravnost nepotrebna. Prvi so ga jeli rabiti Časnikarski poročeval- MOOEL. *l CA JB POKAZAL DENSMOItE REMINGTONU. Oeorge Washingtnn Netrtoi) Vost je bil izvrsten prodsjslee. To je bil dokessl ie v oljnem podjetju. In svojjo zmotnost je pokazal iznova v poznejših letih, ko je prodal veš pisslnih strojev s svojo prepričevalno zgovornostjo kakor katerikoli drugi člo-vek v zgodnjih dneh te kupčijo. ci. Za njimi eo prišla aodišča, sa temi odvetniki, uredniki, piaate-lji itd. Kaj pa trgovci f Zamen iščemo trgovakih imen v sesnam-ku tistih, ki eo ss poeluievali tedaj pisalnega strojs. Razni predeodkl »o ovijali nje-govb^ rszšlrjevsnjc. Ljudje $>> bili prav hudo skeptični glede Ju-- njegove koristnosti, Sklicevali ao ee naprimer ns dejetvo, da ao prvi atroji pisali le velike sačetne črke, in nadalje ee tudi aiao megli privsditi temu, ds bi pUčett 1125 za en sam pisalni stroj, ko pa ae je delo kupiti jekleno pere sa en cent. Ti peaisaisti so prezrli to, da se ds e pieenim strojem prihraniti dosti časa in dele. Današnji evet razume to oboje prav £obro. BazpeČevalci prvega pi-sslnega stroja eo se kmalu overili, da so pod Vzeli še nekaj več kakor ps samo razprodajanje novega stroja. Njihovo pravo delo je bilo, prodajati novo idejo. In kaj takegp gre raelej le počeei izpod rok. Zato ee nikakor ne moremo čuditi, da je bilo v prvih letih tako malo napredka na polju pi-eslnega etroje. To pomanjkanje lavnega zanimanja je bilo prav hudo Čutno na veliki razetavi v Philadelphiji 1. 1876. Tu ae je pisalni stroj prvič poklonil občinstvu. En tak stroj je eedaj dragocene svetinje v Rd-mingtonovj zgodovinski sbirki. šlo glsdet. Kodo vednosti je bilo tudi tslas v obilici, sli ta radovednost |g bUa_ pomešana z ne kakšno porogljivoatjo in jako neznatnim zanimanjem. Na razetavi je bilo prodanih jako malo atrojev. . Ta razstava bo vedno zgodovin-akega pomena, zakaj, ns njej sta bile izpostavljeni dve na*-večji iznajdbi modernih čaeov, in eicer telefon in pisslni stroj. Ali kako različno je občinstvo sprejelo obe! Ko t je Alekaander Ur alfe m Bell prvič razstavil avojo iznajdbo, je*tal na njegovi štreni vladar, in veeti o tem dogodku so šle bliskoma po celem svetu. Le malo jih je pa mielilo, ds je bila v istem poelopju Še druga isnsjdbs, ki se jo da dandanes primerjati po veličini in koristnosti eelo telefonu. Ko se je enkrat pričel širiti pisalni etroj, se je širil bres pre-stsnks, in v poteku časa se jc pisanje na atroj tako udomačilo kakor ono a peresom, to ps po* aebno v trgovskem dopisovanju. mm m REMINCTONOV PISALNI STROJ NA PH1LADELPHSK1 RAZSTAVI, v- 1 > ■ ■. v? v ". m- ■ ., ./ M 'k-^Mi . To je bil poseben stroj}'<čigar' Po*ta Združenih držav je to kma- Med dvema stoloma (Dalja.) vnanja stran je bila is biserne matice. . Na njem je bilo .videti vee, kar so smstrali pred petdesetimi leti za sijajen okras. AH občinstvo se je vseeno p*ay?m^lo zmenilo zsnj. Precej jih gs je Prl~ Iu občutila, zakaj, pisemske vreče eo postajale tešje in tešje dan-zadnem. Saj dandenee že ni no bene Še tako majhne piaarnc, kjer bi ne bilo piealnega atroja. (Dalje prihodnjič.) "Pridi, pridi! Misliš U, da no vem, kaj te nosi k menit Pismo al dobil. Sin ti pile. Daj. da vidimo < kaj. Da brati ne snsš, Čemu bi ee sramoval; nisi sam tak.*' Skrivnost je bila izdana. Kolodej gre torej dalje ob plotu. Kolodej - kakor le rečeno — najbogatejši kmet v okolioi, je bil korenit moi srednje postave, širok čez pleča ia «es prsi, obilen in lepo okrogel čes dolenji del teleee, podoben bodečemu sodčku piva. Rdečellšaa debela glava je bila Uroka, usta istotsket nad nlikim čelom so bili gosti še sivi lssjs vedno ha kratko oetrileni, in 6b navadnih dnevih je imel nilko zeleno kapico na glavi; aieer pa js nosil vedno po starem narejena k uit k e hlače od irhovine, pod koleni pa volnate nogavice, ali pe čevljs z golenleami do kolen. Sedemdeeet let je imel, a ni sa mu jih poznalo. Kaveetno ln trdno je etopel, tegs Js bil od nekdaj vajen. Njegovo gosto atopinjo bi bil pripisovkl laše trebuislosti nego etareeti. "Kdo ti je pa povedal, da ml ja aln plaalt" vpraša Pridana, ko je bil, nikogar ia drnlbe pogle-davši, eemo nekoliko kapico na glavi privsdlgnil v snemanje pozdrave. "AU ae ti čudno sdl, da verni" "Kaj pe. Jas nisem nikomur pripovedovsl, da sem dobil pismo." "No, jas sem bil ne pošti in tam eem pismo videl, in precej od sune j s napisa fcoznel. od koga je, de js tvoj Nikelj pisal, bokali no, kaj je t Meni se sdl. de je letoe njegova šola pri kraju, ali nI?" "Tega jaa ne vem. zdi ee mi pač," teše Kolodej. izpod neprsnika izvleče zapečateno pismo in je vroči Pridano. "Kaj js v njem. debelo ja," «flWje Priden, potehts pismo, raavije in dobi fotografijo is njegs. "To je njegov obrez, glejte, glejte, kako mu je hrsds porasla t" rekii kale fotografijo stsremu Kolodeju, ki se na prate poetsvt in pesno glede sliko avojega sina, ali vendar obraza ne agane In »e niti fotografije ne dotakne pod hrbtom drli ro-ki ategnjeni. "Ki da bi te, spet novotal" pravi kakor aam sebi. "Časih ao le bolje svetnika malali na papir sli ns steno, sdaj pe le ljudi." Sedaj pogleda tudi Tončka v roko avojega očete, ki ji fotografijo izroči potem, ko ee je atari Kolodej odpoveduje ker odmaknil. 1'ogledav« sliko se Tončka preko mladih be-tih Ne na lehk« aardl; tegs «| je menda sama mo rsli Idti svesta. zato ee hrt na stran obrne in da f* lutrsfijo prijateljici gospodični Lujiai brez vsake liraede Ta s kritičnim očesom sliko ogleda deljnooko in blizuvidao Ur rečei "Lepo brado ima ta mladi mol, spodnji del obresa je sploh zanimiv, a zgorenji je preširok In oko . . . Kaj mlališT" ,V 8 tem pokale aliko bolehni sestrični. Ts brez '] zanimanja pogleda mehanično, zgane z ramami in ne reče ničeear. Zanjo ni bil noben obtae zanimiv, ker je bile bolna. Nekako naglo vsame potem Tončka fotografijo nazaj. V tem ete bila stsra dva piamo prebrala. Stalo je v njem prav kratko poročilo, da je sin Nikolsj Kolodej svoje štndije na višji goepodarski šoli dokončal, da pride v nekoliko dnevih domov in nroei očeta, naj napoetajo polije vos. Fotografijo prilaga, da bods oče videl, koliko ee jr ispremettl v dveh letih. ri Kolodej potem odide, pustivŠi celo foto-rekši Pridanu: "To naj le tvoja pttnca HA hoče, meni le take igrače niso po veselju." ipodiina Lnjisa pa vpraša Tončko: tAli ate kaj boli snsni e tem mladim geepo-domf j , - ' VO. da, celo v rodu amo nekoliko, in ko amo bih otroci, sva se igrala vknp. Tudi potlej|.. f 6e ko je pdnjič odšel... je bil pri nas.....To ae te, da tm dobro snani." Gospodična se lepo nasmehne, tsko, da f«R> čka odi poteei. * "Na fotografiji aicer ni videti idealne lep|te, s čeden mled moi je," ponavlja Lujiaa. "In bogat bo. On ja edini ain tega starea.* ne t" vpraša priaUv Kralj krčmarja. "Nobenega drugega ne," odgovori krčfneV ter pristavi: "Bogat bo. bogat. Stari njegov, Id ja sdej t« bil, je Imel poeebt)o erečo. Iz vsega ee mu je denar delal. Zraven tega je le po smrti dragih dobival. Ds, bogat, bogat." Po lepem čelu goepodlčne Lujise sa nsbere zanimiv oblah globočjege premišljevanja. Pogovor prida na druge stvari. Dragi govora o svojih rečeh. Zdejei iapregovori Lnjisa, a bolj semo Tončki. tiho in zaupno: "Pokali mi eliko le enkrat." Deklica jo pokale "Rea nI navaden obraa to, lep mlad moi ta tvoj sorodnik," pravi gosposks prijateljica, ali tako nekako, kakor bi odgevarjela svojim mislim. "Kako ste si v rodu T" vpraša čes nekaj čaaa. "Pesv malo} le ne vem netanko." odgovori deklice. SPI • ni Nekoliko dni kesneje aedell toplega popel-dne v aenci orehovega drevesa obe noši mladi znanki. Tončke In Lajiza. prva je Uvele, druga pa a plevo In rdečo volno vpletale kraaae rele v te* kovino Lnjisa j« akoro vsak den prihajala obiskovat svoje Brijstoljico. in poslednja ji je bile hvsleina; " rada je vas drugo delo prfpostila skrbni sUri veliki dekli Jeri ter kaj lehkegs v rake vsele, de je go podični druščino delala Oče jI js dejal v Izbori dele popolno evoboto; Ml > prefs>is več^jftvraltvat svet, očiščen a krvavimi daritva-mi, s mučeniki, opran s solzami in krvjo ndadine. ^. ■ i fl Mesec je aledil meeeco, leta ao sa rodila in umrla — in še vedno ste jik pošiljali v klavnico Sli so. Šli so v žejno famljo zmečkani, raztrgani, razmesarjeni ... s praznimi dupUnaaei. kjer ho bile prej prsi, s presnimi votlinami, kjer so bile oči, brez rok ia nog, bres glsve, umirajoči od leje in za ranernl v luknjah, rafe-peti na bodečih iieeh. plazeči se in vlečečl sa seboj ireva. gnijo-čl na iivem in med emradom troh-nečih trupel v zskopih — taki so llil To je bilo vale delol Vi sta jih poeleli v zemljo! Vil Vil 8 Um so se ssmerili onim, a hfc* terimi e« ee bojevali? Kaj ao o-ni ukrivili tem! Kak prepir je bil med mladeničem Is Devona in onim is Bedensf Kaj je bilo nav-skril med možem is poruhrsklh hribov in onim stuskenekik ravnin f Ali ss niso vsi veselili življenja. mar niso vsi isBi is vej na enem deblu človeštva in gojili e-neke nade, lelje in hrepenenja! Ali nieo vsi bili delaveif Pomagali ate enim. ki so se mu liH. s niso podli. Kljub temu je vala krivda velika Poskrbeli ste deloma ss vdove in sirate padlih Kljeb temn je vele kudodrf atve ln še bi _ Kajti potrpeli ji voat ljudstev, pri-prostost njihovega Irca in veliko dušnoat je brez mej. Toda vi sto ljudstva nalagali! • e e Kje je svobode, ki ste jo obljubili f Ali je to svoboda, ds ljudje lahko umirajo lskote sredi naku-pičenih živil? Kje je prostost? Mar je to prost ost, če ae delavcem deli miloščina po drobtinicah! Kje je pravica? Ali je ječa pravica? Kje je varstvo? Msr "stanovanje" pod milim nebom? Kje jc blaginja! Ali je brezposelnost blaginje? Kje je mir? Mar je emrt mir? • • e In sdaj zopet pripravljate bogato letev sa smrtno koso. V svoji blaznosti ustvarjate še groznejše etroje uničevanja. V svoji slabosti se zopet legate ljudstvu. V svoji sleposti bi ponovno radi potopili svoje isdajstvo v krvi nedolžnih. Zrak ste ponesnažili s krilati mi flotilami razdevanja, s katerimi nameravate nekega bližnjega dne zadušiti speča meeta v plinu. V eni ssmi noči hočete uničiti delo stoletij. Sipati hočete požig&l-nc granate na bedne hilk, v kate rih žive vaši meadni sužnji. Čist zrak nad livadami, polja nami in šumami hočete zastrupiti plini. Oele občine bi radi izpremenili pokopališča. Hladnokrvno, cinično in samovoljno kot mojstri hudodelci vseh vekov delate načrte za pogin ljud stev. Mrzlično sekate gosdove smrek, jelk, jesenov in borov ss leta la, izpreminjate laboratorije i vestibule pokončavanja in is ke mikov delste nsjete morilce. Moderno znanost ste prostitui rali in vpregli v satanovo službo. Pokdlj, o kakršnem še ni aanjal svet, mislite nsredlti zs krščen-ako Čednost. ••♦J Strašno uničenje središč nsj-večjih ljudstev, induetrij, kmet* ske marljivosti in rastlinskega Življenje — to je, kar namerave- te! mmmmm TsrČc vaših bomb bodo domovi delsvcev v tovarnah in proda-jalnicah, v pristaniščih in na po 'immm^m e o e Za Boga, kde in kaj sla vi, ki vse to počenjate? Odkod imate pravico vladati, gospodariti ta upravljati? Ali svareč fflaa ne eega preko pragov vaših 'palač? Ali smatrate potrpežljivost ljudetva bres mej? O ti, ljudstvo, ti dosdsvni zma- Haro&te "Protveto • sorodniku ali prijatelju domovini * V IS. SEPTEMBRA, 19^ delal največji zaHH vaah časov Cezar Bor-i., I Vaša telesa, vaši otroei, hiše, vais mesta in va.i j ča teh strupov. Bedaki! Ali boste pcmJ^ ml sobe uničiti? ^ "London DsUy HcrsH'1 ^ -T—--- Znamenj« (Aug. 31. pomeni, da ▼am narc poteče na ta dan. P0r jo pravočasno, da ne ustavimo. Ako lista prejmete, je mogoče ljen, ker ni bil plačan, je val liat plačan in I prejmete, je mogoče ljen, valed napačnega ▼a, pišite nam dopisn navedite atari in novi ni Naši zastopniki eo vsi < štveni tajniki in drugi stopniki, pri katerih plačate naročnino. Naročnina za celo leto $5.00 in za pol leta pe člani S. N. P. J. plačajo pol lete $1.90 in za celo $3.80. Za meato Chicago je leto $6.50, pol leta $3.25. Za Evropo aftane za pol 1 te $4.00, za vae leto pa! Tednik stane za Ei $1.70. Člani doplačajo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi 1 pošljete na naalov: UPRAVNlSTVO I "PROSVETA! 2657 So. Lawndale Ara,j CHICAGO.1LL govalec in ^rava žrtev zadpje vojne t Največja nevarnost tvoje ddbe in usode prihaja brzo in tiho kakor tat —» prihaja na krilih. Dvigni se, ljudstvo in spoznaj nevarnost, ki ti preti, predno te smrtonosni mehanizem ne' stre v prah kot črva, predno te demoni aovrsštva zopet ne priklenejo na voljo paničnih in zmot 'polnih vlsd. ksterih ee drži prokletstvo njih lsstnih krivic in hudobi*! Vstsni, ljudstvo! • , Tvoji vlsdsrji so te izdsli — re-|i ee ssmo! Tvoje cerkve so te izdsle — re-ii se ssmo! s s s Ako se ne zdruiite, ljudstvs vseh dežel, in ne preprečite kata-strofe, ate zapisane poginu. Bojevniki ss svobodo — ali naj vala dela dolgih let umrjejo s vami! ■■ Y,; ■ Dobrosrčni ljadje. ki pomsgate bednim -f ali ee boete tudi sdaj vdali obupu? Reformatorji družbe — ali boete čakali, da blazniki izpremene svet v puščavo ? Delavci, ki graditb novo drul-bo —. ali boete gledali.- da novo družbo ubijejo ob rojstvu? ' Ljubitelji mlsdine ali bi radi sopet videli gomile pomorje nih otrok? Ne posebite! Dali ao vam orožje, da boete na varnem. Vzeli ste ga, prišla je vojna in denee ate na elebšem kot ete bili pred voj no. ■ ■'; s s • Zdaj vam dejejo Se večjege vrata pod pretveze mi istih sta rih leži. da bo mir, da bo"varnoet da bo demokracija . . . Is povsod v njihovih lsborato-rijih ee kadi sopera peklenskih strupenih plinov, ki perejo in du-Šijo — plinov, ki. pomešenl s srn kom. prodro v sleherno živo bitje in ga rastope — plinov, teikih, ki idejo kakor vede v sleherne luknjo In laknjiee in ves p*We jo in nem rte v gtobočlnak zemlje - pl»V*. ki «a pomešajo t vodo in sleherne kapljico bo smrt -pMaev e strelnim strapoap proti so bili strupi, hi jih je --? Novo Zdravilo zs) Zdravniki M indijo kake Utrs is I tuMft."0 ' ^ TMM imlbio im s4rs»ll» vWk Ispml Utpcbon. č* vsin ir« utrip ansajkuje hp«, «t» »sprti, m vsa sU im*t« rssdraien Siv«. .plU listo h { polu ti t« truSn«, i* »sta d. iino.t, d« r ■kusiU to »«vo sdrsvilo, But»-Tosfc SIK as b«Sto, k«ko vam bo »oMfsb. I Ton« napravi iivca SllM is loit** vadrftljivoftl, daj« fhv> prabavo, totor In rada* atol. trd«.- Is oilvljajo*. .paabj 6in dobra na poiutlu. J« f t. ds h po.Jmalto. Vsa sMsfl —- vam na .tort dobro. Ja pfUaM| vtlvaU In po«utlll m bolU boljll takoj, le sd ptvdpiasl vsi adr»vaik.j tskoj v laksrno tn koplU #ala! N« aprajmlta ssdom-Ul. VI .. dni to 6« m ne »^stlta toUM SJ a« acladata boljll, naalto oatolo aaaaj narju, ki va« b« po»r zbirke I steklenic in rssnlh leneet.Jti. Ml vsm dostavimo ssreMo ge 1 M. točno v vse kraje. Groeevtjsss. stsdiiisrjem dsjalns leleznine damo pri®*"' pust prt večjih naročlin« Pam informacije »s t v FRANK OGLAR. J aeOI Awss* hi ts a •is» » LAP AVC m... ......—» —• d ras is .. .7..aH.aas LA SAVO«. • Ost. SS. is». ss. •s as e* a a a m c n